DRUŽBENI PLAN RAZVOJA OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1976—1980 Uvodna pripomba Pričujoči dokument je rezultat samoupravnih sporazumov o temeljih raz voja družbenih dejavnosti, ki so bili sprejeti v združenem delu v 1. polletju 1977. Vsebuje dopolnitve k družbenemu planu razvoja občine Skofja Loka 1975—1980 za družbene dejavnosti v obdobju 1976—1980 ter je sestavni del sprememb in dopolnitev družbenega plana razvoja občine Skofja Loka 1975— 1980 za obdobje 1976—1980. Na osnovi vseh samoupravnih sporazumov o temeljih planov razvoja druž benih dejavnosti je plansko-analitska služba skupščine občine Skofja Loka pri pravila do 28. 9. 1977 osnutek dopolnitev k družbenemu planu razvoja občine Skofja Loka 1975—1980 za družbene dejavnosti v obdobju 1976—1980. Osnutek so obravnavali izvršni odbori občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ter dali svoje pripombe. Osnutek je bil posredovan v razpravo tudi svetom kra jevnih skupnosti, ki pa svojih pripomb niso sporočili. Osnutek in pripombe samoupravnih interesnih skupnosti je obravnaval koordinacijski odbor za druž beno dogovarjanje o skupni porabi na seji dne 24. 10. 1977. Vse gradivo pa je končno obravnaval izvršni svet občinske skupščine na seji dne 25. 10. 1977 in ga s svojimi pripombami in spreminjevalnimi predlogi predlagal občinski skup ščini v sprejem. Skupščina občine Skofja Loka je na skupni seji zbora zdru ženega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. 11. 1977 predloženi predlog dopolnitev k družbenemu planu razvoja občine Skofja Loka 1975—1980 za družbene dejavnosti v obdobju 1976—1980 dokončno sprejela. Uredništvo 1. NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI KOT SESTAVNI DEL USPOSABLJANJA DELOVNIH LJUDI ZA PRODUKTIVNO DELO 1.1. Družbene dejavnosti bodo v razdobju 1976—1980 naravnane k temelj nima razvojnima usmeritvama, to je k pospeševanju produktivnosti celotnega družbenega dela in k stabilizaciji. S tem se bo povečal njihov prispevek pri ustvarjanju dohodka v materialni proizvodnji. V občinskem prostoru pa se ob tem pojavlja tudi ugotovitev, da je dosedanji razmeroma dinamični razvoj slonel na relativnem zaostajanju socialne sfere, kar narekuje naslednjo raz vojno determinanto: dinamičen razvoj, ki ga zastavljamo kot planski cilj ob dobja 1976—1980 z vsebino izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev ter nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, brez odpravljanja razvojnih deficitov na tem področju ne bo mogoč. 1.2. Zato morajo samoupravne interesne skupnosti za družbene dejavnosti poleg zakonsko določenih obveznosti dajati v srednjeročnem obdobju prednost nalogam in aktivnostim, ki: 110 1) najbolj vplivajo na dvig produktivnosti celotnega družbenega dela, 2) najhitreje nadomeščajo razvojne deficite, 3) najuspešneje izenačujejo položaj delovnih ljudi kot uporabnikov sto ritev družbenih dejavnosti. 1.3. Uresničitev take usmeritve na področju družbenih dejavnosti zahteva spremembe v strukturi skupne porabe skladno z usmeritvijo plana, interesi in realnimi potrebami delovnih ljudi, opredeljenimi v samoupravnih sporazumih o temeljih planov SIS, pa tudi skrajno racionalnost in gospodarnost pri vseh družbenih storitvah. V občinskem prostoru je bilo s postopkom usklajevanja med posameznimi nosilci družbenih dejavnosti, samoupravnimi interesnimi skupnostmi (SIS), do govorjeno in ugotovljeno, da je razmerje med posameznimi udeleženci v skupni porabi tako, da omogoča zasledovanje začrtanih srednjeročnih razvojnih usme ritev. Zato sodimo, da je ta pogoj izpolnjen. 1.4. Realne materialne možnosti glede na nujne strukturne spremembe v gospodarstvu v obdobju 1976—1980, ki zahtevajo odločno usmerjenost v po večanje akumulativne sposobnosti gospodarstva, ne omogočajo hitrejše rasti skupne porabe od rasti družbenega proizvoda. V globalni razporeditvi sredstev delež skupne porabe v družbenem proizvodu ne sme bistveno preseči deleža, doseženega v letu 1975. V takih razvojnih opredelitvah sta vsebovani naslednji ugotovitvi: 1. Da sredstva za skupno porabo ne morejo rasti hitreje od bilančne stop nje rasti družbenega proizvoda od 1976—1980, tj. 6,5 °/o v realnem izrazu. 2. Izrednega pomena je, kako s sredstvi razpolagamo, ker vsako odstopa nje od sprejetih načel v globalni delitvi in razvojnih usmeritvah ogroža uresni čevanje planskih ciljev. Iz tega sledi, da pravic občanov iz naslova skupne porabe v planskem ob dobju 1976—1980 ne bo moč širiti. 1.5. Konkretna razmerja po posameznih dejavnostih in oblikah skupne porabe bodo opredelili delavci s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov razvoja družbenih dejavnosti, odvisno od dogovorjenih nalog in usmeritev teh dejavnosti. Vendar moramo poudariti, da bo treba za reformirano usmerjeno izobraževanje, ki bo kvalitetnejše in usklajeno s potrebami združenega dela pa tudi pomembno za napredek posameznih panog oziroma dejavnosti in manj razvitih območij, zagotoviti več sredstev in višjo stopnjo rasti kot drugim družbenim dejavnostim. 1.6. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so se s samo upravnimi sporazumi in družbenim dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za 1976—1980 zavezale, da bodo zaradi postopnega zmanjševanja negativnih posledic, ki izvirajo iz razlik v gospodarski in socialni razvitosti posameznih območij, še nadalje razvijale in uveljavljale sisteme solidarnosti in vzajemnosti. 1.7. Delež skupne porabe v družbenem proizvodu ter udeležba posameznih samoupravnih interesnih skupnosti v njem je naveden v zbirni tabeli, ki opre deljuje sredstva za izpolnjevanje opisanih razvojnih nalog posameznih družbe nih dejavnosti (pod točko 3). 111 2. TEMELJI PLANOV RAZVOJA POSAMEZNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 2.1. Uvod V juliju 1976 je Skupščina občine Škofja Loka sprejela predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana razvoja občine za obdobje 1976—1980. Zaradi neusklajenosti, sistemskih nedorečenosti in ostalih okoliščin v procesu dogo varjanja in usklajevanja razvojnih temeljev, ni bilo mogoče določneje opre deliti smeri, vsebine in intenzivnosti razvoja družbenih dejavnosti. Te so se v skladu z novo ustavo samoupravno organizirale v SIS, temelj za njihovo delovanje pa je postala svobodna menjava dela. Uskladitev možnosti nudenja storitev družbenih dejavnosti z družbenimi razvojnimi potrebami predstavljajo samoupravni sporazumi o temeljih razvoja družbenih dejavnosti, ki jih je sklepalo združeno delo po predhodnih uskla jevanjih v juniju 1976, novembru-decembru 1976 in v maju in juniju 1977. Na njihovi osnovi in obrazložitvah sedaj sprejemamo in dopolnjujemo družbeni plan razvoja občine za obdobje 1975—1980 s programom razvoja družbenih dejavnosti v obdobju 1976—1980. Tako imenovani aneks smo sestavili v skladu s postopkom samoupravnega sporazumevanja: najprej predstavljamo razvojne programe, jih finančno vrednotimo in poskušamo potem ugotoviti potrebne investicijske naložbe. Z zbirnimi tabelami zaključujemo tudi investicijsko bi lanco občine v srednjeročnem obdobju. 2.2. Skupnost otroškega varstva Temelji plana skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976—1980 vsebujejo naslednje skupine nalog: — enotni program vzgoje za predšolske otroke, — program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji, •— dopolnilni program skupnosti otroškega varstva. A. Enotni program vzgoje za predšolske otroke Z enotnim programom vzgoje za predšolske otroke se zagotavlja vzgojni program za predšolske otroke v vzgojnovarstvenih organizacijah in osemdeset- urni vzgojni program za predšolske otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstve- ne organizacije. V organiziranem varstvu bo zajeto naslednje število otrok: Leto 1976 1977 1978 1979 1980 V VVZ 779 800 970 1025 1105 Število otrok v druž. — 20 30 4('i 50 var. Skupaj 779 820 1000 1065 1155 S tem se delež otrok, zajetih v organiziranem varstvu, povzpne na 26 °/o vseh otrok v letu 1980. 112 Število oddelkov se bo povečalo od 36 v letu 1976 na 54 v letu 1980, od tega dva oddelka za duševno prizadete otroke. V osemdeseturni vzgojni program bo zajetih letno 300 otrok, ki niso vklju čeni v vzgojnovarstvene organizacije. B. Program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji Skupni program se uresničuje po načelu vzajemnosti in solida2-nosti v zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. V obdobju 1976—1980 je s samo upravnim sporazumom zagotovljen naslednji skupni program: a) Varstvo matere in novorojenčka, tj. 141 dni plačanega porodniškega dopusta za matere in oprema za novorojenčka. b) Denarne pomoči družinam oziroma otroški dodatek in posebni dodatki za otroke edinih hranilcev in za težje telesno ali duševno prizadete otroke. Za te denarne pomoči je predvideno enako število otrok kot v letu 1975, višina pomoči pa se letno usklajuje z rastjo življenjskih stroškov. c) Pospeševanje razvojne vzgojnovarstvene dejavnosti, predvsem v manj razvitih in obmejnih občinah in še vrsta drugih nalog. č) Delovanje samoupravnih organov in strokovne službe zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. C. Dopolnilni program skupnosti otroškega varstva V občini Škofja Loka bodo v srednjeročnem obdobju izpolnjene naslednje naloge in dejavnosti: a) Z novogradnjami v Škofji Loki, v Poljanah, na Godešiču, v Selcih in pri Sv. Duhu bo zmogljivost vrtcev povečana na 984 otrok po normativih. V letu 1980 bomo tako imeli naslednje zmogljivosti: Škofja Loka Gorenja vas Ziri Železniki Poljane Godešič Selca Sv. Duh Skupaj 614 mest 60 mest 110 mest 65 mest 30 mest 25 mest 35 mest 45 mest 984 mest b) s štipendiranjem bo pridobljenih 30 vzgojiteljic in 25 varuhinj, c) občasne oblike vzgoje in izobraževanja v krajevnih skupnostih, č) subvencioniranje oskrbnin, d) zdravstveno varstvo otrok, e) odplačevanje anuitet iz prejšnjih let, f) delovanje samoupravnih organov in strokovne službe skupnosti otro škega varstva. 2.3. Izobraževalna skupnost Dejavnost občinske izobraževalne skupnosti v obdobju 1976—1980 opre deljujejo naslednji dogovorjeni programi: — enotni program vzgoje in osnovnega izobraževanja, 8 Loški razgledi 113 — skupni program, ki ga sestavljata program skupnih nalog ter program vzajemnega kreditiranja v osnovnošolski prostor, — dodatni program občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka, ki ga sestavljata temeljni in dopolnilni občinski program. A. Enotni program vzgoje in izobraževanja Enotni program zagotavlja enak minimalni obseg obveznega osnovnega izobraževanja vsem učencem v SR Sloveniji. Opredeljen je s standardi in nor mativi za uresničevanje družbenih vzgojnoizobraževalnih smotrov osnovnega izobraževanja. Za enotni program zagotavljajo sredstva delovni ljudje in obča ni v SR Sloveniji solidarno s prispevkom po poprečni prispevni stopnji, ki je v letih 1976 in 1977 še diferencirana. B. Program skupnih nalog V skupnem programu, ki zajema program skupnih nalog s področja osnov nega izobraževanja, ki so pomembne za vso SRS, ter v programu vzajemnega kreditiranja naložb v osnovnošolski prostor so zajete in programirane nasled nje naloge: a) Skupne naloge: — šolstvo narodnosti in etničnih skupin, — izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in dušev nem razvoju v organizacijah za usposabljanje, ki jih je ustanovila SR Slove nija, — dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so tam na začasnem delu, — mladinski tisk. b) Vzajemno kreditiranje v osnovnošolski prostor: — Delovna ljudje in občani na območju SR Slovenije bodo združevali sredstva, da bi s krediti iz teh sredstev pospešili graditev novih in rekonstruk cijo starih osnovnošolskih objektov, kjer so takšne investicije nujno potrebne in so večji del potrebnih sredstev že zbrali s samoprispevkom in iz drugih virov. Posojila iz združenih sredstev se dajejo na javnem natečaju. — Iz sredstev anuitet od posojil za naložbe v osnovnošolski prostor do konca preteklega planskega obdobja, se v obdobju 1976—1980 dajejo posojila izključno za naložbe v osnovnošolski prostor v občinah in krajevnih skupnostih, ki se po zakonu štejejo za gospodarsko manj razvite. Sredstva za skupni program se v SR Sloveniji zagotavljajo s prispevkom po dogovorjeni enotni stopnji v okviru prispevka za osnovno izobraževanje. C. Dodatni program Temeljni občinski program pokriva: — amortizacijo šolskih zgradb in opreme, — prevoz učencev, — šolnine in oskrbnine, •— anuitete za že izvedene investicije, — varstvo vozačev, •— bančne stroške, — stroške strokovne službe občinske izobraževalne skupnosti. 114 V dopolnilnem občinskem programu pa je zajeto: — glasbeno izobraževanje, — izobraževanje mladine in odraslih (sofinanciranje delavske univerze), — knjižničarji in strokovni delavci na šolah, — prehrana učencev, — vzgojna posvetovalnica, — dodatni materialni stroški šol, — strokovno izobraževanje prosvetnih delavcev, — nagrade ob delovnih jubilejih, — adaptacije podružničnih šol, — šola v naravi in pouk plavanja, — modernizacija pouka, — učbeniki, — dotacije društvom. Podrobnejšo opredelitev obsega izvajanje nalog dodatnega programa bo sprejemala skupščina občinske izobraževalne skupnosti ob sprejemanju letnih programov. Za ureditev prostorskih materialnih pogojev usmerjenega izobraževanja bo potrebno zgraditi učne in spremljajoče prostore za približno 1500 učencev. To bi pomenilo izgradnjo naslednjih prostorov: —• 26 učilnic oziroma prostorov za kabinetni pouk, — 6 laboratorijev za pouk naravoslovnih predmetov in tujih jezikov, — 3 delavnice za proizvodno-tehnični pouk, — večnamenski prostor in ostale spremljajoče prostore: kuhinja, jedilni ca, knjižnica, čitalnica, mladinska soba, upravni prostori. Za uresničitev tega programa bodo prispevali delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organi zacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter občani v krajevnih skupnostih na območju občine Škofja Loka po 1 % stopnji iz bruto osebnih dohodkov, poleg tega pa še posebne izobraževalne skupnosti Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije. 2.4. Kulturna skupnost V obdobju 1976—1980 bo kulturna skupnost občine Škofja Loka zago tavljala: — Delovanje kulturnoumetniških organizacij in društev ter samostojnih skupin, povezanih v Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij občine Škofja Lo ka (ZKM), ki bo z gostovanji domačih in drugih skupin na vsem območju ob čine razširjala in posredovala kulturne dosežke na gledališkem, glasbenem, likovnem in na drugih področjih ter tako odpravljala neenake možnosti za uživanje kulturnih dobrin. ZKPO bo koordinirala delo društev, ki bodo v tem obdobju pripravila do 120 gledaliških predstav s 500 ponovitvami, na glasbe nem področju do 800 koncertnih nastopov ter 900 drugih različnih prire ditev. Organizirala bo tudi gostovanja drugih poklicnih in amaterskih skupin in kulturnoumetniških društev. — Varstvo kulturne dediščine, ki ga izvajajo Loški muzej in Muzejsko društvo Škofja Loka s pododboroma v Železnikih in Zireh ter z muzejsko sek cijo v Sorici pri KUD Ivan Grohar, Zgodovinski arhiv Ljubljana kot izvajalec 115 z zakonom določene arhivske službe, ki ima v Škofji Loki svojo izpostavo ter Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, ki po zakonskih predpisih opravlja na območju občine Škofja Loka spomeniškovarstveno službo. — Loški muzej bo v tem obdobju posodobil obstoječe zbirke, uredil pet novih zbirk in s tem skušal privabiti letno od 25.000 do 30.000 obiskovalcev. Skupaj z muzejskim društvom bo v tem obdobju urejena tudi mreža muzej skih zbirk v Železnikih, Zireh in v Sorici. V galeriji na gradu bo muzej or ganiziral v tem obdobju najmanj 60 razstav in jih posredoval razstaviščem v Železnikih, Zireh, Poljanah in galeriji LTH ter drugim zainteresiranim izven občine. Na tem področju bo sodeloval z Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij in s tem bo dana možnost širjenja likovne kulture. —• Razvoj arhivske dejavnosti, ki bo opravljala naloge, katere ji nalaga zakon. Zgodovinski arhiv bo pomagal pri organizaciji arhivov v TOZD, orga niziral bo seminar o varstvu arhivskega gradiva ter dokumentiral prevzete sklade in objavljal izsledke v strokovni in drugi literaturi. — Varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spo minskih obeležij. Za prvorazredne spomenike, ki po svojem pomenu presegajo lokalni oziroma regionalni značaj, občinska kulturna skupnost sklepa samo upravne sporazume o vzdrževanju le-teh. — Razvoj Muzejskega draštva, ki bo do leta 1980 založilo že 27 letnikov zbornika Loški razgledi, širilo svojo dejavnost preko pododborov in sekcij, povečevalo število članstva in aktivno sodelovalo na področju varstva kultur ne dediščine. Muzejsko društvo bo skrbelo tudi za izdajo drugih publikacij (vodniki), zato bo društvo pritegnilo k sodelovanju sorodne ustanove, TOZD in družbenopolitične organizacije. — Razvoj knjižničarske mreže, ki naj bi bila do leta 1980 enakomerno razširjena na območju občine z izposojevališči na Trati, v Železnikih, v Zireh. v Gorenji vasi, v Selcah, v Poljanah ter v Podlubniku. Mrežo bi dopolnjeval bibliobus (v okviru regije), kar bi pripomoglo do porasta izposoje, ki naj bi v letu 1980 dosegla 145.700 knjig ali štiri in pol knjige na prebivalca občine, fond knjig v knjižnični mreži pa bi dosegel 60.000 knjig ali dve knjigi na pre bivalca. Število obiskovalcev se bo povečalo od 38.000 v letu 1976 na 60.000 v letu 1980, kar pomeni, da bi vsak občan prišel dvakrat na leto v knjižnico. To bo možno doseči le s preselitvijo knjižnice v večje prostore, kjer bo knjiž nica lahko razvila svojo osnovno dejavnost še na razširjanje družboslovne literature, pedagoško delo z mladino, povezovanje s strokovnimi knjižnicami v TOZD in s šolskimi knjižnicami. — Kulturna skupnost bo podpirala srečanja slikarjev v Groharjevi sli karski koloniji in otrok v mali Groharjevi slikarski koloniji ali na ex-tempore doma oziroma v pobratenih občinah. — Kulturna skupnost si bo prizadevala združevati sredstva za naložbe v prostore za kulturne namene v občini. Posebna naloga kulturne skupnosti je, da s samoprispevkom občanov usposobi Loško gledališče na Spodnjem trgu za kulturne dejavnosti, kot so gledališke, koncertne, likovne, kinotečne pred stave. — Kulturna skupnost si bo prizadevala za stanovanjsko izgradnjo za po trebe delavcev v kulturi, za delovanje službe in organov skupnosti in za zdru ževanje dela v okviru zavoda za kulturo v občini. Za vse širše obveznosti pa mora zagotoviti sredstva tudi širša družbena skupnost. 116 2.5. Telesnokulturna skupnost Temeljna usmeritev razvoja telesnokulturne dejavnosti v srednjeročnem obdobju je razvoj množičnosti. Vsebina množičnosti telesnokulturne dejavno sti temelji na dogovorjenem konceptu množičnosti, sprejetem v letu 1976 v telesnokulturni skupnosti SRS in ga je v marcu 1977 sprejela Temeljna telesno kulturna skupnost Skofja Loka. V okviru telesnokulturnega minimuma, množičnih akcij in manifestacij bomo vključili v redno telesnokulturno dejavnost, se pravi najmanj dvakrat tedensko, 24 ° o prebivalstva vseh starosti, socialnih in zdravstvenih kategorij, v občasno aktivnost pa 40° o. Po kategorijah je predvideno tako zajemanje: — predšolskih otrok 700 ali 25 °/o — osnovnošolcev 1140 ali 30% — odraslih občanov v rekreativnih dejavnosti 2100 ali 15 °/o — odraslih občanov v tekmovalnem športu 700 ali 5 °/o Skladno z urbanističnim razvojem bomo zagotovili rezervacijo najmanj 38.000 m2 za telesnokulturno dejavnost. V srednjeročnem obdobju bomo z iz gradnjo novih telesnokulturnih objektov povečali površine za telesno kulturo: —• skupno površino od sedanjih 28.643 m2 na 68.000 m2, kar je 2,2 m2 na prebivalca, — koristno površino pokritih telesnokulturnih objektov od sedanjih 4302 m2 na 7100 m2, kar je 0,2 m2 na prebivalca, — koristno površino odprtih telesnokulturnih objektov od sedanjih 24.341 m2 na 60.900 m2, kar je 2,0 m2 na prebivalca. Vključevali se bomo v reševanje problematike poslovanja in izgradnje SRC Stari vrh — Soriška planina, ki je za razvoj množične rekreacije in tekmovalnega smučanja za našo občino velikega pomena. Odnose do problemov žičnic je treba popolnoma spremeniti. Žičnice so namenjene vsem občanom in zato naj tudi vsi sodelujejo pri njihovem reševanju. Sredstva za investicije, potrebne za delovanje žičnic na Starem vrhu in za I. fazo izgradnje Soriške planine (predvidoma 7,150.000 din), niso zagotovljena v finančnem načrtu in se bodo zbirala preko interesne skupnosti za oddih in rekreacijo, kadar bo ustanovljena. Vsebino dejavnosti na področju vrhunskega športa opredeljujeta sklepa o uresničevanju politike na področju vrhunskega športa in tekmovalnih siste mov ter družbeni dogovor o statusu vrhunskih športnikov. Opredelitev je bila potrjena s portoroškimi sklepi 1976. leta, v marcu 1977 pa jo je sprejela Temeljna telesnokulturna skupnost Skofja Loka. V vrhunskem športu bomo v občini Skofja Loka prvenstveno razvijali športne panoge I. in II. prioritete: I. prioriteta: atletika, košarka; II. prioriteta: alpsko smučanje, smučarski skoki, rokomet. Enako možnost bodo imeli športniki vseh ostalih športnih panog, če bodo dosegli status vrhunskega športnika — III. prioriteta. V okviru telesnokulturne skupnosti SR Slovenije bomo uresničevali na slednje naloge: 1. telesnokulturni minimum, množične akcije in manifestacije, 117 2. vrhunski šport, 3. spremljajoča strokovna dejavnost, 4. sodelovanje z obmejnimi deželami, delavci na začasnem delu v tujini in izseljenci, 5. obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, 6. telesnokulturni center Slovenije, 7. delovanje telesnokulturne skupnosti SR Slovenije in zveze telesnokul- turnih organizacij Slovenije, 8. kreditni sklad, 9. sklad za šolanje strokovnih kadrov. Z drugimi SIS na republiški ravni bodo sprejeti dogovori o skupnih pro gramih in vzdrževanju sredstev. 2.6. Skupnost socialnega skrbstva Občinska skupnost socialnega skrbstva bo v srednjeročnem obdobju vodila politiko, ki bo usklajena s splošnimi družbenimi potrebami in bo omogočila izboljšanje družbene skrbi in socialne varnosti za otroke in mladoletnike, za katere starši ne skrbijo ali jim ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalno rast in življenje, za otroke in mladostnike, prizadete v telesnem in duševnem razvoju, za odrasle in invalidne osebe in za osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja ali zaposlitve pod posebnimi pogoji, za osebe, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje ter za druge osebe, ki so potrebne socialne pomoči. A. Enotni program 1. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči občanom kot edinega vira preživljanja. Standard za to pomoč je 760 din mesečno po cenah 1975. 2. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči občanom kot dopolnilnega vira za preživljanje. Standard 390 din. 3. Zagotavljanje zdravstvenega varstva upravičencem do družbene denar ne pomoči (prispevek za upravičenca mesečno 135 din). 4. Zagotavljanje sredstev za bruto osebni dohodek strokovnim delavcem pri izvajanju socialno-varstvenih ukrepov po kadrovskem normativu 1 delavec na 4500 prebivalcev. Sredstva za ta program se zagotavljajo solidarnostno za tiste občinske SIS, ki v okviru sredstev, zbranih na območju svoje občine po dogovorjenih soli darnostnih stopnjah, ne morejo zagotoviti izvedbe enotnega programa. B. Program skupnih nalog Med skupnimi nalogami je za nas najpomembnejša soudeležba Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije pri obnovi Centra za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih oseb Slovenije. Skupnost bo sofinancirala zagotovitev 80 ležišč za potrebe slepih in slabovidnih iz SR Slovenije v novo zgrajenem splošnem socialnemu zavodu za varstvo odraslih v Škofji Loki. 118 C. Občinski program Zajema celotno dejavnost občinske skupnosti socialnega skrbstva v obsegu zakonskih in dogovorjenih obveznosti, to je varstvo otrok in družine, varstvo odraslih in starejših občanov, prizadevanje in ukrepe pri odpravljanju druž beno negativnih pojavov ter zagotovitev delovanja samoupravnih organov skupnosti, organov z javnimi pooblastili in strokovne službe. Najpomembnejše naloge iz občinskega programa so naslednje zagotovitve sredstev za: — začasne in enkratne družbene denarne pomoči, rejništvo, oskrbo odras lih oseb v tujih družinah, zavodsko varstvo odraslih (splošni in posebni soci alni zavodi) in mladoletnih oseb (zavodi za usposabljanje in vzgojni zavodi), — letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok, — pravno pomoč socialno ogroženim in neukim občanom, — dotacije socialno-humanitarnim organizacijam in društvom, — anuitete za odplačilo kredita pri izgradnji splošnega socialnega zavoda, — pomoč pri odplačilu oskrbnin v vzgojno varstvenih zavodih in za po daljšano bivanje v šolah za otroke socialno ogroženih družin, — organizacijo predzakonskega svetovanja, — organiziranje delavnice pod posebnimi pogoji za srednje duševno pri zadete osebe. Od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja se prenaša na občinsko skupnost socialnega skrbstva obveznost zagotovitve oskrbe in nasta nitve otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zagotoviti pa je potrebno tudi odplačila anuitet za najeti kredit pri Ljubljan ski banki za izgradnjo splošnega socialnega zavoda, kar so za skupnost nove obveznosti, zato je povprečna stopnja rasti sredstev 9,5. Občinska skupnost socialnega varstva Zaradi vključevanja v družbenopolitični sistem se bodo skupnosti otroške ga varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starostnega zavarovanja kmetov in stanovanjske skupnosti po vezale v občinski skupnosti socialnega varstva, kjer bodo usklajevale svoje programe in oblikovale celovito socialno politiko na območju občine Skofja Loka. 2.7. Občinska zdravstvena skupnost V skladu s cilji in nalogami bomo hitreje razvijali osnovno zdravstveno varstvo (splošne ambulante in dispanzerji), od tega predvsem ustrezne službe v Poljanski in Selški dolini, ter zobozdravstvo. Predvideno je, da bodo izdatki skupnosti za zobozdravstvo skupaj s prispevkom zavarovancev dosegli v tem obdobju ca. 7,5 °/o vsakoletnih dohodkov zdravstvene skupnosti. A. Enotni program Dogovorjeni obseg neposrednega zdravstvenega varstva za enotni pro gram pomeni minimalni obseg pravic, ki je zagotovljen vsem prebivalcem republike ne glede na različne dohodkovne možnosti. Za izvedbo tega progra ma se bodo združevala sredstva pri Zdravstveni skupnosti Slovenije po enotni prispevni stopnji. 119 B. Skupni program Ta program vsebuje naloge skupnega in splošnega pomena za vse prebi valstvo SRS. V okviru tega programa se bodo zbirala sredstva za izgradnjo predkliničnih inštitutov medicinske fakultete, onkološkega inštituta in zavoda za rehabilitacijo invalidov, za 50 ° o sofinanciranje naložb v osnovno zdravstvo na manj razvitih območjih republike, za izvajanje nekaterih posebnih oblik zdravstvenega varstva in prednostnih raziskovalnih nalog ter za delo strokov ne službe Zdravstvene skupnosti SRS. Sredstva za ta program se bodo zdru ževala pri Zdravstveni skupnosti SRS po enotni stopnji. C. Dodatni program S tem programom si skupaj z enotnim programom zagotavljamo že dose ženo raven zdravstvenega varstva, upoštevajoč enotne regijske normative, glede potreb občanov Škofje Loke. V okviru tega programa bomo poleg nepo srednega zdravstvenega varstva združevali sredstva tudi za investicijski pro gram regije, za denarne dajatve ter druge izdatke in za obvezno rezervo, kar vse ni upoštevano v enotnem programu. V okviru investicijskega programa bo v tem obdobju v Škofji Loki zgra jeno: — zdravstvena postaja in lekarna v Gorenji vasi, — lekarna Ziri. 2.8. Skupnost za zaposlovanje Skupnost izvaja naloge po vsakoletnem programu dela. Program dela in razvoja za obdobje 1976—1980 obsega naslednja področja: a) zaposlovanje in posredovanje: — organiziranje zbiranja in posredovanja informacij o možnostih in po gojih za zaposlitev, prostih delovnih mest in osebah, ki iščejo zaposlitev, — zagotavljanje zaposlitev, prekvalifikacij, preusposobitev in pravočasne preusmeritve v drugo zaposlitev delavcem, katerih delo postane v TOZD ne potrebno, — obravnavanje potreb TOZD po delavcih zaradi posredovanja dela iskal cem zaposlitve ter obravnavanje in posredovanje dela strokovnim kadrom iz vsakoletnega priliva iz srednjih, višjih in visokih šol ter posebej težje zaposlji- vim iskalcem zaposlitve, — izdelovanje letnih načrtov za zaposlovanje in vračanje delavcev iz tu jine v skladu s potrebami združenega dela; b) poklicno usmerjanje: — poklicno usmerjanje mladine, svetovanje odraslim, razvijanje poklic nega usmerjanja; c) strokovno usposabljanje: — organiziranje strokovnega usposabljanja ob delu in prekvalifikacijah ter izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih; č) usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb: — pomoč pri izbiri poklica, usposabljanje in prekvalifikacija invalidnih oseb, materialna pomoč pri usposobitvi in pripravi za zaposlitev; 120 d) štipendiranje: — opravljanje strokovnih opravil s področja štipendijske politike; e) zavarovanje za primer brezposelnosti: — zagotavljanje denarnih nadomestil, denarnih pomoči, materialnih in drugih pravic začasno zaposlenim doma in v tujini po meddržavnih sporazumih. Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb je v tem obdobju novo pod ročje dela, ki ga je uvedel novi zakon in dal status in pravice invalidov takim csebam, ki doslej tega niso imele. 3. FINANČNO VREDNOTENJE PROGRAMOV SIS IN ZBIRNA BILANCA POTREBNIH SREDSTEV (v 000 din, cene 1975) 3.1.1. Skupnost otroškega varstva A. B. C. Enotni program Vzgojnovarstveni zavodi Vzgojni program Skupaj Skupni program Dopolnilni program 1976 4.398 164 4.562 21.089 2.574 1977 5.185 172 5.357 21.825 2.397 1978 6.288 181 6.469 22.633 2.751 1979 6.600 190 6.790 23.444 3.223 1980 7.164 200 7.364 24.300 3.872 1976-80 29.635 907 30.542 113.291 14.997 Skupaj 28.405 29.579 31.853 33.457 35.536 158.830 3.1.2. Izobraževalna skupnost 1976 1977 1978 1979 1980 1976-80 A. Enotni program 33.738 41.423 47.816 52.051 55.217 230.245 B. Skupni program a) skupne naloge b) vzajemnost C. Dodatni občinski program Skupaj D. Usmerjeno izobraževanje 1977 1978 1979 1980 1.264 474 6.960 42.436 1.417 583 3.971 47.394 1.935 703 3.619 54.073 8.493 9.045 9.633 10.259 1.948 835 4.143 58.977 2.055 979 4.716 62.967 8.619 3.574 23.409 265.847 Skupaj: 37.430 Stopnja: 1 °/o od BOD iz sklada skupne porabe. 3.1.3. Kulturna skupnost A. Pregled sredstev za izvedbo programa Skupaj za skupni program za občinski program 1970 7.013 3.906 3.107 1977 7.434 4.140 3.294 1978 7.880 4.389 3.491 1979 8.353 4.653 3.700 1980 8.854 4.932 3.922 1976-80 39.534 22.020 17.514 121 B. Program kulturne skupnosti Slovenije v mio din I. Dejavnost II. Solidarnostna pomoč III. Naložbe IV. Nove naloge 1976 186,1 8,8 17,1 — 1977 213,4 9,3 23,0 3.0 1978 225,7 9,9 33,8 3,5 1979 239,2 10,5 57,0 3,6 1980 253,1 11,1 111,1 3,8 1976-80 1.117,5 49,6 242,0 13,9 Skupaj 212,0 248.7 272,9 310,3 379,1 1.423,0 3.1.4. Telesnokulturna skupnost Temeljni občinski program Množičnost — objekti — kadri — dejavnost Vrhunski šport — objekti — kadri — dejavnost Ostalo — kadri — poslovanje TTKS Skupaj Dopolnilni občinski program — športna hala Skupaj Skupni program SRS Vse skupaj 3.1.5. Skupnost socialnega Enotni program Skupni program Dopolnilni program Skupaj Od tega za solidarnost 1976 724 118 123 483 1.904 264 611 1.047 293 214 79 2.921 2.921 518 3.439 skrbstva 1976 2.303 45 2.922 5.270 274 1977 1.554 541 383 630 1.242 98 629 515 312 221 91 3.108 3.108 538 3.646 1977 2.496 137 3.374 6.007 400 1978 1.638 541 395 702 1.310 98 648 564 328 229 99 3.276 3.276 589 3.865 1978 2.508 391 3.468 6.367 391 1979 1.727 541 407 779 1.382 98 667 617 345 236 109 3.454 500 3.954 642 4.596 1979 2.520 437 4.192 7.149 382 1980 1.823 541 420 862 1.460 98 688 674 364 243 121 3.647 500 4.147 695 4.842 1980 2.532 507 4.539 7.578 373 1976-80 7.466 2.282 1.728 3.456 7.298 638 3.243 3.417 1.642 1.143 499 16.406 1.000 17.406 2.982 20.388 1976-80 12.359 1.517 18.495 32.371 1.820 3.1.6. Zdravstvena skupnost A. Enotni program B. Skupne naloge denarne dajatve neposredno zdravstveno varstvo drugi izdatki in rezerva 1976 46.127 12.051 29.735 3.996 1977 47.573 12.717 29.807 4.068 1978 48.882 13.398 30.045 4.157 1979 50.299 14.115 30.206 4.242 1980 51.726 14.870 30.389 4.334 1976-80 244.607 67.151 150.182 20.792 Skupaj 50.454 51.819 53.448 55.105 56.925 267.751 122 1977 1978 1979 1980 1976-80 1. 2. 3. 4. Celotni program Za skupne naloge Iz solidarnosti v regiji Participacija uporabnikov 1. •-> 3. 4. 5. 6. 7. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. S. 9. 97.913 3.608 2.112 2.276 3.1.7. Skupnost za zaposlovanje Zaposlovanje in posredovanje Študij in analize Poklicno usmerjanje Nomenklatura in prof. štipendiranje Razvoj Skupne akcije Skupaj Dogovorjeni enotni minimalni program Dogovorjen skupni program Druge dogovorjene naloge Skupaj 1977 2.219 1.017 1.941 370 924 1.387 1.387 9.245 1.378 166 — 1.544 Skupnost za zaposlovanje Škof j a Loka Zaposlovanje in posredovanje Poklicno usmerjanje Strokovno usposabljanje Analize in statistika Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb Štipendiranje Zavarovanje za primer brezposelnosti Skupne naloge Solidarnost 1976 278 338 46 123 — 223 211 166 159 99.817 2.746 2.826 2.321 1976 2.361 1.082 2.065 393 984 1.476 1.476 9.837 1.640 176 943 2.759 1977 296 360 49 131 943 131 224 176 449 102.708 2.746 3.003 2.368 1978 2.512 1.151 2.198 419 1.047 1.570 1.570 10.467 1.726 186 1.003 2.915 1978 315 383 52 139 1.003 139 239 186 459 105.132 2.143 3.222 2.415 1979 2.673 1.225 2.339 445 1.113 1.671 1.671 11.137 1.816 196 1.068 3.080 1979 335 407 56 148 1.068 148 254 196 468 107.953 1.765 3.392 2.463 1980 2.844 1.304 2.489 474 1.185 1.777 1.777 11.850 1.920 206 1.134 3.260 1980 356 433 60 158 1.134 158 270 206 485 513.523 13.008 14.555 11.843 1976-80 12.609 5.779 11.032 2.101 5.253 7.881 7.881 52.536 8.480 930 4.148 13.558 1976-80 1.580 1.921 263 699 4.148 799 1.198 930 2.020 Skupaj 1.544 2.759 2.915 3.080 3.260 13.558 3.2. Zbirna bilanca potrebnih sredstev Skupnost otroškega varstva Občinska izobraževalna skupnost Usmerjeno izobraževanje Občinska kulturna skupnost Telesnokulturna skupnost Občinska skupnost socialnega skrbstva Občinska zdravstvena skupnost Skupnost za zaposlovanje Skupaj 1976 28.405 42.436 — 7.013 3.439 5.270 97.913 1.544 186.020 1977 29.579 47.394 8.493 7.434 3.646 6.007 99.817 2.759 205.129 1978 31.853 54.073 9.045 7.880 3.865 6.367 102.708 2.915 218.706 1979 33.457 58.977 9.633 8.353 4.596 7.149 105.132 3.080 230.377 1980 35.536 62.967 10.259 8.854 4.842 7.578 107.953 3.260 241.249 1976-80 158.830 265.847 37.430 39.534 20.388 32.371 513.523 13.558 1.081.481 123 1976 1877 Predvideni DP 1.665.350 1.773.597 Delež skupne porabe 11,17 11.57 Poprečne letne stopnje rasti: Skupnost otroškega varstva Občinska izobraževalna skupnost Usmerjeno izobraževanje Občinska kulturna skupnost Telesnokulturna skupnost Občinska skupnost socialnega skrbstva Občinska zdravstvena skupnost Skupnost za zaposlovanje Skupna poprečna stopnja Predvideni družbeni produkt 1978 1.888.801 11,58 5.7 10.4 6.5 6,0 8.9 9.5 2,5 20,6 6,7 K.5 1979 2.011.658 11,45 1980 2.142.416 11,26 1976-80 9.481.900 11,41 3.3. Struktura sredstev skupne porabe Obdobje SIS Skupnost otroškega varstva Občinska izobraževalna skupnost Usmerjeno izobraževanje Občinska kulturna skupnost Občinska skupnost soc. skrbstva Občinska zdravstvena skupnost Skupnost za zaposlovanje Skupaj DP Delež skupne porabe znesek 21.402 42.036 — 6.201 4.332 70.442 1.213 148.898 1975 struktura 14,37 28,23 — 4,16 2,91 47,31 0,82 100,00 1.412.843 10,54 1976—1980 znesek 158.830 265.847 37.430 39.534 32.371 513.523 13.558 1,081.481 9,381.900 11,41 struktura 14,69 24,58 3,46 3,66 2,99 47,48 1,25 100,00 Opomba: Premiki v strukturi nastopajo tudi zaradi prenosov nalog in sred stev med posameznimi SIS (izobraževanje in otroško varstvo, zaposlovanje). K občinski izobraževalni skupnosti vštevamo tudi sredstva, namenjena za usmerjeno izobraževanje. INVESTICIJE V RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1976—1980 Nosilec investicije SIS Skupnost otroškega Objekt varstva Vrtec Podlubnik Vrtec Poljane Vrtec Godešič Vrtec Selca Vrtec Sv. Duh Planirano leto izgradnje 1978 1980 1979 1980 1980 Predra čunska vrednost (000) din 13.300 8.500 1.000 1.000 1.500 1.300 124 Nosilec investicije SIS Objekt Izobraževalna skupnost Center za usmerjeno izobraževanje Škof j a Loka Dijaški dom Škof j a Loka Podružnična šola Selca Podružnična šola Poljane PS Sovodenj, adaptacija za COŠ PŠ Dražgoše. adaptacija za COS Športni objekt pri OŠ Železniki PŠ Reteče, adaptacija Kulturna skupnost Adaptacija Loškega gledališča Telesnokulturna skupnost Dom na Blegošu Športna hala Škof j a Loka Rokometno igrišče Godešič Nogometno igrišče Sv. Duh Stadion Škofja Loka Igrišče Ziri Sovodenj: igrišče, planinska koča Nogometno igrišče Reteče Osnovna šola Selca Športni objekti Železniki Košarkarsko igrišče Bukovica Košarkarsko igrišče Sorica Nogometno igrišče Poljane Športno igrišče Trebija Športno igrišče Gorenja vas Skupnost socialnega skrbstva Splošni socialni zavod Delavnice pod posebnimi pogoji Center slepih in slabovidnih: Poklicna šola za slepo mladino Regionalna zdravstvena skupnost Zdravstveni dom Gorenja vas Lekarna Gorenja vas Lekarna Ziri Skupnost za zaposlovanje Skupaj Družbeni proizvod Delež negospodarskih investicij v DP Planirano leto izgradnje 1980 1978- 1979 1979- 1976 1978 1980 1976- 1980 1977 1978 1978 1978 1980 1978 1977- 1977 1980 1980 1980 1979 1980 1980 1978 1978 1979 1978 1979 1980 1978 1976- 1976- -1979 -1980 -1977 -1980 -1980 -1980 Predra čunska vrednost (000) din 90.555 50.000 28.125 6.500 200 2.150 850 2.000 730 6.000 36.050 1.300 30.000 120 140 2.900 500 180 120 (50) (100) 90 90 120 90 400 83.200 53.000 200 30.000 13.448 7.140 3.154 3.154 — 242.553 9,481.900 2,6 o/o Opomba: Za posamezne investicije združuje sredstva več skupnosti in tudi gospodarstvo neposredno. 125