pgmr fftifimftia» itavilkft m imm 20 v. 16. Številka. Maribor, dno 18. aprila 191$. 52. letni!. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja š j^štnino vred injf Mariboru s pošiljanjem ^* dom a celoleto 8 K, pol leta 4 K in ra četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, z* druge bvenavatrfjske dežele 8 K. •lisice . 5. — Rokopisi se ne vračaio. — Uoravništvo: Koroška cesta naročnino, inserate in reklamacije. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se"pošilja na: Upravništvo »Slovenskega Oospodarja" v Mariboru. — List se dopošfija do'odpovedi ^"udje društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo — Upravništvo: Koroška cesta itevr5, sprej (Katoliškega tiskovnega Z* Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je Isto, 1 kvadratni centimeter prostore stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku .Mala nazmurta* stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. v Grof Ce bim odstopil. Naš zunanji minister grof Cernin je v nedeljo, dne 14. aprila, odstopil. V naši državi se je oddahnil vsakdo, kdor ne trobi v vsenemški in madžarski rog. Grof Cernin, v katerega so mnogi ob njegovem nastopu stavili velike nade, da bo vodil zunanjo politiko Avstro-Ogrske v splošno zadovoljnost vseh narodov, je zadnji čas presedlal in se z vsem srcem zapisuj Nemcem in Madžarom. Prusom in njenim znanim vojnim ciljem. Mož je pozabil, da je naša država država narodov, ne pa pokraji a, v kateri sedita ob polni skledi samo Nemec in Madžar. Že pri mirovnih pogajanjih v Brestu-Li-t o v s k e m je pokazal grof Cernin, da ni mož na svojem mestu. Odklonil je, da bi imeli pri sklepanju mirovnih pogodb besedo tudi narodni zastopniki državnega zbora. Že tedaj je završelo med vsemi ne-nemškimi narodi. Dandanes, ko morajo narodi, posebno Slovani, toliko žrtvovati na krvi in premoženju za hramb« drž- ve, pač ne gre, da bi sklepaii mirovne pogodbe samo mxlrokrvi plemenitaši in generali, ampak mora imeti ladi ljudstvo in sicer vsak narod pravico, da sogovori in odločuje, ko se gre za mir. *0-kr. ob gnusno kačo, vzkliknila je: „Moj Bog! Tudi vi imate železno rouo-' Pokinil sem in se odmaknil v desni kot kočije. Nevesta je obmolknila, podprla mlado glavo z levico, zroč v poulični nromet. Nisem je motil pri teh poletih z očmi;, v dušf se mi je porodilo trenutno dose-da> neokušeno spoznanje: Tudi ti uživaš pc vzorcu i.lepca-ženina samo le — usmiljenje. . . . Da, da, — vojak-invalid je berač, kateri se opira v javnosti pri srečanju ob palico sočutja, a malokedaj, menda sko-ro nikdar ne ob najtrdnejšo podporo človeškega srca ob — ljubezen ... Pa vendar bi bil rad vsakdo l ubljen, le invalid bi naj požual zadnje kapljice i« Jceiiha ljubezni — usmiljenje Kako bridko me je oplazilo !o spoznanje, do katerega sem se povspel po i«s.,y> ženitve oslepelega nadporočnika. Sem opazova, ?c poprej te sklonjeno tava. oče invalidne postave, ki so se prikazovale navadno le na samotnih krajih, blodeč same k tlom z-ročih obratov. Prekosili so me ti nedolžni nesrečneži v spoznanju: Vojni invalid, tavaj in se plazi, o-piraje se na beraško palico usmiljenja, ne pa — lju-b zni! Pri ordinarijatu sva opravila z nevesto kmalu zadevo spregleda, vračal sem se na vozu sam v pisarno. Onega dne po tem novem spoznanju sem zapisoval mrliče v debelo knjigo smrti z zavistjo, češ: Prestali ste. Preselili ste se iz objema te svetno minljive ljubavi, ki se pretvarja v usmiljenje, v naročje večne, nespremenljive — božje ljubezni. Zatonilo je nekaj dni po tej moji vožnji v družbi usmiljene neveste. Zopet je zacingljal zvonec na vežinih durih, sledili so temu brnenju brona negotovo drsajoči koraki slepca. To počasno tavanje po hodniku me je dirnilo v srce, mi privabilo v spomin celo ledeno mrzlo poljano invalidnega usmiljenja. — Vrata so se odprla, na pragu se ]e pojavila postarana gospa, vodeč za roko slepca — nadporočnika. — Stopivša v sobo. mu je odvzela kapo, ga posadila na ponujeni stol in s« mi predstavila kot slopčeva mati. I Ktr^t- Jte ostali. Nam Slovanom j« kopal jamo, t katero sedaj sam padel. m immm*Mmi0 ar Grof Cerara in cesarjevo pismo. Avstrija in Francija. 2e zadnjic smo poročali, da je rekel naš zuna-k.¡i minister groi Cernin odposlanstvu dunajskega ob^ tonskega svetovalstva med drugim tudi to, da ga je francoski ministrski predsednik Klemanso nekoliko pred sedanjo ofenzivo na zapadu vprašal po zaupniku. ali je haša vlada pri volji za mirovna pogajanja ter da je nato groi Cernin odgovoril, da samo v tem slučaju, ako se Francija od.ove zahtevi po Alzaciji in Loreni in ako se Nemčiji varuje posestno stanje. Objavili smo tudi odgovor Klemansoa grolu Cerninu, v katerem trdi Klemanso nasprotno, da je namreč igroi Cernin vprašal Klemansoa za pogoje, pod katerimi bi bila Francija pripravljena pričeti mirovne razgovore ter da so se nato na željo Avstrije že pričeli razgovori v Švici med grofom Revertero, zaupnikom našega cesarja, in francoskim majorjem generalnega štaba Armandom. DiplomatiČni boj med Parizom in Dunajem se je poostril od dne do dne. Francosko ministrstvo je priobčilo uradno izjavo, kateri pravi, da je avstrijski cesar Karel pritrdil -lastnoročnem pismu na neko visoko osebo meseca ' šca 1917 fr^iicettkim zahtevami glede Alzacije in L< revb. To trditev je avstrijska vlnda takoj zavrnila in iafavila, da naš cesar ni v nobenem lastnoročnem !#smi> pritrdil francoskim zahtevam po AlzacBi in Lo reui, ber niso apravičene ter da so trditve francoske vfade zlagane. Ta odločno izjava avstrijske vlade, oziroma našega. zunanjega ministra grofa Cernina., je napravila ovsod velik utis in francoski vladi, oziroma Kle-irvansou, ni preostajalo ničesar drugega, nego da to izjavo avstrijske vla0e, če je resnična, ali vtakne mirno v žep. ali pa da doprinese dokaze za svojo trditev, da je naš cesar v resnici poslal neki visoki osebi lastnoročno pismo., v katerem bi bil priznal, da so zahteve Francije do Alza-cije-Lorene upravičene ter rki se hoče za nje potegovati rri svojem zavezniku. nemškemu cesarju. Veliko bolje bi pač bilo. Če H bil naš zunanji minister novedal takoj vse, kar je s tem v zvezi, namesto da se je pustil od Klemansoa potiskati k vedno novim izjavam, obrazložbam in pa razkritjem. Toda tega ni storil, marveč je s počasnim in cincajočim razkrivanjem dejstev, ki ni napravilo nobenega vtisa in tudi ni dostojanstveno, ker je bilo premalo natajnčna označba dogodkov, dosegel nasprotno od tega, kar je hotel in je vrhutega še tudi povzročil zunanjo krizo ter spravil še celo svojega vladarja v nemalo zadrego. Pismo cesarja Karla. Vrhunec teh zunanjepolitičnih zmešnjav, katere e povzročil grof Cernin, je pa sedaj uradna izjava Klemansoa z dne 12. aprila, v kateri objavlja besedilo lastnoročnega pisma našega cesarja, ki ga je s-poročil princ Sikst Burbonski, svak našega cesarja, rine 31. maroa 1917 francoskemu ministrskemu predsedniku Klemansou in ki se glasi: „Moj ljubi Sikst! Tretje leto te vojne, ki je , rv ^--eta toliko žalosti in trpljenja, se bliža svojemu koncu. Vsi narodi moje države so bolj kot kdaj edini v skupni volji braniti nedotaknjepost monarhije tudi za ceno najtežfih žrtev. Vsled njih delovanja in vsled velikosrčnega sodelovanja vseh narodnosti države se je mogla monarhija že skoro tri leta upirati najtežjim napadom. Nikdo ne bo mogel zantKati vojaških vspehov, ki so jih dosegle moje čete zlasti na balkanskih bojiščih. Francoska je s svoje strani to MN F,l\ h K,i r' i £ pokazala odporno silo in junaštvo. Mi vsi ebfcuduje-mo brez pridržka sijajno hrabrost sj«iie armad« in požrtvovalnost vsega, francoskega raroda. Posebno prijetno mi je videti, da kljub temu, da smo sedaj nasprotniki, ne obstoja nobeno pravo nasprotstvo naziranju in stremljenju moje države in Francoske, in da sem upravičen upati, da bo moje živahno so-čutstvo za' Francosko v soglasju z onim, ki vladajo po vsem svetur za vso bodočnost preprečilo objnovi tev vojnega stanja, za Katero me ne more zadeti, nobena odgovornost. V to s vrbo in da natančno izrazim resničnost teh čustev, Te prosim, sporoči tajno in neuradno predsedniku francoske republike, da bom z vsemi sredstvi in uporabljajoč ves svoj osebni vpliv podpiral pri mojem zavezniku pravične zadeve in zahteve Francoske z ozirom na Alzacijo-Loreno. Kar se tiče Belgije, se mora obnoviti njem« sa,moslo:nost. Obdržati mora vse svoje afriške posesti. S tem pa nočem vplivati vnaprej na vprašanje odškodnine, ki jo bo morala dobiti za utrpele izgube. Srbija se bo v svoji samostojnosti obnovila. Kot dokaz za našo dobro voljo smo pripravljeni, dati ji, kolikor je to u-pravičeno, naravni dohod do Jadranskega morja, ka>-kor tudi dalekosežne gospodarske prednosti. Kot prvi pogoj, ki se bo moral brezpogojno izpolniti, bo Av-ntro-Ogrska svojčas zahtevala, (ta opusti kraljevina Srbija v bodoče vsako zvezo s katerokoli družbo ali skupino, zlasti z Narodno Obrano, ali pa da zatre taka združenja, ki so naperjena v svetih političnih ciljih na razkroj monarhije. N-aidalje je pogoj, da prepreči z vsemi razpoložljivimi sredstvi svoje moči vsako tako politično agitacijo bodisa v Srbiji, bodim zunaj svojih mej in da prevzame dolžnost to storiti poa jamstvom četveros^orazumovih držav. Dogodki v Rusiji me silijo, da si pridržim svoje misli o tem do dneva, ko bo tam postavljena, zakonita in končnovel-■nvna vlada. Razložil sem Ti tako svoje misli ter te bom prosil, da mi sporočaš po razgovoru z obema državama najprej mnenje Francoske in Anglije, da se na ta način pripravijo tla za sporazum, na čigar oodlagi bi se mogli uvesti uradni razgovori in bi bilo moč priti do zadovoljstva vseh. Upam, da bomo z obeh strani v najkrajšem času napravili konec trpljenju toliko milijonov ljudi in toliko rodbin, ki žive v žalosti in strahu ter Te prosim, da se zanašaš na moje živo in bratsko mišljenje Karel." >1. fcjtun lULci. eesar Karel j» easar Viljem aailnj« taji brjajavM snfjgofcavijal nezraMjaaa »a.vaasfško »vjisleb®. Cernin taji. \ Predno je začela razgovor, je sina nežno ljubko po-gladila po laseh, mu otrla iz očesnih jamic dreajoče solze in ga objela materinsko neprisiljeno krog vratu. O, kaka velikanska razlika med obnašanjem matere in neveste! Pri materi ljubezen, pri nevesti — usmiljenje . . . Vojna je izpremenila ter predrugačila obraz ženinov za mater in nevesto. Materi je podvojila izguba otročjih oči ljubezen- nevestino srčno ljubav pa je pogreznila v nepremostljivi prepad golega usmiljenja. Kako čisto drugače je z a donel a povest o sinovi nezgodi iz materinih ust. nego pred nekaj dnevi iz nevestinih. Med pripovedovanjem so se uprle tolikrat materine oči v prazne sinove očesne jame, materina roka je gladila njegove lase, otroku so se udirale po obrarn solze hvaležnosti za pred drugimi mu skaza-no ljubezen. Te materine besede 'o slepem sinu. nje-ao ljubeče obnašanje je raztalilo tudi v moji za nekaj dni črnogledi duši ledenik, zrasel med dolino lju-bean! in usmiljenja. Blagor, blagor, vsakemu inva>; (hi, ki se še lahko privije na ljubeče materino srce. Vojna izpreminja, podira ter izpodkopava vse. še na -mogočnejše stavbe ljubezni; le trdnjava materine !j feezni kljubuje tudi vojni, se dviga, raste in kipi proti Onemu, ki nam je ustvaril materino srce. SI epec-nad poročnik se je poročil. Nisem ga vi-^tel «ikdnr na ulici v spremstaru fcene-usmiljeaJte, ampak matere. Vodila ga je, tesao ga držeS pod r« Na to francosko uradno objavo je priobčil naš zunanji minister grof Cernin dne 12. aprila sledečo uradno izjavo: „Od francoskega ministrskega predsedstva dne 12. aprila 1918 objavljeno pismo Njegovega c. kr. Veličanstva je potvorjeno. Označena „visoka oseba ni bilo Njegovo o. kr. Veličanstvo, marveč princ Sikst Burbonski. K besedilu pisma, katero .¡e objavil Klemanso, izjavlja c. kr. ministrstvo za zunanje zadeve na najvišji ukaz, da je pisalo Njegovo c. kr. Veličanstvo svojemu svaku princu Sikstu Karbonskemu spomladi 1917 zgolj osebno, zasebno nismo, ki ni obsegalo nobenega naročila za princa, da naj posreduje pri predsedniku francoske republike ali sicer kje in da naj sporoči poslana- mu sporočila naprej ter povzroči protiizjave in jih sprejema. To pismo s-',k:h ni omenilo belgijskega vprašanja ter je obsega-1> z ozirom na Alzacijo-Lereiio to-le točko: ¿«slavil bi bil ves svoj osebni vpliv v prilog francoskih znh-! tev po povrnitvi Al/aJj'* Loreni' če ! t Inie zahteve pravične. Zahteve pa niso prične." Tz vsega tega se pač jasno razvidi, da se je neč miroljubni cesar, odkar je zasedel prestol Habs-frnržanov. celo resno trudil za mir, da ga je pa pri : trm ovirala nespretna, roka njegove zunanjega mini-! sira grofa Cernina, ki je sedaj Šel tje, kamor bi že dr v no moral iti. Iz vsega tega se ie marsikje domnevalo, da je zr vezniško razmerje med našim in nemškim cesarjem zrahljano. Uradna poročila pa zatrjujejo, da sta si ko, ne oziraje se na poulično življenje. Marsikdo j' ostal in gledal molče sprehod slepca. Iz mnogih in mnogih ust je vrela in puhtela topla zahvala nun rinemu srcu. Iz te slepčeve povesti je pognalo tudi v moji duši koprneče hrepenenje po ljubezni, ki prfikipeva edino le v življenju neusahlj vega vrelca- materinega .srca. Odrekel sem se obilnemu vojaškemu kruhu, za-hrepenel po domu v zakotno samotni grabi, katera mi pa hrani ter čuva moj največji zaklad in biser, materino srce . . . T^aČ vsak invalid, kateremu ni oropala vojna še srca, se oklepa z vso še preostalo movčjo zadnje rešilne bilke v tem morju gorja — doma in materi, l/g, bo roke. noge, da še celo oči zamore nadomestiti otroku — mati. Hvali ti Večni vzor Ijnbo/ni. ki si nam podaril materino srce ter ga obla goda ril z nebeškimi vrlinami, ki podžigajo plamen materine ljubezni, da ne ugasne otroku do smrti, ki je začetek večno neskončne ljubezni. Da je pozirtan ta slavo-spev materinemu srcu na skalo resnice, nam svedo-čiio stotisočere izpovedi vojnih invalidov. Te nesrečne žrtve brez rok, nog in oči — kara hrepene, kje iščejo utehe, tolažbe in zabave? Doma, na vedno grr-kem ognji^u materinega srca. Svet nudi nam invalidom usmiljenje: naše matere pa nam pripenjajo z izgubo telesnih udov in prestane bolečine vedno z' to kolaino — materine ljubezni! -r — ¡¡Ifi Ozdravljenje Najhujši bolnik je ozdravel, hvalit»« Bega! — Bil je eluh in nem, njegove oči niso gledalk, njegove roke so bile lesene, njegov« noge so bile kcjome, po celem telesu je imel gnilobo, ostudne gobe. ielo-dec je imel pokvarjen, da ni več prebitvljal, tudi kri mu je že bila deloma zastrupljena. Zdnj pa je »zdra-j vel popolnoma. !Kje boste iskali tega bolnika? Ne v daljni, topli Avstraliji, temveč v mrzli Avstriji Je. č*a ne po-t znate? Ali tisti, ki ozdravi, še pozna, 5e ve, kak j« bil \ tedaj, ko je bil bolan? Ne dobro. Zaro se tudi ti, na-| roa moj, zavedaj zdaj, da si bil bolan, da si bit naj-| hujši bolnik, pa si ozdravel. Bili smo gluhi, ko je šel glas svobode po Svro-pi, nismo ga slišali ne leta 1848, ne leta 1867. Leta 1917 pa smo ga slišali. In naše uho posluša »daj t» pesem že skoro eno leto, sveto pesem, katero je dal Bog peti vsem ljudem po svojem glasu, namreč po naši vesti: Pravica — svoboda vsem! Bili smo nemi. Ko so nas zamieevaM, sme mol-čali. Ko so nas zatirali, smo bili tiho. Pie so nas morili, se nismo oglasili. Naše ustni«« so bile stisnjene in naš hrbet upognjen! Zdaj pa. snao se oglasili Naši možje po občinskih zastopih, iaaš« žene p#-sv«#u ix><%>isih, so tzpregcvurili: Cela domovi«a »dr mera enega Pravica — svoboda vsem! * Naše oči so bile slepe. Ko je drugim, že svetil» solnce svobode, so naše zaprte oči strmele v nevklea mlaj nemške teme. Ko so se drugi na solncu geeli. smo mi prezebali v temnih nočeh sužnosti. Zdaj pa man je padla tema z oči, naše ozdravljeno oboe strmi: Svetloba našim očem si, Jugoslavija, ti! • Roke so nam v sužnosti olesenele. Pridelovali smo kruh in smo ga dajali gospodom, oni pa so nam vračali kamen. Oni so zapovedovali, mi smo delali. Naš kruh je šel v usta in želodec aaših gospodov, mi pa, smo garali. Zdaj pa so oživele naše robe. Kar bomo pridelali, bomo za se pridelali, naš kruh bode naš, ker to zahteva: Pravica — svoboda. Naše noge so bile hrome. Nikdar nismo stali na njih. Le na gospode smo gledali, kdaj nas bodo vzdignili, povsod smo iskali oj*>re gospodov. Vzdignili so nas toliko, da so nam lahko dali breo. Sedasj pa smo vrgli te berglje od sebe. Naše noge so močne dovolj, da nas nosijo. Stojmo sami, saj nas krepi: Praviea — svoboda. Po celem teletsu smo bili gobavi. Na naših mejah posebno, pa tudi v sredini smo imeli gnile mehurje — nemčurje. Njihov smrad se je širil, njihova gniloba se je hotela razpasti. Zdaj pa so nas j>oslali gospodje v kopel svetovne vojske. In odpadli so mehurji, ne, postrgali smo jih s svojega telesa. Telo je zdravo, gnili miehurji-nemčurji pa so se iztekli na tlar kjer bodo poho eni in pozabljeni. Pohodila jih bo: Pravica — svoboda. Naš želodec je bil pokvarjen. Prsli po & svojo ..visoko" kulturo, krmili so nas s svojo „Spr ho", da se nam je že želodeo obračal. Zdaj pa nam je presedlo. Dovolj! Mi imamo svojo lastno hrano — svojo kulturo, ki ne smrdi po smodniku in krivično preliti krvi, kakor kultura gotovih ljudi. In še več take naše domaČe, prebavljive hrane nam bo (dala:, Pravica — svoboda. Našo k<'i so nam že zastrupljali. Na Koroškem so nam že tisoči zastrupljenih pomrli. Na ceh naši meji nam umirajo. Komaj se naš otrok v življenja v-zbudi, že se ga hoče zastrupiti. Zdaj pa bo naša kri — naša, čista, ker jo bo izčistila: Pravica — svoboda, Kje na svetu pa je zdravnik, ki je znal vse te bolezni ozdraviti? Kje se je izučil? Vsi ga poznate, vsak ga ima. Tmenuje se glas vesti in Bog sam ga je naučil, da govori: Pravica — svoboda vsem! A za vsakega bolnika je treba lakozvauega ro-eepta, s katerim zdravnik predpiše zdravilo. Mi ž« imamo tat« recept — naša majniška dekfataeija!. — liavnaim» se vedao p« tem reeeptn i« zdravi boma-i» svafctdai b*me! 18. a|iraa_lfcl8._____ __ ZaU: Trudimo, borimo se p r e d v^ e m za jugoslovansko edinost in državno «samostojnost pod habsburškim ž e z -liatf Udarno za žviii#rejo, (P. D. iz Dramelj.) Mnogo udarcev je zadelo naš kmetski stau v laj svetovni vo ni. Ne bom jih našteval, saj jih nat> dragi „Siov. Gospodar" priobčuje v vsaki številki, ko o-bjavlja pritožbe kmetSKega ljudstva. Toda sila časa ;e tak«, da čutim potrebo v tem listu izpregovoriii o predmetu, o katerem se je že toliko pisalo in govorilo in ta je: R e k v i z i c i j a živine. Že enkrat sem v „Gospodarju" v Članku „Pro šnje na merodajne oblasti" opozarjal merodajne kro ge na i osledice, ki jih bo povzročilo pomanjkanje g, ■ veje živine, dasi se je takrat šele pričelo s pris lno odda o. Od tega časa se je prav pridno rekviriraio „odvisno" živino, kakor so jo gospodje krstili. In danes ?! P Kmet, ki je imel pred vojsko 8 do 10 glav lepe, ima cžanes 2 do 3 glave mršave živine in kar s strahom se ozira, odkod bo prišel nakupovalec z vojaki ter mu zel Še to, kar ima. Da, udarec v pravem pomenu besede je zadel kmeta, udarec, ki bo ustodepoln za marsikatero kmetijo. Lani je bila žitna letina slaba vsled suše, letos bo najbrž še slabejša vsled pomanjkanja gnoja, prihodnje leto pa sploh nimamo pričakovati poljskih pridelkov Večina kmetov že nima vprežne živine, in kdor jo pa Še ima, mu pretijo, da mu je po setvi v-zamejo; kaj bo za jesensko setev, kaj za vsakdanjo vožnjo, tega nas nihč ne vpraša. Krav-mlekaric ni in otroci, ki jim je mleko neobhodno potrebna hrana, tavajo okoli bledolični, jetični ter duševno in telesno zaostali, ker jim manjka tega redilnega živeža. To bo rod bolnikov! Vsestranske slabe posledice, ki bodo nastale vsled te neomejene rekVjizicije, bodo za kmeta, pa tudi za vse druge stanove, kojih reditelj je on, tako dalekosežne in usodepolne, da jih bodo obžalovali tudi tisti, ki se sedaj' smehljajo solzam kme-ts-trpina in njega obupnim klicem za odpomoč. Toda prepozno bo! Naš zunanji minister grof Cernin je dne 2. a-prila v pogovoru z dunajskimi občinskimi svetovalci med drugim izrekel tucti to: Cesar mi (Avstrija) rabimo, niso teritoriialne aneksije (priklopi te v ozemlja), temveč gospodarska zavarovanja za bodočnost, na to moramo delati. Da, da, gospodarska zavarovanja za bodočnost, a želeli bi, naj gospod grof s tovariši ministri te besede, vdejstvuje nainrej doma, v Ava riji, da obvaruje kmetski stan pretečega mu pogina, in potem šele naj dela na gospodarska zavarovanja Onkraj državnih mej. t P* Ker na juga, t. j. na Črti Amiens — Montdi h bolj ševikov ni imelo uspeha Boljseviški generali, kor-aorali in prostaki so bežali pred slovensko kmet-->ko pestjo v divjem begu proti Dravogradu Nemški boljševiki organizirajo sedaj svoje bände po *seh spodnješlajerskih nemčorskiti brlogih Slo vensko ljudstvo, pozor pred temi boljševiki! Klaverno lenško zborovanje v Celjn. Iz Ceiia se nam piše: Nemški »Volkstag« v nedeljo, dne 14 t. m. se je jako klavrno obnese!; to že priča iteviio udeležencev, katerih je pri razhodu naštelo samo 345. Pr-šel sem malo prepozoo; zamudil sem toraj otvoritev ter del Markiovega govora, ki pa je sploh nag'o končal. Dr. MraUak 9 napadal Čehe, Jugoslovane, ministrskega pred tednika Seidlerja, ker ie rekel: »da ni ves češki narod vekizdajaiski, Jug? slovani pa da so celo elepatrijotični«. Rekel j? radalje: ko so sa bo jevali Goli cb Vezuvu in je njihov kralj padel, •«o ga nesli na ščitu na ladjo ter ga odpeljali v domovino. Nemci, ki so dvignili sedanjo avs-trij sko cesarsko hišo na prestol in so pripomogli Avstriji (? !) do te kulturne stopnje, na kateri je edaj, bodo, če se uresoič jo jugoslovanska zahteve, Mi k svojim nemškim bratcem na sever Prvo je, iako je izjavil Mravlak, narod, potem šeie dežela, država in cesarska hiša. Da Vsenemtem ni za Habsburžane, temveč za Hohencolernce, ve pri nas že vsak otrok. Jako razumljivo! Slovencem se seveda v začetku vojne ni moglo nie doka zati, ker je prišlo višje povelje, da se naj izpu ^tijo in pre skave ustavijo, s tem pa po Mravla KO?em mnenja še vendar ni dokazano, da so nedolžni. Dr. Korošec, hodi pri cesarju in minis rih ven in noter, kakor se mu zljubi. Neme« in nemčurje je pri tem spreletaval strah in groza. Dr. Ambrožič je izvajal: Slovenci splob za prva 3 vojna posojila niso nič podpisovali, šele pri četrtem so začeli podpisovati Nemci živijo na tem najbolj izpostavljenem jezikovnem otoku v zelo ozkem gospodarskem stiku s Slovenci in če bi se naredila samouprava za slovensko večino ?a Spodnj. Štajerskem, bi si ne upala nemška manjšina podpisati za ntmštvo, ker bi potem Slovenci Nemce preganjali i. t. d. Saj je že jugoslovanska misel prodrla do zadnje koče. Dr. Am brožič ugovaria proti delitvi Štajerske z resolucijo, v' kateri se izreka prisrčna hvala grofu Cerninu za njegov »možati« govor. Nato se je nekdo oglasil s klicem: »Proč od Rima! Izvolite si sami svoje duhovnike!« Dr. Jese?. ko menda predsednik »Volkstaga« in zastopnik župana dr. Jabornegga i kateri se ni prikazal na zborovanju) je še po ujal besedo — a nikogar ni bilo več na govorniški oder. Nato so zapeli, »die Wacht am Rhein« n »Volkstag« je b;I pri kraju. Na avstrijsko ce «arsko pesem so kajpada pozabili. Ne vemo pa, če niso Hindenborgu poslali brzojav, Klavrno so rli predse v svoje prazne kupice. Pri izhodu je nek hudomušnež dejal: »Kako da župana Jabor aegga ni?« Sploh se je višja celjska nemška gospoda sprehajala po me;-tnem gaju in odšla v -lovensko okolico »rekvirirat« na »Volkstag« je ? V)■ io. Bratstvo Celiov ln Jugoslovanov. V Zlati Pragi se je v soboto, dne 18. aprila, vršilo veliko zborovanje zastopnikov češkega naroda, da izrazijo odločen ugovor zoper znani govor grofa Cernina, v katerem je tako grdo žalil Cehe in druge Slovane ter je poveličeval samo Nemce in Madžare. Slavja so se u-deležili tudi številni zastopniki, Jugoslovanov, med njimi slovenska poslanca dr. Korošec in Gostinčar in več hrvatskih saborskih zastopnikov. Češki narod je po svojih zaupnikih izgovoril slovesno prisego, d,a v svojem pravičnem boju ne odneha in da neomajno v-straja do zmagovitega konca. Konec prisege, ki jo jp sprejel zbor z velikanskim navdušenjem, se glasi: „In v trdnem, nezlomnem zaupanju v končno zmago najsvetejših svojih pravic, v zaupanju v zmago prp-vičndsti, v zmago prava nad nasiljem, svobode nad robstvom, demokracije nad privilegiji, resnice nad lažjo, na velikem razpotju svetovne zgodovine dvigamo svoje roke in pri dragem spominu ,na svoje prednike, v mogočnem akordu svojih duš obljubljamo danes in za vso bodočnost: Ostanemo, kjer smo se ustavili! Zvesti v delu, zvesti v boju, zvesti v trpljenju, zvesti do groba! Vztrajamo, dokler ne zmagamo! Vztrajamo, dokler ne pozdravimo samostojnosti vsega naroda! Bodi zdrav, narod češkoslovaški! Ostani rastoča mladika! Naj pride tvoj čas! Rasti in procvi- Slr«.. S I taj svoboden v svojih zemljah in v veliki bratski rodbini narodov sveta, v srečo svojo in v blagobit bodočega osvobojenja človeštva! — Na slavnosti je govoril tudi načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, izmed Hrvatov pa voditelj Starčevičancev dr. Ante Pavelič in vodja hrvatsko kmetsike stranke Stjepan Radič. Cehi so bili obiska bratov-Jugoslovanov izi no veseli ter so Jugoslovane navdušeno pozdravljali. Govorniki so obljubljali, da Cehi ne bodo Jugoslovanov nikdar zapustili. „Vaš boj je naš boj, naša zmaga je vaša zmaga. Ves Češki narod kliče svojim bratom na jugu iz cele duše: Zvestobo za zvestobo za vedno!" Kako namerava vlada rešiti jugoslovansko vprašanje? Praški nemški iist „Bohemia" piše o tem: lz zanesljivih virov se izve, da namerava vlada izdati nekake „ravnalne črto" za rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstriji. Te ravnalne črte ne bodo sicer odgovarjale majniš-ki deklaraciji Jugoslovanskega 'kluba ¡ 0 združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v avstro-ogrski državi,, pač pa. bodo vsebovale narodno avtonomijo Jugoslovanov brez ozira na setžajne moje kronovin, torej ne bodo take, kakor jih je svojčas označil naš ministrski predsednik dr. Seidler, ko je izjavil, da se na-roana avtonomija ne bo raztezala čez deželne meje-— Naj pišejo nemški listi tako ali tako, mi Jugoslovani pa vstrajamo pri naši majniški deklaraciji! Cesar Karel in grof Cernin. Dunajski listi povdarjajo, da grof Cernin ni odstopil toliko radi nepojasnjene zadeve tajnih pogajanj med Avstrijo in Francijo, temveč radj nesoglasja, ki je nastalo med cesarjem Karlom in grofom Cerninom. „Reichsposta" izrecno povdarja, da sta cesar in zunanji minister glede raznih vprašanj bila različnega mnenja. Že od miru v Brestu-Litovskem, ki ni bil sklenjen na podlagi: brez pridobitve ozemlja in brez odškodnin, marveč je Nemčiji prinesel velike pridobitve, ni bil cesar Karel več zadovoljen s Cerninom. Cernin je prišel do prepričanja, da mu cesar več zaupa in da je najbolje, da gre. — Sklepati pa se tndi da, da na isajviš em mestu niso odobravali napad grofa Cernina na Slovane in da je torej gotovo tudi to mnogo pripomoglo do zgodnjega padca zunanjega ministra. Človek, ki žali dve tretjini prebivalstva, vendar ne sodi za ministra. Morda ga Dodo v Berolinu sprejeli za svojega. Brezmejno žalovanje Nemcev za Cerninom. Vsi avstrijski nemški listi brez izjeme priobčujejo dolge članke, v katerih izražajo svojo globoko bolest in žalovanje vsled odstopa grofa Cernina. Avstrija še nikdar poprej ni imela tako vnetega zagovornika Nemcev in tako spretnega državnika, kakor je bil grof Cernin — seveda za Nemce. Po mnenju Nemcev nima Evropa slavnejših mož, kakor sta Hindenburg in Cernin.Kot znak svoje globoke potrtosti in žalovanja so nekatera avstrijska mesta kot Solnograd razobesila črne žalne zastave. Poljaki zadovoljni. Ko je grof Cernin v znani ukrajinski mirovni pogodbi priklopil poljsko holmsko pokrajino h Ukrajini, so zapisali Poljaki — grofa Cernina v črno knjigo, v kateri so zapisani najhujši sovražniki poljskega naroda. Padec grofa Cernina so pozdravili Poljaki z velikim zadovoljstvom. V slovanski javnosti prevladuje mnenje, da ne ho več prišel noben mož Cerninove baže na njegovo mesto. Ce pa pride, bo šel, kakor je moral iti Rroi Cernin. Slovani se ne dajo več gospodovati ne od \Temcev, ne od Macižarov in ne od njihovih agentov* kakor je bil Cernin. iO" g r s k o ministrstvo odstopi? Slišijo se glasovi, da bo ogrsko Wekerlovo ministrstvo odstopilo. Vzrok: spori med strankami radi nameravane spremembe ogrskega volilnega reda Mirovna pogajanja z R u m u n i j o še vedno niso končana. Berolinska poročila naglaša-jo, da se še vedno ni posrečilo skleniti pravilne mirovne pogodbe z Rumunijo. Vsled odstopa grofa Cernina se je zadeva še bolj zamotala in zavlekla. Ru-muniia zahteva tako visoke cene za žito, ki bi se izvažalo v Avstrijo in Nemčijo, da bi te oene bile podobne vojni odškodnini, dani Rumuniji. Tedenske novice. Duhovniške vesti Prestavljena sta č. č. g. g. karana Jo'e Žmavc jz Rajhenburga v Trbovlje in J.iže Dušič iz Trbovelj v Rajhenburg. Visoko odlikovanje. G. vojni kurat Peter Jurak 3 odlikovan z vitežKim križcem Franc J-žefo ega ^eda. Isto odlikovanje je tudi dobil g, vojni kurat Franc Krp". Iz justične slnžbe. Okrajni sodnik dr. Franc Krančič v Celju je imenovan za deželnosodnega svetnika istotam. Odlikovanje za 40 letno zvesto službov»nje. ' rgan st pri Sv. Petru pod Sv Gorami, Jožef Novak, je bil odlik van s častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje. Siran 4. 8L0VÄNSKI GOSPODAR. aprila t Mb. Za oslepele slovenske vojake so darovali kot vozilo za god mil. g. ravnatelja Rad. Janežiču mariborski bogoslovci 70 K; za isti namen mil. g. kanonik Rud. Janežič 10 K. Podporno draštvo za slov. visokošolce v Gradca ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 20. t. m. ▼ Čitalnici ob 6. uri zvečer. Zopet obmejna občina za Jugoslavijo. Občinski odbor občine Žitenci v Slov. goricah (blizu emu reške okrajne meje) se je soglasno izjavil za sa mostojno jugoslovansko državo pod habsburškim $ Jezlom. Slovenske občine v Slov. goricah posnemajte! Razpuščen občinski zastop. Zaradi nesklepčnosti je razpuščen občinski zastop občine Dobrenje v mariborskem okraju. Občinske posle opravlja j dosedanji župan Alojzij Polanec. fig} 0. pl. Baltz popravlja. Dobili smo naslednji dopis: >Na podlagi § 19 tiskovnega zakona pro-aim, da priobčite v prihodnji štev. Vašega cenjenega lista na istem mestu in z istimi črkami popravek radi proti meni naslovljenega dopisa, priobčenega v Vašem listu z dne 28. februarja St. 9 tek. leta. 1. Ni res, da sem na zborovanju o novem načina rekviriranja žita, katero se je tt&Io dne 26/11 1918 v občinski posvetovalnici, ko je gosp. Žebot izpregovoril nekaj stavkov v slovenskem jezika, ves razburjen skočil s pred sodniškega stolca in mu zaklical, da se ne sme govoriti slovensko, ker jaz ne razumem slovensko in da je tudi večina zborovalcev neveščega jezika. 2. Ni res da sem rekel, ali govorite nemško, ali pa vam moram vzeti besedo. Res pa je, da sem v najlepšem tonu in mirno opozorii gosp. Žebota, da ne razumem žalibog slovensko, (kar jako obžalujem), da pa kot sklicatelj shoda moram znati, kaj se govori na shodu; radi tega sem prosil gospoda Žebota, da govori nemško, ali pa, da se odpove besedi, nakar se je on odpovedal besedi. Hugo von Baltz Balzberg, c. kr. prehra-nilni nadzornik.« — Da pokažemo svojo dobro voljo, smo sprejeli ta popravek, ki popolnoma ne odgovarja zahtevam tiskovnega zakona. G. pl. Baltz priznava, da ni dovolil g. Žebotu govoriti slovensko in to pove dovolj. Naša zahteva je, da morajo uradniki, ki delujejo med Slovenci ter jedo slovenski kruh, biti tudi popolnoma vešči slovenskega jezika. — Čudimo se, da je g. pl. Baltz šele po dveh mesecih prišel do prepričanja, da je treba poslati popravek »Gospodarju« in da je bil v tem času tako priden, da se je naučil pisati popravke v slovenščini Cesar pohvalil Slovence. Narednik Anton Že-leznik nam poroča: Dne 18. maroa je obiskal oesar Karel tudi naš del fronte} na italijanskem bojišjču, irjer stojijo hrabri slovenski junaki 87. pešpolka. Več zavednih Slovencev našega polka nas je bilo tako srečnih, da nas je cesar nagovoril in osebno jx)hva-lil za našo hrabrost. Za Tiskovni dom v Maribora so darovali p.t.: V PetrovČah 402 K; darovali so: Neimenovana 2 K, Neimenovana 2, Pavlica Ježovnik 2, Olga Schwab 2, Mira Vodenik 4. Fani Jelovšek 4, Rezi Razboršek 1, Karel Tržan 2, Ivanka Teržan 2, Nečitljiv 1, Lojzka Laurič 1, Francka Laurič 1, Trezika Marko 1, Mal-či Drenik 1, Uršula Liixrvšer t, Marija Koren 1 K, Marija Orešnik 5, Terezija Delakorda 2, Gregor Re-seCnik 50, Josipina Srabotnik 10, Marija Košenina 10, Berta Hyp 2. Marija DoiinŠek 2, Pepca Pun^er-Šek 1j Rodbina Kač 10, Marica Drev 10, Anton Koren 4, Neža Koren 4, Marija Virt 4, Toni Fabjan 2, S Kuder 10, Marija Kudar 6 Apolonija Kuder 10, Marija Terglav 5, Franc Terglav 4, Franc Kopriva 8. Ignac Cede 1, Lojzka Leon 2, Minka Vihar 2 K, Karla Bernardi 2, Marija Širše 2, Marija Toman 2, Ana Koren 2, Terezija Razboršek 2, Marija Kopriva 2, Helena Razboršek 1, Jožefa Razboršek 1, Fr, Zu-rei 2, Franca Kopriva 1, Kcvačič Terezija 2, Con fidenti Marija 2, Sidonija Flano 2, Muter Ivan 1, A l^anek 1, Rej>inšek Jožei 2, Divjak Antonija 1, Potočnik Cecilija 1, Cilenšek Apolonija 1, Mai Franco t, Kveder Marija 1, Oslrožnk Terezija 2, Antloga Frano 10, Toman Pavel 10. Toman Antonija 10, Kač kntonija 10, Knez Anton 1G. Sterner Marija 13 Neimenovani 22, Leclnik Martin 5, Neimenovana 5. Neimenovana 6, Turnšek Marija Ö, Pere Frančiška 4, Neimonovana 4, Neimenovana 3, Goričar Kati 2}, Par serič Terezija 2, Neimenovana 2, Bastič Gabrijela 2, Neimenovan 2, Veternik Marija 3, Neimenovan 1 K, Nf imenovan 1, Kač Mariv 2, Roje Terazija 1, Ne-irmovana 2, Neimenovana 1, Serdoner Angela 1 K, nbar .Terezija 10, Urbašek Terezija 6, Dekleta Sa-hovo 6, Roter Jože! 5, Roter Marija 2, Rančigaj A. 1, Vinter Marija 1, Piki Neža 1, Predovnik Nežika 4, Ai iStovnik Marija 4, Jerica Kot 1, Marija Lodnik Ž K. V Globočah pri Novi cerkvi nabrala gdč. Anka ^rlakova K 30.20: darovali so:- Marija Gorišek 2 K, ■fccozije Kožuh I* Ri*ika GoriSek 1. Ludvik GorWek 40 v, JulČi Gorišek 50 v, Rezika Gorišek 30 v, Jožei Korošeo 2 K, Avguština Korošec 2, Jane« Korošec ; 1, Milka Korošeo 1, Jože! Korošec 1, Micka Korošec j 50 v, Marija Kotnik 4 K, Amalija Kotnik 1, Marijo, i Rebernik 1, Roza DobratinSek 3, Pavel Dobratinšek j 1, Marija Plešnik 2, Mica Plešnik 2, Anton Korošec ; 1, Lenka Skollek 1, Helena Ravnak 1, Ivan Ravnak j 1, Janez Ravnak 1, Tinče Skollek 30 v, Marija Mar- j guč 3 K. Dekliška Zveza marenberška je nabrala K ■ 41; dtorovale so po 5 K: Kolar Terezija, Virtič Ju-stina, po 4 K: Virtič Marija, po 2 K: Kolar Mar., \ Korn Ivana, Sušnik Marija, Sušnik Roza, Tomažič Volb., Virtič Joz., po 1.40 K: Milchberger Katarina, po 1 K: Adam Marija, Arih Marija, Hribernik Marija, Knez Marija, Kunej Marija, Koležnik Katarina, Brezovnik Ivana, Sobas Uršula, Ravnjak Lenčika. Rižnik Liza, Sušnik Ivana, Urili Marjeta, Koležnik Roza 80 v, Koležnik Jozela 30 v. V Zrečali pri Konjicah K 104.60; darovali so: Marija dr. Lamutova 5 K, Marija Košir 2, Marija Mumelj 2, Orož Mimika Dobravska 10, Kom]>eršek Ana 10, Vidmar Lojzika in Leskovar Zelika po 3 K, Graf Mimika, Kotnik Mica. PuČkova, Lamut Barbika, Orož Tončika, Koprivnik Micika, Kovše Mimika, Videčnik Marija, Rušnik Veronika, Očko Micika, Vaihtar Micika, Rahle Anica, Kvac Julika„ Rušnik Malika, vsaka po 2 K, Kubot Julika, Kubot Lojzika, Žnidar Anioa, Iršič Ana, Iv-šefc Lojzika, Rušnik Franica,Potočan Terezika, Nag-lič Tončika, Hojnik Lizika, Kalšek Lojzika, Rušnik Marija, Volčič Malika, Gorenak Justina, Strekl .Ter., Sojič Lizika, Brdnik Rozika, Višnar Tončika, Rogi-na Franica, Hren Terezika, Krančan Rozika, vsaka po 1 K, Hlasteo Micika 90 v, Gangl Angela 30 vin., Preložnik Micika 60 v, Rogina Zelika 60 v, pastirica Vodenikova 10 v; pevski zbor cerkveni: Sadek Alb. 3 K, Kračun Franica 3 K, Srobre Janez, Sadefk K., Ivšek Lojzika, Kračun Anica, Kračun Julika^ Preložnik Micika, Orož Ivana, Orož Mimika, vsi po 2 K. V Spodnji Novivasi pri Slov. Bistrici se je nabralo 86 K; darovali so: Neimenovana 10 K, Marija Jero-všek 10, Jerovšekove uslužbenke 10, Marija Ernestl 3, Štefanija Mataln 61 Antonija Pajek 2, Terezija Lipko 4, Ivan Smeh 2, Ema Smeh 1, Franc Strmšek 10, Martin Gorogramc 10, Blaž Koropec 2, Jern. Ko-ropec 1, Marija Koropec 1, Tinček in Lenka 1, Neimenovani 2, Jože! Predan 1, Neimenovana 4, Elizabeta Janžur 3, Zafošnik Viktor 2, Zaiošnik JoŠko 1. V Ribnici na Pohorju se nabralo 530 K; darovali so: Jože! Osvald, veleposestnik v Lehnu, 50 K, Jož. Hu-dernik 10, Neimenovana 50, Margareta Pokeržnik2, Ignac in Rozalija Zaveršnik 30, Roza Miklavc 20 K, MiheliČ Marko 10, Neimenovan 12, Malči Miklavc 20, Jože! Ričnik 10, vsi iz občin9 Arlica; Franc Skola-ns, organist, 20, Anton Podlesnik, veleposestnik, 50, Neimenovani 5, Neimenovana 50, I. Zabovnik 10, J. Fornezzi 20, vsi iz občine Ribnica; Anton Mravljak 10, Janez Uran 10, Marija Kozjak 10, Roza Kozjak 5, Antonija Kozjak 5, Ana Kozjak 10, Lenart Miklavc 5, Brigita Kaiser 1)0, Gertruda Gerželj 10, Fr. Ger-Zelj 10, vsi iz St. JanŽa; Franc Jurca 10, M. čas 10, Krevh Mat., kaplan v Remšniku, 12, Neimenovan IG, Ivan Lampreht 10, Hinko Škorc, kaplan v Ribnici, 24 K. V Dahoncih pri Sv. Tomažu pri Ormožu se nabralo K 125,20; darovali po: Kosi Franc, Sv. Tomaž, 20; Peveo Terezija, KovaČice, 2): Obitelj Me-ško 20, Krajno Miha 10, AntoliČ Ana 10, Antolič Ju-lijana 10, Rajh Martin 5, Krajnc Marija 4, Bratuša Marija 4, Nidorier Miha 4, Poštrak Ana 3, Stuhec Lovro 3, po 2 K: Zinko Marija, BlagoviS Ana, Anto-lio Ivana, Grašič Jožefa, FilipiČ Alojz, Brumen Alojzija, po 1 K: Stih Frane, Perko Marija, Magdič M., Obran Mat., Viher Kat., Vajda Marija, Grašič Ivana, Bohinec Marija, Podgorelec Marija, Rafih Miha, J. Stuhec, Grašič Marija, Križanič Marija, KolaričF., Blagovič Marija, Ozmec Terezija, Manjši darovi skupaj 3 K, vsi iz Lahonec. (Dalje prihodnjič.) — Prisrčna hvala.! — Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Zgodovinsko društvo ima izredni občni zbor dne 21. aprila ob 4. uri popoldne v mariborskem Narodnem domu (v starih čitalniških prostorih). Na dnevnem redu je sprememba društvenih pravil,; Z občnim zborom je združeno javno predavanje g. dr. Medveda o slovstvenem in sooijalnem delovanju dr. J E. Kreka. K obilni udeležbi vabi odbor. Cbspod&r«ke iotIo© Ohlaja živine. Na razna vprašanja odgovarjamo, da "dobi posestnik, ki prostovoljno odda svojo živino od 15. aprila naprej, 1 K; več za 1 kg Žive teže kot tisti, kateremu se živina odvzame s silo. Poročilo „Gospodarskega Glasnika" (glasilo Kmetijske družbe), da s® plača poboljŠeM 1 K samo za 100 kg. krivo. — Ce torej n. pr. ceni prevzemna komisija živino po 3 K. dobi tisti, Vi odda dotično živinče prostovoljno, 4 K; oni pa, kateremu se mora živina s silo odvzeti, dobi samo 8 K, kakor jo je cenila pre-zemna komisija. Nove določbe pri tehUija klavne živine. Vojno ministrstvo je glede tehtanja oddane klavne živine izdalo naredbo, ki določa: Dosedaj se je tehtala oddana klavna živina v kraja, kjer je bila oddana, pri čemnr se je odbilo B°/§ od žive teže. V bodoče se pa bo morala tehtati tam, kjer se bo prevzemala, pri le mar ]eo odbitih samo 8% žive teže. Živina za vojaške namene se bo moral« tehtati v navzočnosti za to določenega častnika ah uradnika. Za oddajne oairoma prevzemne kraje se smatrajo kraji, ki so oddaljeni od kraja, kjer se živina nalaga, do 15 kilometrov. V bodoče se bo torej smela oddana klavna živina tehtati samo v tistih kraj h, katere bo določila okrajna politična oblast. Oddaja vojaških konj kmetovalcem. Štajerske cesarsko namestništvo razglaša: Vrhovno armadn« poveljstvo je odredilo, da se bodo letos oddajal v večjem številu vojaški konji takim kmetom, ki so v stanu prerediti enega ali tudi več vojaških konj in kateri so od vojaške postaje, ni oddaja vojaške konje, oddaljeni do 100 lan. Vojaški konji se bodo oddajali pod sledečimi pogoji: Kmet se mora zavezati, da bo vojaškega konja tako hranil, da ostane sposoben za vojaško službo in ga vrne, kakor hitro bi zahtevala vojaška uprava. Stroške, ki nastanejo vsled prevažanja konja, mora trpeti izposojevalee, ki mora i skrbeti za to, da je konj vselej dobro podkovan. Izposoditi vojaškega konja kakemu sosedu ali sorodniku ni dovoljeno, tudi ni dovoljeno striči konja, mu odrezati grive ali rep. Ako izposojeni vojaški konj z-boli, mora izposojevaleo to takoj javiti dotični vojaški upravi ter bolezen in vzrok bolezni ^nkazaii z iz-pričevalom živinozdravnika. Isto velja, ako izposojeni vojaški konj pogine ali ako se je v bližini pojavila kaka kužna konjska bolezen. Natančne j i tozadevni pogoji se Izvejo na županstvu. Končno se pripomni, da se mora izposojevalec vojaškega konja pismeno zavezati, da se bo ravnal po tozadevnih določilih ter da jamči za izposojenega vojaškega konja za slučaj, ako zadene krivda izposojevafloa, če namreč Izposojeni konj vsled bolezni ali vsled kake druge o-kolščine pi več sposoben za vojaško službo. Kaj bo z opeko? Slovenski zidarski mojster nam piše: Na eno stroko je vladia popolnoma pozabila: na pridelovanje zidne in strešne opeke. Mti za drag denar ne dobiš nikjer več tega stavbenega gradiva. Kako pa si naj kmetje popravljajo svoja poslopja? Kako se naj gradijo porušeni domovi na Primorskem? Cemu redimo italijanske jetnike v taboriščih? Ker ni premoga za Žganje opeke, pa bi se naj izbrali n. pr. kraji na našem Pohorju, odkoder se sedaj le s težavo spravljajo drva v svet in bi se naj v teh pohorskih dolinah delala in žgala opeka. Ce se tudi ne bi dalo opeke takoj spraviti na potrebna mejsta, ampak pripravljena bi vendar bila, da je lahko takoj po končani vojski rabimo. Dobra sadna letina? Narava se je zavila V «vetje. Skoro vsak grm je odet v raznobarvni cvetoči s-j>omladni kras. Obeta se nam ugodna sadna letina. Stari ljudje sicer pravijo: „Kar pred Jurjevim cveti, rado mimo čajne zleti." A ker je vse sadno drevje brez razlike, ali je lansko leto obrodilo ali ne, nastavilo vse polno rodnih popkov, upamo, 'da bo ostalo tudi kaj sadu. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu ni bik) v pretekli (iobi zaznamovati nobenega resnega popraše-vanja po tujem hmelju. Iz poročil je posneti, da glede cen kakor tudi glede kakovosti blaga ni bilo nobenega bistvenega razločka, kajti povprečne cene za tu i hmelj so se gibale med 80 in 140 K za 50 k51o-gramov. Vse zaloge tujega hmelja se že nahajajo v varnih židovskih rokah. Cene .za les. V pretekli dobi so se ©ene »a leg nekoliko ustalile, kajti poročila iz Dunaja pravijo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi mehek les 80—120 K, trdi les 98—140 K, za estale vrste lesa ni bilo določenih nobenih cen, ker je bilo blaga veliko premalo, popra&evanje zlaeti po mehkih deskah pa ogromno. Les ima bodočnost! ^ Razne novice. Bela vrana med vinotržci. Vinotržec Bftrklin-Wolf v Porenju je naznanil vinogradnikom, ki so mu jeseni 1915 prodali vinski mošt, da jim bo še enkrat izplačal celo svoto, ki so jo takrat dobili za prodani mošt. Poleg tega pa jim bo še nakazal tudi del dobička, ki ga je napravil pri vinski kupčiji. Vinotržec ie to napravil radi tega, ker so se vinske cene dvignile od tistega Časa skoro do uprav neverjetne višine. Kje je skrito sukno in perilo? V kraju Trie-ben na Gornjem Stajenskem so našli pri trgovjcu H. Papuli celo zalogo sukna in perila* Papula je vedno trdil, da nima več sukna, ako ga je kdo zahteval v njegovi trgovini; sedaj pa so našli pri njem veliko zalogo, toliko, "da se lahko vse moško prebivalstvo v Triebnu obleče. Oblastvene poizvedbe so nadalje "dognale, da ima Izrael Rosenkranz v "Aschachu zalog« sukna svile in perila v vrednosti 300.000 K. Pri veleposestniku Josipu Denner pri Gaishornu so našli zalogo sukna za 180.000 K. Imel pa je skriffh tudi l tisoč cigaret. Blago je bito zaplenjeno in lastniki it-ročeni sodniji. Času primerno. Mesno karto dobro operi, jo razreži na male kosce, priden! malo jajčne in prair malo krompirjeve karte. Ko si mešal že vse sknpai S ure, popraši malo z močno karto, mešaj So nekaj Saša In asllj v ponev, dobro namazano a maščoba» karto. Naredi ogenj v Štedilniku s preaiegove kart», fa peei aa ae prehudem «g»ju pol ur« in p Mri. .«asa ■fc a« pnismodi. Za zajutrk si skuht^ kavino karto in •radeni malo mlečne (če si tako srečen, da jo imaš). <0e imaš rad tudi šladno kavo, prideni še košček fdkorne karte Po jedi se umij z milno karto in se •iši 2 nakazilom za obrisače. Ce zvečer rad čitaš, aveti 2 petrolejno karto 4»* Maše žrtve za domovino. Žrtve, ki jih zahteva vojska, se v vseh krajih «tioiijo od dne do dne. Dne 24. marca je bil poko-i»an Janez Artman iz L e g n a, župnije Sv. M a r -t i n pri S 1 o v e n j e m g r a d c u. Bil je na, itali-ianski ironti, jger ga je s tovariši zasula granata. A g«rečilo se mu je, da se je izkopal ter je druge po-icaJ na pomoč, da so še tudi tovariše rešili. Nato jO zbolel. Pošiljali so ga iz bolnišnice v bolnišnico, «azadnje v Celje, kjer sta ga žena in sin našla v #)žalovanoromamo čez Sv. Križ na Sv. Uršulo, tako da bode sv. maša dne 2. majnika ob desetih v Kokarjih, dne 3. majnika okoli poldne v Šentvidu, kajnor dojdejo romarji lahko z vlakom do Šoštanja, dne 4. majnika zjutraj sv. opravilo na Sv« Uršuli. Sv. Pavel pri Preboldu. Slovensko katoliška izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. aprila, popoldne po večernicab, v Društvenem domu zgodovinsko igro „Junaške Blejke™ in šaloigro „'Strahovi." Cisti dobiček je namenjen društvu „Dobrodelnost.8 Vstopnina 1-3 K, Pridite! Teharje. Naše Slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. aprila, popoldne ob 3. uri v čitalnici svoj letni občni zbor. Na vjsporedu je govor, poročilo odbora, pevske točke in ribji lov. Pridite mnogoštevilno! Sv. Križ pri Slatini. Biserno poroko sta obhajala dne 10. aprila Anton in Marija Kamenšek, posestnika v Vincu. Med gosti so bili navzoči tudi vlč. g. Fr. Korošec, gospa Ogrizek in podpolkovnik g. Pašnik. G. nadžupnik so imeli v cerkvi in doma prisrčen nagovor. Biseroporočencema že limo še železno poroko! Rajhenbnrg. Natlačeno polna je bila društvena dvorana na Belo nedeljo zborovalcev, ki so se zbrali, da slišijo poročilo svojih poslancev v sedanjem političnem in gospodarskem položaju. Temeljito sta razpravljala gg. Poslanca dr. Benkovič in dr. Jankovič o vseh rečeh, ki so danes splošnega zanimanja. Seveda je njuno poročilo izzvalo večkrat vihar navdušenja pa tudi vihar ogorčenja, kakoršen je pač bil predmet, o katerem sta govorila. Zbor je soglasno izrekel zaupanje vsem poslancem Jugoslovanskega kluba, je z velikim navdušenjem sprejel resolucijo za Jugoslavijo v smislu znane deklaracije z dne 80. maja 1917, je protestiral zoper nameravani vinski davek, je z vso odločnostjo zahteval omejitev sedanjih re-kvizicij in je z globokim ogorčenjem konštatiral, da je kmet sedaj najbolj brezpraven faktor v državi, medtem ko peza vojnih bremen najbolj tlači in žuli njegove rame. Predsednik zborovanja, g. župan A. Kunej, se je zahvalil v imenu zborovalcev gg. poslancema za njun požrtvovalen trud, in med pevanjem »Hej Slovani!« se je razšia 700tera množica zborovalcev z veliko nado v srcu, da napoči kmalu tedi slovenskemu narod« rešilni dan svobode. Najnovejša poročila. Baron Burian Cerninov naslednik? Iz Dunaja poročajo, da bo bivši zunanji minister in sedanji skopni finančni minister baron Burian imenovan za Černinovega nasledniki. Imenovanje barona Boriana za zunanjega ministra Se sicer ni izvršeno, a se utegne razglasiti že te dni. — Barian je bil zunanji minister pred Černinom ter je po rodu in mišljenju Madžar. Nemcem bo torej sledil Madžar. Oseba se bo spremenila, duh pa in razmere ostanejo iste. Avstrijski državni zbor. Državni zbor bo sklican v torek, dne 30. aprila. Prihodnji teden začnejo delovati državno-zborski odseki. Brambni odsek ima prihodnji torek, dne 28. t. m. svojo sejo. Kedaj bodo pričele delovati delegacije, še ni določeno. i Turki zavzeli trdnjavo Batnm. Turške iete so dne 13. t. m. po srditem boju zavzele rusko-kavkafiko trdnjavo Batnm ob črnem moiju. Mesto Strne 32.000 prebivalcev in leži v vzhodnem koto črnega morja. Okolica Batoma j« bogata petroloja. Stran 6. SUÖVBNSK1 ÖOSPOmB. 18. aprila 191)8. J^oterijslie >-tevillre. Gradec, 10. aprila 1918 64 51 5 10 17 Line, 13. aprila 1818 12 56 72 22 71 ptaui n&ZHÁmíA '] £iia beseda »taue XC vinarjev. XX se: XX Želim kupiti malo posestva ▼ celjskem okraju, ki meri 6 — 6 oralov zemljiiča J. F Poste-restante it. 23. Dobrna pri Celju. 600 Kupim malo hišo z dvema sobama, vrtom in njivo b'izu Maribora, Ptuja ali Celja. Ponudbe z naznanilom cene naj so pošljejo na Ivana Vračko v Pobrežju pri Ma riboru. 5C6 Pravi čebelni vosek rumen in prost sesedenim kakor tidi čebele v panjih in jerbasih knpuje V. Herbeck, Spielfeld. Ponudbe z navedbo cene. 602 Lipov les vsake vrste kupujem po najviiji ceni v celjski bližini. Miloš Hohnjec, kiparski in zlatarski mojster, Celje, Gaberje št. 18. 478 Hišica (vila) v Mariboru ali v bližnji okolici, pri kateri je večji vrt ali sploh kaj več sveta, želi kupiti ali vzeti v najem slovenska rodb.na. Ponudbe pod: „Prijeten dom št. 4t5" na upravništvo „81. Gospodarja." Vinski kamen, vsako množino kupi po najboljših cenah trgovec Ivan Prešern, Maribor, Glavni trg, 10. 8&0 Travnik In njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler, Maribor, Tegetthoff-ova ulica št. 1®. 221 Proda se pohištvo za eno izbo Crrič — Mozartova ulica 46 pr t lično. 436 Enonadstropua hiša v Mariboru, v kateri se nahaja 5 stanovanj z dvema sobama, z velikim vrtom je radi preselitve na prodaj. Kje, i pove upravni štvo tega lista pod „Hiša št. 437". Prodajam poradi preuzeča ;ednog veeeg po-duzeca svoju dobru iducu Tvornšcu ulja, manji paiomlin te sasvim novo uredjeuu bravarsku radionu, providjenu najnovijim strojevima, postoječu u vlastitoj kuči, na prometnom mjestu jed-nog večeg grada Hrvatske. Ciena svemu zajedn ) sa kucom i velikim vrtom K. 186.000. Prcdajem uredjaj tvornice, paromlina i bra-varije po želji i zasebno. Pobliže kod uprave pučkog ilustrovanog lista „Hrvatsko Pravo" Varaždin. Pozor! /rant i>r«bnii lesni trjcvs* t Laik en trgu kepi vuko muoiisu »uktvtk drogov (švelarjsv) jilsSt i«ie po 7*60 komad. Kcpiiif tii «udi okrogel bokov les. tht Dva jesenska prašiča za rejo, kupi Kari Robaus, Koroška cesta 24 Maribor. 605 X M*ro«ia se: X Takoj se proda enonadatropna hiša na voglu in hiša za obrt, dobra postojanka, trgovina z 11 ešanim blagom, vet s sadnim drevjem in zelenjavo, vporabno kot stavbišče, uvoz na dvorišče, poslopje na dvorišču, vodovod, se dobro obrestuje na živahni cesti poleg 2 velikih vojašnic v Mariboru. Vpraša se pri upravi lista pod „Hiša št. 420." Ostanki usnja zelo močan, za coklje in otroške čevlje, posebno za čevljarje. Pošilja kg k K 30.— dokler je kaj zaloge: M. Schäfer v Belšaku. p. Pliberk Koroško. 493 * Hiša s ključavničarsko obrtjo v i bližini Glavnega trga se proda. ) Naslov : Tržaška cesta 38, vrata 1. . Maribor. 471 j Mlin „kmetski prijatelj" Zopet nova Pfeiferjeva iznajdba manjših domačih mlinov na ka-■ menje za gonidbo z roko in ge-peljnom s stolom na pet sitnic za finejšo pšenično, žitno, koruzno in hajdovsko moko in 4 vrste zdro-ba za kuho. En šolar lahko melje. Mlin je 1 m 20 c/m dolg, 60 c/m I 1 m 36 c/m visok stane 500 K, j mlin na kamenje brez stola in sitnic 300 K, mlin brez stola na jeklene šajbe 200 K, mlin brez stola na železne šajbe 130 K. i Vsakemu kmetu je pač dovclj . znano, da mlini samo na k amen je zam. rejo najfinejšo, najboljšo in | redilno moko napraviti. Ce se kamna po dolgi rabi ogladita se z navadnim klepačom sklepleta in sta zopet Za rabo kakor nora. Med tem če se pri drugih mlinih šajbe ali valarji obrabijo, so za zavrečti. Med vojuo se slikani ceniki ne-morejo pošiljati. J. Pfeifer tovarna z» stroje in mline v Hočah pri i Mariboru. 366 Kmetovalci, pozor I Mline za vsako vrsto žita, kateri melje moko in zdrob se naroči pri M. Šumer, Konjice. 296 Na prodaj novo zidane eno in dvo nadstropne hiše v mestu, davka iu občinskih doklad proste z velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefu Nekrep v Mariboru, Mozart-strasse št. 59. 484 Posestvo v največji bližin! mosta, v hiii prosto? za stranke (naj 8 ra -cike), mlekarrtvo, točilni?» Sei alieo, !»p sadni zelenj&dní vrt, se takoj proda. Kasslov pove aprav-nlštvo pod „Btadsnci pri Hsurlbo-re." (zn&sikfc sa odgovor.) 27 Na prodaj je zemljišče 3 invpol i orala na Spod. Štajerskem. Žup- } njija Buče pri Kozjem, v Vrenski : gorci št. 64. Peizve se pri lastnici ? od 15. do 26 aprila gostilna j Kranjc »pri hruški", Buče. 470 { Na prodaj so nove omare iz meh- j kega lesa, železna postelja, ogle- j dalo, zofa, stoli, velika miza za \ pisarno, stari čevlji: A. Gorjak, Krčevine št. 193, Maribor. 609 j Sveie belo apric pri C. Pichel, Maribor, Volkagar- j tenstr. št. 27 se oddaja samo tistim, ki so zadnjič dali aro za apno, a ga niso dobili. 497 Poskrbim vsakemu železni mlin za vsako vrst > zrnja mleti; lahko en sam otrok žene. Cena 105 K. Ce si vsak sam po nje pride, mu lahko vse razkažem Janez Deutsch- ' man, Selnica ob Muri. p. 8v. Ilj v 81. goricah. 269 Ročni aparat za otanje,kompleten, švicarsti fabrikat, se pošilja po povzetja 20 K. V zalogi še samo 10 komadov. Ziuauer A Co. 8v. Jakob v 81ov. gor. 443 Velika novozidana hiša, pripravna za vsaki obrt, z velikim rodovitnim vrtom, ob glavni cesti, blizu cerkve v Trbovliah se proda Ignac Toplak, mizarstvo a strojnim obratom v Trbovljah. 426 XX Mu±be: XX Kuharica iz dežele želi vstopiti v službo v župnišče. Zvesta, skrbna ter vajena vsakega kmetskega dela. Naslov v upr1 prodajali kousuman blago. D» .;t«? «a tovarno Buge Pollik iiriil} Vivihrady. Jangmanovg ul. it. S3 tí?»ve nrahy «boži. KUPUJEM:! les za jame od 12 cm DHprej nadalje mehak okrogel les, smrekovo lju-|lansko i. bije, čreslo | letošnje kostanjev les\od 10 cm hrastov les I na prej. Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množin in navedbo roka za oddajo VINKO VABIČ, Žalec, Južno ¿Štajersko. ti Kulantno poslovanje, pj Takojšne plačilo proti duplikatom, (4 Mosse.) "v Kdo podganske in „ trpi _" vsied --------iz mi^je zažene (tudi krtice krte, bisam-podgane, kuhinjski ščurki, podgane, žuželke v kleteh), n»j takoj pi&e ravnateljstva zavoda »Terror« za Avstrijo, Dunaj I., Werdertorg8sse 17. Uradno priporočen način zatiranja gorej omenjenih stvari. (6 Mosse) U. imM- RV.3T L.soül Ok'fc.i VJ iJ IVji., d. a, j <• •iril«»a Tiskana v Mariboru vtjttdea »ainanja vx>M «»»jfBro odjemalca», da }• pri*»)ieea «d Zdaj naprej P opijati naročeno klaf« „priporačeM", i^adi česar s* bodo r«či »e*-*da podražit» za 25. vin. Izgubi s« mmreč zdaj na pošti silno veliko poiifjat«*, 4a celih »«likih z»vojev, česar s«red& pOšta ■£« povrne. Zato prosimo, da cenj. odjemalci kolikor mogoče naročijo več reči skopaj d» se ne ,1 izda preveč za nepotrebne poštnine. Molitvenike za binnance. Botri najrajši kup jo birma ncu lep molitvenik za spomin. Prav je tako. Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor -»sega, primanjkuje lotos tudi raolitvenikov. ker knjigovezi skoraj nič več ne delajo radi pomanjkanja materiala. Ra di tega nekateri h moiitveniko* ni več dobiti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru še ima v zalogi in toplo priporoča nekaj sledečih prav primernih ntoUtvenikov za. bir-mance * različnih vezavah, vse z zlato obvezo s poštnino vred po poleg stoječih cenah: Marija Kraljica vseh svetnikov po K 310; 3 30; 4 10. Marija varhinja nedolžnosti a« K 2 90; 3 10. Rajski glassvi po K 290; 3* 10 Češčena si Marija po K 140; 2 90; 3 30. Skrbi n dušo o» I 2-90; 310; 4 10. Da in vb o veselje po K 3—; 430; 4 70; 490. Jezus prijatelj otrok po K 2 90; 3 60; 3 80. Angelj varih ps K 140. Brez p&Stnia» stanejo naveden* knjige 40 vin. manj. Za birmance najbolj priporočamo „Duhovno veselje", ker obsega ravno nauk o sv. Duhu in razne pobož^osti k Bogu sv. Duhu. Naročili sena od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave a še dozdaj sploh nismo nič dobili. Ako dobimo, jib še objavimo. Ti moiitveniki se lahk« naročijo pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Donosi« ii se bodo priporočeno. mmmm ,iefiijo protin - , ' reiimo (tr£anjß). "ÄI padavico spekti »aatonj (Ischias). Dakra prrikrbm zngotoiljcna. (Kieur.i 1 Naj m. r a č n n a r aii računska podlaga, v katerem se nahaja vse v kupilo in prodajo potrebno že natanko preračanjeno. Izdaja v kronski veljavi. Ona 1.60 K pO povzetju. (12 Kienr.) Tisek in založba Jan Leona star, Celovec. ■Trn*-'*' -9 m • • *. za spalne in jedilne sobe, kajižnice L t. d., kuhinjska oprava, posamezne omare, postelje, mize, stole, predalčne omare iz mehkega in trdega lesa, otomani, spalni divani ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva 3$lpo j ako nizkih cenah samo v trgovini i- . .. * ¿f m® K*REL PREI5, Stolni tri št. 6. /T\ ari bor. Ceniki sastonj 1 Slobodno na ogled Raspošitjam na »traai pohištvi. 345 Arosio m kostanjev les kupi vsako množino Jakob 4??'eifkoJ Cvetll6«ia «laoai it« 8. m wmmm^wM ga..tok ." . i ••»' — III uK.b.« Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se udeležili pogreba našega blagega moža, oeata, gospoda Janeza Karnlčil žapana v Činžatn. Posebno 8e §0 zahvaljujemo č. g. župniku G. Zrnko za trud in tolažbo v bolezni kakor tudi za ginljiv govor ob odprtem grobu, g. nadniitelju in gdč. učiteljici za udeležbo s šolsko mladino, gg. orožnikom in mm pevcem in pevkam za njih trud. Našega predobrega očeta priporočamo t molitev in blag spomin. Sv. Marija v Puščavi," dne 14. april* 1918, Terezija, žena. Kristina, Marija, Janez, Peter, Pavel, Anica, Lojzek, otroci. SIJAJNO BODOČNOST imajo turške srečke in ns>ve srečke avstr. Rdečega križa vsled njihove veino zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene l Glavna dobitka znašata čez '&4ST 1,000.000 kiHftn "3SC Natančno pojasnilo z orginalnim uaflrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo št. 15, Ljubljana. xNaiOcajle, prt"i*ji(t»cajU5, j».oan>»in/i.-. , ,.>. list v Novem m e s t u '>49 »T.*, t. !< Dolenjs vaj dolenjsti rojaki, ki živite raa zelen«»'"» štajersko*!» flaprei plačana letaa n.iTočmna 5 Krom. V Prvi gorenjski razpošiljalnici IV$N S^VKIK. Kranj se dobi po celem svetu znana' „Gorenjska kosa", katera je izdelana iz fine, srebrno - jeklene tvarine. Lahka kot pero, ž njo kosi lahko vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te neprekosljive kose, naj si jo naroČi takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zmanjkale. Za vsako koso >e jamči. Dolgost in cene kos so: jm 50 55 60 65 70 75 80 85 90 pesti J) 5 '/, 6 j6 '/i 7 7_V* 8 _ 8 '/, 9 K~8.—, 8"20,~8~4()", 8T6078-90,9,—,9.20,9.40,9.60 • 272 Trgovci pri večjem odjema dobe popust. 1 „PanoraHia-hitHrnatioiiHj Ä-i.tjrSbosr, Sirija id trg Stav. Ä» «s*»*«» gc»Ü.ian „ü .iTfctwsir mein" m pripojit »s ihtion obisk O.iprto sol .U«. Vjrtopaiaa S!> * ♦wool 30 » '"rt.litar» traja 25 taiaut. Vofnl dogodiš V» ir»«k b«}il> poknjiB» mta ¿ežoi seleg» «»«i» * a&r*Tci Teltkasii, itiicmrii« 1» «aUütt«. Z» atW dQ.aaqs io auto ia^ah-3 te w luiji toari ««Jaga «vat*. al «akni {igtada .raaorss»'®', «apr» kc? an *«doo ou?« prnastaTft. Mmt %j«eelsiik se toplo priporočani preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvoni za vse v mojo stroko »padajoče delo: JTliioš jlohnjec, » kipsir in zlatar v Celju, Gaberje 18 (pri damabransM ^oj.) Wr^li. JBrarJc odstrani takoj dr Emil Flesehevo originalno, postavno zavarovano „Skabotorm rjavo mazilo1'. Poskusni piskrček K 2 30, velika posoda K 4-— posoda za celo družino K 11— Pri večjih naročilih živali veljajo sledeče cene: l kg R 25 — , 5 kg K 100 —, 10 kg K 180' 25 kg K 400 —. Ekspedieija iranko Dobita so edino le pri izdelovatelja: Dr. ErnS F lese h, Kronska lekarna, Ggrtir (Raab), Ogrsko. 4Š7 K 6.50 K 8.50 K 6.30 K 7.30 K 10.50 K 12. • wsi^'^-sm'jswiiM sua«« %mm Prva slovenska razpošiljalnica svetovnoznanih srebrnojeilenih I |P z znamko dv^j- ni orel z mečein, katere so iz najboljšega najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljivfi, se toplo priporoča. Za vsak koirad se garantira. Pri naročilu 10 komadov, se doda en komad zastonj ! Kmetovalci, ogibajte se man j vrednega židovskega blaga! Zahtevajte cenik! 403 -r; ■ 'Mr • . (7". —■ r. CJ -M. j ' Edina zaloga: Ad. Gaissa nasl. ;; ViMor pilili, Žalec | »ar v Savinjski daljni. raEDPASHIlCl i meški, ženski, otroški. Staničevinast moški predpasnik zak. rar. kom. 8taniCevinast miški predpasnik veleprima Staničevinast ženski predpasnik gladek, moder, pralen . . ...... Staničevinast ženski predpasnik modro- tisk, pralen........„ Staničevinast ženski predpasnik ^elepri- uia, srladek, moder, pralen, nadičen „ Staničevinast ženski predpasnik velepri- ma. modrotisk, pralen, nadičen . . „ Staničevinast ženski predpasnik velepri-na, gladek, moder, pralen, nadičen s predprsnikom . . . . „ Staničevinast ženski predpasnik velepri-ma, modrotisk, pralen, nadičen s predprsnikom........„ Staničevinast ženski predpasnik ve'epri-ma, giadek, moder, pralen, nadičen, posebno širok .......„ Staničevinast ženski predpasnik velepri-ma, modrotisk, pralen, nadičen, posebno širok...........„ Stanečevinast ženski predpasnik velepri-ma, gladek, moder, pralen, nadičen, posebno širok, s predprsnikom . . „ Staničevinast ženski predpasnik velepri- V ma, modrotisk, p^iien, nadičen, posebno širok s predprsnikom . . . „ Staničevinast otroški predpasnik velepri-ma, gladek, moder, nadičen, pralen, za 4 do 6 let . .....v Staničevinast otroški predpasnik velepri-ma, gladek, moder, nadičen, pralen, za 7 do 8 let . . .....n Staničevinast otroški predpasnik velepri-raa, gladek, moder, nadičen, pralen, za 9 do 11 let..... . n Staničevinast otroški predpasnik velepri-ina, gladek, moder, nadičen, pralen, za 12 do .14 iet .......„ Staničevinasto spodnje krilo za ženske Pepita, pralno.......„ Nadičeni in pošiti predpasniki: Atlasovi predpasniki za deklice . . . kom. K 13.— Čipkast predpasnik, kombiniran s predprsnikom ......... Čipkast predpasnik s svilo, kombiniran, brez predprsnika....... Satenast predpasnik, s čipkami, kombiniran s prodprsnikom..... Predpasnik z bortami, s čipkami kombiniran, brez predprsnika .... Predpasnik Z bortami, s čipkami kombiniran s predprsnikom..... Batistast in etaininast predpasnik, s čipkami, kombiniran, bre* predprsnika Batistast in etaminast predpasnik, s čipkami, kombiniran, s predprsnikom . Svilnat predpasnik, s čipkami, kombiniran, brez predprsnika..... Svilnat predpasnik, s čipkami, kotiibini- ron, s predprsnikom..... Holandske otroške avbice..... Ker vsak dan dobivam mnogo naročil, ker nimam osobja in zaradi omenjenega sprejemanja zavitkov na pošti, se lahko pripeti, da se tako naročilo more odpraviti šelB čez 14 dni. — Razpošilja se po stanju za'oge, le po povzetju. 479 Naročila na tucate 10 odstotkov popusta. OTON K A T Z, PRA8A V., J0SEFSKA ŠT.&25/13. XiI||ln M|||||M| MWMll !■■ ■ II— —lili»— K 13.— K 14.59 K 15.— K 16.50 K 20. - K 21.50 K 6.50 K 7.—« K 7.50 K 8.50 K 32.— K 8.50 K 13.- K 17.50 K 14.— I 16.- K 18.- K 21.-» K 18.— K 22.50 K 5.— Wraa g. SLOVANSKI GOSPODAH. syjrda lit* Kmetska hranilnica in posojilnica pri St. Bolfanku y Slov. goricah. J ima dne i. maja ob S. ari popoldne v gostilni g. Horvat svoj ** s- ¿^m - < ...^n^aHRMgeHi redni otičmfi zbor po navedenem reda: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka. 8. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti, «i N a č e 1 s t v e. Dr. med. Vlafllmir Mogilnicki ordinlia pri Sv. Juriju ob juž. žel. vsaki popoldne (razven torka) v hiši gosp. J. Ferlež-a poleg mlekarne. Sv. Jurij ob juž. žel., dne 11. aprila 1918. 469 j)r Vladimir Mogilnichi za barvanje volnenega, svilenega in platnenega blaga se dobijo sledeče: črna, siva, modra, zelena, rdeča, rjava in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini Kar pi •-¿•»«¡sa Loibner «« i Celje. in platao sam! Za en® žensko obleko :e treba najmanj 7 zavitkov barve Za eno žensko bluzo „ „ 3 „ „ Za eden predpasnik „ „ 2 „ „ 3C Izvršujejo se tndi poštna naročila! 490 Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo. Ha prodaj je motor s plinovim pogonom 16-20 konjskih sil rabljem pa v dobrem stanu kakor tudi žaga 18 (Vollgater). Pojasnila da Ivan Hajny, Maribor ob Dravi, Kokešinekova ulica štev. 32 .vv.'-.v' ■. V »'■- ; , • 't'.. 6 . v-••<,•!>'<•;. 5m š > : V i, ...•te I'hs-wn&ia, Lisi Prebritka izguba nas je zadela ob smrti nam nepozabnega Alojzija kmml trgovskega strokovnjaka c kr. prehranjevalnega urada v M. riboru in trgovca pri Sy Benediktu, ki se je dne 3. aprila 1918. Bogu vdan po sprejemu sv. zakramentov, preselil v boljši svet. Vsem, ki so se t tako velikem številu udeležili pogreba, 6. aprila, izrekamo svojo najglobokejšo zahvalo Pred vsem se zahvaljujemo častiti duhovščini, dr. Lajnšiču za udeležbo pogreba, kakor vsem uradnikom prehranjevalnega urada in g. notarju ¡stupca, nadalje veteranskemu društvu pri Sv. Benediktu, vsemu občinstvu, vsem sorodnikom, ki so prihiteli od vseh strani na pogreb dragi ga nam Lojzeta. Hvala tudi za veliko število darovanih veneev. Priporočamo dragega rajnika t blag spomin in molitev. Sv. Benedikt t Slov. gor., dne 6. aprila 1918. Zinka šumenj ak roj. Harič, žena. Štefica, hči. 467 LJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA v CELJU, |reg.Bzadruga z neom. zavezo. I Obrestuje hranilne vloge po 3%%. Za nalaganje , po pošti na razpolago položnice 'poštne hranilnice št. 92.465. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na \ poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje poso- j jilnica brezplačno; stranka plača le koleke. Uraduje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. »Hotel beli vol« Graška (Cesar Viljemova) cesta št- 9. Kupujte le domač izdelek, to je: Emona Pitanja in hoje zmožni . ■Sk_\.*<«a:l5axi.ij> '--ran...j.. ■ >f "TjSt' r invalidi dobe službo poverjenika ali potovalca pri dobro upeljani domači zavarovalnici proti požaru. Oglasiti se je na: „Glavno zastopstva-Vzajemne zavarovalnice",Celje, Breg 33. Senzacionalna novosti LURION krema-vosek za čevlje» Dota se Ypeh prodajalnah! Ročni mlin za žeto Moj originalni ročni mlin, ki je osobito prikladen za krnpno žrmlenje kakor za fino mletje vsake vrste žita, napravljen je enostavno, ali pa za drugo trajanje s ločami za mlenje, kateri se mnogo izmenjava iz tvrdkinega mateijala, pa je skoro neistrošljiv. Neobhodno potrebno je k hiši. Model 4 z ročnim kretalom za male poslove, težak 7 kg K 100, model za 5 kolača za ročni pogon za večje posle, težak okoli 12 kg K 120. Oprema iz Dunaja za naprej poslani znesek : Generalno zastopstvo. MAX BO H NE L, Dnnaj, IV., Margarethenstrasse št 77. ■fHitfl USiltfl l§#a Js m Ml m V 5 minutah more vsak od 1 komada Lnrion krema-voska za čevlje skuhati četrt kilograma najboljše kreme za čevlje. Cena 2 K. Dobiva se povsod! INIoittanwachs-WerkeA.G Dunaj, IX. Nussdorferstr. 20. Zaloga in zastopstvo vsakovrstnih poljedeljskih strojev IVAN HAJNY MARIBOR OB DRAVI -V*. Kek^inikovi ulica 23 9 assiiefe.. «EsasK».» priporoča cenjenim posestnikom vsakovrstne mlatiinice, vitelne, sla-moreznice, žitne čistilne mline, ssčivne in grozdne mline, stiskalnice, sejalne in kosilne stroje, sesalke, reporeznice, koruzne rob-karje, pljuge, br»ne. motorje, črpalke za gnojnico i. t. d. Posebno priporočam pocinjeae brzoparilnike v različnih velikostih, na željo s pripravo za žganje žgati. Nadalje priporočam ročne drobil ne mline s katerimi se lakko vsakovrstno žito melje na zdrob in fino moko. Cena K 100 —, K 140 — K 160 — in K 180'— brez zaboja, kakor tudi večje vrste za vitelni pogon. K nujnemu nakupu toplo priporočam, posebno stroje za mlatvo, ker bode pozneje težko dobiti ter bodo še dražji. Pojasnila se točno iztrše Končno naznanjam, da se bode nahajala moja pisarna in prodajalna 48® od 1. maja 1.1. naprej v Tegetthoff-ofi nI. 45. nasproti glavnega kolodvora. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. lkfcgatcr*c a&šašitn imate Zabet. Jfigk tiskarne sv» Ciril* i Mariboru.