Gospodarske stvari. Najvažniša opravila v sadonosniku spomladi. (KoDec.) Po deblih in močneisih vejah večjih mladik, zlasti pa starih dreves se naselijo mahovi in liščaji. V njih se skriva raznovrsten škodljiv mrčes, vrh tega zaprečajo izpuhtevanje drevesnih plinov v zrak in sprejemanje zraka v drevo. Zato so škodljivi in se morajo s strgačem ostrgati in strebiti z drevja. Kdor se za mahove in liSčaje na sadnem drevju ne briga, ni skrben sadjerejec. Torej preč z njimi! Na vejah, zlasti jablanovih, zapaziš včasih zelene grmiče. To je tičji lim, rastlina, katera se usede na veje in pije iz njih redilni sok. Zelo škodljiva je in se mora strebiti, kakor hitro se zasledi. Ce sedi na kaki veji, odreži vejo z limom vred, če pa stoji na debeli veji, globoko izreži iz nje škodljivca in lepo zamaži rano. Na mladikah vidiš večkrat v tauke bele nitke zatnotane suke liste, kateri se zibljejo sem ter tja, ako vetrič pihlja. V teh listih se nahajajo mlade gosenice glogovega beline (raetulja), katere so zelo požrešne. Ako jih na odstraniš, objedle ti bodo pozneje vejice do golega. Okoli eno- in dvoletnih vejic najdeš sem ter tja gosto položena in na vejiee prilepljena drobna jajčica metulja preteničarja. Kakor hitro vejice ozelenč, izlezeio iz jajčic gosenice in začno objedati mladike. Objedo ti jih popolnoma, če ne odrežeš vejic in ne uni6iS škodljivcev. Po deblih se nahajajo sem ter tja pege rujavih dlak, katere izgledajo, kakor da je kdo na tisto mesto prilepil koš6ek morske gobe ali pužve. Ce pego preiščeš, našel boS pod dlakami kupček jajčic, katere je jeseni znesel in z dlako pokril metulj gobovec. Ko drevo ozeleni, izlezejo iz jajčic gosenice in gredo gor na mladike, katere popolnoma objedo. Takšne pege moraš torej ostrgati z debel in jih vreči v ogenj, da se ne zaplode iz njih škodljive gosenice. Med lepim svežim cvetjem jablanov, hrušek in kuten opazuješ mnogokrat rujave in suhe cvete, kateri se niso odprli, ampak ostali zaprti. V vsakem takšnem cvetu najdeš belega črvička, kateri je vse notranje dele cveta objedel. To je ličinka hroščeka evetode"ra. Takšne suhe cvete s črvički zbiraj in iih zažgi, da zatereš ličinke, sicer ti bodo hroš6i prihodnje leto zopet zaplodili kvarljive 6rvi6ke. Konečno le Se nekaj o gnojenju sadnih dreves. Sicer je najbolje, sadno drevje jeseni gnojiti, če si pa takrat to zamudil, pognojiš lahko sadno drevje tudi spomladi. Korenine se razpeljajo pod zemljo ravno tako daleč na okrog, kakor veje po zraku. Hrano iz zemlje srkajo največ unanje, najtanjše korenine. Ako ho6eš torej dreve.su z gnojilom koristiti, dati mu ga moraš na tisto mesto, kjer mu more služiti torej pod vso drevo, ne samo okoli debla. Gnojiš lahko z uležanim gnojem, s kompostno prstjo ali z gnojnico. Če ho6e§ gnojiti z gnojem ali kompostbm, zrabljaj najprej zemljo prav oprezno (da ne boš poškodoval korenin) pod drevesom tako daleč na okrog, kakor daleč segajo v zraku veje na Siroko. Zrahljano prst zmeči (zlučaj) na stran, v jamo pa navozi gnoja ali komposta in gnojilo enakomerno razdeli po jami. Ko si to storil, pokrij gnojilo s prstjo, katero si bil poprej zmetal na stran in jo gladko poravnaj. Ce hočeš tod kmalu zopet travo imeti, natrosi po vrhu senenega droba, toda bolje je za drevo, če ostane nekaj časa prst rahlja in brez trave. Priprosteje je gnojiti sadno drevje z gnojnico, kateri se prilije dvakrat toliko prestane vode. Okoli vsakega drevesa se naredi v krogu več ne preglobokih (samo do korenin segajočih) drag, katere se napolnijo z gnojnico. Ko je zemlja vodo popila, napolnijo se drage Se dvakrat; potem pa se drage zasipljejo. Namestu krožnih drag naredi se tudi lahko pod drevesom več okroglih iam, ki se, kakor drage, trikrat napolnijo z gnojnico, potem pa zasujejo. Še eden način gnojenja z gnojnico omenim. Z železnim drogom (še bolje, za to narejenim svedrom naredi več lukenj, katere se tako dolgo polnijo z gnojnico, dokler zemlia vodo požira. Zelo dobro je, če se v gnojnico natrosi pepela od drv (ne premoga); pepel od lesa ima namre6 mnogo drevo hranilnih snovij in jako poviša rao6 gnojnice. Sadno drevo, z gnojern ali kompostora dobro in prav pognojeno, preskrbljeno je s hrano za 4—6 let, z gnojnico pa se mora vsako drugo leto gnojiti. ^, Sejmi. Dne 16. aprila v Poličanah (za svinje), v Brežicah (za svinje), v Spielfeldu in Dobjem. Dne 18. aprila v Rogatcu, pri Kapelah, v Vojniku in pri Sv. Lenartu v Sl. gor. Dne 20. aprila na Vranskem, Malem Rodnem, v Imenem (za svinje) in Št. Ilju pod Turjakom. Dne 21. aprila na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Št. Pelru pod Svet. gorami. Dne 22. aprila pri Sv. Juriju v Slov. goricah.