»apsMa Ejuril proletarci vseh dežel,združite sei DELAVSKA ENOTNOST 15. marca Št. 11, leto XXVII Ko bo naš tednik izšel, bo IX. kongres ZKJ že zaključeval svoje delo. Ko pišem te vrstice, se je komaj šele sešel; med njegovim začetkom in zaključkom bo preteklo prav toliko dni, kolikor je našemil uredništvu v sedanjih delovnih razmerah potrebno, da zaključi oddajo rokopisov, jih pošlje v tiskarno in potem Delavsko enotnost dostavi bralcem. O kongresu pišemo torej v času, ko bodo bralci vsaj v glavnih obrisih že poznali njegove zaključke. Pa vendar nas to ne moti, ko pišemo o tem, kaj od kongresa pričakujemo — kaj od njega pričakujemo tako trdno, da to že ni več pričakovanje, temveč bolj prepričanje. Takšnega pričakovanja, ki prerašča v trdno prepričanje v njegovo izpolnitev, seveda ne bi moglo biti, če ne bi bilo brezmejnega zaupanja v našo partijo, brezmejnega zaupanja v vodilno idejno silo jugoslovanskega delavskega razreda, ki prav letos proslavlja petdesetletnico svojega revolucionarnega delovanja. Pol stoletja njenega boja za uresničitev zgodovinskega poslanstva delav- ZAUPANJE Pred IX. kongresom ZKJ skega razreda Jugoslavije pa nas je naučilo, da za komuniste ni odstopanja od začrtane poti, da ni zaprek, ki bi jim lahko preprečile dosego tistega cilja\ ki so si ga zastavili. In zato smo prepričani, da IX. kongres Zveze komunistov Jugoslavije ne bo odstopil od poti, ki so si jo Jugoslovanski komunisti začrtali, niti od poti na področju mednarodnih odnosov niti od poti, ki smo si jo začrtali v notranjem življenju naše socialistične skupnosti. Zaupamo, ali bolje povedano prepričani smo, da kongres ne bo odstopil niti za korak od načel, ki jih jugoslovanski komunisti zastopajo ze dolgo vrsto let v mednarodni politiki: od načel mirnega razreševanja vseh spornih vprašanj na osnovi spoštovanja suverenosti vsake državne skupnosti, nevmešavanja v njene notranje zadeve in na osnovi medsebojnega sodelovanja enakopravnih partnerjev. In prepričani smo, da kongres ne bo odstopil niti za las od prepričanja, da so poti v socializem različne, da vanj ne vodi samo ena pot, predpisana za vse, in da različnost teh poti ne siromaši, temveč prav nasprotno bogati idejno osnovo mednarodnega delavskega gibanja. Kongres bo ocenil sedanje pogoje dela jugoslovanskih komunistov na mednarodnem in na domačem področju, povedal bo, kje smo, kam gremo in kako se moramo ravnati, da bomo dosegli tiste cilje, ki jih želimo aoseci. Naša mednarodna politika izvira iz naše družbene ureditve, naše mesto v svetu pa smo dobili ne moraa zato, ker se nas nekdo boji, temveč zato, ker gradimo i krepimo svobodno socialistično skupnost, odprto za v -kogar, ki hoče z njo sodelovati na načelih e™kopravno ti in vzajemnega spoštovanja. Vidno mesto v mednarodni skupnosti smo dobili zaradi našega samoMprawne0a drns-benega sistema, zaradi resnične socialistične J v našem notranjem življenju, zaradi tega, ker je delovni človek resnično in vsak dan bolj gospodar svojega dela in njegovih rezultatov. Cim boli krepimo našo gospodarsko moč, čim bolj krepimo naše samoupravljanje tem bolj raste tudi naša veljava v svetu, tem bolj smo lahko prepričani da borno še naprej lahko v miru gradili našo bodočnost. In zato smo prepričani, da kongres ne bo odstopu od ciljev Ju smo si jih zastavili z gospodarsko reformo m da bo hkrati namenil pomemben korak naprej v izgradnji nase samo-uvravne službe. Praksa nam je pokazala, kako težek je boi za uresničitev teh ciljev, življenje pa nas je hkrati tudi naučilo, da Zveza komunistov nikoli ni pobegnila z bojnega polja, da je vedno vztrajala na njem do svoje končne zmage. Zato zaupamo v to - ne, zato smo prepričani da bo IX konares Zveze komunistov Jugoslavije povedal, da m poti nazaj da je samo pot naprej, naprej v gospodarsko še močnejšo in družbeno še bolj demokratično socialistično skupnost. MILAN POGAČNIK SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS; Kakšen naj bo statut slovenskih sindikatov? Prevladuje želja, naj bi organizacijska načela slovenskih sindikatov bila zajeta v enotnem statutu, ki pa bi moral omogočati, da se neovirano izrazijo posebnosti dela posameznih sindikalnih organizacij O Sindikati predlagajo, da Sergej Kraigher in Stane Kavčič ostaneta na dolžnosti predsednika slovenske skupščine oziroma njenega izvršnega sveta Predsedstvo republiškega sveta ZSS je minuli petek pod vodstvom Toneta Kropuška razpravljalo o prvem osnutku statuta Zveze sindikatov Slovenije in sklenilo, da bi bilo najbolje, če bi slovenski sindikati imeli enoten statut, ki pa bi moral biti v svojih določilih tako širok, da bi omogočal neovirano izražanje posebnosti dela posameznih sindikalnih organizacij. S tem je predsedstvo zavrnilo prvotno zamisel, po kateri naj bi vse sindikalne organizacije — od republiške zveze sindikatov in republiških sindikatov do občinskih organizacij in osnovnih organizacij imeli lastne statute. Takšno stališče predsedstva je seveda spremenilo dosedanjo smer dela posebne komisije, ki je pripravila prvi osnutek statuta ZSS, in zato je predsedstvo sklenilo, da to komisijo razširi s predstavniki vseh strokovnih sindikatov. Ta razširjena komisija bo izdelala nov osnutek statuta in ga nato posredovala v široko razpravo. Predsedstvo je na tej svoji seji sprejelo tudi dokument »Slovenski sindikati pred volitvami«, ki ga objavljamo na posebnem mestu. Sestavni del tega dokumenta je tudi predlog, naj bi tovariša Sergej Kraigher in Stane Kavčič še naprej opravljala svoji funkciji predsednika slovenske skupščine oziroma predsednika slovenskega izvršnega sveta, kar bi po mnenju slovenskih sindikatov pomenilo pomembno zagotovilo naših nadaljnjih uspehov pri uresničevanju ciljev družbene in gospodarske reforme. DOKUMENT O SAMOSTOJNOSTI SLOVENSKIH SINDIKATOV Obrazložitev osnutka statuta ZSS je na seji podal tajnik RS ZSS Jože Marolt, ki je najprej poudaril, da je novi statut jugoslovanskih sindikatov odprl možnost ustanovitve samostojnih sindiiikalnih organizacij tudi v republikah. Ta samostojnost je sicer v praksi obstajala v veliki meri tudi prej, sedaj pa imamo možnost, da jo izrazimo tudi pravno, to se pravi s statutom. Komisija, ki je pripravila osnutek statuta ZSS, je pri svojem delu izhajala iz želje, da statut ZSS ne bi bil kopija zveznega statuta oziroma da bi bil čimbolj prilagojen našim razmeram ih našim spoznanjem. Zato je tudi na primer v preambuli osnutka povzela samo glavna načela iz preambule zveznega statuta, poudarila pa programska izhodišča za delovanje slovenskih sindikatov, ki odražajo posebnosti, v katerih delujejo naši sindikati. Značilnost normativnega dela osnutka slovenskega statuta pa je, da pušča DOHAČA U DOMAČ JUHA dovolj prostora za razmišljanje, kakšna naj bi bila načela organiziranosti slovenskih sindikatov. Ta osnutek — je nadaljeval tovariš Marolt — pomeni pravzaprav prve teze za javno razpravo o tem, kako naj bi bili organizirani slovenski sindikati. 2e v tej fazi pripravljanja statuta pa so se pojavila nekatera vprašanja, na katera moramo takoj odgovoriti, to pa bo v veliki meri vplivalo na naše nadaljnje delo. Prvo takšno vprašanje je, ali je res potrebno izdelati statut za sindikalne organizacije na republiški ravni, zatem na občinski ravni in končno še statute osnovnih sindikalnih organizacij? Ali ne bi bilo možno z enot- ram statutom slovenskih sindikatov okvirno opredeliti in obdelati vse, kar zadeva delovanje sindikatov na Slovenskem, nakar bi posameznim sindikalnim organizacijam ostalo samo, da svoje delovanje podrobneje obdelajo s pravilniki oziroma poslovniki? Drugo vprašanje zadeva odnose med Zvezo sindikatov in sindikati. Osnutek statuta tega vprašanja ni -konkretneje obdelal, gre pa predvsem za odnose med forumi — med republiškim svetom zveze sindikatov, republiškimi odbori sindikatov in občinskimi sindikalnimi sveti. Kaže, da bi statut lahko postavil predvsem odnose med organizacijami in šele na tej osnovi potem tudi odnose med vodstvi. Sicer pa moramo pri tem vprašanju izhajati iz dejstva, da je Zveza sindikatov ne samo organizacija sindikalnih organizacij, temveč tudi organizacija članstva sindikatov. In končno — je zaključil tovariš Marolt — ali naj sprejmemo začasni statut ali pa samo odlok statutarnega značaja, ki (Nadaljevanje na 2. strani) SLOVENSKI SINDIKATI PRED VOLITVAMI COl Stališča slovenskih sindikatov do temeljnih vprašanj našega družbeno-gospodarskega razvoja Slovenski sindikati soglašajo v celoti s programskimi izhodišči republiške konference SZDL, ki je bila 22. februarja letos, za kandidiranje odbornikov in poslancev. Ob tem pa še posebej poudarjajo naslednje naloge, ki so jih sprejeli republiški svet ZSS in republiški odbori sindikatov: 1. Izhajati je treba iz ugotovitev, da je Slovenija — uresničujoč z reformo začrtano politiko — dosegla v zadnjih dveh letih take družbeno-razvojne rezultate, ki potrjujejo pravilnost dosedanje politike in ki odločno terjajo, da nadaljujemo z zastavljeno potjo. Ti uspehi nam vlivajo optimizem, da bomo z doslednim izvajanjem take politike lahko še hitreje napredovali in odpravljali žarišča konfliktov in problemov, ki se ponekod v Sloveniji pojavljajo z dokajšnjo ostrino. Doseženi rezultati se ne ka- 1 C O vv\■» r m vt-i It /fm C Ir 1 Vi kazalcih, .temveč tudi v vseh kvalitativnih spremembah procesov upravljanja in odnosov v delovnih organizacijah, ob katerih se že oblikujejo osnovni obrisi perspektivnega ekonomskega in socialno-političnega razvoja. 2. Med osrednjimi vprašanji, ki se pojavljajo in ki so tudi stvar načelne usmeritve^ je vprašanje nadaljnjega spreminjanja strukture in vprašanje modernizacije našega gospodarstva. To med drugim pomeni postopno opuščanje proizvodnje, ki na odprtem tržišču ne najde rentabilnega plasmaja, in nadomeščanje te proizvodnje z novimi zmogljivostmi, to je z uvajanjem novih načinov proizvodnje, ki ustrezajo zahtevam tržišča, doma in zunaj. Voditi moramo torej tako gospodarsko politiko, da bo osnovni nosilec (Nadaljevanje na 4. strani) motorna črpalka MP-300/20 24 MESECEV GARANCIJ E •TOMOS* KOPER -7 dni v sindikatih rezervirani stolpec 1JL Janko Velikonja * '&? %0M$k tajnik ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejav-nosti: I ^r, 9 Kaj vam je in kaj vam ni všeč v Delavski enotnosti? Posebej bi poudaril, da nam je Delavska enotnost doslej vedno veliko pomagala pri razreševanju številnih problemov, s katerimi se srečujemo sindikalni delavci. Bom konkreten: veliko ste prav našemu odboru pomagali pri razreševanju problemov v trgovskem podjetju Slovenija sadje. Na osnovi kritičnih prispevkov v vašem listu o razmerah v tem delovnem kolektivu, smo sindikati, če lahko tako rečem, šli v akcijo. In v tej akciji zdaj tudi uspevamo. Zavoljo tega ne bi rekel, da Delavska enotnost zdaj ne obravnava konkretnih problemov, zlasti iz delovnih kolektivov, marveč želim, da bi se pri vašem pisanju še bolj posvetili konkretnim problemom in nam tako posredovali še več izkušenj. Na primeru bom pojasnil, kakšnih izkušenj si želimo sindikalni delavci — pa ne samo sindikalni delavci,, marveč vsi, ki družbeno-politično delujemo v delovnih organizacijah ali v mestu. Rad bi videl, da bi pisali o takih primerih, kot se je zgodil ob reelekciji direktorja v ljubljanskem trgovskem podjetju Prehrana. V tem kolektivu so pred ponovno izvolitvijo tov. Nebca za generalnega direktorja Prehrane vprašali slehernega člana kolektiva, če se strinja, da bi bil tov. Nebec še naprej direktor. Tako je tov. Nebec dobil popolno podporo pri veliki večini članov kolektiva in tudi pri izvršnem odboru sindikalne organizacije. Rad bi tudi opozoril, da bi v Delavski enotnosti pisali več o obrti v Ljubljani. Ta je namreč v zelo težavnem položaju: od 136 obrtnih podjetij na območju Ljubljane jih 20 posluje z izgubo, 40 delovnih organizacij pa posluje na robu rentabilnosti. Omenil sem le nekaj tem, od tega, kar želim, da bi še prebral v Delavski enotnosti. Marsikatero od njih bi potem tudi mi laže spravili na dnevni red. ”_________J Franc Šket ^ sekretar organov upravljanja v podjetju TEKOL, Maribor: # Kako ocenjujete vsebino Delavske enotnosti in kaj predlagate za njeno izboljšanje? Sem dolgoletni bralec Delavske enotnosti. Ugotavljam, da je časopis vsebinsko bolj pester od tedaj, ko je spremenil obliko naslovne strani. Jz številnih prispevkov je mogoče razbrati nepristransko poročanje in učinkovito prizadevanje uredništva, da bi zajelo probleme domala iz vseh dejavnosti gospodarstva in družbeno-političnega življenja ter iz različnih krajev Slovenije. Verjetno gre pripisati vse bolj učinkovitemu delovanju republiškega odbora in področnih odborov sindikata gradbenih delavcev, da objavlja list v zadnjem času vse več prispevkov s področja dela in življenja gradbenih delavcev. Zelo posrečena, nazorna in za vsakega delavca razumljiva je priloga »Pogovori«. V tej dodatni informaciji se lahko bralec podrobneje seznani z nekaterimi vprašanji dela sindikatov, z zakonodajo ali z drugimi družbenimi vprašanji. Menim pa, da časopisu ne bi škodovalo, če bi posamezne prispevke tudi slikovno opremili, saj bi bili za bralce tako bolj privlačni: Poleg tega bi kazalo zadno stran popestriti z več dov-tipnimi prispevki. Tako branje si bralci želijo in tako branje prispeva k privlačnosti časopisa. Probleme rešujmo življenjsko Predsedstvo Republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva Slovenije je uvrstilo na dnevni red zadnje seje tri vprašanja: problemi pri izvajanju zakona o beneficiranju delovne dobe, informacijo o položaju v celjski Cinkarni in informacijo o zaključnem računu in poslovnem poročilu republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij SRS za leto 1968 ŠČITITI DELOVNO SPOSOBNOST IN ZDRAVJE DELAVCEV Izkušnje pri ugotavljanju pravic za beneficirano delovno dobo opozarjajo na ponovno proučitev veljavnih zakonskih določil. Tega dela pa se je potrebno lotiti po drugačni poti, so poudarili na seji predsedstva republiškega odbora, kot smo začeli razpravo o sistemskem reševanju invalidsko pokojninskega zavarovanja. Izhodišče za razpravo mora biti predvsem vsestransko strokovno proučevanje vprašanj. Zato je potrebno poleg drugih najodgovornejših družbenih dejavnikov pritegniti v oblikovanje konkretnih predlogov za ugotavljanje pravic za beneficirano delovno dobo predvsem republiško skupščino socialnega zavarovanja in njene strokovne službe. Osnovni namen veljavnega zakona je pozitiven, so sodili člani predsedstva. Teži za izboljšanjem delovnih razmer, želi zavarovati delavce pred predčasnim izčrpavanjem in onemogoča uzakonitev morebitnih slabih delovnih razmer. Neživljenjski način reševanja beneficirane delovne dobe pa maliči ta osnovni namen zakona. Pb eni strani v praksi ožimo pravice za beneficirano' delovno dobo, to je videti predvsem pri nekaterih rudarskih poklicih, po drugi strani pa naraščajo pritiski za predčasno upokojevanje nasploh. Nomenklatura poklicev pri praktičnem ugotavljanju pravic za beneficirano delovno dobo ne ustreza. Delavci enakih poklicev proizvajajo v zelo različnih delovnih razmerah. V delovnih organizacijah različno skrbijo za kompleksno varstvo delavcev, prav tako v posameznih delovnih organizacijah proizvajajo z različnimi tehnološkimi postopki in. imajo različno stopnjo mehanizacije proizvodnje. Pozitivnih ciljev zakona ne bi v ničemer okrnili, so dejali na predsedstvu, če bi življenjsko reševali vprašanja beneficirane delovne dobe. Praviloma bi morali beneficirano delovno dobo priznati le za tista delovna mesta, kjer zaradi narave dela ni mogoče odpraviti zdravju škodljivih vplivov, kjer še ni tehničnih rešitev ali kjer tudi z modernizacijo ni mogoče odstraniti zdravju škodljivih vplivov. Vendar ni mogoče mimo dejstva, da je naša strojna oprema zelo zastarela in da še nismo mogli povsod uvesti novih tehnoloških postopkov, ki bi poleg ekonomskega napredka zagotavljali tudi zdravje in delovno sposobnost delavcev. Zato meni republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, da bi še nadalje morali odobravati strokovno utemeljene zah- tevke nekaterih delovnih organizacij za priznanje pravice za beneficirano delovno dobo. S tem republiški odbor industrije in rudarstva ne pristaja na trajno priznavanje slabih delovnih razmer, ampak meni, da bi naj povečanje delovne dobe priznali le do realno določenega roka. Na teh temeljih bo potrebno snovati tudi razvojne investicijske programe in jim prilagoditi politiko kreditiranja. Tak način ugotavljanja pravic za beneficirano delovno dobo bo bolj življenjski, ker bi izhajal iz neposrednih razmer posameznih delovnih organizacij. Zato tudi ne bi mogli več pristajati na dosedanjo prakso, ko posamezne zahtevke rešuje zvezna skupščina socialnega zavarovanja. Republiški odbor se je zato dogovoril z republiškim zavodom za socialno zavarovanje, republiškim sekretariatom za delo in z republiško inšpekcijo dela, da organizirajo stalno skupino strokovnjakov, na katero naj bi v prihodnje delovne organizacije naslavljale svoje zahtevke za naknadno uveljavljanje pravic za beneficirano delovno dobo. SPOŠTOVATI DOGOVORE O razmerah v celjski Cinkarni smo v našem časopisu pred nedavnim obširno poročali. Zato povzemamo iz informacije o razmerah v tej delovni orga- nizaciji in predlogov predsed-stva za saniranje razmer samb nekatere zadnje novice. Na nedavnem posvetu v celjski Cinkarni, ki so se ga poleg predstavnikov kolektiva udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta, gospodarske zbornice ‘in upravnega odbora Sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij SRS. Domenili so se, da bodo posamezni organi in celjska Cinkarna proučili naslednja vprašanja: kako nadomestiti predvidene 4 milijone N-din izgube, ki jo napovedujejo v Cinkarni zaradi povečanja osebnih dohod-kov, kako poiskati potrebno najkrajšo pot za zagotovitev 22 milijonov N-din za uresničitev rekonstrukcije. strokovnjaki celjske Cinkarne pa naj razmislijo v naslednjem obdobju o dolgoročni proizvodni usmeritvi Cinkarne, ki jo je potrebno zgraditi na proizvodnji, katere tehnološki postopek bo slonel na žvepleni kislini in na dogovoru z inozemskimi partnerji o predelavi in prodaji nekaterih ko-njunkturnih izdelkov. Člani predsedstva so poudarili, da podpirajo vse predloge, KAKŠEN NAJ BO STATUT SLOVENSKIH SINDIKATOV? (Nadaljevanje s 1. strani) bi ga dq prihodnjega kongresa slovensknh sindikatov, (za sprejem statuta je pristojen kongres) lahko po-potrebi mnogo laže dopolnjevali, kot pa bi lahko dopolnjevali začasni statut? Najprej moramo odgovoriti na ta vprašanja in šele potem lahko nadaljujemo delo in damo osnutek statuta v javno razpravo. VODILO: ENOTNOST AKCIJE V ČASU IN PROSTORU Razprava, ki je sledila uvodni obrazložitvi osnutka statuta ZSS je pokazala resnično velik pomen vprašanj, na katera je opozoril Jože Marolt, hkrati pa je pokazala tudi precej enotno mnenje članov predsedstva RS ZSS glede odgovorov na ta vprašanja. Svoja mnenja so člani predsedstva argumentirali približno takole: Dovolj je, če imajo slovenski sindikati en statut, ki pa mora v svojih določilih biti toliko širok, da bodo posamezne sindikalne organizacije lahko s svojimi pravilniki in poslovniki izrazile posebnosti svojega dela. Pomen statuta je predvsem v tem, da bo dal zunanji izraz samostojnosti slovenskih sindikatov, sicer pa lahko življenje in dejavnost sindikalnih organizacij' potekata naprej, tudi če ne bi imeli lastnega statuta. Množične razprave o statutu, še bolj pa seveda o mnogih različnih statutih, ki vsebinsko ne bi bile povezane s konkretnimi problema našega dela, bi nam vzele preveč časa in nas preveč angažirale. Lahko bi se zgodilo, da razpravljamo o statutih, hkrati pa bi življenje s svojimi problemi teklo mimo nas. Odnosi med Zvezo sindikato\ in strokovnimi sindikati morajo biti postavljeni tako. da bodo zagotovili enotnost sindikalne akcije v času in prostoru. Res je, da je v tem delu sindikatov potrebna določena strokovnost, saj se vsi ne moremo razumeti na vse, in v tem smislu seveda kaže krepiti strokovne sindikate. Z druge strani pa je predvsem važno, da sindikati nastopajo v akciji enotno, ne razdrobljeno in da članom sindikatov zagotovimo občutek članstva v enotni organizaciji. Res je, da so nekatere dileme v odnosih fned Zvezo sindikatov in strokovnimi sindikati, ki pa vendarle niso tolikšne, da nanje ne bi mogli odgovoriti z enotnim statutom slovenskih sindikatov. Ni važno, ali bomo začasni dokument o organizaciji slovenskih sindikatov imenovali tako ali drugače, važno je, da ga bomo lahko čimbolj nemoteno spreminjali, če bodo to zahtevale potrebe. Računati moramo namreč s teni, da nas do prihodnjega kongresa loči še razdobje treh let. To pomeni, da bomo imeli dovolj časa, da v praksi preverimo dobre in sla- be strani dokumenta, ki ga bomo sprejeli po javni razpravi — in da na osnovi izkušenj iz prakse potem izdelamo predlog statuta slovenskih sindikatov, ki ga bo sprejel kongres. Razpravo o prvem osnutku statuta ZSS je zaključil predsednik RS ZSS Tone Kropušek, ki. se je strinjal z navedenimi mislimi, s svoje strani pa še posebej poudaril, da se v preambuli statuta poudarijo nekateri mejniki razvoja delavskega gibanja v Sloveniji, predvsem pa ustanovative enotnih slovenskih sindikatov leta 1942. Podprl je iudi misel o potrebi podrobnejše opredelitve odnosov sindikatov do različnih problemov zaposlene mladine, hkrati pa poudaril nujnost, da sindikalne organizacije na različnih ravneh še posebej temeljito predisku-tirajo tista poglavja v osnutku statuta slovenskih sindikatov, ki zadevajo njihovo delovanje. MILAN POGAČNIK ki vodijo k urejanju gospodarskih razmer v celjski Cinkarni, da je dogovore potrebno spoštovati in tudi izpolniti. PREDVSEM SOLIDARNOSTNI SKLAD Lani se je nabralo v skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij SRS 113,817.297,68 N-din, sklad pa je sprejel 48 zahtevkov za pokritje izgub, za sanacijo in za pospešitev dejavnosti gospodarskih organizacij v skupnem znesku 543,262.224 N-din. Zaradi skoraj petkrat manjših finančnih možnosti je sklad lahko ugodil le 17 zahtevkom za pokritje izgub in za sanacijo ter devetim zahtevkom za pospeševanje dejavnosti. Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, ki je obravnavalo informacijo iz poročila o gospodarjenju in razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij, je pohvalilo javnost dela sklada. Predsedstvo pa je v razpravi menilo, da bi morali s sredstvi, ki jih delovne organizacije zbirajo, predvsem pomagati delovnim organizacijam pri saniranju gospodarskih razmer in pri morebitnem pokrivanju izgub, omejevati pa zahtevke za pospeševanje dejavnosti gospodarskih organizacij. Za te namene bi morali iskati ustrezne bančne kredite. Prav tako člani predsedstva niso soglašali z zelo visokimi obrestmi za nekatere kredite, ker ni prav, da delovnim organizacijam, ki so že tako v težkem položaju, ta položaj še otežkočamo s previsokimi obrestmi. Pri odobravanju prošenj za pomoč pri sanaciji bi po mnenju sindikata industrije in rudarstva veljalo ob reševanju ekonomike reševati tudi kadrovske probleme. Razumljivo je, da lahko pripomorejo k takšni ali drugačni uspešnosti sanacij le strokovnjaki. Njim pa je potrebno zagotoviti ustrezne osebne dohodke, da bodo svoje naloge tudi dobro opravili. Mimo nekaterih drugih pripomb je predsedstvo sodilo, da bi bilo prav, če bi upravni odbor sklada poskrbel za analizo učinkovitosti dosedanje politike razdeljevanja sredstev. Mimo ocene o dosedanjih sanacijah bi lahko iz take analize črpali nekatere napotke za prihodnje razdeljevanje sredstev skupnih rezerv gospodarskih organizacij. I. VRHOVCAK Minula razširjena seja predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije je v svojem bistvu pomenila pryi dogovor o tem, kako začeti z uresničevanjem nalog, ki jih je izoblikovala konferenca jugoslovanskih sindikatov na področju samoupravnega in družbenega. dogovarjanja. Ne gre sicer za neke povsem nove naloge niti za povsem nov pojav v našem samoupravnem sistemu. Marsikateri dosedanji sporazum, dosežen bodisi v skupščinah, bodisi v gospodarski zbornici ali pa med delovnimi organizacija, bi kaj lahko označili kot družbeni ali samoupravni dogovor. Toda bolj ijot kdaj koli doslej gre za to, da to samoupratmo in družbeno dogovarjanje dobi novo kvaliteto. Ce gre za trenutno akcijo in za trenutne koristi, so'poudarili na predsedstvu republiškega odbora, potem ostajamo pri tem, kar danes že imamo in kar ni posebno veliko. Zdajšnje slabosti dogovarjanja namreč razkrivajo zdaj nespoštovanje, zdaj spet njihov monopolni značaj z vsemi negativnimi posledicami; potem primer, da so dogovori speljani zlasti na področje delitve dohodka, medtem ko oblikovanje dohodka puščajo vnemar. Slednjič si velja priznati, da je nestabilnost v pogojih gospodarjenja postavila na glavo že marsikateri dogovor, izmaličila Prvi dogovor Ste slišali . . . ..., da se nataliteta (rojstva na 1000 prebivalcev) v vseh republikah manjša, saj je vsako leto manj rojstev. Leta 1947 je bila v Jugoslaviji še 26,6, v letu 1067 pa samo še 19,5. Tudi v Sloveniji je padec natalitete občuten, saj je bila v letu 1947 še 21,7, v letu 1967 pa komaj še 18,1. Edino v Kosmetu je nataliteta vse od leta 1947 daljo skoraj na isti ravni; .da se je število poklicnih gledališč zmanjšalo. Tako se po gostoti ne uvrščamo med države z najbolj razvitim omrežjem poklicnih gledališč. Tam namreč pride na eno ' gledališče manj kot 200 tisoč prebivalcev, v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji pa več kot 400 tisoč; .. ., da je Slovenija v Jugoslaviji po številu gostov in nočitev na tretjem mestu. Večji turistični promet imata Hrvatska in Srbija. Leta 1967 je bil delež Slovenije 15,4 % pri številu gostov in 10,3 % pri prenočitvah. V tem pa je znatna razlika med udeležbo domačega in inozemskega turizma. Tako je lani odpadlo na Slovenijo 13.4 % domačih gostov m 18.4 % vseh tujih gostov, nižja pa je bila udeležba glede prenočitev, in sicer je bilo leta 1967 v Sloveniji 9,1 % domačih prenočitev in 11,8 % vseh tujih prenočitev v Jugoslaviji; O njegova predvidevanja in opeharila pričakovanja tistih, ki so se sporazumeli in dogovorili za skupno akcijo. In prav ta nestabilnost pogojev gospodarjenja je po mnenju predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti doslej tudi preprečevala, da bi samoupravno in družbeno dogovarjanje postalo v resnici temeljno načelo družbenega in ekonomskega razvoja v samoupravni družbi, v kateri se čedalje bolj uveljavljajo blagovno-tržni odnosi. Samoupravno in družbeno dogovarjanje moramo zato pojmovati kot proces v razvoju samoupravnega odločanja, so poudarili člani predsedstva. Ne kaže ga idealizirati, ne kaže ga pojmovati kot tisto magično formulo, ki nas bo rešila vseh problemov in težav; velja pa ga razvijati in izpolnjevati na vseh ravneh, od delovne organizacije pa vse do federacije. Samoupravnemu in družbenemu dogovarjanju je zato treba dati družbeno veljavo in polnejšo vsebino. Storiti to, pomeni po mnenju članov predsedstva, doseči dvoje: najprej zagotoviti stabilnost v pogojih gospod"-'-^ ja. obenem pa polno spoštovanje samoupravnih in družbenih dogovorov. V tem stališču se razkriva prvi zametek akcije v sindikatih. Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije tako sprejema nalogo, da se bo v prihodnje odločno zavzel za večjo stalnost instrumentarija. ki neposredno določa pogoje gospodarjenja, in da bo ta instrumenta-rij tudi v resnici predstavljal družbeni dogovor vseh predstavnikov družbenega življenja. S svojo drugo nalogo pa si bo republiški odbor prizadeval uresničiti v republiki: v republiški skupščini naj bi sprejeli družbeni dogovor o nadalj-. njem razvoju posameznih dejavnosti, nato pa se na tej osnovi dogovorili o potrebni stopnji akumulativnosti posameznih panog in dejavnosti. Omenili smo le dve, lahko bi rekli izhodiščni nalogi republiškega vodstva sindikata delavcev storitvenih dejavno-: sti. Le-tem se bodo seveda pridružile tudi druge, naj samo omenimo'nekatere: doseči enotnost v davčni politiki tki področju trgovine, obrti, gostinstva, družbeni dogovor o prenosu lastništva lokalov na njihove neposredne koristnike, družbeni dogovor o minimalnih osebnih dohodkih v posa- • meznih dejavnostih. S tem bodo, kot so prepričani v republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, tudi že zagotovljeni pogoji za intenzivnejše sporazumevanje med delovnimi kolektivi, znotraj občin, med občinami in v regijah za razreševanje aktualnih vprašanj današnjega časa. Pobudniki za to sporazumevanje pa morajo biti sindikati v delovnih organizacijah, občinski in medobčinski odbori tega strokovnega sindikata. S. B. DELAVSKA ENOTNOST — St. 11 — 15. marca 1969 t 7 dni v sindikatih V KAKŠNIH RAZMERAH ŽIVIJO DELAVCI MARIBORSKIH GRADBENIH PODJETIJ IN PODJETIJ INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA? petdeseto obletnico Predsedstvo Sveta ZSJ je na zadnji seji razpravljalo o delu odbora za proslavo petdesete obletnice sindikatov Jugoslavije in sprejelo naslednje predloge: # 18. aprila letos bo svečana seja Sveta ZSJ z akademijo % veliki dvorani doma sindikatov v Beogradu, posvečena razvoju sindikalnega gibanja v Jugoslavija Poleg članov Sveta ZSJ, predsedstev centralnih odborov naj bi se seje udeležilo še 70 veteranov sindikalnega gibanja iz vseh republik ter j večje število delavcev iz beo- j grajskih delovnih organizacij. : ■ O Storjeno je že vse potreb- j no, da se pripravi pregled raz- : voja delavskega razreda in j sindikatov Jugoslavije. Ta na- j loga je zaupana skupnosti in- ■ stitutov za proučevanje delav- j skcga gibanja Jugoslavije. Pro- j Jekt tega dela bo sprejel Svet j ZSJ na svečani seji 18. aprila • letos, izvedba naloge pa bo tra- j jala nekaj let. 0 Založba Radnička štampa j bo izdala publikacijo »Petde- s ■ ■ set let sindikatov Jugoslavije-« in publikacijo »-Kratka zgodo- j vina 1. maja-«. • V organizaciji umetnost- i nega paviljona v Slovenjem ] Gradcu, bo organizirana jugo- j slovanska razstava likovna : kultura v petdesetih letih de- j lavskega gibanja. Razstavo bo- ; do kasneje prenesli v druga ; jugoslovanska mesta. @ Svet ZSJ bo v začetku • ■ aprila letos izdal proglas v ob- S liki plakata ob petdeseti oblet- ! niči jugoslovanskih sindikatov S in posebno spominsko značko. Š ■ © Skupaj z republikami in j avtonomnimi pokrajinami bo j Svet ZSJ pripravil predloge za j podelitev spominskih plaket in ; odlikovanj vsem tistim vetera- £ nom sindikalnega gibanja, ki j doslej še niso dobili zaslužene- £ ga priznanja. PREDLOGI ZA IZPOPOLNITEV | POKOJNINSKEGA £ IN INVALIDSKEGA £ ZAVAROVANJA, £ ■ ki jih daje Skupščina SR £ Slovenije v javno razpravo, j bodo objavljeni v posebni > brošuri. Brošuro bo izdalo S uredništvo »Občana«, izšla : pa bo sredi tega meseca. Kolektivni naročniki bodo ! imeli 15 odstotkov popusta, : in to tisti, ki bodo poslali ; prednaročilo. Na to posebej j opozarjamo sindikalne or- £ ganizacije. Prednaročila pošljite čim- £ S \ prej na naslov: Uprava »Občana«, Ljubljana, Cankarjeva 5. BBBIBBBBBBBBBBIBBBBBIBBBBBBIBBBBI DOKLEJ BODO GRADBINCI ŠE PREBIVALI V BARAKAH ? Prizadevanja republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev za sklenitev družbenega ali samoupravnega dogovora o minimumu življenjskih razmer gradbenih delavcev v delavskih naseljih so mariborski gradbinci argumentirano podprli. Posebna komisija občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev je pregledala stanovanjske razmere v delavskih naseljih osmih gradbenih podjetjih in podjetjih industrije gradbenega materiala. Poročilo komisije in razprava po poročilu sta bila hkrati osrednja točka dnevnega reda plenuma občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev minuli teden. Večina gradbenih delavcev preživi ves svoj prosti čas v delavskih naseljih. V mnogih primerih so gradbena podjetja poskrbela za kulturna bivališča in za prehrano svojih delavcev, mnoga podjetja pa so ponudila svojim delavcem bivališča, ki komaj zaslužijo tako ime. Prepočasno urejanje življenjskih razmer delavcev zato sili sindikat v sklenitev družbenega ali samoupravnega dogovora o urejanju najosnovnejših stanovanjskih razmer gradbenih delavcev, kar bi naj zlepa ali zgrda prisililo tudi preostala gradbena podjetja v postopno vendar načrtno urejanje delavskih naselij. Mariborski gradbinci so se med prvimi vključili v ta prizadevanja republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Imenovali so komisijo, ki je pregledala stanovanske domove v gradbenih podjetjih Kostruk-tor, Gradis. Stavbar, Tehno-gradnje in Nigrad ter v podjetjih industrije gradbenega materiala v opekarni Košaki, opekarni Radvanje in v opekarni Rače. Ugotovitve komisije so neizpodbitni dokaz, kako različno vrednotijo v podjetjih skrb za človeka. SONČNE IN SENČNE STRANI ŽIVLJENJA GRADBINCEV Konstruktor na primer ima delavsko naselje le z zidanimi zgradbami. Njihova notranjost je urejena zelo udobno. Spalnico si deli tri do pet delavcev. V vsaki stavbi je dovolj moderno urejenih sanitarij. Povsod pa je vzoren red. V takem okolju se delavci dobro počutijo in spoštujejo zahteve hišnega reda. Osnovna značilnost predpisanega reda pa je: zagotoviti čisto, prijetno, domače okolje. Zato je v tem naselju v navadi, da vstopajo stanovalci v bivalne prostore v copatah. Za razvedrilo se zbirajo v dnevnih prostorih. Tu so jim na voljo televizijski aparat, radijski sprejemnik, šahi in časopisi. Športno se lahko izživljajo na bližnjem nogometnem igrišču. Za ta del življenja skrbi sindikalna organizacija. V Konstruktorjevem delavskem naselju skrbijo tudi za bolne tovariše. Zanje imajo posebne bolniške sobe in jim nudijo vso potrebno nego. Poleg prijetnega bivanja imajo Konstrustorjevi delavci v svojem stanovanjskem naselju tudi ustrezno prehrano. V delavski menzi se hranijo po zmernih cenah, saj veljajo vsi trije obroki dnevno le 4,65 dinarjev'. Stroški za stanovanje pa so 45 in 50 din mesečno. In kako si lahko stanovalca privoščijo popolno oskrbo? Osebni dohodki so v Konstruktorju od 650 din do 3.100 din. V naselju pa ne stanujejo le delavci z nižjima osebnimi dohodki, to so po navadi nekvalificirani delavci, ampak delavci vseh kvalifikacij. Med njimi jih je dobra polovica iz drugih republik. V zelo podobnih razmerah živijo Gradisovi in Stavbarjevi delavci. Tudi ti delovni organizaciji sta minula leta vložili znatna sredstva za ureditev stanovanjskih naselij. V Gradisovem starfavanjskem naselju imajo celo ambulanto in so bolni delavci deležni tako tudi neposredne zdravniške nege. Stanovalci so delavci vseh kvalifikacij, med njimi jih je več kot tri četrtine delavcev iz drugih republik. Ne glede na tako »pisano« skupnost, se stanovalci v veliki večini podrejajo strogemu hišnemu redu, saj jim dobro deneta, tako zatrjujejo, red in udobje. Večje težave imajo pri vzdrževanju reda v Stavbar-jevem naselju. Čeprav so v tem naselju stanovalci zbrani po kvalifikacijah in narodnosti podobno kot i’ drugih naseljih. Nekateri Stavbarjevi delavci se presenetljivo celo raje odločajo za bivanje v sicer lepo urejenih barakah, vendar z nekoliko »blažjim« hišnim redom. Kljub prizadevanju vodstva podjetja, da bi dali delavcem prijetno urejeno naselje in jih tudi navadili na primeren red in čistočo, pa kaže Stavbarju vendarle zameriti, tako so dejali člani plenuma, da so ustavili obratovanje zelo lepo urejene kuhinje. Stanovalci imajo sicer možnosti dobiti vse tri obroke, ki jih pripeljejo v dom iz drugih restavracij, vendar se jih redko kdo poslužuje. Podjetje pa velja pohvaliti, da je poskrbelo za množično uživanje enolončnic. Veljajo le 1 din, uživa pa jih 1200 delavcev. Razmere v delavskih naseljih so tako različne, da se žal ne da ogniti čmo-belemu opisovanju. Neprijetno prizadene vsakogar, ki se iz pravkar opisanih lepo urejenih stanovanjskih naselij »preseli« v stanovanjsko naselje Tehnogradnje. V povsem dotrajanih barakah se tu gnete 700 delavcev in vsak ima le približno kvadratni meter prostora. V tem naselju so delavci seveda tudi prikrajšani za vse udobje, ki ga uživajo stanovalci omenjenih treh stanovanjskih naselij. Sedanje vodstvo podjetja Tehnogradnje je namreč nasledilo poleg izredno težkega gospodarskega položaja tudi izredno slabe razmere v stanovanjskem naselju. Vzporedno z gospodarsko sanacijo si sicer prizadeva poskrbeti tudi za primerne življenjske razmere delavcev, razumljivo pa je, da se mora najprej nateči vsaj nekaj sredstev v osušeno blagajno, potem pa bodo lahko začeli podirati stare stanovanjske barake. Dolgoletno zanemarjanje delavcev je seveda težko nadomestiti. Po toči zvoniti je brez pravega haska, vendar je potrebno grajati najodgovornejše predstavnike Tehnogradnje, ki so imeli v minulih letih odločilni vpliv pri razporejanju sredstev, ker so dovolili enostranske naložbe v stanovanjsko gradnjo. Nekaj let so Tehnogradnje gradile velike, drage objekte, vendar so delavci zelo malo iztržili iz tega dohodka za svoj standard. Glavnino razpoložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo so v Teh-nogradnjah usmerili v gradnjo vrstnih hišic. Res pa je, da novo vodstvo ve, kaj mora storiti. Izbralo je načrt, po katerem bi v prvi fazi del barak porušili, drugi del pa obnovili. V boljših, vendar še vedno v nezadovoljivih razmerah živijo dejavci podjetja Nigrad. V tem podjetju zbirajo sredstva za gradnjo samskega doma že od 1965. leta. V načrtu so imeli začetek gradnje 1971. leta. Predstavnik kolektiva pa je prav na plenarni seji povedal, da so pomaknili bliže začetni rok gradnje. 2e letos na jesen bi v tem kolektivu zasadili prvo lopato za nov samski dom. Na podjetja industrije gradbenega materiala se vsi našteti problemi ne zgrinjajo s tolikšno težo. V teh podjetjih se zapo-lujejo delavci večinoma iz bližnje okolice in se zato vsak dan vračajo na svoje domove. Zanje je predvsem pomembno, kako imajo urejene nekatere skupne prostore v obratih. Komisija občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev je videla v vseh treh opekarnah — Košaki, Radvanje in Rače — zadovoljivo urejene sanitarije in kopalnice s tuši in toplo vodo. Posebno pa so člani komisije pohvalili prizadevanje Opekarne Radvanje, ki želi zgraditi nekaj stanovanjskih prostorov za samske delavce. NAJPREJ »ŽLICO IN UDOBNO POSTELJO« Člani plenuma so v razpravi odločno poudarjali, da morajo sindikati v podjetjih, kjer so doslej pokazali premalo volje za ureditev stanovanjskih razmer delavcev, izboriti več sredstev za urejanje stanovanjskih naselij. Nesprejemljivo je, da delavci še vedno živijo v barakah, da se gnetejo v tesnih nehigienskih prostorih. V nekaterih gradbenih podjetjih, kot so Konstruktor, Stavbar in Gradis, samoupravni organi, vodstva in osnovne sindikalne organizacije skrbno urejajo življenjske razmere delavcev in vlagajo znatna finančna sredstva v delavčev standard. Tu se zavedajo, kot so poudarili člani plenuma, da je potrebno delavcu najprej dati »žlico in udobno posteljo«, šele nato smemo od njega pričakovati večje delovne uspehe. Nasprotje temu pa so delovne organizacije, ki se kosajo na trgu za posel za vsako ceno, tudi za ceno najosnovnejšega standarda delavcev. Takim razmeram se postavlja po robu sindikat in zaradi takih razmer želi doseči med gradbenimi podjetji ustrezen samoupravni dogovor za izboljšanje življenjskih razmer delavcev. I. VRHOVČAK Pravna posvetovalnica DE Primatu? kfje imel svoje gradbeno podjetje, sem kila de-insko zaposlena skupno 19 let. Z odločbo o m dobe pa mi je bilo všteto v zavarovalno s 13 let, preostalih 6 let pa ml ni bilo priznanih, ker v tem času isem bila socialno zavarovana. Zanima me, ali lahko uveljav-iatn še teh 6 let, ker lahko dokažem s pričami, da sem bila v elovaem razmerju vseh 13 let. _ Za%SrovSn?Rdoba se je s pričami lahko uveljavljala le do 12 1967 leta (čl. 184 temeljnega zakona o pokojninskem za-•ovkniu).'Vendar to ne velja za obnovo postopka ki m vezana noben rok. Predlog za obnovo postopka je treba vložiti pristojnem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje. V predlogu morate navesti nove dokaze (naslove prič) in pojasniti, zakaj niste teh dokazov mogli predlagati že v prejšnjem postopku. M. VEHOVEC .ipilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllillilll* ekskluzivni modeli — plašči in obleke modnih barv v omejenem število modna hiša orodajm servis Ljubljana—Maribor—Osijek ALI BODO BANKE REAGIRALE Na pobudo centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva in centralnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez je bil v začetku minulega tedna v Beogradu posvet o tem, kako financirati proizvodnjo 10.000 tovornih vagonov za potrebe jugoslovanskih železnic. V obdobju enčga meseca je bil to že drugi posvet na isto temo. Med jugoslovanskimi železnicami in podjetji za proizvodnjo železniških vozil je bil namreč pred časom sklenjen sporazum, da železnice ne bodo kupovale vagonov v tujini, temveč da bodo naročila prepustile domačim proizvajalcem, ki imajo dovolj prostih kapacitet. K temu pa so tedaj predstavniki jugoslovanskih železnic pristavili pogoj: proizvajalci železniških vozil morajo železnici zagotoviti kredit v višini 85 odstotkov vrednosti naročila in z dobo vračanja od sedmih do desetih let. Ker pa proizvajalci železniških vozil spričo finančnih težav, v katerih so brez izjeme, ne morejo sami in iz svojih sredstev zagotoviti takih kreditnih pogojev, seveda preti, da bodo železnice kupovale vagone v tujini, medtem ko bo kakih 45.000 delavcev v jugoslovanskih tovarnah železniških vozil ostalo brez naročil in se bo zato njihov materialni položaj samo še poslabšal. Na zadnjem posvetu o tem, kako razrešiti ta gordijski nozd, čigar prvi konec drže v rokah jugoslovanski železničarji, drugega pa proizvajalci železniških vozil, je dobilo splošno podporo vseh prizadetih stališče: pri financiranju proizvodnje 10.000 tovornih vagonov naj v prvi vrsti sodelujejo poslovne banke, ki združujejo kakih 80 odstotkov kapitala v državi! Poslovne banke — po številu jih je v državi 17 — doslej niso bile stimulirane da bi vlagale sredstva v tovrstno proizvodnjo, da pa imajo sredstva, dokazuje udeležba bank pri financiranju petrokemije in v najnovejšem času njihova pripravljenost, da finančno podpro ladjedelniško industrijo. Zbor je zato zadolžil predsednika jugoslovanskih sindikatov Dušana Petroviča — Saneta in predsednika CO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije Milana Rukavino — Saina. da v obdobju desetih dni seznanita s to problematiko predsednika zveznega izvršnega sveta ter da nato vlada ukrene vse potrebno, da bi poslovne banke odprle svoje blagajne tudi za proizvajalce železniških vozil. KAKO NAPREJ? Razširjena skupna seja pokrajinskega sveta sindikatov Vojvodine in pokrajinskega odbora sindikata družbenih delavcev je bila posvečena razvoju samoupravnih odnosov v družbenih dejavnostih. Na seji so ugotovili, da so pogoji za razvoj samoupravnih odnosov v družbenih dejavnostih danes veliko bolj ugodni, kot pa so bili kdajkoli doslej. Medtem ko je bilo prejšnja leta govora izključno o zahtevi, naj se te dejavnosti osvo-bode proračunskih spon, zdaj že lahko ugotovimo, da se je ta sfera družbenega dela skorajda povsem osvobodila proračunov in da so na samoupravni osnovi zagotovljeni stabilnejši in trajnejši viri financiranja. Se posebej pa je pomembno to, da so nekatere notranje rešitve delovnih skupnosti pospešile drugačno urejanje pravic pri pridobivanju in delitvi dohodka in tako še pospešile proces njihovega osamosvajanja. Prav zavoljo takih izkušenj so sindikati v Vojvodini med svoje primarne naloge v naslednjem obdobju zapisali skrb za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov in za osamosvajanje delovnih skupnosti v družbenih dejavnostih, To nalogo pa naj bi uresničevali zlasti s tem: — da v pokrajini dosežejo dogovor o tem. kako in v kolikšni meri naj bi sredstva za posamezne dejavnosti uporabljali za izenačevanje pogojev za normalno razvijanje dejavnosti, — da postanejo sindikati pobudniki dogovarjanja o merilih in kriterijih pri formiranju in delitvi dohodka v družbenih dejavnostih ter da sami sodelujejo pri sklepanju dogovorov med organi družbeno-političnih skupnosti in samoupravnimi skuo-nostmi. * d osna i n Herc e g o v i na VEČ NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV Sindikati nismo zadovoljni s strukturo ne občinskih ne republiške skupščine — je enoglasno izzvenel posvet republiškega sindikalnega sveta Bosne in Hercegovine ter predsednikov občinskih sindikalnih svetov v tej republiki. Svoje nezadovoljstvo pa so predstavniki sindikatov tudi dokumentirali z naslednjimi številkami: v sedanjem sestavu republiške skupščine je kar 75,5 odstotka poslancev iz vrst vodilnih delavcev v organih oblasti upravi, v gospodarstvu, v družbenih službah ter iz vrst profesionalnih politikov. In temu nasprotno: v skupščinskih klopeh je komaj 4,8 odstotka industrijskih in obrtnih delavcev, inženirjev in tehnikov. Toda kje drugje, če ne prav v zborih delovnih skupnosti, naj bi bilo vec odbornikov in poslancev iz vrst neposrednih proizvajalcev, so se obenem s temi ugotovitvami vprašali sindikati v Bosni m Hercegovini. Kot nosilci predvolilne aktivnosti v delovnih organizacijah so si zato sindikati v Bosni in Hercegovini zadali nalogo, da bodo pri evidentiranju še posebej pazili na ta, kako med možne kandidate uvrstiti čimveč neposrednih proizvajcRcev. Ne gre za to, da bi kandidirali na pol pismene delavce, temveč najboljše delavce in strokovnjake iz delovnih organizacij, so poudarili na tem posvetu. Tako spremenjena struktura poslanskih in odborniških klopi pa mora zagotoviti tudi polnejše skupščinsko življenje v prihodnjem mandatnem obdobju. 7 d iti »• ftindilentih lllllllilllll! POČITNIŠKI DOM SDK PRODAN ZASEBNEMU GOSTINCU Vozila Tomos Citroen znana po svoji vzdržljivosti, zanesljivosti na cesti in ekonomičnosti, še vedno uspešno osvajajo jugoslovansko tržišče, in to po novih prodajnih pogojih in prek specializirane trgovske mreže. DIANA-6 CON FORT AMI-6 BREAK KAMIONET 3 CV-AK <435^ ID-19 CON FORT 602 ccm, 33 KM SAE, maks. hitrost 110 km/h, poraba goriva 5,51 na 100 km CENA fco Koper brez prometnega davka 18.246.— din 602 ccm, 35 KM SAE, maks. hitrost 120 km/h, poraba goriva 6,31 na 100 km CENA fco Koper brez prometnega davka 20.383,— din 602 ccm, 33 KM SAE, maks. hitrost 103 km/h, poraba goriva 6,41 na 100 km CENA fco Koper brez prometnega davka 17.315.—din 1985 ccm, 91 KM SAE, maks. hitrost 160 km/h, poraba goriva 9,41 na 100 km CENA fco Koper brez prometnega davka 43.500.— din 2175 ccm, 115 KM SAE, maks. hitrost 178 km/h, poraba goriva 11,371 na 100 km. Izvedba PALLAS ima večji kom-fort in bogatejšo opremo. CENA fco Koper brez prometnega davka. DS-21 DS-21 — PALLAS za DS-21 za DS-21 PALLAS 51.800.—din 54.900.—din Za vozila 2 CV (spaček) in AMI-6 začasno ne sprejemamo naročil. Informativni dobavni roki: 30 do 100 dni. Kupci, ki plačajo vozila v devizah, imajo na gornje cene 10 % popusta za vozila DIANA, AMI in 3 CV-AK oziroma 12 % popusta za vozila ID in DS. Naročila za vozila sprejemamo izključno prek naših prodajaln v Kopru, Ljubljani in Beogradu ter prek naših trgovskih zastopnikov: "AUTOBACKA« Sombor, ->AUTO KUCA ŠLMAD1JA" Beograd, -AUTOMAKEDONIJA« Skopje, ->AUTOKAD<- Osijek, "AUTO VOJVODIN A- Novi Sad, »MERKUR- Maribor, »METALNA COMMERCE-Zagreb, »SLOVENIJA AVTO- Ljubljana. Pohitite z vplačilom minimalne akontacije, da si zagotovite kratek dobavni rok! Tovarna motornih vozil Tomos Koper l!!l!lllll!!llllllll!ll!llllll!lllllllUI!li!l!l!ll!l!!!lllllllllllll!l!!!lll!ll!llllllllllillUIIII!llllllllll Odžagana veja delavskega turizma Služba družbenega knjigovodstva — centrala za Slovenijo je svoj počitniški dom na Belem križu nad Portorožem prodala zasebnemu gostincu. Mestni sindikalni svet Ljubljana, ki se tako kot sindikati na splošno zavzema za krepitev delavskega turizma in njegove materialne osnove, obsoja to odtujitev počitniškega doma v prid komercialnega turizma, še posebej pa prehod družbene lastnine v zasebno posest. DVOJNA MORALA Služba družbenega knjigovodstva je že večkrat preko časopisja opozorila javnost na bogatenje, ki ni v skladu s socialistično moralo, in na čezmerne osebne dohodke v posameznih dejavnostih. Ce kdo, ima torej SDK dober pregled nad velikimi razlikami v prejemkih naših državljanov in bi morala vedeti, da enotnih pravic in potreb po rekreaciji ravno zavoljo različnih materialnih možnosti ne morejo enako izkoriščati. Za mnoge so usluge komercialnega turizma predrage. Zadovoljiti se morajo z nekoliko skromnejšim oddihom v počitniških domovih — edino zanesljivo materialno osnovo delavskega turizma. Počitniški dom SDK na Belem križu je bil nekoč last Rdečega križa Slovenije, zgrajen je bil s prostovoljnimi prispevki državljanov za letovanja naših otrok, zato je tembolj upravičeno vprašanje, ali lahko takšen dom, v katerem je 40 ležišč, preide v zasebno lastništvo, ne glede na to, da ga je slovenska centralna SDK odkupila od Iskre in ta od Rdečega križa. DVOMLJIVE KORISTI Mestni sindikalni svet Ljubljana se dalje sprašuje, ali s prodajo počitniškega doma pridobljenih 21 milijonov S-din odfeh-ta dosedanje ugodnosti, ki jih je imel kolektiv SDK pri letovanju? Počitniška skupnost Alpe-Adria, ki je imela ta dom v najemu in je lastnikom plačevala po 200 S-din na dan za ležišče med turistično sezono (to je skupaj 60 dni na leto), je vsemu kolektivu in njegovemu ožjemu sorodstvu omogočala letovanje po znižanih cenah v vseh počitniških domovih ob Jadranu in v planinskih predelih, ki jih upravlja — to je v devetnajstih domovih. Na Belem križu so imeli 10-odstotni popust, drugod pa 5-odstotnega. Izkupiček za prodani počitniški dom pa bo zadoščal komaj za ureditev treh skromnih počitniških weeken-dov, v katerih se ne bi mogli med_ turistično sezono zvrstiti člani SDK iz vseh poslovalnic po Sloveniji. ALPE-ADRIA BREZ MOCl Počitniška skupnost Alpe-Adria je želela dom na Belem križu ohraniti delavskemu turizmu. Opozorila je SDK, da je ta dom edini prispevek družbenih služb za letovanje številnih družbenih delavcev, ki si ne morejo omisliti svojih počitniških domov, to je učiteljev, profesorjev, bančnih delavcev itd. Prav ti se najpogosteje poslužujejo možnosti cenenega letovanja, ki je nastala po organizaciji počitniških skupnosti. Alpe-Adria je bila pripravljena celo odkupiti počitniški dom na Belem križu, potegovala pa se je za večletni odplačilni rok, da ne bi ta nakup obremenjeval penzionskih cen. Edino, kar opravičuje razvoj delavskega turizma, so in bodo zmerne cene uslug, pristopne večini delovnih ljudi. Služba družbenega knjigovodstva pa je brez predhodnega poskusa, da bi dom vendarle ostal delavskemu turizmu, 21. decembra lani odpo-^ vedala najemno pogodbo in kmalu latern preko časopisja iskala kupca. Edini resen kandidat je bil zasebni gostilničar, ki je pristal tudi na takojšnje plačilo po zastavljeni ceni. Slovenska centrala Služb« družbenega knjigovodstva je torej zavestno odžagala eno vejo delavskega turizma in s tem bri-skirala priporočila zadnjega kongresa ZSJ, naj se rekreacijske možnosti povečajo vsem delovnim ljudem, briskirala pa je tudi zahtevo komisije za družbeni standard pri RS ZSS, naj se. počitniški domovi ne odtujujejo za komercialni turizem. Mestni sindikalni svet Ljubljana obsoja to potezo SDK — centrale za Slovenijo, ki je družbeno ni mogoče opravičiti. Mestni sindikalni svet Ljubljana SLOVENSKI SINDIKATI PRED VOLITVAMI (Nadaljevanje s 1. strani) A.' p k' • razširjene reprodukcije gospodarstvo samo, ne pa družbenopolitične skupnosti. Temeljni dejavniki razširjene reprodukcije morajo biti tiste gospodarske organizacije in panoge, ki so dejansko sposobne za kar naj-hitrejši napredek. V, razvojnih programih morajo dobiti svoje mesto tudi tiste gospodarske organizacije, ki so zaradi svoje dejavnosti potrebne za zagotovitev takega razvoja in se zato nujno morajo tehnološko in poslovno povezovati z osnovnimi nosilci razširjene reprodukcije. S tem podpiramo nov proces integracije in kooperacije, ki so mu izhodišče predvsem ekonomski cilji. , Nadaljevati bo treba s prizadevanji, da razširjene reprodukcije ne opravljamo z enako vnemo na celotni široki fronti, temveč jo je potrebno usmerjati predvsem na omenjene osnovne nosilce, za katere že danes ugotavljamo, da so se spo- BRUNO TUTTA, PODPREDSEDNIK ObSS NOVA GORICA, O MINULIH OBČNIH ZBORIH S frazami se nihče več ne zadovolji V Novi Gorici smo poiskali Bruna Tutto, tamkajšnjega neutrudnega sindikalnega delavca, in ga prosili za razgovor o vtisih z minulih občnih zborov sindikalnih organizacij. Najbolj zanimiva ugotovitev tovariša Tutte je bila predvsem ta, da so delavci začeli dojemati novo vlogo sindikata in da kažejo vse večji interes za delo v tej družbeno-politični organizaciji. lemov ...«, nam je za uvod povedal Bruno Tutta, podpredsednik ObSS Nova Gorica in član Republiškega odbora sindikata »2e dlje poudarjamo, da naše delo ne sme biti le forumsko. Storiti moramo vse, da se čim temeljiteje povežemo s članstvom in da pričnemo kreirati politiko dela od spodaj navzgor. No, in meni kot članu republiškega strokovnega odbora sindikata je šlo na minulih občnih zborih v veliki meri za to, da ugotovim, koliko so bila dosedanja prizadevanja republiškega odbora uspešna. Znano je namreč, da se je odbor zavzel za to, da pričnemo obravnavati svoje probleme kar najbolj konkretno, da preidemo od splošnih obravnav k jedru problema. S tem namenom smo tudi osnovali strokovne pododbore in imeli številna posveto-vanja po panogah. Tako smo posebej obravnavali probleme železMri cestnega prometa itd. Zdaj moram reči, da so naša prizadevanja rodila uspeh. V našem delu smo se dokopali do nove kvalitete, do povsem konkretnega obravnavanja in obenem 'tudi reševanja naših prob- delavcev prometa in zvez ter predsednik medobčinskega odbora tega strokovnega sindikata. »Obiskali ste številne občne zbore sindikalnih organizacij s področja prometa in zvez, zato nas zanimajo ugotovitve, ki se vam zde najbolj pomembne...« no. Ta vprašanja, te pripombe, ki so bile še nedavno na dnevnem redu skoraj slehernega občnega zbora, danes niso več aktualne. V delavcih se je utrdilo prepričanje, da sindikat ni le organizacija na papirju, ampak pomembna družbeno politična organizacija, ki lahko veliko pripomore k krepitvi našega družbeno-političnega sistema. Druga značilnost letošnjih občnih zborov pa je želja članstva po informiranju. To je tudi razumljivo. Odkar so začeli delavci bolj živeti s sindikatom, odkar so začeli spoznavati njegovo vlogo in nove možnosti za reševanje številnih problemov, so tudi morali občutiti potrebo po informiranju. Zato smo se »V minulih treh mesecih sem * na minulih občnih zborih veliko obiskal blizu 20 občnih zborov sindikalnih organizacij. Ker sem sodeloval tudi pri pripravah na občne zbore, sem si lahko ustvaril precej jasno sliko o današnjem sindikatu, tako da lahko rečem, da je napravila naša organizacija v zadnjem času vsekakor razveseljiv razvoj. Na občnih zborih sem opazil, da ljudje že razumejo spremenjeno vlogo sindikata. To je moja najbolj značilna ugotovitev in seveda za nas tudi najbolj razveseljiva. Nihče ni več zastavljal vprašanja smiselnosti sindikalne organizacije. Prav nihče se ni obregnil ob članari- pogovarjali o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bili člani sindikalne organizacije vedno pravočasno seznanjeni z dogodki in zadevami. Minuli občni zbori pa so nam vsem zelo jas-' no dali vedeti, da morajo biti danes v vodstvih sindikalnih organizacij n a j bolj ^pos obn i ljudje. Delavci se namreč ne zadovoljujejo več s splošnimi razlagami, ampak zahtevajo na konkretna vprašanja konkretne odgovore. Skratka, ljudje so siti frazarjenja in demagogije. To pa pomeni, da bodo morala biti nova vodstva temeljito seznanjena z vsemi problemi in biti obenem tudi kos vsem vprašanjem članov sindikata.« »Pa bodo nova vodstva zares kos vsem tem zahtevam?« »Priprave na izbiro novih vodstev so bile izredno skrbne. Danes ugotavljamo, da so bile tudi uspešne. V vodstvih sindi-kalnih. organizacij čutimo osvežitev in precej višjo kvaliteto dela. Glede na to menim, da bodo nova vodstva v glavnem kos zadanim nalogam. Da bi pomagali novim vodstvom, te pomoči pa so posebno potrebni na začetku svojega dela, bomo organizirali prihodnjo soboto in nedeljo dvodnevni seminar za predsednike sindikalnih organizacij. Tudi kasneje bomo nadaljevali z izobraževanjem sindikalnega kadra. Zato že zdaj razmišljamo o enodnevnih ali dvodnevnih razgovorih, kjer bi obravnavali konkretna vprašanja s področja : prometa in zvez ...« »So opozorili minuli občni zbori še na kaj?« »Članstvo si želi — in to vedno bolj _ da bi prišli mednje tako predstavniki občinskega sindikalnega sveta kot republiškega sveta ZSS. Tam, kjer jih nikoli nihče ne obišče, so delavci nezadovoljni. Zato menim, da bi morali sindikalni de- 1 lavci še več svojega prostega časa posvetiti neposrednim razgovorom s člani organizacije.« > A. ULAGA sobni vključevati v mednarodno gospodarstvo in da so se sposobni uveljaviti tudi na domačem trgu. 3. Z zastavljeno politiko razširjene reprodukcije je treba na vsak način zagotoviti optimalne možnosti zaposlovanja. Tega problema — ki je pereč tudi v Sloveniji — nilcakor ne bo mogoče reševati le z ukrepi socialne politike in pomoči, temveč predvsem z gospodarsko ekspanzijo. Ta bo zagotavljala odpira-nje. novih produktivnih in rentabilnih delovnih mest v vseh področjih dela, pa tudi razširitev terciarnih dejavnosti. Se naprej bp treba voditi politiko razvijanja zasebne iniciative, ki ji je treba dati v okviru splošnih razvojnih programov večji prostor in ji omogočiti večji.razmah. 4. Z reformo gremo v selekcijo in diferenciacijo delovnih organizacij. Zato je še nadalje treba razvijati osnove našega ekonorpskega sistema, katerega izhodišče je, da je za razvoj nujno potrebna blagovna proizvodnja. Zato jo moramo priznavati in razvijati, njene posledice pa skladno z našimi možnostmi obvladovati. Stvar politične ocene pa je, kakšno diferenciacijo bomo dopuščali, da ohranimo in razvijamo spodbude za hitrejši razvoj in da preprečujemo tisto diferenciacijo, ki je v nasprotju s temeljnimi socialističnimi cilji. 5. Zagotoviti je treba večjo socialno varnost delavca v delovnem razmerju. Ko razvijamo novo tehnologijo in spreminjamo strukturo našega gospodarstva, ne moremo zagotavljati socialne varnosti delavca na delovnem mestu, zagotavljati pa moramo varnost delavca v delovnem razmerju. Takšna politična usmeritev je potrebna zato, ker sta v sedanjem času nujno potrebni tako poklicna kot tudi prostorska mobilnost delavcev, ker je to pogoj za hitrejše oblikovanje rentabilnejše strukture gospodarstva. Ob tem ne smemo prezreti dolžnosti do vseh tistih področij, panog in delovnih organizacij, ki prihajajo zaradi objektivnih razlogov take splošne gospodarske usmeritve v gospodarsko kritičen položaj. To seveda ne zato, da bi jih zadržali v tem položaju, temveč predvsem zato. da se z lastnimi napori in ob družbeni podpori modernizirajo ali preusmerijo v gospodarnejšo produkcijo. 6. V razvoju naše samoupravne družbe smo prišli do stopnje, ko ugotavljamo, da se posamezni gospodarski in samoupravni subjekti ne smejo in ne morejo več zapirati vase. Tudi nacionalne ekonomske skupnosti se ne morejo obnašati kot izolirani subjekti, marveč se morajo povezovati v najširšem gospodarskem prostoru. Da bi dosegli bolj racionalno gospodarjenje, bolj smotrne naložbe in optimalne učinke, se vse bolj kaže potreba po medsebojnem poslovnem povezovanju. Različni subjekti se bodo morali povezovati glede na svoje skupne interese. Zaradi tega je nujno nadalje razvijati samoupravljanje na tistih ravneh, ki omogočajo večjo koncentracijo sil in sredstev ter s tem tudi hitrejši napredek. Perspektivo takega razvoja samoupravnih odnosov pa odpirajo samoupravni in družbeni dogovori. 7. S spremembami v delitvi . narodnega dohodka smo ublažili najbolj kritična nesorazmerja v materialnem položaju nekaterih dejavnosti: prosvete, zdravstva, socialnega zavarovanja itd. To pomeni nadaljnji korak k večji/' integraciji teh področij z gospodarstvom in gospodarstva z njimi. Samo organska povezava vseh teh dejavnosti lahko zagotavlja skladno in celovito družbeno reprodukcijo. 8. Razvoj samoupravnega in političnega sistema ter hitrejšo gospodarsko rast lahko zagotavlja samo taka politična usmeritev. ki bo v bodoče še bolj kot doslej spodbujala iniciativnost in poslovnost kat nujni sestavini samoupravne prakse. Smo za tako politiko, ki daje polno domovinsko pravico znanju in ki ruši tabuje in večno veljavnost dogem, smo torej za politiko, ki upošteva le avtoriteto argumenta, ne pa argument avtoritete. 9. Slovenski sindikati smatrajo, da je navedena usmeritev ekonomskega, socialnega in po- . litičnega razvoja za Slovenijo in za Slovence nujno potrebna in da lahka tako največ prispevamo tudi k pospešenemu razvoju Jugoslavije kot večnacionalne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. To nam. potrjujejo tudi naši rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjih letih. Ker vidimo uspešno nadaljevanje uresničevanja take smeri razvaja tudi v ustrezni kadrovski izbiri kandidatov za predstavniške organe v SR Sloveniji in za vodstvene funkcije v teh organih, predlagamo izmed poslanskih kandidatov za predsednika skupščine SR Slovenije še vnaprej dosedanjega predsednika Sergc.ja Kraigherja in za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dosedanjega predsednika Staneta Kavčiča. Ljub'i n na, 7. marca 1969 PREDSEDSTVO RS ZSS - Kalin gospodarimo I Stališča Slovenije do investicij federacije in državnega kapitala Na seji republiškega in gospodarskega zbora skupščine SRS, ki je bila 10. marca letos, je član izvršnega sveta RINO SIMONETI odgovoril na nekatera poslanska vprašanja, ki zadevajo investicije federacije in tako imenovani državni kapital. Zaradi velike zanimivosti objavljamo izvlečke iz teh odgovorov tovariša Simonetija- KONEC INVESTICIJ FEDERACIJE I;. Preteklo leto je zvezna *kupščina sprejela sklep, da federacija ne sme več sprejemati fovih obveznosti za financiranje Investicij iz njenih zato razpoložljivih sredstev. Analize so namreč pokazale, da so doslej sprejete obveznosti federacije investicije večje, kot pa bo- do razpoložljiva sredstva do leta 1970. Obratno kaže, da bo za izvršitev že sprejetih sklepov potrebno tudi po letu 1970 — v letih 1971 in 1972 — porabiti anuitete iz sredstev splošnega investicijskega sklada. Skupne obveznosti od leta 1966 do 1970 znašajo 14 milijard 784 milijonov N-din, obveznosti v letu 1971 in 1972 pa še 4 milijarde 357 milijonov N-din. Ločeno od udeležbe federacije za investicije v gospodarstvo pa je treba obravnavati garancije za inozemske kredite. Izvršni svet misli, da je najemanje mednarodnih posojil eden najpomembnejših dodatnih virov financiranja gospodarskega razvoja. Najemanje kreditov bi moralo biti v pretežni meri stvar gospodarstva in poslovnih bank. Tudi garancije, ki jih federacija daje, ne bi smele odvezovati gospodarstva in bank za dinarsko in devizno kritje obveznosti iz najetih kreditov. Morali bi krepiti udeležbo na devizah, ki jih dosežejo pri izvozu proizvajalne in trgovinske organizacije, z združevanjem prostih deviznih sredstev pa krepiti de-vizni-kreditni potencial poslov- nih bank. Zato ni sprejemljivo sleherno zmanjševanje možnosti najemanja posojil z zniževanjem faktorjev na devizni kreditni fond, tak predlog pa, je že pripravljen v pristojnih organih federacije. Povečevanje možnosti najemanja kreditov gospodarstva in poslovnih bank pomeni uresničitev smernic o udeležbi gospodarstva v razširjeni reprodukciji. Zmanjševanje možnosti gospodarstva in poslovnih bank za najemanje tujih posojil pa veča vpliv države in ohranjuje nujnost njene prisotnosti v najpomembnejšem delu razširjene reprodukcije. Odločitve o razporedu mednarodnih kreditov za objekte, katerih rentabilnost se kaže na širšem gospodarskem nivoju, kot so na primer ceste in podobno, bi morali sprejemati javno in jih sproti obravnavati z enakopravno udeležbo republik in pokrajin v zboru narodov zvezne skupščine. Smatramo, da bi del odplačil za objekte iz srednjeročnega plana, za katerih izgradnjo je obveznost sprejela federacija, morali plačevati iz deviznih sredstev investitorja in poslovnih bank. Mislimo, da so take rešitve možne, ker je na primer TE Šoštanj skupaj s poslovnimi bankami prevzela tudi obveznost za devizno varčevanje, čeprav je to izrazit objekt infrastrukture, ki se gradi na podlagi energetske bilance, sprejete s srednjeročnim planom. NEKORISTNA NAGLICA PRI UREJANJU VPRAŠANJA DRŽAVNEGA KAPITALA Sredstva federacije za investicije v gospodarstvu ali tako imenovani državni kapital znašajo pri treh bankah — Investicijski banki, Jugobanki in Kmetijski banki — 22 milijard 819 milijonov N-din in predstavljajo 84 % kreditnega potenciala teh bank. Do leta 1970 se bodo ta sredstva uporabljala za kritje obveznosti po srednjeročnem planu, nato pa za odplačilo inozemskih posojil, ki jih je najela federacija. Ostanek naj bi se vračal gospodarstvu tako, da bi se z delom sredstev napajal sklad za kreditiranje gospodarskega razvoja nezadostno razvitih republik in krajev in za razširitev gospodarskega sodelovanja z inozemstvom. Hkrati pristojni organi predlagajo, da se ta sredstva izvzamejo iz poslovnih bank, kar je utemeljeno. Nismo prepričani, da je naglica, s katero se sedaj rešuje vprašanje državnega kapitala, potrebna in koristna. O tem se je začelo prvič javno govoriti pred dvema letoma, med tem časom pa se ni nič zgodilo. Celoten problem je zelo občutljiv, politika, za katero se je treba odločiti, je zelo jasna, možnosti realizacije te politike pa so zelo različne. Zato bi bilo potrebno natančno pretehtati vse predloge. V nobenem primeru pa ne more priti v poštev pokrivanje izgub iz sredstev državnega kapitala oziroma drugih sredstev, s katerimi razpolaga federacija. HASASERtJA ČLANKOV NA TEMO: INTEGRACIJA V ELEKTROGOSPODARSTVU Pogled za kulise Na vprašanja DE odgovarja Adam Vahčič, predsednik sindikalne organizacije in referent za investicije v poslovni enoti podjetja ELEKTRO Celje v Krškem Medtem ko ekipe strokovnjakov pripravljajo elaborate za integracijo distribucijskih podjetij v naši republiki in se pri tem predvsem trudjo, da bi upoštevale zahteve podjetja ELEKTRO Maribor za enotno ovrednotenje »moči-« vseh partnerjev, tudi med prizadetimi kolektivi poteka bolj ali manj javna razprava o pravih vzrokih odlašanja in zavlačevanja integracije. Bistvo teh razprav je, ali gre resnično samo za razčiščevanje ekonomskih odnosov znotraj bodočega združenega podjetja, ali pa se za tem skrivajo osebni interesi posameznikov, ki trenutno zasedajo vodilna delovna mesta. V razgovoru z Adamom Vah- Ijanja, sicer pa kujejo samo svo-Čičem, predsednikom sindikalne je železo. organizacije in referentom za investicije v poslovni enoti podjetja ELEKTRO Celje v Krškem, smo v zvezi s tem izvedeli nekatere tako zanimive podrobnosti, da jih velja zapisati, saj dejansko omogočajo pogled za kulise sedanjih integracijskih Procesov v slovenski elektrodi-stribuciji. Vztrajati ali odnehati? Po besedah tovariša Vahčiča Je bil njegov kolektiv ob vseh trinajstih povojnih reorganizacijah elektrogospodarstva samo enkrat povsem samostojen, sicer Pa je vedno posloval pot poslovna enota večjega podjetja. »Tako je bilo zato, ker dejansko ne izpolnjujemo pogojev za samostojno poslovanje; to pa smo v teku let tudi dodobra spoznali. Ce je tako, nam je povsem vseeno, pod kakšno firmo smo. Važno je samo to, da pod okriljem večjega kolektiva vidimo tudi lastno perspektivo. Doslej je žal bilo vedno tako, da smo bili odrinjeni na eno zadnjih mest. Ko naj bi Prisilo na vrsto tisto, kar je bilo Predvideno, smo se namesto tega znašli v reorganizaciji... Zato simo že dolga leta enotni v prepričanju, da razbitost distribucije v naši republiki samo škoduje našim interesom. Je kaj čudnega, če vseskozi zagovarjamo potrebo po enotno organizirani distribuciji, v kateri bi Videli tudi lastno perspektivo, čeprav bi se morda sprva morali čemu tudi odpovedati? Očitno je, da smo imeli prav, ko smo vztrajno zagovarjali takšno pot, saj bo zdaj menda le prišlo do združitve. Želel bi si le tega, da bi organi oblasti, če se bodo naši predstavniki še naprej samo pogovarjali, tudi tokrat tako odločno nastopili, kakor so leta 1963, ko smo vsi kolektivi distribucije zahtevali združitev, pa so nas proti naši Volji razdelili na pet teritorialnih podjetij.« KJE SO ZAVORE? »Mar takšna vaša trditev po-ftieni, da bi bilo zaradi splošnih družbenih interesov potrebno, da pristojni organi enostavno »dredijo integracijo sedaj razdrobljenih kolektivov, namesto da bi o tem prizadeti odločili po samoupravni poti?« »Mojo prejšnjo trditev si lahko tudi tako razložite. V bistvu gre za to, da bo najbrž Potreben odločen nastop proti vsem tistim težnjam, ki se samo Pokrivajo s plaščem samouprav- Navedel bom en sam primer, pa bo docela jasno, kaj mislim. Kakor zdaj kaže, se vse zatika ob vprašanju, da osnovna sredstva posameznih kolektivov niso ovrednotena na enoten način. Iz tega dejansko izvira zelo različno visoka stopnja amortizacije za enakovredna ali zelo podobna osnovna sredstva. Toda, kako sploh gradimo naša osnovna sredstva in po kakšnih merilih jih vrednotimo? V našem, mislim v celjskem podjetju, imamo podrobne cenike za vsa gradbena, montažna in instalacijska dela. Zato je že pred pričetkom gradnje jasno, koliko bo veljal na primer kilometer daljnovoda, transformatorska postaja ali kaj drugega. Vsa druga podjetja v naši republiki takih cenikov nimajo, ampak samo seštevajo stroške. To pomeni, da so njihove investicije avtomatično dražje. Zato pa so tudi njihova osnovna sredstva višja, osnovna sredstva našega podjetja pa knjižno nižje ocenjena. Vendar smo pri nas želeli biti na čistem in želeli smo tudi zagotoviti delitev po delu. Vsak delavec lahko vsak dan izračuna, koliko je zaslužil s takšnim ali z drugačnim delom, ki ga je opravljal. Naši ljudje so s tem zadovoljni. Edino tega ne morejo razumeti, zakaj tako ne ravnajo tudi v drugih podjetjih. Pred leti smo namreč cenike poznali v vseh slovenskih distribucijskih podjetjih. Prihajalo pa je do velikih razlik med zaslužki delavcev pri različnih naših dejavnosti. Zato so, razen našega podjetja, vsi odstopili od tedaj enotnih meril. Pri nas pa smo jih toliko časa izpopolnjevali, da ob 100 % doseženem planu razlike v dohodku, ki ga delijo posamezne obračunske enote, dosežejo največ 10 %. Zaradi tega ni nobenega razburjenja. No, če bi na primer naše izkušnje posnemali tudi drugi kolektivi, se danes ne bi toliko pogovarjali o enotnem vrednotenju osnovnih sredstev, ampak o tistem, kar nas povezuj e. S tem mislim na prednosti, ki jih lahko prinese tehnološko in ekonomsko zaokrožen organizem distribucije Slovenije. Katere in kakšne so, ne bi govoril, ker so v vaši rubriki o tem že spregovorili moji predgovorniki, predvsem pa inž. Križnar iz Kranja. ZAKAJ BOBU NE BI REKLI _ BOB? »Vaše mišljenje in prepričanje je, da je sedanjega zavla- čevanja pri integraciji distribucije krivo predvsem taktiziranje, ki naj prizadetim omogoči, da bi si zagotovili čimbolj ugoden ekonomski položaj ne da bi se pri tem zanj sami kaj bolj potrudili?« »Natančno tako! Za primer-' javo bom spet vzel naše in mariborsko podjetje, ki sta ekonomsko trenutno najbolj šibki. Mi vemo, zakaj je pri nas tako in zakaj so naša osnovna sredstva nizko ovrednotena. Gre za zavestno odločitev vsega kolektiva. kakor sem že prej povedal. Vprašanje je, osebno nanj ne znam odgovoriti, če je mariborskemu ali kateremukoli drugemu kolektivu tudi povsem jasno, zakaj so njihovi poslovni rezultati takšni, kot so in zakaj niso boljši. Mislim pa, da nima smisla kar naprej poudarjati razlik v pogojih gospodarjenja, predvsem pa strukturo in gostoto odjema, ne da hi ob tem tudi sami kaj storili in poiskali notranje rezerve. Tovarišev iz Kranja in Ljubljane te stvari ne motijo, čeprav bodo zaradi združitve sprva nekaj celo izgubili, da bi zato pridobila mariborsko in naše ter morda tudi goriško. Skratka: sem zato, da se nehamo pogovarjati po ovinkih in o stvareh, ki so povsem drugotnega pomena! Ce ne bo tako, naj nas k temu prisilijo in — prav bodo imeli!« MILAN GOVEKAR ll!llll!!!!llllll!l!llllll!!!lllllll!l!llllllll!!l!llllll!!!lllllllll!ll!lllllllll!!!lllll!!!lllllll!lllllll!lllllllllllllll!lllllllllllllllll!lllllll!llllllllll!!tlllll!lll!llllllll!llllllllill!llllll A/i veste.. ..., da je po številu in po velikosti hranilnih vlog absolutno med vsemi republikami Slovenija na tretjem mestu, po poprečni velikosti vloge na enega vlagatelja, ki je dosegla 1637 N-din, pa je v letu 1966 našo republiko presegla edinole Makedonija s poprečno hranilno vlogo 2028 N-din na vlagatelja, zdaj pa je Slovenija spet na prvem mestu; ..., da na Slovenijo odpade 17,2 % osnovnih sredstev po nabavni vrednosti in 16,4 % osnovnih sredstev po dejanski vrednosti. Od ustvarjenega narodnega dohodka odpade 40,1 % na neto osebne dohodke ter 59,9 % na akmulacijo in sklade v jugoslovanskem poprečju, v Sloveniji pa obsegajo neto osebni dohodki 41,5 % narodnega dohodka, 58,5 % pa akumulacija in skladi. Nadalje pride v Jugoslaviji 20.774 novih dinarjev družbenega produkta na enega zaposlenega, v Sloveniji pa 25.641 N-din, kar kaže na višjo storilnost. Slovenija je v tem pogledu na prvem mestu; sledita ji Hrvatska s 23.678 N-din in Črna gora z 21.471 N-din; ... da se je stanovanjska graditev v Sloveniji razmahnila šele po letu 1960, ko je bilo v vsakem letu zgrajenih vsaj 8000 stanovanj. Delež stanovanjskega sklada Slovenije pri skladu Jugoslavije je bil v letu 1967 9,3 %, leta 1955 pa 10,5 °/o. Poprečna površina enega stanovanja se je zvečala v Jugoslaviji v letu 1967 v primerjavi z letom 1955 za 10®/», v Sloveniji pa za 11,3 %. O pravem napredku pove še največ podatek o stanovanjski površini na enega prebivalca: v Sloveniji se je ta povr-ščina povečala v primerjavi z letom 1955 za četrtino, v Jugoslaviji pa za . 29 %. Število stanovalcev v enem stanovanju se postopno zmanjšuje: leta 1950 so uporabljali v Sloveniji poprečno štirje stanovalci eno stanovanje, leta 1967 pa le 3,7 osebe; ..., da je število postelj v bolnišnicah v Sloveniji mnogo večje kot v drugih republikah, saj je skoraj na vsakih 100 prebivalcev ena postelja, medtem ko je jugoslovansko poprečje 5,5 postelj na 1000 prebivalcev. V Sloveniji se od vsakih 1000 prebivalcev zdravi v bolnišnicah poprečno 155 ljudi. V ožji Srbiji je 100 bolnikov od 1000 prebivalcev sprejetih v bolnišnice, v drugih republikah manj, v Bosni in Hercegovini ter na Kosmetu pa je le 59 bolnikov na 1000 prebivalcev sprejetih v bolnišnice... ..., da so razširjene in povečane potrebe po strokovnjakih z visoko izobrazbo povzročile močan razvoj visokih šol in povečan vpis na te šole. Letno se vpiše na visoke šole v Sloveniji več kot 15.000 študentov, vendar je to samo kakih 7,5 % od skupnega števila vpisanih na jugoslovanske visoke šole. V starostni skupini mladine od 20 do 24 let jih študira v Sloveniji le 12,2 %, kar je pod zveznim poprečjem. To lahko poveže-md tudi z večjim vpisom slovenskih dijakov na strokovne šole, ki se po končanem šolanju pretežno zaposlijo, medtem ko gimnazijci v večji meri nadaljujejo Študij še na visokih in višjih šolah; ll|]|llll[|llll!llllllllllilllllllllllillWllll]llllllllllllW NTATORJEV STOLPEC • KOMENTATORJEV STOLPEC • KOMENTAT 1 o Le še nekaj mesecev nas deli nosti in učinkovitosti dela, zo-^ od četrte obletnice reforme, radi ničesar drugega! • tega »kirurškega posega-«, ki Slovenska industrija je do-o naj dokončno pozdravi naše segla (novejših podatkov ni!) g gospodarstvo, vendar v ocene npr. v letu 1966 na zaposlene- ►J njenih učinkov vpletemo več ga 12,6 % večji neto produkt ° otožnih kot veselih besed. Za- od jugoslovanskega poprečja, w kaj? Zato, ker smo gospodar- čeprav je imela na zaposlenega > ske antibiotike na skrivaj za- 18,3 o/o manj osnovnih sred- čeli zamenjevati z aspirini, ki štev. Podatki o produktivnosti § le blažijo bolečine, ne pa zdra- dela govorijo tudi, da je istega H vijo. Tako našemu gospodar- leta prišlo v družbenem sekti stvu največkrat le za kratke torju na enega zaposlenega Z trenutke odleže, kake trikrat v Sloveniji 30.200 N-din, v Hr- H mu je celo po nekaj mesecev, vatski 27.000, v BiH 22.800 ter o nato se pa spet razboli. In vse v Makedoniji 22.000 N-din. “ to traja že skoraj štiri leta. Tako je tudi povečanje in- 9 Kako pa naj bi bilo druga- dustrijske proizvodnje v Slo-^ če? Če nas spomin ne vara, veniji v zadnjih treh letih k smo se ob rojstvu reforme (1965—1968) za 13,7 % v pri- O predvsem dogovorili, naj ima mer javi s povečanjem v Jugo- e* odtlej večjo vrednost produk- slavi ji za 10,7 % le rezultat tivnejše, visoko kvalificirano boljšega izkoriščanja starih h delo — ki naj ga, razumljivo, proizvodnih zmogljivosti in ne ^ družbeno »verificirajo« eko- novih, saj se je delež Slovenije o nomske zakonitosti, ne dekreti v skupnih jugoslovanskih in- ^ in žigi zveznih sekretariatov vesticijah zmanjšal od 14,8 % H — na račun podpoprečne in v letu 1963 na 13,4’>/0 v letu h poprečne produktivnosti dela. 1967 oziroma na 13 % v letu S Reforma je bila potemtakem 1968. Upadanje vlaganj v ob- § poslovitev od uravnilovskega novo slovenske industrije je gospodarskega in poslovnega nedvomno glavni vzrok za * dremeža, ki smo ga bili vajeni dejstvo, da se je delež Slo- ^ v časih administrativno-plan- venije v narodnem dohodku c. skega gospodarjenja, in jasna zmanjšal od 16,2 do 16,6 % (v O odločitev za tržno gospodar- letih 1960—1964) na 15,8 % v jjj stvo z ugodnimi učinki, kot so letu 1965 in nato celo na 14,6 poslovna konkurenčnost, selek- odstotka v letu 1966. H tivnost po kakovosti, nagla In vendar je učinkovitost 2 rast produktivnosti dela, in ne- investicij, denimo v Sloveniji O prijetnimi posledicami, deni- in na Hrvaškem, neprimerno ^ mo socialna negotovost delov- večja kot v drugih republikah. g nih ljudi, vključenih v delov- V letih 1966 in 1967 je bilo Z g s o id • o w s o H (d > W »5 K O H < H Z Ne enakost v revščini! o z o H k iJ 0 H td > M »J K O H < H Z H S o M o Pl K O pi « H Z o z u H 0. J o p td > w 1-3 a o pi < pi z w S o z ne organizacije $ podpoprečno produktivnostjo dela, pojavi monopolov, povečanje socialnih razlik med ljudmi itd. Vse to, kar smo povedali, pa je bila reforma le načelno, kajti v praksi smo obstali na pol poti. Zaradi večinskega pritiska poprečno sposobnih in uravnilovske mentalitete, ki se je razrastla v administrativno planskih časih našega razvoja, se namreč ne odločamo za stečaje tistih podjetij, ki žro presežno delo, namesto da bi ga ustvarjala, marveč jim banke še naprej pridno odobravajo »premostitvene« kredite. Še več: spet smo priče »hitrim postopkom« pri najemanju kreditov za gradnjo novih tovarn, ki bo za njihovo odplačevanje jamčila država — jasno, s centraliziranimi sredstvi sposobnejšega dela gospodarstva, to je na račun visoko produktivnega dela. Ne le ti pojavi, tudi druga znamenja pričajo, da je naša reforma kljub optimističnim ocenam nekaterih zveznih politikov v resni krizi. Med ta znamenja velja vsekakor prišteti meglitev čistih računov med bolj ali manj razvitimi republikami in pokrajinami s trditvijo, da na primer Slovenija le ni tako zelo »odpisana«, kot bi rada dokazala, saj je življenjska raven Slovencev še vedno najvišja med republikami. Zato se velja vprašati: toda zakaj? Možen je en sam odgovor: le zaradi višje produktiv- potrebno za vsakih 100 din prirastka družbenega ,proizvoda v Sloveniji in Hrvaški 136 din investicij, v Srbiji 159 din, v BiH 252 din, v Makedoniji 294 din ter v Črni gori 398 din. Vse omenjeni podatki, ki jih je povečini zbrala naša zvezna statistika, pričajo, da je življenjska raven Slovencev v primerjavi z življenjsko ravnijo prebivalcev drugih republik višja predvsem zaradi večje produktivnosti dela in ekonomsko bolj premišljenega investiranja v času reforme. Zato bi bilo zelo napak, če bi se zdaj, ko je reforma začela učinkovati že v vsem jugoslovanskem gospodarskem prostoru, pod pritiski uravnilovske mentalitete spet odločili za predreformni recept: tisti, ki več ustvarja, naj več da* da bi lahko vsi živeli. Zakaj napak? Predvsem zato, ker ta odločitev nikakor ne pelje naprej, do naglega, zvišanja življenjske ravni v vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah, saj je takšno zvišanje lahko le rezultat večje produktivnosti dela vseh, ne le nekaterih. Takšna odločitev bi našo družbo pripeljala nazaj, v administrativno plansko enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, v času centralističnega izravnavanja razlik in razdeljevanja novo* ustvarjene vrednosti, skratka, v predreformne čase po-prečnosti, gospodarske eksten-zivnosti, poslovne neprizadetosti ter enakosti — v revščini. VINKO BLATNIK F Iz naše družbe OCENA DOSEDANJE AKTIVNOSTI ZASAVSKIH SINDIKATOV V PRIPRAVAH NA VOLITVE: Uspešno in odgovorno Na številnih kandidacijskih zborih v delovnih kolektivih so med drugim spregovorili o osnutkih programskih izhodišč nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja svojih občin. V tem pogledu so bili zelo konkretni v nekaterih trboveljskih in hrastniških delovnih organizacijah. V zagorskih podjetjih pa so posvetili dokajšnjo skrb problemu nadaljnjega strokovnega izobraževanja, ker marsikje sodijo, da sedanja kvalifikacijska struktura ne ustreza in da ne nudi najboljših jamstev za učinkovitejše izvajanje reforme. V hrastniških podjetjih se je kandidacijskih zborov udeležilo 530 vseh zaposlenih. V Trbovljah je na njih sodelovalo skoraj 2600 proizvajalcev, v Zagorju pa nekaj nad 1600, V središču zasavskih revirjev so za možne odborniške kandidate na terenu in v kolektivih izbrali 49 neposrednih proizvajalcev, v glavnem kvalificiranih in visokokvalificiranih. Enako število neposrednih proizvajalcev kandidira za odbornike tudi v hrastniški občini, medtem ko jih je v Zagorju 47. Nikjer pa seve niso zadovoljni s številom predlaganih žensk za možne odbornike. Prav bi bilo, sodijo v revirjih, da bi jih izbrali veliko več, še bolj umestno pa bo, in za to se bodo sindikati še posebej zavzemali, da bi vse ženske dejansko izvolili za odbornice bodisi v občinske zbore ali zbore delovnih skupnosti. V Hrastniku So ugodno ocenili t starostno strukturo od-borruških kandidatov, saj je med njimi sedem ljudi pod 25 let starosti in dvakrat toliko v starosti od 25 do 30 let. Podobno v Trbovljah, medtem ko v Zagorju med kandidati za odbornike ni niti enega samega proizvajalca izpod 25 let starosti. Sicer pa v Zasavju ugotavljajo, da mladina ni najbolj sodelovala v predlaganju kandidatov. Ni namreč dovolj, če so se za kandidate za od-borniška mesta zavzemali samo na pravkar končanih mladinskih občinskih konferencah. Ustrezneje in z večjimi uspehi bi utegnili dobiti večje število kandidatov, če bi jih predlagali na kandidacijskih zborih in konferencah. Se posebej skrbno pa so na kandidacijskih zborih V podjetjih stremeli za tem, da bi predlagali kandidate, ki doslej še niso nikoli sedli v odborniške klopi občinskih skupščin v revirjih. Med 139 predlaganimi kandidati v Hrastniku jih je kar 89 takih, ki še nikoli niso bili izvoljeni za odbornike niti občinskega zbora niti zbora delovnih skupnosti. V Trbovljah so npr. imeli še pred kandidacijskimi konferencami in zbori na terenu in v podjetjih razgovore z evidentiranimi kandidati. Dobra stran teh pomenkov je bila v tem, da so malone vsi podpisali kandidature. Občinski sindikalni sveti so na minulih posvetovanjih največ govorili o nadaljnjih pripravah na spomladanske volitve. Vsepovsod so predlagali, naj bi te dni imeli posebne razgovore z vodstvi osnovnih organizacij sindikata, na katerih bi se temeljito dogovorili « izvedbi zborov volivcev v podjetjih. Pri tem bodo občinski sindikalni sveti posebej skrbeli za to, da bi na zborih volivcev še enkrat temeljito spregovorili o možnih odbor-niških kandidatih in jih potrdili. Seveda pa'bodo spregovorili tudi o vseh tistih vprašanjih, Id' 'zadevajo pravkar minuli prvi del predvolilnih priprav. —m— V JESENIŠKI ŽELEZARNI DVE DRUŽINSKI POMOČNICI ZDRAV DELAVEC NAJ DELA S Jeseniški železarji se imajo preveč radi, da bi s strežbo bolnim ženam in otrokom zapravljali letnih oddih. Med šihtom prepuščajo bolnike družinskima pomočnicama za takšne priložnosti, ki ju vzdržuje koliktiv. Samo kak kronični »maroder« se še upre: »Ne, tuja ženska pa ne bo šarila po moji hiši,« da bi si izmoledoval dopust. Na splošno si železarji štejejo v čast to pomoč, za katero so drugi Jeseničani prikrajšani. MANJ IZOSTANKOV Premalo delavcev ima jeseniška železarna in preveč bolnikov, da bi se odrekla svojima družinskima pomočnicama, ki strežeta bolnikom. V boljših časih je imela celo štiri. Železarskim družinam so pomagale tudi daleč izven Jesenic. Pri časovnem odmerjanju pomoči pa so železarji še vedno ostali širokosrčni. Obratni zdravniki smejo za dva tedna odobriti pomoč, sicer pa vodja social-no-zdravstvene službe, po poklicu zdravnik, v upravičenih primerih podaljša pomoč. Samoupravni organi podjetja niti uprava se v te posle ne vmešavajo, zakaj že skraja so izostanki z dela znatno upadli. »Če ne bi imela železarna koristi, ne bi plačevala postrež-nic,« preprosto pojasnjuje Zdravko Pogačnik, socialni delavec tega sedemtisoččlanskega kolektiva. »Izostanek s ključnega delovnega mesta nas več stane kakor postrežnica, ki kvalificiranega delavca nadomesti pri bolnem ožjem sorodniku.-« ZAVRNJENA PONUDBA Jeseniški zavod za socialno zavarovanje je pred leti samoiniciativno predlagal, da bi plačevali bolniške strežnice za železarske družine. Iz ekonomskih nagibov, seveda. V železarni je že od nekdaj zaradi izredno težavnih delovnih pogojev in -nesreč pri delu čezmeren odstotek bolezenskih izostankov, ki ga je varovanje bolnih ožjih .svojcev še povečalo. Toda železarji so ponude-no roko socialnega zavarovanja zavrnili in sami prevzeli vzdrževanje družinskih pomočnic, Id so jih izbrali tudi po svojem okusu. Sedanji dve pomočnici sta poročeni in srečni v zakonu, obe pa imata, kot je slišati, dom kakor bi ga vzeli iz škatlice. Kdaj ga urejata in ali jima moža pomagata gospodinjiti, železarji ne sprašujejo. Njun delavnik je najbrž hudo dolg, saj se že »družbeni-« del zavleče najmanj za eno uro, preden se svojci vrnejo s šihta k bolniku, »zasebni« del delavnika pa sami odmerjata po potrebah in svoji utrujenosti. SPRETNE ROKE Kaj naj delata družinski pomočnici, je že dolgo razščščeno. Možem ne prihaja več na misel, da bi jima naročali: »Jutri boš prala.« Pomočnica umije bolnika, ga po potrebi preobleče, skrbi, da ni lačen in da redno uživa predpisana zdravila. Če je potrebno, skoči po mleko in kruh za zajtrk ali znese skupaj za kosilo, ki je do vrnitve bolnikovih svojcev že tudi pripravljeno. Kake plenice pa porodnicam prve dni tudi opereta, ob takšnih redkih dogodkih bi nemara še zastonj pomagali, saj sta obe srčno dobri ženski, ki neradi rečeta ne.: Železarske družine so jima hvaležne za pomoč, ki jih nič ne stane, delo pa je tudi materialno primemo ocenjeno. Z nadurnim zaslužkom vred obe bolje podpirata družinski proračun kot jeseniške proizvodne delavke. Poslu se ne kaže odreči. S HUDO VROČINO V TOVARNIŠKO RESTAVRACIJO Bolni samski delavci iz jeseniške železarne, ki stanujejo v samskem domu, so na slabšem kot železarske družine. Dokler ni izšel zadnji zakon o organizaciji zdravstvene službe, so hujši prehladi in druge kratkotrajne bolezni preboleli v sta-cionariju pri obratni ambulanti, ki mu je komunalni zavod za socialno zavarovanje priznaval pravico do oskrbnega dne oziroma do povračila stroškov v zvezi z zdravljenjem železarjev. S spremenjeno zakonodajo pa je ta ugodnost ukinjena. Ker je jeseniška splošna bolnica preveč zasedena, ne sprejema lažjih bolnikov in tako samskim železar-jem ostaja tudi med boleznijo samo samski dom na razpolago. Tu ni ne bolniške sobe ne bolničarke. Bolniki so prepuščeni na milost in nemil.osx svojih sostanovalcev. Če jim nihče ne prinese hrane, so pač primorani v vsakem vremenu, z manjšo ali večjo vročino oditi v delavsko restavracijo. Da ta hoja ne pospešuje zdravljenja, se ve. Zdravstveni delavci in samoupravni organi železarne so problem že nekajkrat načeli, pravi vodja zdravstvenega varstva dr. Čeh, rešili pa ne, ker se z zasilnimi rešitvami ne zadovoljijo. Namestitev bolničarke, ki bi redno oskrbovala bolnike v posebni bolniški sobi tudi zato, da ne bi uhajali s postelje, pa se zdi nekaterim neracionalna in za Železarno preveliko breme. Čudno! Železarji so pri strežbi poročenih bolnikov in njihovih svojcev pokazali izredno prožnost in smisel za dobro ter ceneno organizacijo dela: zakaj jim te odlike odpovedo pri tistih članih kolektiva, ki se še niso poročili? MARIOLA KOBAL NA DOLENJSKEM NI BILO TEŽAV PRI SKLEPANJU SPLOŠNEGA SPORAZUMA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO VEČ KOT LANI Na Dolenjskem so letos veliko prej kot minula leta sklenili splošni sporazum in pogodbe s posameznimi zdravstvenimi zavodi za financiranje zdravstvenega varstva v letošnjem letu. K temu so največ prispevali sami zdravstveni zavodi, ki so tokrat predložili zelo realne zahtevke po finančnih sredstvih. Prav tako ne gre prezreti tudi vloge regionalnega centra, ki je s svojimi komisijami sodeloval kot usklajevalec skupnih interesov tako zdravstvene službe kot skladov zdravstvenega varstva delavcev in kmetov ter občinskih skupščin in poskrbel, da splošni sporazum zagotavlja enakomerno zdravstveno varstvo vsem zavarovanim osebam v novomeški komunalni skupnosti socialnega zavarovanja. Kljub temu, da je osnovna delitev izhajala iz razpoložljivih sredstev in zato niso mogli upoštevati vseh dejanskih potreb zdravstva, so tokrat brez običajnega velikega natezanja skušali zadovoljiti zahtevke zdravstvenih zavodov, ki obseg zdravstvenih storitev letos celo nekoliko povečujejo. Tako bo novomeška bolnišnica razširila specialistično službo, odprla novo psihiatrično ambulanto in uredila alergološko ambulanto pri dermatološkem oddelku bolnišnice. V splošni zdravstveni službi predvidevajo razširitev zobo- zdravstva in patronažne službe ter splošnega zdravstvenega varstva šolske mladine in medicine dela. Pri novomeškem Zavodu za zdravstveno varstvo pa bodo uredili higiensko epidemiološko službo za vseh pet občin, ki sestavljajo novomeško komunalno skupnost socialnega zavarovanja. Razen tega bodo strokovno izboljšali že obstoječo zdravstveno službo na Dolenjskem in zaposlili približno 25 novih zdravstvenih delavcev. S splošnim sporazumom so letos namenili iz delavskega in kmečkega sklada za zdravstveno varstvo skupaj 34,152.480,— N-dinarjev, kar je dobrih 10 odstotkov več kot lani. V ta znesek je vključena tudi dvoodstotna rezerva sklada, zato pa sta bolnišnica in zdravstveni dom solidarno prevzela vse rizike, ki jih je prejšnja leta nosil IMI!|l!llll!l!!!!!llll!'lll!!ll!!;!!ll!!l!^!!lllllll!l!l!!!!l!!!l!lj||||l!!l![!llllll]|]ll!l!ll!l|I!IllilIIIIlll!!!!!ll!ll||IIII!ll!!l||l[llllllllIIIIII!ll]|llllllll!!!!llllllllllllllll!!!!!!l!ll^llll!!III||||||||[||||||l!!ln," Trgovsko podjetje @ volan ljubljena kersolkovo 6 | telefon 311-734 I : • • Osebni avtomobil ŠKODA 1000 MB, mode! 1969, | H m cena vozila 20.684 N-din | fco. Ljubljana | 1 Odobravamo potrošniški kredit v znesku 6.000 N-din p | z 20 % lastno udeležbo in z obveznostjo, da stranka I plača 53 N-din za riziko zavarovanja. H Dobavni rok takoj. Izbira avtomobila v želeni barvi. I illll!llll!llllllllllll!l!l!!!llllUIIII>Il!!lllllllllllll!!l)l!!I!llll'll!lllI!l!III!!IIIIIIllllllllllI!l![|||lll!llllllI!llllll|[|ll!lllllllllil)!llillllllllIlllllIIl!IIIllllUIIMiro sklad. Regionalni zdravstveni center v Novem mestu je namreč zavzel stališče, naj riziko nosijo tisti, ki lahko vplivajo na potrošnjo. S tem se je sklad že vnaprej izognil morebitnemu primanjkljaju ob koncu leta, zdravstveni zavodi pa imajo večjo finančno gotovost, ker točno vedo, s kakšnimi sredstvi bodo letos razpolagali. Kljub temu, da so sredstva za zdravstveno varstvo še omejena In zato še vedno pomenijo neko vrsto pavšala, se pri plačevanju storitev čedalje bolj približujejo ekonomskim cenam posameznih zdravstvenih storitev. Regionalni zdravstveni center pa je letos uspel doseči tudi enako plačilo za posamezne enake storitve v različnih zdravstvenih ustanovah, v čemer prav tako vidijo korak naprej pri plačevanju zdravstvenih storitev. Ob koncu naj omenimo še to, da so v okviru letošnjih sredstev za zdravstveno varstvo dani tudi pogoji za delno razširjeno reprodukcijo v zdravstvu in za izboljšanje pogojev zdravljenja. r. g. i I DOPISNIKI POROČAJO ® LOŽ Program rekreeacije in oddiha Osnovna sindikalna organizacija Kovinoplastike Lož je ^ sprejela program rekreacije in oddiha članov delovnega kolek tiva za letošnje leto. V počitniškem domu v Selcah pri Crikve* niči bodo člani kolektiva letovali lahko po 7 dni, na dan pa bode prispevali od 700 do 2.200 starih dinarjev odvisno od višine me* sečnega osebnega dohodka. Če pa se bodo člani delovnega kolek tiva odločili, da bodo letovali drugje, bodo ob predložitvi potrdi' la prejeli po 1500 starih dinarjev dnevno za sedem dni. Razen tega bo vsak član kolektiva kot nadomestilo za K-15 dobil še P0 20 tisoč starih dinarjev, njihovi nezaposleni svojci pa po 10 ti' soč dinarjev, otroci od 3 do 10 let starosti pa 5 tisoč dinarjev. S. B. © MARIBOR V Elektrokovini pomagajo delavcem Sindikalna organizacija je v minulih dveh letih 66 članom kolektiva omogočila zdravljenje na morju, v zdraviliščih in v Logarski dolini. Ob dodelitvi podpore so upoštevali mnenj6 zdravnika. Razen tega so omogočili 37 otrokom svojih delavce'' okrevanje v otroških okrevališčih na Punatu, v Poreču in n6 Pohorju. Enkratno denarno pomoč so v minulem letu dodelilj 67 članom kolektiva, ki so jih predlagali pristojni sindikalni odbori oddelkov. Za vse te oblike pomoči so v minulih dveh letih porabili 49 tisoč 589 dinarjev. -It © VELENJE Komunalno takso vračajo Po sklepu občinske skupščine so upravni organi že začeli vračati vplačane komunalne takse lastnikom motornih vozil. P° poštnih nakaznicah vračajo takse vsem tistim, ki so takso pla' čali bodisi v lanskem bodisi v telošnjem letu za leto 1969. Za lansko leto komunalnih taks ne bodo vračali, ker odlok ustavnega sodišča tega ne predvideva. nn © TOLMIN Osemdeset deležev za alpski center v Bovcu Z ustanovitvijo konzorcija in objavo natečaja za idejno ure-ditev turističnega alpskega centra v Bovcu se je začela uresničevati zamisel o gradnji sistema kaninskih žičnic in drugih po* trebnih objektov. Petindvajset gospodarskih organizacij iz Slovenije in Hrvatske je pristopilo v konzorcij, vpisanih pa je bilo 80 deležev po 10 milijonov starih dinarjev. Za izgradnjo zimskega športnega središča v Zgornjem Posočju bodo prispevali nekaj lastnih sredstev, nekaj bodo prispevali inozemski partnerji, del pa bodo krili s kreditom mednarodne banke z? obnovo in razvoj. Ko bodo načrti realizirani, se bo odprla tudi nova možnost za zaposlitev precejšnjega števila domačinov Gornje Soške doline. jš © KRANJ Seminarji za sindikalna vodstva V kratkem bo ObSS, tako kot lani, pripravil seminar za vodstva sindikalnih organizacij v občini. Namen seminarja je> pomagati sindikalnim vodstvom pri reševanju gospodarskih in družbenih vprašanj. Seminar bodo pripravili skupaj z delavsko univerzo v Kranju. ® KAMNIK Ugodni gospodarski rezultati Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki obeh zborov razpravljali o lanskoletnem gospodarjenju v občini. Ce v kratkem povzamemo značilnosti kamniškega gospodarstva: povečana industrijska proizvodnja, večji izvoz, povečana produktivnost, višji povprečni osebni dohodki in več gospodarskih investicij- © LJUBLJANA Nove pogodbe Gradbeno industrijsko podjetje Gradis je februarja letos podpisalo pogodbe za nekaj večjih del. Med najpomembnejšimi je pogodba z Luko Koper za gradnjo 150 metrov dolgega obalnega naveza v vrednosti približno 1,2 milijarde starih dinarjev-Razen tega so sklenili pogodbo s Savo iz Kranja za gradnjo pnevmatikarne. Gradis je bil za dela pri razširitvi tovarne Elan iz Begunj na Gorenjskem med vsemi ponudniki najcenejši-Zato je razumljivo, da so sklenili pogodbo za gradnjo. © NOVO MESTO Priprave na volitve V minulem obdobju so se sindikalne organizacije v novomeški občini največ ukvarjale s pripravami na volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. V delovnih organizacijah je bilo 47 kandidacijskih konferenc, na katerih so predlagali 83 kandidatov za 45 odborniških mest bodoče občinske skupščine. Od tega so jih na kandidacijskih konferencah sprejeli 78, vendar pa je kandidaturo podpisalo le 71 kandada-tov. Glede na to, da je v novomeški občini med vsemi zaposlenimi kar 43 odstotkov žensk, pa so le-te med kandidati zelo slabo zastopane, saj jih je le 5 od 71. Čudno je. da prav iz podjetij, ki zaposlujejo največ žensk, kot so: Novoteks, Novo-les, Labod, Bolnišnica, Zdravstveni dom, Iskra Šentjernej 1° Žužemberk itn.,, niso kandidirali nobene ženske. R. Š. • RIBNICA Naloge sindikalne organizacije Člani sindikalne organizacije v stanovanjsko komunalnem podjetju Ribnica so za letošnje leto v program zapisali, da bodo organizirali po posameznih delovnih enotah sestanke članov kolektiva, na katerih bodo proučili samoupravne akte podjetja-V dogovoru z upravo podjetja bodo organizirali strokovna predavanja o samoupravnem sistemu v delovnih organizacijah-Poskrbeli pa bodo tudi za športno dejavnost, in sicer bodo ustanovili strelsko družino in sodelovali na športnih igrah gradbincev Slovenije. • METLIKA Prostovoljni bolničarji Občinski odbor Rdečega križa v Metliki je lani in letos organiziral več tečajev prve pomoči za prostovoljne bolničarje-Zanimanje za te t,ečaje je veliko, tako da občinski odbor R^ ne more vsem ustreči. V dveh letih je uspešno naredilo izpit za prostovoljne bolničarje 222 ljudi. Čez poletje, ko po vaseh ljudje nimajo toliko časa, bodo nove bolničarje vzgajali na tečajih po delovnih kolektivih. © TRBOVLJE Želijo si več cenenih stanovanj Stanovanjska problematika je v Trbovljah še vedno pereča-Navzlic številnim novozgrajenim stanovanjem v zadnjih letih še vedno mnoge družine bivajo v neprimernih prostorih. V Trbovljah je mogoče v zadnjem času vse češče slišati predloge, naj bi zidali tudi cenena stanovanja. V večjem številu delovnih organizacij se prav tako navdušujejo nad tem predlogom, Zaposleni z najnižjimi osebnimi dohodki oz. tisti, ki imajo veččlanske družine, pa je njihov osebni dohodek edini vir zaslužka, namreč ne zmorejo plačevati najemnine za stanovanja, kakršna gradijo zdaj. Centralno ogrevanje zanje ne bi bilo potrebno, pa tudi dvigala in še nekatere druge novosti ne. Vse to bi pocenilo gradnjo, do primernejših stanovanj pa bi prišlo večje število Trboveljčanov. - • _yg Iz naše družbe ^llll!lllllllll!l!l!!lllll!l!lillllllll|ll!|||!l||||[!lllll!!l|||||||||||||||||||!l||||!l||||||||||||||! • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI •lili ll!llll!llllllll!l!!!lllllllll!lllllli!llllllllll!llllllllll!ll!lllll!llllllll!lllll!!UIIIWIWUI^ ŠIŠENSKI DIREKTOR Ko je direktor vižmarske bombažne tkalnice Jože Vonta pred člani delavskega sveta sklepal svoje poročilo o poslovanju v minulem letu, je v sejni sobi zadonel aplavz. Člani delavskega sveta so se na ta način zahvalili svojemu direktorju za najuspešnejše vodenje podjetja v minulem letu. Pozneje so hoteli svoje zadovoljstvo in hvaležnost podpreti z zajetno kuverto, vendar je direktor Vonta odklonil vsakršno dodatno nagrado za svoje delo. »Zame je največje priznanje,« pravi direktor Vonta, »da mi ljudje zaupajo, da se zavedajo uspehov, ki jih dosegamo. Lani so bili pri nas poprečni osebni dohodki 1.280 N-dinarjev, najnižji pa 850 N-dinarjev. Dosegli smo zelo ugodno delitveno razmerje, ustvarili smo precejšnja amortizacijska sredstva in sredstva za razširjeno reprodukcijo. Do januarja naslednjega leta bomo vložili približno 5 milijonov N-din v nove stroje. Proizvodnjo želimo povsem avtomatizirati. S popolnim izkoriščanjem novih zmogljivosti bi v petih letih skupno z medvo-ško tekstilno industrijo, s katero smo lani sklenili čvrsto poslovno tehnično sodelovanje, povečali bruto produkt od sedanjih 40 do 50 milijonov na 100 milijonov N-din. Pri tem ne bi povečali števila zaposlenih. V Vižmarjih nas je sedaj 180, v Medvodah pa 260 članov kolektiva.« iiiiiiiiiiiiiii iiiiiii Ulili! 01) TO D* Ni m ® DOMŽALE Kljub temu, da je v Domžalah zaposlenih veliko staršev šoloobveznih otrok, doslej niso imeli varstvene ustanove za te otroke. Sedaj so dobili nekaj prostorov v bivšem internatu srednje tehnične šole usnjarsko galanterijske stroke. Tako bodo lahko dobili varstvo otroci od prvih do četrtih razredov, ki\so tega varstva, ko ni šole in starši delajo, najbolj potrebni. Stroške za varstvo bodo nosili starši, obe domžalski osemletki, predvsem pa temeljna izobraževalna skupnost. ® SEŽANA Kolektiv Iskre Sežana je spet prevzel vodstvo tovarne. S tem se je končala leto dni trajajoča začasna uprava. Tovarna ima okvirno zastavljen sanacijski program, zagotovljeno tržišče in v glavnem rešena že tudi finančna vprašanja. Letos bodo v sežanski Iskri izdelali 80 tisoč radijskih sprejemnikov in 70 tisoč stabilizatorjev. © MOZIRJE Medtem, ko je v spodnjem delu mozirske občine mreža zdravstvenih ustanov zadovoljiva, je skrajni konec občine, se pravi Luče in Solčava, precej odmaknjen od zdravstvenih domov. Ker so slabe tudi telefonske zveze, zlasti kadar Pade veliko snega, ljudje težko dobe zvezo z zdravstveno službo, če jo potrebujejo. Zato je njihovo negodovanje upravičeno. -d Problema tekstilne industrije sicer ne kaže metati v skupni koš. Izkušnje kažejo, da so v največjih zagatah tekstilni kombinati, laže vozijo srednje in manjše tekstilne tovarne. Kljub temu je uspeh vižmarske tkalnice izjemen. Kako, da tako uspevajo? »■Organizaciji dela posvečam posebno pozornost,« odgovarja Jože Vonta. »Hitro se prilagajam tržišču in sem v stalnem stiku z delavci, ki delajo na tem področju. Naše tekstilno tržišče je zahtevno in ga na dolge proge ni mogoče obvladati. Tržne muhe moramo poloviti sproti in jim prilagoditi proizvodnjo. To terja od strokovnih in vodilnih delavcev veliko iznajdljivosti in dela ter jih je potrebno za to primerno nagraditi. Poglejte, ko sem se lani srečal s tekstilno tovarno v Medvodah, so imeli tam precej slabe poslovne uspehe, neposredni proizvajalci in strokovni delavci pa zelo nizke osebne dohodke. Za tako nizke osebne dohodke bi strokovni delavci večinoma dobili zaposlitev drugod in zato jih nič ni spodbujalo k boljšemu delu. Vzporedno z gospodarsko sanacijo smo v tem kolektivu zavestno povečali osebne dohodke vodilnim in strokovnim delavcem za 80 % in rezultat tega povečanja je bil, da so se osebni dohodki neposrednim proizvajalcem povečali od prejšnjih 650 na 1.050 N-din. Zelo kratkovidna je politika nekaterih, ki mislijo, da bodo de- lavci tiho, če imajo tudi vodilni delavci nizke osebne dohodke. Vodilne delavce mora biti vedno sram, če ima kolektiv slabe osebne dohodke. K vsestranskim dobrim poslovnim uspehom v Medvodah je poleg proizvodnih in poslovnih ukrepov pripomoglo tudi znatno znižanje števila režijskih delavcev, in sicer kar za 42.« Z direktorjem Vonto vpletava v pogovor že ves čas sodelovanje med vižmarsko in medvoško tekstilno tovarno. Za kakšne oblike sodelovanja gre? »Zaenkrat smo sklenili le čvrsto poslovno tehnično sodelovanje,« razlaga Jože Vonta. »V prihodnosti se bosta nedvomno obe podjetji fizično integrirali. Vendar je potrebno dotlej obe delovni organizaciji tako gospodarsko učvrstiti, da bosta ob podpisu pogodbe o skupni poti enakovredna gospodarska partnerja. Dotlej bi si tudi obe organizaciji izoblikovali dokončno proizvodno obličje. V Vižmarjih bi še naprej tkali sintetične tkanine za moške in ženske obleke, v Medvodah bi proizvajali le mnogo obetajoče tehnične polsti (filce). Trenutno imata obe organizaciji svoje žiro račune, čeprav del sredstev med seboj smotrno prelivamo. Obe organizaciji imata tudi svoje vodstvo in samoupravne organe, ki pa vodijo in uravnavajo življenje obeh kolektivov po usklajenih samoupravnih aktih. Skladno poslovno politiko pa illlllllll l!!ll!ll!lll!jl!ll!!lll!lllll!nilll!llll!!!lllll!!lllllllllllll!llllllll!lirill!l!!lilll!l!!llll!lll!l usmerja za oba kolektiva poslovni odbor, ki ga sestavljajo po trije vodilni delavci iz vsake delovne organizacije, direktor odbora pa sem jaz.« Direktor Jože Vonta ima srečno roko. Cesar se loti, to mu tudi uspe. Poleg tega, da je že devetnajst let direktor vižmarske tkalnice, je v zadnjih štirih, petih letih pomagal iz težkih gospodarskih razmer mnogim podjetjem. Nekateri so mu zato upravičeno dali vzdevek »šišenski sanator«. V Rašici se je »mudil« sedem mesecev, V Galantu eno leto, v Unitasu pol leta, v Av-tomontaži je urejal nekaj mesecev medsebojne odnose in slednjič mu dolgujejo vse priznanje in zahtalo za uspešno sanacijo tudi v tekstilni tovarni Medvode. Vsa ta podjetja !!l!lll!llllllll!illllinilli!lilllll!!!l!lllffl so sedaj med najboljšimi v občini, tako potrjujejo zaključni računi. Poleg že omenjenih organizacijskih prijemov pa pripisuje tovariš Vonta uspešno saniranje podjetij vsestranski podpori kolektivov. »Kjerkoli sem pomagal, so kolektivi podpirali moje prizadevanje. Nikdar mi ni bilo žal časa za pogovor, za posvet z delavci. Kljub obilici dela. mi ne mine dan, da ne bi obiskal proizvodnih obratov in se ustavil za trenutek zdaj pri tem, zdaj pri drugem delavcu. Povsod sem pa zahteval dinamično delo in poslovanje. Povsod sem si tudi prizadeval, da bi bili ljudje čimbolj obveščeni! o gospodarskem položaju podjetja, o gibanju trga, dohodka, o položaju skladov in osebnih dohodkov. Delavci se počutijo bolj upravljavce, če poznajo podjetje. Tako lahko bolj razumno presojajo gospodarski položaj in kvalitetneje odločajo.« Vam hodi samoupravlje pri direktorovanju kdaj narobe? »Direktor ima toliko pristojnosti, kolikor jih je sposoben , tudi uspešno izpolniti. Samoupravni organi ne sestavljajo takšnih ali drugačnih programov, to dela direktor z drugimi strokovnjaki in za tak ali drugačen program tudi odgovarja. Pri nas nikdar ne rečemo, če je denimo kaj narobe, to je sklenil delavski svet, ampak tako smo predlagali vodilni delavci. Delavski svet je sklepal vedno v najboljši veri, da so mu strokovnjaki predlagali strokovno proučeno gradivo. Sodim, da je potrebno samoupravljanje vsebinsko še bolj obogatiti. Poleg ekonomskih vprašanj bi morali samoupravni organi obravnavati celovito življenje kolektiva.« I. VRHOVCAK !!!lill!!lllllll!llll!ll!ll! IllllllllUUIIlillll I OKUSNI,ELEGANTNI,MODERNI B B B SO IZDELKI TOVARNA ČIPK, VEZENIN, ROKAVIC IN ŽENSKE K O N F E K C IJ E - B L E D V SLOVENJ GRADCU OB 50-LETNICI USTANOVITVE ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE SLOVESNOSTI OB JUBILEJU V Slovenjem Gradcu so izoblikovali okvirni program prireditev, ki se bodo v tej občini zvrstile na čast 50-letnice ustanovitve Zveze sindikatov Jugoslavije; slavje bodo združili s praznovanje 50-Ietnice ustanovitve in delovanja Zveze komunistov Jugoslavije in 50-letnice Zveze mladine Jugoslavije. Čeprav bodo prireditve na čast trem visokim, jubilejem trajale vse leto, pa vseeno kaže opozoriti na prireditve, ki se bodo v Slovenjem Gradcu zvrstile od srede aprila do konca maja. Osrednja prireditev bo nedvomno jugoslovanska razstava o likovni kulturi skozi 50-letno razdobje revolucionarnega delavskega gibanja. Razstava bo dala velik poudarek jubileju — 50-letnici Zveze sindikatov Jugoslavije, njen namen pa je, da prikaže naša hotenja na področju izobraževanja in vzgoje ter prizadevanja za OELJTbV priporoča svoj najboljši izdelek BELCOTTON srajco, izdelano iz najboljšega popelina. Stoodstotni bombaž. Srajce ni potrebno likati, se ne mečka in se prijetno nosi! Se priporočamo! »DELTA« TOVARNA PERILA IN KONFEKCIJE P T 0 J POHIŠTVO lesziizia. Spalnice, dnevne sobe, Kuhinje, stoli, fotelji, kavči, omare vseh vrst, pisarniško, gostinsko to šolsko pohištvo, stilno In rustikalno pohištvo Superavtomatični pralni stroji, hladilniki In štedilniki znamke NAONIS Neuničljiva tglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOMMER Poslovalnice v Sloveniji: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Žalec In ostale poslovalnice v vseh večjih mestih Jugoslavije CENTRALA! LJUBLJANA. TITOVA M Na 10 cicero © JESENICE V železarni so že lani imeli seminar o varstvu pri delu za ves vodstveni kader. Pred dnevi se je začel drugi del tega seminarja, ki bo trajal predvidoma do konca maja. Program seminarja je po vsebini razdeljen v zaključene teme, za katere udeleženci dobijo tudi pismeno gradivo. Ko bo seminar zaključen, bodo preizkusili znanje udeležencev, o preizkusu znanja pa bodo dobili posebno potrdilo. Računajo, da bo seminar končalo okoli 160 predvsem vodilnih delavcev železarne. B. ^ @ NOVO MESTO Posvetovanja organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah, ki je bilo pred kratkim v Novem mestu, se je udeležilo 19 ljudi iz Novega mesta, Metlike in Trebnjega. Žal, so med udeleženci pogrešali predstavnike večjih delovnih organizacij, kot so tovarna zdravil Krka, splošno gradbeno podjetje Pionir in Industrija motornih vozil. Udeleženci posvetovanja so bili s seminarjem zadovoljni, menili pa so, da bi bilo treba pri ObSS ustanoviti posebne komisije, ki bi skrbele za razširitev tovarniškega tiska v dolenjskih občinah. R. S. — 9 ŠMARJE PRI JELŠAH Predstavniki občinske skupščine se pogovarjajo te dni s kmeti, da bi odstopili brezplačno zemljišča za modernizirano cesto Mestinje—Podčetrtek. Predvidevajo, da bo cestni sklad SRS v letošnjem letu prispeval za modernizacijo obso-teljske ceste 5,5 milijona dinarjev. S tem denarjem pa celotne relacije ne bo mogoče modernizirati. pk • MARIBOR Sindikalna organizacija V mariborski tovarni avtomobilov in motorjev je tudi letos pripravila svojim članicam kolektiva svečano praznovanje ob 8. marcu. Preko 850 delavk TAM je na ta dan skupaj obiskalo slovensko narodno gledališče V Mariboru. A. Ž. P.a še učvrstitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pokrovitelj razstave, ki jo bodo v Slovenjem Gradcu predvidoma odprli 27. aprila letos in bo odprta najmanj tri mesece, je predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-Sane, predsednik organizacijskega odbora pa predsednik republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. Občinski sindikalni svet Slovenj Gradec bo skupaj z osnovnimi organizacijami pripravil kar najbolj množično in vsebinsko bogato proslavljanje mednarodnega delavskega praznika — 1. maja. Omeniti pa kaže še druge prireditve. Tako bo pripravil Muzej Ljudske revolucije Slovenj Gradec potujočo razstavo o razvojni poti KPJ oziroma ZKJ v Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini ter o povojni izgradnji tega območja. V Slovenjem Gradcu bo tudi srečanje mladine iz Slovenjega Gradca, Radelj ob Dravi, Dravograda in Raven ng Koroškem ter javna mladinska oddaja o zgodovini delavskega gibanja na Koroškem. (vš) Kvalifikacijska struktura v slovenskih delovnih organizacijah, zlasti v gospodarstvu, jje slaba. Ugotavljamo, opozarjamo, priporočamo, in to na vseh nivojih: zboljšati je treba strukturo, strokovnjake pa materialno stimulirati za delo. V mnogih delovnih organizacijah, zlasti tam, kjer jim je kaj do nadaljnjega razvoja in kvalitetne rasti proizvodnje, tudi stimulirajo strokovnjake za boljše delo in več dela. Vendar, kaj jim pomaga stimulacija in vztrajna borba proti morebitnim notranjim uravnilovskim težnjam, ko pa uravnilovka nastopi takoj, ko prestopijo številke o osebnih dohodkih tovarniške plotove. Da bomo bolj jasni: za vse ■občane — tudi za »super« strokovnjake, je meja, od katere se obdavčuje skupni dohodek, 20 tisoč dinarjev. Že res, da smo sprejeli olajšave glede na število nepreskrbljenih družinskih članov. Vendar so te olajšave tako minimalne, da niti ne spodbujajo porasta natalitete, za katero Slovenci ugotavljamo, da nam pada, kaj šele da bi spodbujale več in boljše delo. Kaj pomaga, če so že kje nagrajevanje speljali tako, da stimulira strokovnjake za kvaliteto in kvantiteto dela, ko pa močna progresivna obdavčitev pade kot drugi del palice po strokovnjaku takrat, ko mora odriniti davek po davčni napovedi. Čisto drugače gledajo ta problem na Kosovu. Do tja ni treba potnega lista in lahko bi jih obiskali ter se kaj naučili od njih. Manjka jim strokovnjakov. Potrebujejo jih in pripravljeni so jih dobro nagraditi. Se več. Te dni razpravljajo o tem, da bi uvedli izredne davčne olajšave za strokovnjake, zlasti v gospodarstvu. Zvišali naj bi mejo, od katere obdavčujejo skupni dohodek občanov, za strokovnjake nad 40 tisoč ali celo 50 tisoč dinarjev. Menijo, da bi s tem zainteresirali strokovnjake iz drugih področij, da bi prišli v njihove delovne organizacije. 'Izobraževanje in hultura- mkttk DOGOVOR SE URESNIČUJE Javnost je bila obveščena: Upravni odbor Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti SR Slovenije je na svoji zadnji seji oblikoval izhodišča za letošnjo delitev sredstev, s katerimi sklad razpolaga^ Pri tem se je med drugim odločil, da bo letos z nekoliko povečanimi sredstvi uskladil poprečne osebne dohodke zaposlenih v vseh tistih ustanovah, katerih dejavnost ta sklad financira oziroma sofinancira. Poprečni osebni dohodki naj bi dosegli raven poprečnih osebnih dohodkov v državni upravi, ki za 8 odstotkov še zaostajajo za poprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu. Znano je, da sta Sklad za materialni situaciji dolžan po-pospesevanje kulturne dejavno- magati letos tudi mariborski sti SR Slovenije in predsedstvo operi, ki je doslej prejemala republiškega odbora sindikata vsa sredstva le iz sklada za kul-dslavcev družbenih dejavnosti turo v Mariboru. Kljub temu Slovenije lani novembra skle- je napovedano usklajevanje penila dogovor o vrednotenju dela prečnih osebnih dohodkov le kulturnih dejavnosti. Ta spora- spodbudna, saj se vendarle v zum med drugim tudi navaja, precejšnjem obsegu uresničuje da »zaostajanje materialnega že letos sporazum med sindi-položaja kulturnih dejavnosti kati in skladom glede osebnih traja že več let, zato so nujni dohodkov, ukrepi za uskladitev. Sklad in Kdaj pa kdaj se slišijo pomi-sindikat se zavzemata za to. da sleki, češ. kakšen je ta družbi v letu 1969 dosegli v kulturi beni dogovor med sindikati in raven osebnih dohodkov gospo- skladom, saj je končno tisti, ki darstva iz leta 1968 in s tem lahko kaj stori, le sklad, ki ima odpravili zaostajanje. Zato bo- denar. Ce bi akcija sindikata sta. ?5e^a®a^a VS€rr> družbeno- res pristala le pri skupno for-političnim skupnostim ustrezne muliranem dogovoru, bi bili taki ukrepe...« pomisleki morda, upravičeni. A Po zadnjih obvestilih sklada prav delo, ki ga je sindikat de-torej kaže, da se bo ta del do- lavcev družbenih dejavnosti Slo-govora (ki je seveda zelo po- venije zastavil in opravil pri memben, a le en del sporazuma sestavi Kataloga nekaterih osnov o skupnih nalogah obeh part- in meril za vrednotenje dela v nerjev!) letos vsaj v veliki meri, družbenih dejavnostih, je prav-če že ne v celoti uresničil. zaprav nadaljevanje prizadevanj Katalog nekaterih osnov in za uresničevanje družbenih do-meril za vrednotenje dela v govorov o vrednotenju dela kul-družbenih dejavnostih (torej tu- turnih in drugih družbenih d4-di v kulturnih dejavnostih!), ki javnosti. Ne le večje družbene ga je pripravil sindikat delav- materialne možnosti za financi-cev družbenih dejavnosti Slo- ran-ie kulturnega dela, tudi ori-vepije za orientacijo pri izraču- entacija za delitev teh večjih nu globala poprečnih osebnih sredstev je pri tem nujno po-dohodkov kot tudi za orientacijo trebna, pa ne le tistim, ki naj pri notranji delitvi, je zdaj v zavodom v globalu priznavajo javni razpravi in je gotovo lah- denarna povračila za opravljeno ko služil tudi za orientacijo delo, pač pa tudi za delitev zno-upravnemu odboru Sklada za trai samih zavodov, pospeševanje kulturnih dejavno- Spodbudnemu začetku sana-sti SR Slovenije pri njegovi od- cije osebnih dohodkov v kulturi ločitvi za sanacijo osebnih do- s strani Sklada za pospeševanje hodkov v kulturnih zavodih. Na kulturnih dejavnosti SR Slove-osnovj tega kataloga je namreč nije bi seveda morale slediti tu-lahko proučil, koliko sredstev di tiste družbeno-politične skup-v globalu bi potrebovali za po- nosti oziroma njihovi skladi za polno uskladitev osebnih dohod- kulturo, ki so sofinancerji de-kov v kulturi s poprečnimi oseb- javnosti zavodov, katere finan-nimi dohodki v gospodarstvu čira tudi republiški sklad. In leta 1968 in za koliko odstotkov končno bi morali temu spod-bo letošnje možno usklajevanje budnemu ravnanju slediti tudi še pomenilo zaostajanje za go- v vseh drugih občinah na osno-spodarstvom. In ugotovil je, kot vi družbenega dogovora med smo seznanjeni, da bi norma- občinskimi sindikalnimi sveti in tive oziroma poprečja za posa- občinskimi skupščinami oziroma mezne poklicne profile, ki jih njihovimi skladi za kulturo, saj navaja katalog, letos lahko se bodo sicer razlike znotraj sa-pravzaprav že v celoti uresničil mega kulturnega področja še z razpoložljivimi sredstvi, če ne naprej poglabljale, bi istočasno sodil, da je v težki S G S I G N ALI BI Najbolj razvito posebno šolstvo ® V šolskem letu 1966/67 je bilo v Jugoslaviji na vseh srednjih šolah 627.216 učencev. V starostni skupini od 15 do 19 let je bilo tako zajetih v srednje šolstvo v SFRJ 33,7 % mladine, v Sloveniji pa 41,7 c/c. Skoraj polovica učencev srednjih šol v Sloveniji je vpisanih na poklicne šole, okrog 24 % ,na tehniške šole, najmanj pa na gimnazije. Medtem ko je v Makedoniji in Črni gori še vedno nad 40 °Zc mladine srednjih šol vpisanih na gimnazije, jih je pri nas 22,5 %. O Posebno zanimivi so 'tudi naslednji podatki. Po ugotovitvah strokovnih komisij za kategorizacijo in evidenco otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju je bilo leta 1966 od vse otroške populacije med 5. in T9. letom starosti verjetno število teh otrok v Sloveniji okrog 12.000. V osnovnih in poklicnih šolah se je leta 1966/67 šolalo in usposabljalo teh otrok in mladine 4531, kar je četrtina vseh otrok, vključenih v posebne šole v Jugoslaviji. To šolstvo imamo torej kar precej razvito. ® Medtem ko je izobraževanje odraslih v Sloveniji nekoliko manj razvito in nas prekaša zlasti Hrvaška, ki izkazuje v oddelkih za odrasle skoraj četrtino vseh odraslih, ki se šolajo v Jugoslaviji, pa imamo v Sloveniji zelo razvito šolstvo za dopolnilno izobraževanje, glasbeno in baletno, saj odpade kar 37,5 % vseh otrok, ki so deležni v Jugoslaviji tovrstnega B dopolnilnega šolanja, na Slovenijo. To šolstvo ima v Slo- i veniji dolgoletno tradicijo. PROGRAMSKE SMERNICE Priprave na V. kongres Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, ki bo 27. in 28. marca v Ljubljani, so že zelo živahne. Posebna komisija republiškega sveta je pripravila predlog programskih smernic, o katerem znotraj organizacije že živahno razpravljajo. O predlogu tega kongresnega dokumenta so doslej razpravljali tudi že na razširjeni seji predsedstva RS ZKPOS in na širših regionalnih posvetih, kjer so v razpravah sodelovali tudi predstavniki družbenih organizacij, občinskih skupščin, kulturni poklicni delavci in drugi. Predsedstvo ZKPO Slovenije je izrazilo željo, da bi o programskih smernicah razpravljalo lahko tudi s predstavniki republiških vodstev SZDL, sindikatov, mladine. Zveze komunistov. Predsedstvo se je tudi odločilo, da bo predlog programskih smernic, dopolnjen po prvem delu javne razprave, objavilo v celoti v dnevnem tisku, da bi stališča in akcijski program te edine družbene organizacije na področju kulture spoznala in jih presodila kar najširša slovenska javnost. Dosedanja javna razprava do- namembnosti, lastništva in vzdr-kaj ugodno ocenjuje predlog ževanja kulturnih domov. Javna razprava je tudi opozorila, da bi za potrebne adaptacije kul- programskih smernic, čeprav se veda terja tudi številne zelo tičnih organizacij. ~ _ ---- crvacijj LclGijc: IN Ul- konkretne dopolnitve, ki bodo turnih prostorov, bodisi domov končni predlog tega dokumenta ali zgradb poklicnih kulturnih le se obogatile. Tisto, kar javna ustanov, morali zahtevati od razprava ocenjuje dokaj ugod- družbe normalne kreditne pogo-no, je, da so programske smer- je, saj so le-ti celo za privatne mce za dogovor v okviru repub- obrtnike ugodnejši, like konkretne, jasnev mnogih $ Čeprav programske smer-opredelitvah do resničnih ali pa nice ugotavljajo, da moramo še vsiljenih dilem na področju kul- naprej vztrajati, da sredstva 80 P°§lav.dne naloge skladov skupne porabe delovnih kulturnih organizacij zastavlje- organizacij, namenjena za kul-vC1^s^° inv konkretno. In če turo, ne bodo obdavčena, je na .J? z,e 'a P° akcijskih fa problem javna razprava več-p gramih m bolj oprijemljivih krat opožorila in terjala, da smo dogovorih za razreševanje posa- v tej zahtevi odločnejši. Sicer , ,, 11 Problemov na področju bodo vse tiste kulturne akcije, . nvIci-T V, n?.sem, nacionalnem ki iih želiio kulturne organiza-™ z astl zadn-le čase zelo c;je skupaj z delovnimi organi-čnlrmrni"' P^t6™ smemo tudi pri- zacijami zasnovati, že vnaprej , l’ . ^25? program- obsojene na neuspeh. ustvarjlirnoCeakcrio saf^e^se! n • ® Med 8te-Y!lnimi. f'''pomba- splošnega prepričevanja o neza- iščimo le se eno: dovoljivem stanju na vseh rav- Lf g Programskih smernic neh res že vse preveč. ' fPV°!Y tudl ° prizadevanjih ^ , ZKPO za pravilno rabo sloven- uvvs.mernice kot d°- skega jezika v našem vsakda-merdu res- njem, poslovnem in političnem loče P°SlaYitne na- življenju. Javna razprava je •? .. turno-prosvetmh orga- opozorila na to, da moramo od-nr-itnri ’ n ^ -Vseh nadrobnosti ločneje vztrajati tudi na zahte-dotnment kau6+ vnasati y 'bali vi, da se »posloveni« slovenska - • . v.ot so mn°gi opo- politična misel in javna beseda, širi iv T ?? Politična misel in javna beseda , „ edogled. Končno bo V. morata biti razumljivi in jasni. ZK-pn n Predlagano, da odslej Zal pa sta danes tako abstraktni, konferenco Ti-6 skI:lcU'le redl?? d? ne moreta prodreti do ljudi, j , . 0 najmanj na vsaki ki naj bi ju razumeli in ju ures- fzredne konf0®08^® fkliČe tu?! ničevali kot občani, samouprav- "ai pS/ BS* kot iIan!. dnJlbeno-poll-membna kulturna vprašanja, ki bodo terjala skupne opredelitve o dogovoru in o kulturni akciji. S takšnim prožnejšim in sodobnejšim načinom organiziranja za dogovor znotraj organizacije bo^ gotovo lahko ZKPO v bodoče hitreje in učinkoviteje javno in dejavno vplivala na razreševanje določenih kulturnih vprašanj in na spreminjanje vsega (istega, kar je treba spremeniti zaradi^ humanejših odnosov in hitrejše kulturne rasti posameznika in družbe kot celote. Ker je kratek povzetek predloga programskih smernic zelo polovičen in tvegan poskus in bodo le-te kot izpopolnjen predlog kmalu objavljene v tisku, poskušajmo vendarle skicirati vsaj nekatere misli iz dosedanje razprave. ® V programskih smernicah se ZKPO zavzema za samoupravne kulturne skupnosti, ki naj bi zagotavljale demokratičen vpliv širše javnosti in delavcev s področja kulture na oblikovanje kulturne politike in delitev sredstev. Poglavje, ki v smernicah obravnava nujnost samoupravne organiziranosti na področju kulture, je javna razprava podprla v celoti, seveda z mnogimi dodatnimi razmišljanji. Naj omenimo poudarjeno zahtevo, da bi se zavzeli za regionalne samoupravne kulturne skupnosti, kajti brez njih si ni mogoče zamišljati uspešnega povezovanja kulturnih programov v širšem prostoru in njihovega financiranja z združenimi sredstvi. ® Programske smernice v svojem akcijskem delu obravnavajo problem kulturnega prostora, pri čemer se med drugim zavzemajo, da bi občine z odlokom morale urediti vprašanja MALA POSLANSKA TRIBUNA Po dolgo časa trajajočih razpravah, ki so »naplavile« nemalo argumentov za in proti, je končno »padla« druga višja šola na Slovenskem. Poslanci prosvetno-kulturnega zbora republiške skupščine so namreč na ponedeljkovi seji sprejeli po skrajšanem postopku zakonski osnutek o prenehanju višje stomatološke šole v Mariboru. Večina je bila za njeno ukinitev, 14. glasov je bilo vzdržanih, proti pa ni bil nihče. Šola je »padla« Osnutek je skupščini posredoval izvršni svet s pojasnilom/ da predstavlja ta korak uresničevanje skupščinskih sklepov o ukrepih za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja. Odločanje poslancev je bilo v tem primeru več ali manj formalno, kajti šola je pravzaprav že ukinjena, saj ne dobiva več denarja za vpis novincev v prvi letnik. Predvideno je, da bo prenehala ob sklepu študijskega leta 1969/70. Razprava o tem je bila zelo skromna. »Protestiral« je le Zvone Cajnko, ki je opozoril, da »spremljata« zakonski osnutek dve nasprotujoči si pojasnili o tem, zakaj ukinjamo šolo oziroma čemu naj ne bi več živela. Poslanec je menil, da je nekoliko dvomljivo ali vsaj premalo objektivno pojasnilo oziroma vzroki, ki so našteti za ukinitev take specializirane šole. Član republiškega IS dr. Vladimir Bračič je v svojem komentarju med drugim pojasnil, kaj bo s prostori in opremo, kajti šola je eden najsodobneje opremljenih tovrstnih zavodov v Jugoslaviji, ter z ljudmi, ki so znani kot najboljši zobozdravstveni delavci. Rekel je, da »trenutno še nimamo dovolj natančno izoblikovanega koncepta, kaj narediti s tem«. Bilo je sicer že več razprav, vendar z odločitvijo še vedno nismo na zeleni veji, kar je vseeno »nekoliko čudno«. Domenjeno je, da bo o tem odločal slovenski izvršni svet, in sicer potem, ko bo soočen z mnenji zdravstvene službe, neposredno prizadetih; med njimi tudi tistih, ki so vložili v to šolo svojo materialno bazo. Dr. Bračič je dejal, da si IS prizadeva najti najprimernejšo rešitev. Zadnji korak ostaja slovenskemu izvršnemu svetu, ki bo pripravil zakonski predlog o ukinitvi višje stomatološke šole. Z njegovim sprejetjem bodo delno uresničene težnje po racionalizaciji in učinkovitosti slovenskega visokega šolstva. Ob tem pa je vendar treba povedati na glas, da s prenehanjem te šole ne gre v nobenem primeru zmanjševati visokošolskih zmogljivosti republike, zato je treba čimprej določiti nadaljnji namen in uporabo poslopja ter inventarja, kot tudi drugega šolskega premoženja. Reči pa je treba tudi,, da ta korak ne pomeni, da je plaz sprožen in da bodo visokošolski zavodi začeli »padati« drug za drugim. M- KUNEJ *l!l!llllllll!l]l!lllilllllllllllllllllll!lll!lll!llllfl!!lll^ Ni ga mladega pevca zagorske »Vesne«, ki ne bi hranil fotografije, ki pomeni dragocen spomin na srečanje s Titom PODELJENA PRVA GALLUSOVA SPOMINSKA PLAKETA PRIZNANJE VESNANOM @ Odločitev Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije oziroma njenega odbora za glasbeno dejavnost, da podeli prvo Gallusovo spominsko plaketo mladinskemu mešanemu pevskemu zboru »Vesna« v Za-gorju, je naletela na velik odmev pri vseh ljudeh v revirjih ® To visoko priznanje so si mladi zagorski Vesnam pridobili za velika prizadevanja na področju mladinskega zborovskega petja na Slovenskem in za uspehe, ki so jih bili dosegli s svojimi nastopi v tujini. m ZOBNA KREMA Signal TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE | Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — | | svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. | | Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana H 1 == s 555 H fflMlIMllIMlMIlIllMIIIMMIlllMlIlIlIllIlIllM ..lllllliini.. Med najnovejše pobude tega znanega vokalnega ansambla je treba prišteti veliko vnemo, da bi oživili in nadaljevali svetle tradicije predvojne »Vesne« v Zasavju. Zato so začeli pravcato vesnansko gibanje v svojem domačem kraju. Rezultat teh prizadevanj je ustanovitev nadaljnjih treh otroških mešanih pevskih zborov, ki so prevzeli ime »Vesne« in se pred kratkim že predstavili občinstvu. Zagorjani so imeli priložnost poslušati kar 400 mladih pevcev pod vodstvom Riharda Bauermana in Jožeta Drenika. Tako si bo povojna zagorska »Vesna« ohranila stalen podmladek. Eni bodo odhajali iz zbora in se vključevali v vokalne ansamble odraslih, na njihova mesta pa bodo prihajali otroci, ki so prestali preizkušnje v pevskih zborih vseh stopenj. Mladinski pevski zbor Vesne je v minulih petih letih dosegel zelo lepe uspehe. Priredili so nad 50 celovečernih koncertov doma, v. večjih središčih na Slovenskem, v Aleksincu, rudarskem mestu v Srbiji, v našem glavnem mestu Beogradu. Peli so v Avstriji, Češkoslovaški in na Poljskem. Bili so pobudniki organizacije stalne republiške revije mladinskih pevskih zborov. Odslej bo ta manifestacija mladinskega zborovskega petja vsako drugo teto v Zagorju. Mladi zagorski Vesnani so dali pobudo za ustanovitev mednarodnega koordinacijskega odbora, ki bi povezoval dirigente in mladinske pevske zbore širom po Evropi. Ko so predlani v Zagorju imeli ustanovni sestanek, se je zbralo okrog 40 zborovodij mladinskih vokalnih ansamblov iz šestih evropskih držav. Ustanovitev mednarodnega komiteja za mladinsko zborovsko petje je pomemben korak na poti k tesnejšemu utrjevanju stikov ter medsebojnega spoznavanja mladih ljudi našega evropskega prostora. Ena izmed natanko določenih dolžnosti tega zagorskega vokalnega ansambla je skrb za dobre učne rezultate v šoli. vodstvo zbora, v katerem st) tudi nekateri zagorski delavci in gospodinje, budno spremlja napredovanje članov ansambla. Med pevci velja pravilo; najprej šola, učenje, potem petje. Doslej so se zelo redki izneverili temu pravilu, saj slab učni uspeh pomeni izključitev iz ansambla. Zagorjani vsestransko podpirajo prizadevanje mladih Vesnanov. Naj omenimo* da je °b_ Podelitvi Gallusove plakete občinska skupščina posredovala zboru pismeno priznanje in 3000 din za gostovanje po sosednji Avstriji, kamor se bodo odpravili konec aprila. ---—... : _ M. VIDIC Šport komentar Ni še dolgo tega, ko so nekateri ljudje temeljito udrihali po sindikalnih športnih igrah. T~dili in dokazovali so, da pomenijo igre golo zapravljanje- denarja, da mora biti rekrea-Clja zaposlenih drugačna. Bolj načrtna, bolj kontinuirana ... Skratka, marsikdo je svetoval, da je treba zagrabiti drugod, na množična sindikalna tekmovanja, ki delav-eem »bolj škodujejo kot koristijo« pa pozabiti. Za vedno. Ne glede na omenjene Pripombe in tudi številne glasove, ki so govorili v prid sindikalnim športnim igram, je šel razvoj rekreacije in aktivnega oddiha zaposlenih svojo pot. Tako lahko danes z gotovostjo trdimo, da se naoo-Vedi tistih, ki so pred leti prerokovali sind. športnim tekmovanjem rakovo pot, niso uresničile. Pa ne samo to, da se niso uresničile. Z leti se je ta oblika aktivnega oddiha zaposlenih močno utrdila, med delavci pa si je pridobila širok krog simpatizerjev. Ob tem nikakor ne moremo mimo tega, da so športne igre delovnih kolektivov pridobile v zadnjih letih na vsebini, predvsem pa v kvalitativnem pogledu. Medtem ko so, denimo pred desetimi leti, dejansko predstavljale igre v marsikaterem primeru le enkratno manifestacijo v dvanajstih mesecih in s tem res niso kdove koliko pomenile z vidika te- Množienost in kvaliteta lesnokulturne dejavnosti, se je v minulih letih marsikaj spremenilo, saj se današnja slika sindikalnih tekmovanj zelo razlikuje od one izpred let. Medtem ko so bila včasih športna srečanja delavcev v vsakem pogledu zares zelo »sindikalna«, tudi glede dosežkov, danes temu v večini primerov ni več tako. Sindikalne tekme se razlikujejo od klubskih tekmovanj v glavnem le še po tem, da nastopa na klubskih ali medklubskih tekmovanjih peščica ljudi, medtem ko starta na sindikalnih športnih igrah vsaj nekaj sto delavcev in delavk,' v nekaterih primerih Pa celo že več kot tisoč... Posebno razveseljiva je ugotovitev, kot smo že dejali, da postajajo sindikalna športna srečanja kljub svoji vinožičnosti zelo kvalitetna, dosežki oziroma rezultati Pa zavidanja vredni. To pa pomeni, da sindikalni tekmovalci niso več le »športniki enkrat na leto«, ampak da jim postaja aktivno razvedrilo iz leta v leto boli vsakdanja potreba, da jim je redna športna aktivnost prirasla k srcu. In prav to smo želeli. Vsi tisti, ki so na primer Pred leti prvič stopili na »dilce«. da bi se koj za tem Poizkusili na sindikalnih tekmah, so spoznali dvoje. Prvič, da je športna rekreacija zares prijetno in obenem koristno razvedrilo, in da brez treninga ni uspehov. In vse to jih je znova in znova gnalo na piano, na zrak. k priljubljenemu razvedrilu. Postali so prijatelji športa. Kdor je letos hodil na sneg, je opazil, da so delovni kolektivi in sindikalne organizacije poskrbele za tolikšno število smučarskih tekmovanj svojih zaposlenih, kot še nobeno leto doslej. Težko bi postregli z natančnimi podatki, koliko je bilo teh smučarskih tek-m.ovanj. Se bolj težko ^ bi ocenili število nastopajočih Mirno pa lahko trdimo, da se je število smučarjev, prav na račun sindikalnih tekmovanj, to zimo spet povečalo. Kdo namreč ne bi šel na sneg za dan ali dva v družbi svojih prijateljev, če ve, da bo prijetno razvedrilo tako rekoč zastonj? In kdor je stopil enkrat, dvakrat na »dilce«, ta se bo potlej smučanju le težko odpovedal. A. ULAGA '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a PARTIZANSKI MARŠ NA STOL — Minulo nedeljo so planinci in alpinisti počastili spomin na nekdanjega sekretarja CK SKOJ, ki se je pred 47 leti ubil na Stolu, in 27. letnico boja med 40 borci jeseniške Cankarjeve čete in 2000 Nemci. Takrat je v neenaki borbi padel mlad primorski partizan Jože Koder, Nemci pa so ob umiku s Stola zažgali še nekdanjo Prešernovo kočo. Partizanski marš na stol so letos že četrtič po vrsti pripravili jeseniški alpinisti in občinski koprnite ZZB NOB Jesenice. Ob lepem in sončnem vremenu se je marša udeležilo več kot 200 planincev, alpinistov in tabornikov iz vse Slovenije. Približno 40 smučarjev pa se je spustilo preko Vajneža. Belščice in Mcdjcga dola na Javornik. Na sliki: Udeleženci dvodnevnega zimskega vzpona na Stol polagajo venca na Malem Stolu, kjer sta za svobodo žrtvovala življenja oba mlada junaka. Foto služba: DE TRADICIONALNE ŠPORTNE ZIMSKE IGRE GRADBINCEV NA VOGLU Blizu 400 udeležencev Tokrat je postala zmagovalna ekipa IMP Ljubljana, druga je bila ekipa kranjskega Projekta, tretja pa ekipa ljubljanskega Gradisa. Od minulega petka do nedelje so bile na Voglu nad Bohinjem, v lepem sončnem vremenu, VII. tradicionalne republiške zimske športne igre gradbincev Slovenije v organizaciji SGP Slovenija ceste, ki je tehnično izvedbo iger poverilo škofjeloškemu smučarskemu klubu Transturist. Letošnjih zimskih športnih iger gradbincev se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, blizu 400, ki so zastopali 39 gradbenih podjetij iz vse Slovenije. Tekrriovanje se je odvijalo na ttelo zahtevnih progah, in sicer v slalomu, veleslalomu ter tekih za člane in v veleslalomu ter tekih za članice. Tekmovalci so bil razdeljeni v osem starostnih skupin. Najštevilnejša je bila vsekakor skupina do 33 let pri članih, kjer je v slalomu nastopilo kar 151 tekmovalcev. Med njimi smo lahko na tej tekmi' videli tudi nekatere znane smučarje, bivše državne reprezentance, kot so Ciril Čop z Jesenic in drugi. Najuspešnejše ekipe so na tekmovanje gradbincev vsekakor pripeljala podjetja IMP in Gradis iz Ljubljane, Sava z Jesenic in Projekt iz Kranja. Organizacija tekmovanja, v rokah marljivih športnih delavcev smučarskega kluba Trans-turist iz Škofje Loke, med katerimi smo opazili tudi Matevža Kordeža. nekdanjega državnega reprezentanta v smučarskih tekih, je bila odlična, saj je tekmovanje ves"čas potekalo brezhibno. Edina pripomba gre na račun znanega ozkega grla na Voglu, to je gondolske žičnice škofjeloškega Transturista. Nekateri tekmovalci so čakali tudi po dve uri, da so prišli na Vogel. Podjetje Transturist, ki upravlja z omenjeno gondolsko žičnico, bi prav lahko poskrbelo, da bi vsaj vsi udeleženci športnih iger gradbincev imeli prednost pri prevozu na Vogel. Tako pa se s strani škofjeloškega Transturista za to ni nihče brigal in nejevolja med posameznimi ekipami je bila povsem upravičena. Sicer pa, če odštejemo poslednjo hibo, lahko rečemo, da so sedme tradicionalne športne zimske igre gradbincev, ki so jih že tretjič organizirali na Voglu, povsem uspele. In še rezultati: veleslalom — člani nad 40 let — 1. inž. Lapajne (Emona projekt Ljubljana), 2. Vidmar (Geodetski zavod Ljubljana), 3. inž. Jocif (Projekt Kranj); slalom — člani od 33 do 40 let — 1. inž Geršak (IMP Ljubljana), 2. Miro Svetina (Sava Jesenice), 3. Lakota (Sava Jesenice); slalom člani do 33 let — 1. Miha Svetina (Sava Jesenice), 2. Klinar (Kovinar Jesenice). 3. Zupan (Gradis Ljubljana); veleslalom člani od 33 do 40 let — 1. Gornik, 2. Geršak (oba IMP Ljubljana), 3. Lakota (Sava Jesenice) ;veleslalom člani do 33 let — 1. Svetina, 2. J. Čop, 3. C. Čop (vsi Sava Jesenice); veleslalom članice — 1. Štraus (Sava Jesenice), 2. — 3. Korbar (ZRMK Ljubljana) in Zupančič (Geodetski zavod Ljubljana); štafetni tek moški 3X3 kilometre — 1. Projekt Kranj; 2. IMP Ljubljana; 3. Tehnik I. Škofja Loka; posamezno članice 3 kilometre — 1. Trefalt, 2. Benko (obe Slovenija ceste Ljubljana); člani nad 33 let — 6 kilo- V organizaciji »Tekstilindu-sa« iz Kranja je bila minulo soboto, 8. marca, na Krvavcu XI. riekstiliada v veleslalomu. Udeležba je bila razveseljivo visoka, saj je nastopilo kar 240 smučarjev in smučark iz 32 tekstilnih podjetij Slovenije. V idealnih snežnih razmerah in v prekrasnem sončnem vremenu so tokrat ekipno zmagali tekmovalci MTT iz Maribora, kar je nedvomno precejšnje presenečenje. Ekipa iz BPT Tržič je morala prepustiti zmago tovarišem iz Maribora, ki so dosegli le za dve desetinki boljši čas. Velika izenačenost omenjenih dveh ekip je bila več kot očitna. Zanimivo pa je, da najboljši ekipi nista imeli v svojih vrstah niti enega zmagovalca v petih posamičnih kategorijah. Mlajši člani in mladinci so vozili na 850 m dolgi progi s 35 vratci in na 420 m dolgi progi z 20 vratci in .150 m višinske razlike. Prihodnje smučarske tekme tekstilcev bodo na Voglu. Orga- metrov — 1. Stanovnik (Gradis Ljubljana); 2. Repinc, 3. Odar (oba SGP Bohinjska Bistrica); člani do 33 let — 6 kilometrov — 1. Naglič (Projekt Kranj), 2. Brezovšek (Gradbeno podjetje Medvode). 3. Horvat (IMP Ljubljana). Ekipna razvrstitev 1. IMP Ljubljana, 2. Projekt Kranj, 3. Gradis Ljubljana, 4. Sava Jesenice, 5. Slovenija ceste Ljubljana. Ekipa IMP Ljubljana je za prvo mesto prejela pokal Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Drugouvrščena ekipa Projekta iz Kranja je prejela pokal ljubljanskega Mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev, tretje uvrščena ekipa Gradis Ljubljana pa je prejela pokal organizatorja tekem Slovenija cest iz Ljubljane. Pokal avstrijskega sindikata gradbenih in gozdnih delavcev za najboljšo moško ekipo v sestavi treh članov je prejelo SGP Sava z Jesenic. Srebrno plaketo gradbenega sindikata iz Avstrije za najboljšo žensko ekipo pa je prejelo podjetje Konstruktor iz Maribora. M.Ž. nizator XII. tekstiliade bo »Ju-gotekstil« iz Ljubljane. Rezultati: Skupna uvrstitev: 1. MTT Maribor 4.52,7, 2. BPT Tržič 4.52.9, 3. Tekstilindus 4.74,7, 4. TŠC Kranj 4.78,1, 5. Almira Radovljica 4.93,4 in 6. Gorenjska predilnica 5.19,9; Ženske: Pelan Jelka (Jugo-tekstil) 60,00, Križaj Marina (Tekstilindus), Filipan Andreja (Jugotekstil) 64,90; Seniorji: Uršič Dominiko (Toper) 58,30, Hladnik Janez (Tekstilindus) 64,00, Ferš Franc (Pik) 65,70; Starejši člani: Pogačnik Jože (Veletekstil) 53,40, Frantar Ciril (BPT) 54,20, Lang Vili (BPT) 57,60; Mladinci: Robnik Vinko (Almira) 1.29,3, Šmid Aleš (TŠC) 1.34.9. Šober Joža (BPT) 1.35,1; Mlajši člani: Gorjanec inž. Janez (TŠC) 1.31.0, Zupan Miha (Sukno) 1.31,0, Klanjšček Boris (MTT) 1.32,6. * J. JAVORNIK NA XI. TEKSTILlADI 240 TEKMOVALCEV Na svidenje na Voglu Dragocen kažipot Kljub temu, da je športna dejavnost na območju Celja na visoki ravni in da izhajajo od tod številni državni reprezentanti, na področju telesne kulture tudi tu ni vse tako, kot bi si želeli. Medtem ko so številni športniki — tekmovalci že dobili svoj -►prostor pod soncem«, za veliko število ljudi v tem pogledu še vedno ni poskrbljeno. V mislih imamo predvsem tiste, ki so prijatelji športa izključno zaradi tega, ker si želijo po napornem delu vsaj urico ali dve rekrea--ije dnevno. Ti so v veliki večini, zato je >rav, da mislimo tudi nanje. Še bolj prav bi seveda bilo, da bi mislili najprej nanje in šele potem na one, ki se ukvarjajo s to ali ono športno panogo zgolj zaradi rezultatov. Dobro in dolgo lahko namreč dela samo tisti, ki se kolikor toliko redno, to je od svojih mladih nog pa do starosti, ukvarja s tem ali onim športom, ki mu je postala rekreacija vsakdanja potreba.. Zato si danes nekatere delovne organizacije tudi tako prizadevajo, da bi ustvarile možnosti za kar najširšo športno rekreacijo svojih zaposlenih. Vrnimo se v Celje. Tu so namreč spoznali, da dosedanja športna rekreacija še ne krije vseh potreb na področju aktivnega razvedrila zaposlenih in da so njeni rezultati kljub vsemu v večini primerov še vedno nezadovoljivi. In med tistimi, ki že več let budno spremljajo razvoj športne rekreacije in tudi sami delajo na tem področju kot neutrudljivi orsanizatorii, je vsekakor občinski sindikalni svet Celje oziroma posebna skupina ljudi, ki se ukvarja s vprašanjem aktivnega razvedrila delavcev. Skratka. komisija za rekreacijo pri ObSS je ugotovila, da sindikalne športne iere še vedno niso dovoli množične, da večina zaposlenih še vedno stoji ob strani. ker za redno rekreacijo ali nima možnosti ali pa je vzrok pasivnosti pomanjkanje potrebnih navad. Eno ali drugo — rezultat je nezadovoljiv. Ko je občinski sindikalni svet felie iskal vzroke za omenjeno situacijo na nodjročju rekreacije in obenem želel zvedeti za nred-lose in mnenia zaposlenih, ie t->red časom organiziral anketo. Nieni rezultati naj bi namreč nredstaviiali ►►►►trebne smernice za nadalinie delo. * »Anketne pola smo odposlali 149 sindikalnim organizacijam in smo s tem zajeli vsa industrijska podjetja ...,« so nam povedali na celjskem občinskem sindikalnem svetu. »Na anketo po pričakovanju niso odgovorile vse sindikalne organizacije, kljub vsemu pa smo prejeli odgovore od dveh tretjin anketirancev, kar v glavnem zadostuje za izdelavo zaključkov in s tem načrtnejše delo za prihodnje ...« Odgovori celjskih sindikalnih organizacij so opozorili na mnoga aktualna vprašanja. Oglejmo si le nekatera, ki štejejo med najbolj značilna: Anketa je med drugim ponovno opozorila na pereče vprašanje telesno-kulturnih objek- tov, saj ima na področju Celja le vsaka deseta delovna organizacija po enega ali več športnih objektov. I* tega razumljivo sledi, da bo potrebno v prihodnje misliti na gradnjo novih objektov, če želimo, da bo postala rekreacija vsakdanja navada delavcev. Anketiranci dalje pravijo, da le v vsakem dvajsetem primeru uporabljajo svoje športne objekte. To pomeni, da so številne športne naprave, s katerimi danes razpolagajo delovne organizacije, v tako slabem stanju, da so neuporabne. Glede sindikalnih športnih iger večina sindikalnih organizacij meni, točneje 66 odstotkov, da so pomanjkljive, predvsem glede tekmovalnih panog. Delavci namreč želijo, da bi imeli možnost nastopanja tudi v tistih disciplinah, ki danes niso na sporedu sindikalnih tekmovanj. Tako je 11 odstotkov anketiranih delovnih organizacij predlagalo, da bi izpopolnili sindikalne športne igre s kolesarjenjem, 10 odstotkov anketirancev se zavzema za to, da bi tekmovanja dopolnili z ribolovom, 7 odstotkov sindikalnih organizacij predlaga, da bi uvedli tudi tekmovanja v orientacijskem pohodu, dalje se nekateri zavzemajo za košarko, drsanje itd. itd. Skratka, predlogov za razširitev sindikalnih športnih srečanj je toliko, da bi veljalo v prihodnje pri organizaciji sindikalnih srečanj pomisliti tudi na želje zaposlenih. Sindikalne podružnice se nadalje zavzemajo za to, da bi imeli zaposleni več možnosti nastopanja na internih tekmovanjih. Skoraj 66 odstotkov anketiranih sindikalnih organizacij si namreč želi več internih športnih srečanj. Med glavne ovire za večji razmah rekreacije zaposlenih pa štejejo po mnenju anketirancev predvsem naslednja destva: neenoten delovni čas, pomanjkanje športnih objektov, pomanjkanje ustreznih navad in profesionalnih referentov za rekreacijo itd. itd. Po izkušnjah celjskih sindikalnih organizacij pa je nerazumevanje vodilnih delavcev v podjetjih med vzroki za nezadovoljiv razvoj na področju rekreacije, šele na sedmem mestu ... »Rezultati ankete so opozorili na marsikatero pomanjkljivost v našem dosedanjem delu .. .,•« menijo danes na občinskem sindikalnem svetu Celje. »Včasih smo grešili oziroma pozabljali na pomembne stvari, ne da bi se tega zavedali. Zato pomeni anketa za nas dragocen kažipot pri našem nadaljnjem delu. Obenem bodo predstavljali rezultati ankete tudi osnovo za delovni program bodočega celjskega centra za rekreacijo .. Anketa občinskega sindikalnega sveta torej ni bila zastonj. Pokazala je na napake v dosedanjem delu in po drugi plati tudi želje delavcev, zato bo organizatorjem rekreacije vsekakor v veliko oporo pri njihovih prizadevanjih, da bi približali aktivno razvedrilo vsem zaposlenim. ANDREJ ULAGA • KOPER V POČASTITEV 8. MARCA Komisija za šport pri Obalnem sindikalnem svetu Koper je razpisala športno tekmovanje članic sindikata obalnega območja v počastitev dneva žena — 8. marca. Tekmovanje je bilo razpisano v streljanju, šahu, namiznem tenisu ter kegljanju. Za tekmovanje se je skupno prijavilo 45 članic iz 23 sindikalnih organizacij. Največje število prijavljenk je bilo v kegljanju in to kar 34 iz 16 sindikalnih organizacij. Prva v tej športni disciplini je bila s 400 podrtimi keglji Graciela Kozlovič iz Elektro Gorica, poslovna enota Koper. Druga je bila Cvetka Birsa s 362 podrtimi keglji Iz Tomosa Koper in tretja Anica Grah- ovec s 353 podrtimi kegilji iz Stavbenika Koper. Tekmovalke v kegljanju so imele sto lučajev. V streljanju je tekmovalo šest članic. Prva je bila Dora Kalc iz Stavbenika Koper s 127 krogi, druga Branka Doljak iz Slikoplasta Koper s 109 krogi in tretja Milena Stres iz Stavbenika Koper s 107 krogi. V šahu sta nastopili le dve tekmovalki iz sindikalne organizacije obrtnih delavcev Koper. Veliko število prijavljenih tekmovalk kaže, da je na obalnem območju precej zanimanja za športno udejstvovanje. To dejstvo pa narekuje športni komisiji, da tudi naslednje leto razpiše športno tekmovanje v počastitev dneva žena. VELEBLAGOVNICA nama M • priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin, za sebe. za drnžlno, za dom in za gospodinjstvo: O potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje: • za tnje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a KAKŠEN JE IZHOD IZ TEH RAZMER? Dr. Zoran Arnež pravi: »Trenutno se moramo sprijazniti s pogoji, kakršne nam glede financiranja nudita komunalni zavod za socialno zavarovanje in regionalni zdravstveni center. Toda zaradiLtega, ker so V\ minulem letu porasli stroški za zobozdravstvene storitve za nekaj več kot 6 odstotkov in ker sedanji pravilnik Zdravstvenega doma Ljubljana stimulira predvsem kvantiteto, bomo morali zlasti v zaščito strokovnega dela nujno nekaj storiti. Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije bo v kratkem dalo predloge za spremembo časovnih normativov, tako da bodo za vso Slovenijo enaki. Hkrati pa naj bi na onsovi družbenih dogovorov med zaiteresiranimi partnerji strokovno določili tudi ekonomske cene za zobozdravstvene storitve." Toda zobozdravstveni delavci v ZD Ljubljana zdaj ne čakajo na rešitev križem rok. V zaščito strokovnega dela in zaradi zadovoljevanja potreb zavarovancev nenehno ukrepajo. Javno so razobesili interna navodila, kaj mora storiti sleherni zobozdravstveni delavec v ZD Ljubljana, da ne bo včasih v »dirki« trpela strokovnost, da ne bodo prikrajšani zavarovanci. Ne bi se spuščali v podrobnosti teh navodil, a iz njih je mogoče razbrati, da je ob sedanjih možnostih financiranja zobozdravstvene službe, prav zaradi notranjih ukrepov le zagotovljeno primerno strokovno de-' lo. In tudi takšen odnos do zavarovancev, da le-ti pri iskanju tovrstne zdravstvene pomoči, ne bodo prikrajšani. Razen tega si zobozdravstveni delavci v ZD Ljubljana, kot je povedal dr. Zoran Arnež, zdaj prizadevajo spremeniti in izpopolniti statut ZD tako, da jim bo v okviru enotnega pravilnika o nagrajevanju po delu omogočil izdelavo še internega pravilnika o nagrajevanju po delu, posebej za zobozdravstvene delavce. »S tem hočemo doseči dvoj e: najprej razčistiti, kakšni so naši dejanski stroški in dohodki, in z internim pravilnikom o nagrajevanju poiskati ob sredstvih, ki jih imamo na voljo,takšna merila nagrajevanja, da bodo še bolj spodbujala marljive zobne terapevte in stopila na prste tistim, KI še zmeraj hočejo na sorazmerno lahek način priti do zaslužka,« je dodal vodja zobozdravstvene službe ZD Ljubljana. MILAN ŽIVKOVIC PODOBE NAŠEGA ČASA »... predvidevajo, da se bo jutri že zjasnilo. Danes bo še oblačno, proti večeru po kotlinah megla« (odlomek vremenskega poročila). — Jaz pa mislim, da bi morali ljudem natočiti čistega vina. Jaz gledam na te probleme tudi z aspekta volitev in ne bi rad, da bi spet zamudili vlak. Kaj pa ti misliš, Jože? — Načelno nisem proti; nekaj bolj določnega kot doslej bo najbrž res treba povedati, ker situacija ni najbolj ustrezna, nisem pa za frontalni napad. Jaz bi bil za to, da se odločimo za dva, tri ključne probleme in te dobro obdelamo, drugo pa pustimo za pozneje. skupnih izhodišč, zato sem predlagal, naj gremo sem. Nikar zdaj ne glejte tako tragično, saj tudi zgaraj ta stvar ni čisto jasna. Ančka! — Prosim, tovariš predsednik! — Še #s,ega! — Kako pa naj mi vemo, kako, če še zgoraj ne, Štefan? — Lahko se opredelimo za originalno rešitev. Škoditi ne more, vzbudi pa lahko precej pozornosti pri odgovornih faktorjih ... — Kakšno? — Ce ste zato, se iznenada razgreje Štefan, bi morda šli na teren z razpravo o konservativnih silah v naših vrstah, ki so proti reformi. Jaz bi bil za to, da smo pri tem zelo jasni in odločni. Omizje se spogleda in utrujeno nasmehne: — Ampak, Štefan, to je vendar star prijem. Ljudi nič več ne vzdrami, kaj še, da bi jih razgrel, reče Jože. — Ce nimaš nič boljšega... — Tako je, nič ni boljšega dragi moji, zviša Štefan glas. — Dejstvo je, da se povsod okrog nas hitro pehajo naprej. MEGLA Na vsak način pa je že skrajni čas in tako misli tudi Janez, da odpremo tudi nekatere načelne aspekte z vidika posameznih problemov. Dokler to ne bo rešeno, je vsaka integracija problematična. — Pa ti, Miha? — Tudi jaz sem za obdelavo posameznih ključnih vprašanj, ne pa kompleksne problematike. Nujno pa je, da zelo natančno utrdimo vrstni red problemov in da damo vsakemu posameznemu od njih določeno težo, drugače se bomo vrteli v krogu. Nima smisla v sedanji situaciji iti v širino, ker se bomo tako samo izgubljali ... — Kakor vidim, nas je večina za kategoriziranje problemov po važnosti, povzame razgovor Štefan. — Zato predlagam, da jim najprej damo težo. Kateri je glavni? — Jaz mislim, da je glavni koncept, reče Jože. — To ni sporno,, reče Štefan. — Koncept je glavni problem, tu ni kaj, vprašanje pa je, na kakšnih osnovah. — Na samoupravnih! vzklikne Miha. — In na temelju znanstvenih raziskovanj, doda resno Polde. Omizje povesi poglede, trije vzdignejo, a Štefan predlaga. — Kaj ko bi ga še en liter. Mislil sem, da bomo »Pri Polonci« in cvičku prej prišli do mi pa kasnimo. Ce ne bomo zdaj na hitro česa pogreli, novega pa ni, bomo spet zamudili vlak. Saj sem vam še pravi čas rekel, kakšna je situacija, vi pa nič! Stvari ne gredo tako, kot bi morale, in jasno je, da je nekdo za to kriv. Mislim, da je prav, če to zelo jasno povemo, ne? Kaj mislite? — Ce je res tako, potem imaš prav, kako ne! prikima omizje. — Hvala tovariši! Za generalno linijo smo se potemtakem dogovorili, drugo je pa stvar vsakega posameznika. Torej, kakor rečeno: koncept plus protireformne sile. — Ja, tovariš predsednik. — Saj res, Štefan, zakaj pa še naprej nc kandidiraš za župana? — Zakaj? Kaj ne veste?! Direktorja podjetja »Ekstra-punkt« bodo nesli. Zameril se je najprej Simonu, nato pa še Boštjanu: pravijo, da ni na pozicijah reforme. Prosili so me, če bi tam jaz prevzel. — Oho! y — Kakšna megla, kaj! vzklikne Štefan na vratih ugledne predmestne krčme. — Ampak po vremenskih poročilih se bo jutri dvignila, jasno bo! reče Miha. — Kdo bi si mislil, da me-teoroloeom verjameš?! se zasmeje Štefan. — Kdaj pa kdaj pa le kaj uganejo, se brani Miha. VINKO BLATNIK lllllfl inill!lllll!!lll!!HIII!lllllllllllll!lllll!!ll|l|l!!l||||!ll||!|||||!!|||B||||||||||||!|!||||||!|||||||||||!|!||||!!||!||i|!||ui||||||||||i!||||M PORTRETI IN SREČANJA rbljava Irenca, ki ji je l-j stara mama pletla prve copatke iz obrabljene volne, me je proglasila za tetico in me poskušala čimprej seznaniti s svojo in mojo novo žlahto, zbrano v pisani pločevinasti škatli. Ko se je naveličala družinskega predstavljanja s pomočjo fotografij, mi je sedla na kolena in posegla v mojo torbico. »Imaš bonbone zame?-« Preden sem ji utegnila obljubiti, da jih prihodnjič prinesem, je Irenca poslušala očkovo pridigo o lepem vedenju. Najbrž pa ga ni utegnila poslušati, ker je imela preveč dela s svojim jokom, ki seveda ni ostal brez učinka. Očka je iz moderne vitrine potegnil veliko škatlo z bonboni in Irenci naročil, naj jih še meni ponudi. Dekletce, ki ima tri leta, se je spet smejalo in mi molilo polno pest. Očitno, mu za sladkarije ni veliko mar, le v račun ji ni šlo, da ni več v središču pozornosti. Diplomatski očka pa jo je s škatlo vred poslal v kuhinjo k stari mami, ki ima za Irenco vedno čas. Najbolj ji je pri srcu, ker zna tako nežno oviti roke okoli vratu in reči: »Pazi, da še tebe ne bo povozil avto kot starega očka.« Peki, Irenin očka, pa je tedaj že govoril o svojem delu, ki ostaja javnosti bolj ali manj prikrito. »V hladilnici bi me morali videti. Ne bi me prepoznali. Obrvi in trepalnice mi še sredi poletja pokriva ivje in prav smešen moram biti v tistem debelem kombinezonu s polovico prašiča na rami ali z zavitkom, v katerem je trideset piščancev. Meso vlagam ali pa jemljem iz hladilnic.« Med dvajsetimi težaki v hladilnici je Feki, ki bi ga v personalni mapi trgovskega pod- mama, je borna in tesna, mlada družinica pa ima sicer tesno, vendar udobno gnezdece. Moderno pohištvo z mahagonijevim furnirjem, velik radijski aparat z gramofonom — vsak mesec kupijo po štiri nove gramofonske plošče — v kotu najdražja oljna peč in po tleh preproge... Povsod izbran okus in odsev udobja. »Vse, kar vidite, sva z ženo kupila na kredit v enem letu,« je ponosno dejal Feki, »čeprav ona v Saturnusu malo zasluži. Samo 450 dinarjev osnovne plače ima. Ko dodava mojo, je pa kar lep denar.« Devet mesecev životarjenja in poniževanja. Za vsako delo bi prijel, če bi ga dobil, da Irenca ne bi občutila revščine. Takrat, ko so v Mercatorjevi hladilnici iskali transportnega delavca, je ing. Velkavrhu, ki ga je sprejel, razložil, kako bedno živi... Se zdaj mu je hvaležen, da se je zavzel zanj in ga spravil k dobremu kruhu. »Povejte mi odkrito, ali bi se vi pridružili stavkarjem?« I Moje iznenadno vprašanje Fekija ni zmedlo. Večkrat je Že razmišljal o prekinitvah dela, posebno tedaj, ko so Ivje sredi poletja jetja Mercator našli pod imenom Franc Fekonja, najmlajši. Pred dobrim letom je prišel tja. Slovenci se tega dela branijo, pa še od Bosancev ui nihče dalj zdržal v hladilnici kot pet let. Revmatizem je huda nadloga ledenic. Pri minus 45 stopinj Celzija jih obliva znoj od dela, kaj lahko se prehlade, če ne pazijo dovolj nase. Toda Feki je srečen. Res je, da (jela včasih t po ur skupaj in da poleti 'skoraj nobeno nedeljo ni prost, še nikdar pa temu ni ugovarjal. Predobro živi. Po 1200 do 1350 dinarjev zasluži na mesec. Fekonjeva kuhinja z divanom, na katerem spi Fekijeva Letos bodo podrli hišni prizidek, v katerem stanuje Feki s svojo družino. Merkatorjeva stanovanjska komisija mu je odobrila 40.000 N-din kredita za adaptacijo hiše. Kako se je življenje obrnilo! Ko se je Feki vrnil od vojakov, ga v Inštitutu za elektroniko niso več sprejeli, čeprav menda ni bil zapisan kot slab delavec. Varčevati morajo, kjer se da, so mu rekli, tudi pri ljudeh. Feki je ne-kvalificira.n delavec, lahko so ga pogrešili. Potem je celih devet mesecev iskal delo, se priglašal na oglase, hodil na. zavod za zaposlovanje spraševat in živel na ženin račun. stavkali transportni delavci Sadja-zelenjave, ki ima tik zraven njih dve skladiščni hali. Slišali so, da so si na upravi razdelili nagrade, medtem ko so težakom izplačali samo 90-odstotne dohodke. »Ne vem, če je bilo res tako,« je o tej prekinitvi dela modroval Feki. »Neki Savo, ki j: bil najbolj glasen, pa je zares že naslednji dan dobil delovno knjižico. Nam se kaj takega ne more zgoditi, ker se z vodilnimi sproti o vsem pogovorimo. Direktor hladilnice prihaja dvakrat na teden med nas in nas sprašuje, če smo zadovoljni in če kaj potrebujemo, druge dni se oglasi pa ing. Velkavrh. Po domače se oba pogovorita, zato se jima upamo reči, kar imamo v mislih. Če bi drugod imeli takšno vodstvo, po mojem delavci ne bi stavkali.« Z zakonskih postelj je vame strmela velika punčka iz celuloida, kakor bi se z menoj vred čudila Fekijevi modrosti, ki je doma po navadi ne kaže. Z ženo večidel kujeta načrte o adaptaciji hiše, računata, kdaj si bosta lahko omislila še televizor, kakšna kuhinjska oprema bi bila najprimernejša ali pa se kratko malo prepuščata udobju prenovljenega stanovanja, čebljanju Irence in glasbi s plošč. »Lepše svojega podjetja ne bi. mogel predstaviti,« sem omenila mlademu težaku, ki j^ prepustil besedo beatlesom in začel z nogo udarjati takt. »Ničesar si nisem izmislil in vesel sem, da si mi ni treba izmišljati,« je odvrnil Feki. Zares se mi še sanjalo ni, da se mi bo kdaj tako dobro godilo. Direktor hladilnice je omenil, da nam bodo še povečali osebne dohodke in sobo bodo najeli na Rabu samo za hladilniške delavce. Po dva in dva pojdeta letovat na račun podjetja, da se utrdimo proti revmatizmu.« Feki je še zdrav in rad bi čimdalj delal v hladilnici. Ko odloži delovni kombinezon in se mu stopi ivje na obrveh, ga ni težaka, s katerim bi menjal položaj. Trdo delo je pozabljeno do prihodnjega jutra. MARIOLA KOBAL