fci^a Ji ttoo. pcfct. il. gruppo ur GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Ut. 25.— VIDEM, 1. - 15. JUNIJA 1954. Leto V. — Stev. 90 UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm - Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. Cas je, da Pogoji v katerih mora živeti prebivalstva Beneške Slovenije, so v resnici zelo težavni. Obstoj prebivalstva je navezan na pičel pridelek uborne zemlje in na tisto malo goveje živine, kolikor jo še imajo. Prometne zveze s furlansko ravnino so v večini primerov skrčene na slabe ceste, po katerih lahko gredo avtomobili samo v nekaterih mesecih tekom leta. So tudi vasi, ki so povezane z dolino edinole s kravjimi stezami. Tudi stanovanja so v selo slabem stanju in ljudje so prisiljeni živeti v pomanjkanju, ker so prepičli njihovi dohodki, in komaj zadostujejo za najnujnejše življenjske potrebščine, ne da bi pri tem mogli misliti na izboljšanje hiš in domov, da bi bili bolj podobni človeku primernim stanovanjem. Spričo teh dejstev, kadar se govori o gospodarskih problemih naše dežele, nikakor ni mogoče manevrirati demago-čko, ker je položaj vse preveč resen in težak, da bi se mogli ob njem norčevati. Ta položaj je treba proučiti temeljito in Potem storiti vse potrebno, da bi se ta Sih voda od strani važnih industrijskih kompleksov, ki so v ravnini. Prvo je osnovnega pomena in mu je treba predvsem posvetiti vso našo pažnjo, ker ima kmetijstvo pri nas vodilno vlogo. Izvesti bi bilo treba obsežna izboPše-valna dela po naših planinskih pašnikih, ki so popolnoma zanemarjeni. Potrebno je ponovno pogozditi večje komplekse zemljišča, ki je sedaj podvrženo plazovom in udorom zemljišča. Urediti je treba načrtno in moderno sadjarstvo, izboljšali in okrepiti živinorejski stalež. Samo z uporabo velikih kapitalov bi se lahko izboljšalo življenjske pogoje prebivalcev Beneške Slovenije, ki potem ne bodo več. prisiljeni iskati si kos kruha v tujini, ker bodo našli po svojih vaseh in gorskih selih možnost, da si prislužijo toliko, kolikor je potrebno za skromno a mirno življenje. Razljudenje naših vasi bi se na ta način prenehalo in to tem hitreje, čimbolj naglo bi izvedli omenjene ukrepe. Za dosego vsega tega pa ne smemo spati. Zbudili se moramo sami in zbuditi tudi tiste, ki še ne verjamejo. Organizirati se moramo in se boriti složni na političnem področju. Uveljaviti se moramo na politični tehtnici države tako, kot to delajo Francozi iz doline Aosta in Nemci iz Južne Tirolske. Ne smemo dopustiti, da nas bodo še nadalje zamamljali - tisto propagando, ki dela v cilju, da bi preprečila kakršno koli našo politično afirmacijo, da bi nas še drugih 90 let lahko držali v bedi in zapuščenosti. Jak Kurinac Zakaj sc izseljuje naša mladina Vsakdo, ki se je mudil pred nekaj leti v naših krajih, se je lahko prepričal na lastne oči, kako smo bili takrat veseli in dobro razpoloženi. Iz sleherne vasi, s planine ali hriba so odmevale slovenske pesmi, ki so jih z veseljem prepevali naši fantje in dekleta, Vsakdo, ki je prisluhnil tem srebrnim glasovom je prav gotovo sam pri sebi dejal: Glej, tu je revščina kot malokje, ljudstvo trpi in dela, a je kljub temu veselo. Res, vsak človek, ki je prišel pred leti v naše kraje, je imel občutek, da je prišel v pravljično deželo, med zelene gozdiče, cvetoče travnike, žuboreče potočke, med nasmejane in neutrudljive ljudi. Danes pa ni več tako pri nas, kakor smo ravnokar povedali. Nekdaj veseli do- movi so postali otožni, prazni, kajti mladih fantov ni več pri hiši in tudi dekleta so odšla v širni svet. Tistim, ki so ostali doma, se je naselil mrak v srca, ker neprestano spremljajo v mislih svoje drage, ki jih je usoda pognala po svetu. Kdor hodi danes po naših krajih, ima občutek, da se sprehaja po mrtvi deželi, saj vlada vsepovsod tišina, kot v grobovih. Niti ptice pod nebom ne pojo več tako veselo in ni več tistih lepih zelenih gozdičev, kajti naši kmetje so jih morali posekati, da so plačali z izkupičkom davke. Le ob praznikih naše vasi nekoliko ožive in od časa do časa se sliši kakšna pesem. Ob praznikih se namreč zberejo fantje in dekleta iz več vasi in proti večeru kakšno zapojo. Toda iz 11111 ! m 111 ! 11 ! > < • > 111 ■ i I I I iii:l'i:ri:iil!lillilil'lilililiii|i|'il ll im V 11 iiiiiiiiiiriiiiiiriiiiiiiiiiiiiii i irriiii iriiiiiii,,!,,,,,,,,,,.,,,,j iiiiji,mu i m i i i umih, uh mm njihovega petja ne zveni veselje, kot nek- JUŽNI TI manjšinsko rana zmanjšala, ne pa, kot se sedaj dogaja, da gre vedno na slabše. Tega bi se morala zavedati tudi država, zlasti zato, ker tu gre za prebivalstvo, ki je po jeziku in etnični pripadnosti drugačno od prebivalstva ~ italijanskim jezikom. Mi beneški Slovenci smo spoznali, da je za rešitev življenjskega problema našega prebivalstva potrebno izvesti javna dela večjega obsega. Potrebno je zgraditi Ceste, poskrbeti je treba za pogozditev naših gorskih pobočij, izboljšati je treba obsežne predele, ki so sedaj nerodovitni. Potrebno je tudi podeliti primerne prispevke privatnim pobudnikom. Za izvedbo vsega tega je nujno, da se Furlaniji podeli deželna avtonomija, ker je samo e ustanovitvijo Deležne ustanove s posebnim statutom možno investirati tako velike kapitale, kot so potrebni za ta obno-nitvena in hboljševalna dela. Ce pogledamo te probleme bolj podrobno se moramo predvsem zanimati, kate-Te so osnovne točke, na katerih sloni življenje našega prebivalstva. V tem oziru Iniamo v Beneški Sloveniji dve vrsti dejavnosti: kmetijstvo in izkoriščanje na- ,ll|lu i l.l l 1:11 Ul l lilililllil l l l l J11II11 lil I Ulil I I I I I ! I I! IIIIIIIHIIIIII ROLCI OBSOJAJO politiko rimske vlače daj, melodije so otožne in zdi se, da s pesmijo objokujejo svoje brate, sestre, očete in prijatelje, ki so daleč po svetu in jih morda ne bo nikdar več v njihovi sredi. Kje je in kam je šla naša mladina? V Bocnu (Bolzano) se ie vršil kongres JUžnotirolske ljudske stranke, najmočnejše politične organizacije avstrijske manjšine v Italiji. Zborovali so pod veliko, z zelenjem okrašeno sliko Andreasa Hoferja, borca za svobodo Tirolske proti tujcem. Iz referatov in diskusije na kongresu je razviden predvsem protest proti politiki rimske vlade, ki krši sporazum Gru-ber-De Gasperi in poskuša s sistematičnim naseljevanjem Italijanov spremeniti narodnostni sestav Južne Tirolske. Protest proti takemu raznarodovalnemu priseljevanju je bil prav za prav glavna nota kongresa, na katerem so govorniki poudarjali, da je smisel pariškega sporazuma med Gruberjem in De Gasperi-jetn ta, da se ohrani narodnostni značaj Južne Tirolske, in da italijanska vlada prav to osnovno vsebino sporazuma sistematično krši. Dosedanji predsednik SVP (Siidtiroler Volkspartei) dr. Guggenberg je v svojem poročilu poudaril, da so Južnotirolci od- i rni ri.i i i i i i:i iiiiiiii iinni iiiii iii.iii 11 i i 11 iti i mi-» GLEDE AVTONOMIJE zopet samo obljube Nimamo uradnih podatkov o številu volivcev, ki so lansko leto oddali v Fur-^niji pri volitvah belo glasovnico kot Protest, ker ni bila izvedena deželna avtonomija. To pa zaradi tega, ker ti podatki niso bili nikdar objavljeni. Vendar nam je znano število volivcev in šte-vilo veljavnih glasov. Pri volitvah dne 7. innija je v videmski pokrajini glasovalo 475.4g4 volivcev. Veljavnih glasov, to je tistih, ki so bili oddani posameznim strankam, pa je bilo 448.982. Razlika 26.502 glasova bi morala predstavljati e'e glasovnice. To nikakor ni majhno število, saj Predstavlja 2(1.000 glasov že skoraj zado-sten kvocient za izvolitev enega poslan-Ca' Demokristjani se verjetno tega zavedo, kar je razvidno iz nekakega avto-Pomističnega zadržanja, ki ga zavzema-J® na svojih predkongresnih shodih. Ta-^ Izdajajo resolucije, s katerimi zahtevo od demokrščanske parlamentarne lupine, naj vzame pobudo v smislu, da aPlicira furlanska avtonomija. Take t^Solucije so izglasovali povsod. Manever je jasen. Gre za pridobitev Istih 26.000 belih glasovnic od lanskega leta ali a> ki bi se lahko prihodnjič podvojile Pa celo početvorile, brez dvoma na k°do večinske stranke, ki je odgovorna to, da še ni bila v praksi izvedena furlanska avtonomija. Po drugi strani pa tudi videmski ko-minformisti niso držali križem rok, kar se tiče avtonomije, čeprav so bili v začetku proti njej. Pri svojem nedavnem kongresu so tudi oni zahtevali furlansko avtonomijo. Kominformisti so celo potrosili po videmskih ulicah letake, na katerih čitamo besede kot: »Naj živi ustava, ki jamči avtonomijo s posebnim statutom za deželo Furlanija-Julijska Krajina«. Ali bo torej le prišlo do te avtonomije? Če pregledamo sile, ki jih imajo v parlamentu tiste politične skupine, ki se zanjo zavzemajo, potem bi moralo priti brez nadaljnega do izvedbe avtonomije. Furlani pa malo verjamejo tako enim kot drugim. Vedo pač dobro, da se obe ti dve stranki brigata predvsem za to, kako bi pridobile tiste desettisoče volivcev, ki so oddali lani prazne glasovnice. Deželna avtonomija za Furlanijo bi morala biti že kdaj izvedena, ker jo predi videva republiška ustava. Sicer pa bi morali razpravljati o tem problemu v poslanski zbornici, ne pa tu na robu. Ljudstvo ne verjame več obljubam in zagotovilom, ki jih posamezne stranke dajejo na tistih forumih, ki niso kompetentni za izvedbo te prepotrebne ustanove. ločeni, kot so tudi nedvoumno izjavili v italijanskem parlamentu, da se pritožijo če se položaj ne bo popravil, pri državah, ki so nekoč prevzele jamstvo za izvajanje mirovne pogodbe, v katero je kot priloga vključen tudi sporazum med Gruberjem in De Gasperijem. Dr. Guggenberg je tudi omenil znani Pellov govor na rimskem Kapitolu v septembru 1953, ko je zahteval plebiscit za Trst. Pri tem je dejal Guggenberg, da ni res, da so Južni Tirolci izkoristili Pellov govor, da bi na novo začeli borbo za usodo svoje dežele, kajti »borba Južnih Tirolcev ni nikoli spremenila svojega cilja,« Pellov govor »pa je samo kot poblisk posvetil za železno zaveso, s katero poskušajo odrekati Južnim Tirolcem in zakriti pred njimi in pred vsem svetom njihovo osnovno pravico, pravico do samoodločbe, ki so jim jo odrekli tudi v usodnih letih 1919 in 1945.« Pravica do sammodločbe, je dejal govornik, je nekaj, česar se ne sme vzeti, čemur se ni mogoče odpovedati in kar nikoli ne zastari, in poudaril nato, da je naloga države, ki ji je zaupana neka manjšina, da s to manjšino tako ravna, da ne bo prisiljena zahtevati, naj se ta pravica uveljavi. Predsedniško poročilo pravi dalje, da duh pariškega sporazuma ni bil nikoli izpolnjen, kajti doslej so se italijanske oblasti »vedno oklepale le posameznih besed njegovega besedila, da bi z makja velistično iznajdljivostjo razlagale tako, kot se jim zdi potrebno.« Senator dr. Karl Braitenberg je poročal o delavnosti južnotirolskih parlamentarcev. Med drugim je poudaril, da ležijo številni zakonski predlogi, ki so jih predložili parlamentarci SVP in ki naj bi popravili krivice, storjene med fašizmom, pozabljeni po predalih predsedstva zbornic in ne pridejo na vrsto. Tako se dogaja na primer z zakonskim predlogom o povrnitvi premoženja in ustanov, ki jih je uničil fašizem. Nič bolie se ne godi s prizadevanji za sprejemanje Južnih Tirolcev v javne urade in za dosledno izvajanje načela dvojezičnosti, ki ga predvideva sporazum Gruber-De Gasperi. Glede dvojezičnosti in domačih nemških uradnikov pa je navedel predsednik province dr. Erckert, da so rimske oblasti zavrnile provincijska zakona o bolniški blagajni in o gasilski službi samo zato, ker sta predvidevala sprejemanje nemško govorečega osebja v službo. Državni komisar za provinco Bočen pa odobrava na primer sklepe občin s področja zdravstva samo pod pogojem, da ne vsebujejo določil o dvojezičnosti. Senator Braitenburg je tudi poudaril, da obstaja kot posredovalec v stikih med Južnimi Tirolci in vlado še vedno zloglasni »Ufficio zone di confine« in da so parlamentarci SVP že večkrat, brezuspešno zahtevali njegovo ukinitev in predlagali, naj se ustanovi komisija, sestavljena iz parlamentarcev in predstavnikov Južnih Tirolcev, ki bi obravnavala vsa vprašanja v zvezi z Južno Tirolsko. Kdaj se vrne zopet domov? Preje bomo pobrali koš raztresenega perja, ki ga je veter razpihal na vse strani, kot pa bi zopet zbrali skupaj našo mladino. Zapustiti so morali svoj dragi dom kot lastovke v jeseni, a le s to razliko, da se lastovke spomladi povrnejo na svoja stara mesta, naša mladina pa se morda ne bo vrnila nikdar več. šli so čez morje ali po suhem, in se naselili povsod tam, kjer so jim ponudili košček kruha. Pa bo morda kdo vprašal kdo je vsega tega kriv. Ni težko odgovoriti na to vprašanje, saj krivce vsi dobro poznamo. Poznamo, tiste, ki so se zarotili, da nas bodo raznarodili in nas zato silijo k izseljevanju, ker nam nočejo priskrbeti dela na domačih tleh. Zato mladina, zavedaj se zakaj si moraš služiti kruh v tujini in zato ljubi še bolj svoj narod. Ne pozabi na materin jezik, na običaje, rodno zemljo in imej vedno te»ne stike z mladino, ki je ostala doma, kot branik svojega in tvojega doma. Izidor Predan im i i iiiiiiii i i,i i i i i i i i n i i 1111 h un i i i l i ni iiiii iii mmutmm hotimim»»«! iiiiiiii i i i t 11 in imiii i i.i m i m i im in Takih šol ne potrebujemo V videmskem italijanskem tisku čitamo, da je bilo v zadnjih nekaj letih zgrajenih v Beneški Sloveniji 38 otroških vrtcev pod upravo ONAIR-a, ki jih obiskuje 1.007 otrok od starosti od 3 do 7 let. Za vzdrževanje teh vrtcev menda potroši država 52 milijonov lir letno, ali približno po 52.000 lì na vsakega otroka, ki jih obiskuje. Otroške vrtce prav gotovo pri nas zelo potrebujemo, vendar pa ne potrebujemo takih vrtcev in drugih šol, kot jih upravlja znana ONAIR. Mi potrebujemo šole v katerih bi se naši otroci učili svojega materinskega jezika. ONAIR bi nedvomno storila mnogo bolj koristno vzgojno delo, če bi ga prenesla v Južno Italijo, miiiliiiii iiiiii,i ii ni n irriunii li iiiiiiii iiiiii:iii!iiiiiiiii!iiii|iii!iiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!|iiii!ii|iiiiiiin n im ni umu intiiiiiin Glasilo Zveze jugoslovanskih novinarjev »Mednarodna politika« je objavilo v svoji zadnji številki članek, v katerem poudarja, da Jugoslavija nima nobenih jamstev, da bodo spoštovane pravice Slovencev v Italiji in v Trstu. Za 80.000 Slovencev v Italiji in za še večje število v coni A Tržaškega ozemlja, ni narodne svobode, pravi omenjeni list. Omejena svoboda njihovega kulturnega in materialnega življenja ne jamči njihovega narodnega obstoja. Nato navaja list podatke o položaju slovenske in hrvatske manjšine v Italiji pred vojno in ugotavlja, da je fašizem prizadejal naši narodni manjšini veliko škodo. »Mednarodna politika« zaključuje, da pristojni krogi Italije in zahodne sile zanemarjajo dejstvo, da je sestavni del tržaškega vprašanja vzpostavitev popolne enakopravnosti obeh narodnosti v Trstu. To bo vplivalo tudi na jugoslovansko-italijanske odnose na splošno. Ali bo ta vpliv pozitiven, ali negativen, pa je odvisno od razumevanja, ki ga bodo pokazale zainteresirane strani v tem vprašanju. kjer obstojajo kraji z desettisoči prebivalci, ki nimajo takih šol in kjer se širi analfabetizem. Državljanom z italijanskim jezikom bi bilo torej treba posvetiti vso pažnjo pri take vrste pouku in v takih šolah, medtem ko mi Slovenci niti najmanj ne potrebujemo dela, kot ga pri nas izvaja ONAIR. Vsakemu je treba dati svoje, vsakemu je torej treba nuditi tak pouk, ki je v skladu z njegovimi nazori, šegami in jezikom. Za tak pouk bi se morala pobrigati država, Kaj bi rekli v Švici, v Jugoslaviji, ali kjerkoli drugod, kjer žive državljani italijanskega jezika, če bi tudi tam imeli nekakšno ONAIR z raznarodovalnimi nalogami, kakor jih ima ONAIR v pogledu na našo mladino? Prav gotovo bi v Italiji ob takem primeru kričali o škandalu in protestirali na vse mogoče načine proti tistemu, ki bi s podobnimi metodami poizkušal spremeniti dušo nekega naroda. Da ima naša mladina potrebo vzgoje, o tem ni nobenega dvoma. Toda vzgajai ti jo je treba v njenem materinskem jeziku in italijanščino bi bilo treba poučevati v vsakem primeru samo preko in s pomočjo materinščine. Materinski jezik naših otrok prav gotovo ni italijanski in zaradi tega se italijanski tisk nikakor ne more hvaliti z ukrepi na šolskem področju, ki jih je država podvzela v naši deželi. L TORJAN Vas s 500 ljudi brez stranišča Mažerole to je na vas, ki šteje preko 500 ljudi an nobedan ne bo vjervu, de tle par nas nje niti adnegà drekarja (stranišča), če izključimo tistega od suole an od našega ospuoda. Je pač takuó, duo pride u Mažerole an če iti na stran (ne smejajta se, druge besjede ne poznamo), muora kar na odpartem use nardit an nobedan mu ne bo zamjeru, saj cjela vas djela takuó. Poljete še gre, človek, ki muora iti lahko se skrije u njivi, kier so usadil sierak. A pozim, po-zim je žalostno an kar je daž. Pretekli tjedan so paršli trije Lahi. Adàn je prosiu otroké, de kje je »gabinetto«. Seviede, otroc njeso zastopil, a kar so prh pokazal zaki se gre, so jim kar s parstom pokazal njive, puoje, pousod kier je biu prastor. Takuó so se Lahi z lastnimi očmi prepričal kakuó je par nas. Sevjeda, so se zgražal. So jal, de kakuó tajšna velika vas njema stranišča, saj tuo ne košta dost. Rjes, nekaj žalostnega. A kaj čimo nardit, če ljudje so u tajšni veliki reuščini, de ne zljezejo za ga nardit. Naj oblast poskarbi an naredi, saj je ta njena dužnost, ku vje, de mi njemamo s čim, de bi se gor postavli tisto higijensko rječ. GRMEK TOPOLOVO — Dne'6. junija nas je za večno zapustiu naš vaščan še mladi mož an gospodar 49 ljetni Bernjak Jožef. Pogreb je biu u torak 8. junija u Topolovem. Naj mu bo lahka domača zemlja, družini pa izrekamo naše iskrene sožalje ! TRIJEŠČILO MU JE U KOZAREC PLATAC — U nedejo 6. junija se je u Platacu zgodila čudna stvar, ki jo lahko kličemo čudež. Ko je popoldne tako strašno garmelo an se buskaio je mladi 21-letni Aldo Kanalec iz Kanalaca pil u družbi s svojimi parjatelji u Maudarnja-kovi oštarij, mu je triješčilo u kozarec med tem ko je teti pit vino iz njega. Kozarec mu je zdrobilo u roki, njemu pa hvala Bogu nje nič naredilo. Tudi on naj zahvali Boga! NEME ČUFINSKA CJESTA Gor na Cufinah, sobeto gor nad čer-nejo, so začeli piketé upičuvati za tračjat narditi kodre na ma jeti cjesta, k’ na če vezati Platišče z Njemami skuozdre černejo. No pravijo, k’ to ne bo šlo dou-go indavant, k’ no če začeti z djelom. To djelo to če beti zlo veliko an te šperan-ča, k’ no mejta djelo dan par čentenarje može, k’ no ne vjedó kako se preživiti. Pouàrh tega no če Cernejeni mjeti njih cjesto, k’ na če je uoditi po senožetah. Plestiščenji z druziem krajam no če mjeti skrajšano pot za priti tu Njeme kakih deset kilometre. Dobro to bi tjelo beti, k’ no povežita s to cjesto še Karnico. Takoviš use naše vasi no če beti med sabo povezane an no če mjeti dosti fadij’e ošparane par prenašanju roube. Karničenji, če na majó uo-jo se parpejati kej iz Bon, iz čufih al iz Karnajske doline, no muorejo narditi dan žjer 20 kilometre douh. AHTEN DRUGI DEL FORÒINJSKE CJESTE Iz Rima so dali vjedati, ki ministrstvo za djelo (Ministero del Lavoro) je dode-liu 12 milijonou lir za narditi drugi del porčinjske cjeste. če to bo šlo souse lje-po, Ijetos Porčinj o bi muoru mjeti cjesto končano. Takoviš to če beti konàc z mal- IZ NAŠIH VASI trom, k’ so jo mjeli te božje judje, k’ so muorli usako rječ ta na harbatu parnesti. Te koventalo bounega človjeka pejati tu špitau, judje so ga muorli zadeniti an ga nesti tu koš ali ta na ljesnicah fin tu Malino. Te koventalo mjediha klicati an še te e paršou kar e moru, zak’ e muoru po nogàh narditi no uro an póu poti. Takolé te bo naše živenje fin donàs. Ma tu Porčinju to ko venta dosti reči poleg cjeste. Ve njemamo 'dne škuole, k' na se mejéj. še za to to mà pensati. Naša vas ne bà simpri zapuščena an fin donàs njesmo druzega poznali koi eža-torja. Bal ne se spravili sousie te sou-tje, k’ odkar smo pod Talijo smo plačali za tase, bi tjeli narditi več kuj kako djelo. Tega no ne smijejo uzabiti auto-ritadi. DREKA U AUTOMOBILU JE RODILA PUOBIČA PAČUH — U četrtek 3. junija je naša vaščanka gospa Trušnjak Matilda dala na luč sveta enega lepega puobiča. Porod je biu senzacionalen. Rodila je u automobilu lastnika Lina Cuodra iz va- REZIJA Beli potok bo dobil električno luč Zvedeli smo, da bo občinska uprava poskrbela za napeljavo električne luči tudi v Belem potoku. Ta vas je edina v vsej občini, ki je še brez električne luči. Stroški bodo seveda veliki, ker je vas mala in poleg tega je tudi zelo oddaljena od električnega toka. Drogove in delo bodo morali dati ljudje sami brezplačno. « * * Beli potok je ena najbolj zakotnih var si občine Rezija, Semkaj vozi iz Cente avtobus samo dvakrat na teden in to je ob sredah in sobotah. Ljudje bi potrebovali, da bi avtobus vozil vsak dan, ker imajo vsak dan večjo ali manjšo potrebo po opravkih bodisi v Centi ali v Vidmu. Avtobusno podjetje se opravičuje, da ne more dnevno voziti v Beli potok, češ da je dolga pot in premalo potnikov. Vse to je res, toda temu bi morala priti na pomoč občina, tako kot se dogaja v marsikaterem drugem kraju. Občina Rezija, kot je znano, ima velike dohodke in zato mislimo, da bi lahko krila deficit, ki bi ga imelo avtobusno podjetje. Vsakdanja vožnja avtobusa iz Cente v Beli potek bi bila potrebna tudi zaradi dostavljanja pošte, ki jo sedaj prejemajo samo dvakrat tedensko. Na ta način bi se ljudje iz Belega potoka ne čutili tako oddaljene od sveta. LISCECA SAMOSTOJNA VAS Na zadnji občinski seji so sklenili, da bo odslej zaselek Lisceca, ki je doslej tvoril vas Njivo, samostojna vas. Tako sedaj našo občine sestavlja 8 vasi in to so: Sv. Jurij, Ravenca (sedež občine), Osojam, Njiva, Korita, Stolbiea, Beli potok (Učja) in Lisceca. ZA ZAŠČITO NAŠEGA RIBOLOVA Marsikomu je znano, posebno pa našim ribičem, da je Rezija zelo ugodna voda za ribogojstvo in to še prav posebno za postrvi (trote). To vodno bogastvo bi se seveda moralo zaščititi ali vsaj preprečiti, da ga ne bi uničevali na primer s klorom in bombami, kot se večkrat dogaja. Vedeti je treba, da ribe niso samo bogastvo, ampak so tudi okras naše doline, , - ’ i : i. ; M i- PRAPOTNO V IDRIJSKI DOLINI SV. PETER SLOVENOV Huda ura nardila veliko škodo pride še do človjeških žrteu. Po usej Nediški dolini je divjala pretekli tjedan huda ura. Daž je takuó moč-nuó lin, de se je zdjelo, de se je utar-gu oblak. Našim kmetom je napravila huda ura dosti škode, ker so se targali plazovi, ki so pokrili senožeti an njive, voda pa je razjedla use poti an cjeste. Rjeke an potoki so narastli. Nediža, Abor-na, Arbeč an Kozica so u več krajih prestopile brjegove an so nardile veliko škodo po puojih. Puoja naših kmetu u dolini so u nago-barnosti ob usakem močnem daževiu an kmetje tarpijo usako ljeto zavoj poplau veliko škodo. Zatuó je trjeba zgradit par rekah nasipe, ki bi varovali puoja pred poplavami. Za nardit nasipe bi muorala skarbjet oblast, ker naši kmetje nimajo denarja za tajšne djela nardit. An če tistega ne bo nardila u kratkem je naeobarnost, de OCI SO SE JIM ODPARLE Končalo je ljetošnje šuolsko ljeto an ob zaključku Suole smo imjel priliko se poguarit z nekatjerimi študenti, ki štu-djerajo u špjetarskčm učiteljišču. Besje-da da besjedo an takuó smo paršli na pogovor o jezikih, ki jih učijo u šuol. Tisti, ki so ljetos doštudjeral za učitelja znajo kar dobro guarit francuosko al angleško, čeglih ga ankul ne čujejo guarii izven Suole. Jal so nam, de je velika škoda, de ne učijo tudi slovenski jezik, ker ga skoraj usi študentje poznajo, ker so venčpart domačini. Radi bi se naučili malo gramatike, a tistega nejčejo učit. Pa najbrže ne bo šlo ljetos takuó. Skupina študentou bo ljetos zahtevala od šuol-skih oblasti, de naj učijo tud slovenski jezik, ki jim je narbuj blizu. si, med tem ko jo je pejau u Cedajski špitau. Novorojenemu dečku an staršem največ sreče an zdravja! SOVODNJE Tragična smrt moža iz Trčmuna Uso Nediško dolino je zlo pretresla tragična smrt Zabrjezak Jožefa, doma iz Trčmuna. Mož se je pretekli pondejak 31. maja mudiu u Čedadu an zvečer se je odpeju z autobusom pruot Sovodnjam. Ker je glih takrat močno liu dež se je ustavu u oštariji u Sovodnjah an potlé čeglih je bla tarna an dež je šii pruot svojemu duomu u Trčmun. Domnevajo, de je med potjo teu iti gledat tud svojo sestro an zatuó je zaviu po starmi an nagobarni gorski stazi, ki peje u Duš. Tle teče deroč potok, ki se izliva u Abcr-no. Kar je Zabrjezak teu preskočit ta potok po skalah, ga je odnesla voda, ki je u tistem času močno narastla zavoj hude ure. Deroča veda je moža več metru premjetala tje an sem an iztargala od njega uso obljeko. Ker so ušafali mo- ža nagega so u začetku mislili, de gre za kajšen umor, a poznejša raziskava ,je dognala, de se je mož ponesreču kakor smo zgoraj povjedali. Ker moža ni bluó tisto nuoč d.amii, so ga domačini začel iskat an so ga ušafali, šele u torak zvečer. Na lice rrjesta so šobit paršli karabinerji iz Sovodenj an mjedih iz Spietra, ki je konstatiru, de je Zabrjezak utonu an de so rane, ki iih je imu na glavi, nardile skale ob katjere ga je voda metala. Ranci Zabrjezak Jožef je biu star 52 Ijet an zapušča dva sina, ki djelata u Belgiji. GORJANI Uprašanje priključitve Brega u brdski kumun U prihodnjem zasedanju provincialnega konsejà na če beti na dneunem redu (ordine del giorno) kuštjon od odcepitve vasi Brega an njeno priključiteu h Brdu. Kumun Gorjani e žej deliberóu zak-na se ta vas priključi h Brdu anu brdski kumun e dau njega aprovacjon za sparjeti pod njega jurisdiciio Breg. Tej, k’ smo mogli zvjedati na pokrajinski upravi (amministrazione provinciale), ta rječ na če beti žej ljetos nareta, zak so usi dakordo za to vas pomati. An to e še jušto. Breg u spada geografsko pod Brdo. S t.jelem krajam judje te vasi so simpri mjeli njih afarje, medtjem k’ pruoti Gorjanam njeso maj hodili za majedno rječ, če ve uón uzomemo to od afarje ta na kumunu. Tele bot dežiderih Brežanou u če beti zarjes uslišan. BRDO Zakuo kumun use ne uarne u Brdo? kar seveda še bolj privablja izletnike. Zadnje čase so naši ljudje menda nekoliko razumeli to stvar in zato so na pobudo konzorcija za zaščito ribolova (Consorzio per la tutela della pesca) iz Vidma zasejali pred kakim mesecem dni 20 tisoč postrvnih iker, nret.ekli teden pa še 5 tisoč. Domači ribiči naj sedaj nekoliko pazijo, da ne bodo lovili malih ribic, ker drugače bo ves trud zaman. SMRTNA KOSA Pretekli teden je nenadoma umrl Ma-dotto Simeon iz Osojan, star 60 let. Mož, ki je bil vojni invalid iz vojne 1915-18, je bil več let v bolnici za duševne bolezni, zadnje čase pa je živel sam v veliki revščini. V ponedeljek 24, maja se je nekaj časa mudil v vaški gostilni in ker se ni počutil dobro je šel kmalu domov. Drugo jutro, ko ga ni nihče videl priti iz hiše čeravno so ga klicali, so vdrli v njegovo stanovanje in našli moža mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap. Med časom zadnje uere so oficihe našega kumuna prenesli iz Brda dou na Njivico. Tuo so nardili »Muki« zavoj tea, k’ tu Brde so kuažuvali partizani. Kar so se stribili »Muki« iz naše zemje smo kudali, k’ kumun u če priti spekat ejtu kuj prej. Ja, počakej ti, kumun e tadole reštu an majedan u se ne ančej zmeni za a prenešti ejtu, k’ e bi prej. Kud no djeio naši možje od tea. A no ne vjedó, k’ to stoji tu nje za spekat sistemati naš kumun. če to kacemu komoda, k’ u bodi dole na Njivici, tuo to ne komoda populju. Barjenji, Sedliščenji an Zavaršanji no brontolajo, zak’ no se ne morejo oni sakrifikati za interese par judi. Zatuó naj kumun pride ejtu, k’ e bi prej. MUZAC USAKI DAN BUJ TU PERI-KULJU če autoritadi no se ne boju interesale za šištemati Ter u če priti dan, k’ te boe Muzac u če jeti finiuàt tu Cento. Usaki dež, usaki žlavin k’ u pride na e ta uàs tu venčim periklju. A to tekaj košta narditi ob kraju Tera zaščitne nasipe? No por majó soute za narditi asfaltirane cjeste šiorjam, k’ no se uozijo z automobiliam. Zakuó no bi ne muorli jih mjeti za no naših uasi salvati od kakea dižaštra. Rječ na e vidna usjem an zatuó naj se uzame provedimente prej, k’ to bo pozno! LAZNIKI, LAZNIKI AN LAZNIKI Dan žornal, k' u veha j a tu Vidme, e pisu pred kratkem na dougo an široko kaj e governo špendču tu te zadnje če-tjeri lieta za itakoimenovane »comuni della zona di frontiera nord-orientale«. Povjeda'.i so ram, k’ so Spendali škuažej 2 milijarde lir. Tuo to nje malo! Ma kaj resnice to e tu tjem óemó sobeto vi-dati. »Comuni della zona di frontiera nord-orientale« to jih je desat, an med njemi u spada še naš kumun. Bal te bo rjes tuó, k’ so pisali, za naš kumun so Spendali kar 200 milijonou lir. Anjelé usaki človek u more pohledati an se sam konvinčiti, če te e tuó rjes. A so nardili par nas djel za 200 milijóhou lir? Takoviš stampa taljana na nas oku poanja an kaže svetu k’ za naše uasi governo u ne stori neč mančati. 200 milijonou lir tu četjeri ljeta! Ja, za nam je storti uoz naših saket vežlongonjeti za predijal an fugatik. Manku mal, k’ ve je poznamo an ve viemó kai no znajo debele praviti. PO, A TE RJEH BRATI SLOVEJ-SKO? »Te rjeh, to če jeti tu pakóu, on ti če zludej nesti, češ beti skumuličan, te ne boš móu furtune, češ mjeti otroké im-pedide, no če te lošti tu paražon anu itako indavant.« S takimi besjedami, s takimi strašili no nas uračaio od branja kualuncega sloveiskega žornalia nekatere propagandiste od »Azione Cattolica«, ki no hodijo usaki tjedan ponujat ta-Ijanske katoliške librane oré po naših uratah. Kuminacjon ja san móu tu skarselu »Trinkou koledar« lanskega ljeta an san uprašu, če te rjeh še tea brati. San po-kazu fotografiju od mons. Trinka, k’ ne ba Stampali a ta na njim. »Bježe, bježe,« so mi džjale, »tuoviš e zluodei pisu, te ne vidiš, k’ te par slovenj pišeno.« Tuole te mené točalo, k’ to nje tekaj dougo od tea. Ja ne vjem anjelé kako te tuó, k’ naše ejerkvene autoritadi no tuó permetijo. Po, če to e zluodejovo sóuse tuó, k’ te pišeno po slovejsko, smo še mi k’ ve čekaramo slovejski zluodejovi. Ko: pomerkejta kam smo paršli. Boe svjet! Ve remò usaki dan nazat. Afrika-nom sidrno no ne djelajo mišjonarihi takih diskorse. Mi sme tratani pjes ku oni. An tuole to toča tu Taliji, tu takim štadu, k’ ve marnò demokristjane ta na governu. Uarjejmo se takih krištjanou! Tin Tajiča TAJPANA Prosnid, pozabljena vas! Ljudje iz Prosnida no spek se mješajo za se odcepiti od tipanskega kumuna. To uprašanje te bo preuzeto od dne ko-mišjoni može, ki no majó u glavi jeti do koncà. Prosnijeni so štufi. stati pod tipanskim kumunom zavoj tega, ki njih vas na je najbuj zapuščena, zatuó z njim krajam no majó ražon. če možje, ki so ta na kumune, no ne pensajo za pomati to vas kej več, to če priti uresničeno tuó, ki no Prosnijeni uprašajo: odcepiti se od Tipane an se priključiti Ahtnu. Kumunski konséj Aht-na e žej deliberóu za sprejeti Protnid pod sabo. Saj Ahtnu to tornà kont. Prosnid to je 'dna velika vas. Entrade od kumuna no bi tjele ejtako povečati. Naš kumun o ne vidi tega pedkul.ia an majedan od naših može o se preokupà. A no zajtra, kar to bo use nareto, no če vidati kaj škode to če tuó parnesti Ti-pani sami. Kuó to mà narditi za impediti ki no Prosnijeni pojta pod Ahten? Na je jasna. To ma no mar te ljudi l.jeuše trata-ti, dati še njim tuo, ki to jim koventà an predusem narditi jim cjesto, ki na jo veži s tipajskim kumunom. Prosnijeni no ne morejo plačuvati tas tu Tipano, kar o jim koventà mjedih, komari ali kak dokument pa hoditi skuoz Ahten an Njeme za priti do njih. Te lieuše itako, ki no bodita daurman pod Ahtnom. Nezadovoljstvo ljudi iz Prosnida u kon-front Tipane te staro. Te začeio žej ta boto, ki so kumun prenesli iz Platišč. Prosnijeni so tjeli se odcepit od Tipane žej ljeta 1923, kar so poslali njih prošnjo takratni administraciji od provincije za se priključiti Breginju. Konséj provincial e odbiu njih prošnjo zavoj tega, ki tipan-ski kumun o nje aprovóu odcepitve Pre-snida an e prežentou njega rikors, ki brez te vasi o ne bo moru se uzdaržati. Anjelé to uprašanje te se spet obnovilo an zdi se, ki Prosnijeni telekrat no jo če Spuntati. Mi smo žej dan bot pisali kaj to bi tjelo škodovati, če se bo tuó uresničilo, ne samo kumunu, ma Prosnijenam samim. Ma kuó to veià, ljudje te vasi so štufi beti te zadnji kar te za jim narditi kako djelo, a te parvi kar te za plačati fu-gatik. Kumun o mà dan dovej s Prosni-dom an te to je narditi tej vasi cjesto, ki na jo*veži s suojim kumunom. To djelo te muorlo beti nareto žej od kadà san ! Zatuó naj kumun se začne interesati prej, ki to bo masa pozno. KORS OD MURADORJE Pretekli tjedan so finili kors od murar dorie, ki so ga djelali tu Viskorši. Na tjem korsu so se meštjer naučili 20 naših mladinceu. Ljepo to bi tjelo beti, ki take korse no dielejta tu use vasi od kumuna, posebno u Platiščah, kjer to je največ mladih brez meštjerja. To bi ne bo slabo, ki no učita še druge meštjerje, zak n° mejta takoviš te mladi 'no izbiro. r Štev.90 MATAJUR Stran 3 M Oton ZUPANČIČ Iz zgodovine beneških Slovencev ......................................... n,.................................. inni»«............................ “M,...............u,«Mlll,"ll||,,,»l',,,“«i!.................... Med največje slovenske kulturne sinove spada nedvomno pesnik Oton Župančič. Rodii se je 23. januarja 1878 v Vinici V Beli krajini. Ljudsko šolo je obiskoval v Dragatušu, potem pa je šel v Novo mesto in Ljubljano, iz Ljubljane pa na Du-naj, kjer je študiral na ondotnem vseuči- H' 3 > ti' a. i OTON ZUPANČIČ lišču zgodovino in zemljepis. Nekai časa Je poučeval kot suplent na ljubljanski gimnaziji, potem pa se je posvetil izključno književnemu delu. Leta 1905 je živel v Parizu, pozneje kot domači učitelj pri kneginji Walburgovi na Turinškem in v Bregencu na Tirolskem. Iz tujine ga je Pot privedla domov, kjer je postal dramaturg ljubljanskega gledališča, urednik »Slovana« in »Ljubljanskega Zvona«, zopet dramaturg in končno upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Svojo literarno pot je začel s pesniško zbirko »čaša opojnosti«, ki je prinesla leta 1899 v slovensko liriko mnogo svežega Sraka. Naslednja knjiga »čez plan« je še jasneje pokazala njegovo smer: razmah in volja do življenja ga vodita naprej čez grobove in preteklost. V »Samogovorih« je razčistil svoj odnos do tujine in domovine, zatrl v svojem srcu obupe in dvorne in povzel v »Dumi« besedo o najbolj perečih vprašanjih dobe. Takoj za tem se je oglasilo iz Župančičeve pesmi *°cialno vprašanje Slovencev. V letih pr-Ve svetovne vojne je ustvaril knjigo klasične mladinske poezije »Ciciban«, zbral 1 cVet svojega pesništva v »Mladih potih«, hadaljnjo pesniško žetev pa v »Zarjah Vidovih«. Med pesmijo in tragedijo niha Petdej-anka »Veronika Deseniška« iz leta oh narodno-osvobodilni borbi je Povedal svojo besedo v pesmi »Veš, poet, svoj dolg?« in zbirki »Zimzelen pod sne-Som«, izšli po osvoboditvi leta 1945. hlinjo originalnega pesniškega dela, ki Sovpada z evropskimi in svetovnimi tokovi lirične poezije, je Župančič ustvaril Slovencem tudi bogato zakladnico prevodne literature. Predvsem velja omeniti njegove prevode Shakespeara, ki jih je petnajst. V zrelih letih je prevajal mnogo iz francoščine (Maupassant, Daudet, A. France, Rostand, Balzac), angleščine (Shakespeare, Dichens, Galsworthy, Che-sterton), italijanščine, španščine, ruščine, nemščine in drugih jezikov. Njegovih prevodov je okoli šestdeset knjig. Odlikujejo se po bogastvu in lepoti jezika, jasnosti in splošni umljivosti. Župančič je bil četrti in zadnji član slovenske Moderne, ki je poživila in okrepila slovensko leposlovno umetnost na prelomnici stoletja, v katerem živimo. Njegov pojav presega domači okvir, zato razpravljajo o njem tudi literarni raziskovalci v drugih jezikih (Tesnier v francoščini, Cronia v italijanščini itd.). Oton Župančič se je ob usodni uri slovenskega naroda leta 1941 takoj postar vil na tisto stran, ki je mogla edina priboriti njegovemu ljudstvu svobodo, še preden je prišlo do usodne zasedbe Jugoslavije no Nemcih in Italijanih, je zapisal značilne besede »Biti pripravljen — to je vse«. In. oni je bil res pripravljen na vse. Zavedal se je, da je mogoče le s skrajnim žrtvovanjem doseči neodvisnost in svobodo. Zato se je brez pomisleka pridružil narodno-osvobodilni borbi — ne osebno, ker tega zaradi slabega zdravja ni mogel, pač pa duhovno. Njegove pesmi so z imenom dr. Pesnika in z drugi- mi skritimi imeni pozivale ljudstvo k odporu in uporu. Spremljal je boj svojega ljudstva z veliko vero, da se bo dobro končal in tako se je v resnici tudi zgodilo. Oton Zupančič je umrl v Ljubljani dne 11. junija 1949. leta, kjer je tudi pokopan. OTON ZUPANČIČ: Rasti mi, rasti, travica, trava selena ti — bolna je moja glavica, v srcu radosti ni. Zemlja, oj zemlja rodna ti — kakor od jablane cvet jaz sem od tebe ločil se, moral sem v tuji svet. * Težko živeti je, težko brez vernih tovarišev, težko trpeti je daleč od bratov, od staršev. Kadar utrujen po cesti greš, nihče ne vpraša te, kam, sredi vrveče množice čutiš najbolj, kak si sam. iiiiiiiIìi iiiiiii iiiiiiiiiii iiiii iiMn ■ l i l vi ■ > ' ■ ■ ■ ' >11 n m m mili im l i l i iii iihiivii ih m i imuni mt i i i.i i im in iniiiiiiiiiiiiiiiiinii ATILA phjzd jCand jamo- (Nediška pravljica v domačem narečju. Kadar kraj Atila je šu z njega sudatmi po Nediški dolini dol na Laško, je use utjekalo pred njim; za njim ni ostalo nič živega: ne človjeka, ne zvine an use vasi so ble zažgane. Kada naši ljudje so zvjedel’, de Atila se bliža, so uliekli gor u Landarsko jamo vič živeža ki so mogli an usi, stari an mladi, so se prestrašeni notar zaparli. Atilovih sudatu je bluó kù meglà: usa dolina je bla čarna od njih. Kad.ar su-datje so zauóhal, de gor u Landarskim čele so ljudje, so se tjel splezit' gor do njih; ljudje na so jih najeli s kamanjam an jih tulku pobil, de skale dol pod če-làm so ble use ardeče od. karvi. Atila je biu velik an močan; je biu pa takuò gard, de je djelu strah. Imeu je gobac kù pas an pred usako besjedo, ki je spreguoriu je trikrat zalaju. Kad.ar so mu povjedal’, de ljudje skriti u Landar-ski jami so pobili tulku njega sudatu, ga je parjela tajšna jeza, de je škripu z zobmi an je oklù usakega, ki mu je par-šil bliz, kù stekli pas. Spljezu je gor na Bijaški grad an, potlé ki je trikrat takuó strašnuo zalaju, de je odmjevalo po usej dolini, se je obarnù pruot Landarški jami an je zarjù: »Se ne gdnem odtuod, do-kjer ne usi prideta dol z jame, de vas zasječem na kose, al pa usi krepate od lakote tam gor.« Je šlo naprej vič tjednu an gor u jami je začeu zmankovat živež; ljudje so začel obupovat an so nuoč an dan molil an prosil sv. Ivana Karstnika de bi jih rješu iz te stiske. Tudi slovenska krajica Vida je pokleknila pred podobo sv. Ivana: an ga prosila za razsvetljenje an po-muoč. Potlé je uzela u roké te zadnji kaznenik ušenice, je stoppila tje na rob od jame an je na ves glas zauekdla pruot Bijačam, kjer je čoku Atila: »O ti člo-vješka zverina! še če boš čaku tulku Ijet kulku je zrn ušenice u tjelim kazne-niku. ne parčakaš, de nas boš zasjeku na kose, al de krepamo za lakotjo, kjer živež nam parhaja od zad, po jami.« Atila je vjervu slovenski krajici Vidi, de živež parhaja po jami od zad. Je še trikrat zalaju pruot Landarški jami an potlé se je vzdignu z uso njega zverinsko golaznijo an je šu dol na Laško. Za njim je use gorjelo, takuó usa Nediška dolina je bla pokrita z dimom. Takuó usi Slovenj Nediške doline so bli rješeni smorti. TJ čast sv. Ivana za to gnado so zazidal’ tamnor u jami adnó Ijepo kapelico an usako Ijeto na njegd praznik usi Slovenj Nediške doline ga hodijo častit s procesjo u Landarsko jamo. U Landarški jami se more še videt’ stopo, kjer so naši ti stari t.ukli ušenico u Atilovih časih, an peč u katjerem so pekli kruh. Leta 1797 je Napoleon premagal vso Italijo in zavzel Videm. Odtod pošlje generala Gnieuxa za Avstrijci po Nadiški dolini. Ta je doletel umikajoče se Avstrijce pri Podbonescu, jih potolkel in jih po dii proti Bovcu. Napoleon ni hotel nič slišati o avtonomijah in o pravicah beneških Slovencev. Zato so beneški Slovenci zasovražili Francoze tako, da medtem ko so leta 1805 Furlani sprejeli Napoleonovega generala z odprtimi rokami, so ga beneški Slovenci v Šempetru in Petejahu izviž-gali, tako da je zažugal, da bo požgal te vasi, ko se bo povrnil. Ko je bil sklenjen mir med Napoleonom in Avstrijo, je prišla tudi Beneška Slovenija pod Avstrijo. Takoj, ko je bil razglašen Kampoformijski mir. so se zbrali župani Beneške Slovenije 12. novembra 1797 pri Sv. Kvirinu in izvolili dva odposlanca, ki naj bi šla pred avstrijskega cesarja, ali h katerikoli oblasti in prosila potrditve svojih starih pravic in privilegijev. Odposlanca nista nič dosegla. Ravno taka • skupščina se je zbrala dne 27. marca 1803 in tedaj so z večino glasov izbrali kot odposlanca Jožefa Venturina, landarskega Velikega župana, in Mihaela Droli-ja, za Mjersko Banko, naj gresta z istim namenom pred cesarskega namestnika grofa Bissingena v Benetke. Avstrija je ostala gluha na vse zahteve in prošnje beneških Slovencev. Zadnji parlament beneških Slovencev se je zbral okoli »Laštre« pri Sv. Kvirinu, dne 2. maja 1804, ta je sklepal le o navadnih skupnih zadevah. Beneški Slovenci niso mogli pozabiti na svojo avtonomijo in na svoje stare pravice in so sovražili Avstrijo, ki jim jih ni hotela priznati. Niso hoteli plačevati davkov in ko so bili vpoklicani k vojakom, so bežali v hribe, tako da so jih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiii morali loviti z biriči. Kljub temu, da Avstrija ni hotela pripoznati pravno sklepov »sosednji«, so se te vršile do leta 1833, ko so bile izrecno prepovedane s posebnim odlokom. Dne 3. aprila 1816 je Avstrija izbrisala onih 36 »sosednji« (občine), ki so že tisoč le spadale pod Landarsko in Mjersko Banko in ustanovila 8 občin: Tarčet, Ro-nec, Sv. Peter Slovenov, Sovodnje, Sv. Lenart Slovenov, Grmek, Srednje in Dreka. Za te občine je bil ustanovljen nov okraj v Šempetru, kjer je stalno bival cesarski kr. komisar. Ta je predsedoval občinskim sejam in ni dopustil, da bi občine več trosile, kakor so mogle zmagati s svojim premoženjem. Sodišča nekdanjih Bank so bila odpravljena in na mesto njih je bilo ustanovljeno v Čedadu sodišče prve istance za vse Nadiške doline, s prizivom v Benetkah. Tako je Avstrija oropala beneške Slovence njih tisočletne avtonomije, na katero so bili zelo ponosni in katero so skozi stoletja tako krčevito branili. V ponosu na svoje stoletne pravice in v nepristranem boju za zopetno pridobitev istih, ni čuda, da niso beneški Slovenci ostali gluhi za gesla nove in mlade Italije, ki se je borila za svojo svobodo in katero so smatrali kot naslednico slavne Beneške republike. Ni čuda torej, da so beneški Slovenci, ko je morala Avstrija leta 1866, privoliti na plebiscit, dali svoj »si« za Italijo in da jih je bilo komaj 37 za Avstrijo. Prepričani so bili, da bo mlada Italija prišla k njim s politično modrostjo bivše Beneške republike in jih zopet osrečila s starimi pravicami. Kako so beneškim Slovencem godi pod Italijo že čez 86 let, je vsem znano, saj živimo in uživamo novo zgodovino naše nekdaj tako srečne zemlje. iimiiHiiiiimimimriimiiiimiiimtimimiiiiiiitiiimiiiinmiirramiiimi'!?. 1111111111I I iiii i i m i im inn koder ime Brezje (Pravljica u brješkem dialetu) Par starem so ’mjeli segro tu Viškuor-ši. Na te dan te paršlo dosti judi še od drugih udsi. Med njemi so Viškuoršenji zahledali še ’dnegà močnega sina, brje-žasto oblječen. Oku sebé e móu čarne an bjele ouškje kože skup zašite. Viškuoršenji njeso bli nàtevi vidati judi takoviš oblječenih an zatuó so ga usi začudeno hledali. Poudrh tega e bi sin še zlo visok an močan an zavoj tega e se zlo hord daržou. E začeu praviti, k’ on o se ne boji cjele Viškuorše an tu oštariji, za se storti vidati, k’ o je močan, e naenkrat uzdihnou kar tri barihle, ki so daržale 50 litre vina vsaka. Te bó zarjes nekej čudnega. Judje so začeli praviti po udsi an ker njeso poznali močnega sina an njeso vjedali kodre o je, so pravili, k’ to je dan ribrježen« (zatuó, k’ e bi brjeza-sto oblječen). Potem, zvečer, te plesalo tu oštariji. Sin e začeu še on plesati. A ker e bi od tjeh krajou uón za robjeh, o nje znóu plesati Ijepo tej Viškuoršenji, k’ so bli buj moderni. E kuj skaku d’ koza. Viškuoršenji njeso mu tjeli pustiti več pie-, sati an zatuó sin e se móu parmal. E začeu se prepjerati z judmi an nazadnje te paršlo do baruje. Tviš so se no mar ohre-stali an sin, seben k’ e bi močan e jo muoru nasejči. Viškuoršenji pa za njim do roba od koder ne se vidala njegd uds. Potem so se nazat udrnili brez de bi ga jeli. Od tdboto san so klicali simpri judi tega kraja. Brježenji an njih uds Brjezje. An takoviš ne nastala tu Viškuorši pravljica o imanu udsi Brezje. Tole pravljico ne me jo povjedal a ma ta stara mati, k’ ne jo čula še ona od nje ta starega očč. Zvan Brježen ^Rance bevk: PASTIRCI llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllli Zagledal je gugalnico, ki je žalost-110 visela ko zlomljena roka. Zdelo se 11111 je, da mu kaže nekam v brezno, Rti , pogledal je čez plot. Videl je bele ^aie, a med skalami krivenčasta dre-'^a. Pod njimi je šumel razpenjeni oo-*°k Na eni izmed skal je ležal Ferjanč. *** glavi mu je zijala rana, iz katere je *®4la kri. Vse je bl’o krvavo, skala, kri-Vphčasta drevesa, ra: i »-njeni potok in še ilil? Ali sem mar res zasUžil?« Frav nar *«hlo, skoraj tiho so mu šepetala usta. ^**gnil je roko, kakor da prosi pomoči. o, o!« Lenart je stokal. Nenadoma so izginile strašne podobe. Pogreznile so se nekam v temo. Lenartu se je vse vrtelo v glavi. Tedaj mu je bilo, kakor da sedi v Ferjančevi gugalnici in miži. Zanašala ga je zdaj tja, zdaj sem. Zibalo ga je do omotice. Gugalnica se je pretrgala, razločno jo čutil, da leti po zraku, v brezno. Iztegnil ie roke, hotel je krikniti, a ni mogel. Odprl je očt in glej, stal je v nebesih. Pred samim Bogom. Poleg Boga je stal Ferjanč. Imel je zlato palico, zlato malho in zlat klobuk. Zdaj je bil za pastirja v raju. In se mu je smehljal, nič ni bil hud nanj. Le Bog je bil srdit. »Kaj si storil?« je zagrmel z mogočnim glasom. »Vrzite ga v pekel, spremenite ga v hudička!« In že se mu je zdelo, da postaja črn in da mu poganjajo rožički na glavi... Padel je na kolena, dvignil roke in zavpil.... Prebudil se je iz sanj. Bil je zaspal. Pot mu je oblival telo. Strme v temo je obnavljal prizor za prizorom, ki jih je pravkar doživljal. To ni bilo težko. Naj- globlje se mu je vtisnil poslednji prizor. Pretresel ga je do dna. Lenart je bil pobožen deček, rad je molil. Tudi katekizma je znal več kot Ferjanč. V cerkvi se ni oziral po pevcih. Bilo mu je nerodno, če so ga le preveč suvali s komolci, dasi se je tudi sam včasih spozabil. Kadar je župnik pripovedoval o grehu, o peklu, o nebesih, ga je kar požiral z očmi. In vse si je bil živo naslikal v svoji domišljiji. Verjel je, da bo prišel v nebesa in postal angelc. Včasih si je zaželel, da bi ga to že na svetu doletelo. Z belo, dolgo obleko in zlatimi perotmi bi se ponašal po vasi. In zdaj? Zastokal je. Res, ali je Ferjanč zaslužil, kar mu je storil? Da, napravil mu je bil sramoto, toda ali ie bila ta sramota res tako velika, da bi moral Ferjanč zaradi nje umreti? Tedaj se je do konca zavedel svoje velike krivde. Ce bi mogel s tem popraviti, kar je storil, bi v sami srajci tekal po vsej var si. Pa to in bilo mogoče. Telo se mu je potresalo v suhem joku. XIV. Ko je prišel hlapec v seno, je Lenart počakal, da je zaspal. Nato se je dvignil in se tiho kot maček splazil na prosto. Obstal je pred hlevom in vdihnil polne prsi zraka. Dušilo ga je. Nato se je previdno ozrl okoli sebe ini po nebu. V hiši ni bilo več luči. Stala je ko mrtva, s sivimi stenami pogreznjena v noč in mrak. Le pri Pologarju so se svetila okna, še so žgali luč. Noč ni bila čisto temna, drevesa v sadovnjakih so stala kot pošasti. Od hriba je pihal veter in pošumeval v listju. Pod hlevom je enakomerno curela voda. Lenart je odšel po klancu. Četudi je bil bos, je pazljivo, rahlo stopal po belem kamenju. Kakor da se boji, da ga bodo slišali. Previdno se je oziral na vse strani. Vedel je, kam gre. Na gmajno. Sredi noči, a na gmajno. Čemu? To mu ni bilo jasno. Vsaj ne tako jasno, da bi si bil lahko odgovoril na to vprašanje. Morda se je hotel prepričati, ako Ferjanč res leži na skalah. Hotel je vedeti, da bi se ne mučil zaman. Morebiti zaradi tega, da bi videl, če mu res izteza roko in ga prosi pomoči. Rešil bi ga... Lenarta je bilo rado strah. Ker je imel bujno domišljijo, se mu je ponoči vsako drevo izpremenilo v velikana s stoterimi rokami. Vsak grm se mu je zdel čepeča divja baba. Vsaka skala mu je bila pošast, ogrnjena z belo rjuho. Na večer se je ves tresel, kadar je moral sam iz hiše. Le ta in prejšnji večer ni občutil strahu. Občutki, ki so ga trapili, so bili močnejši od vsake prikazni. Vsako drevo mu je bilo le drevo in grm nič drugega kot grm. Ce bi sredi gmajne stalo pokopališče, bi bil šel mimo njega, še opazil bi ga ne bil. Stopal je po klancu med senožeti in se ni več oziral. Niti po drevju in niti po zvezdah. Tu se ni več bal, da bi ga kdo videl. Gledal je pred se, kakor da hodi po niti, ki je ne sme izgrešiti. Dospel je na gmajno in se ozrl okoli sebe. Bil je začuden. Zdela se mu ie vsa drugačna. Ponoči je bila popolnoma spremenjena. Bilo mu je, kakor da je nenadoma zašel v drug, popolnoma tuj svet. Grmovje je bilo širše in črno ko oglje. Drevesa so rasla nekam v zvezde. In vse — drevesa, grmi in skale — je bilo drugače postavljeno. Kakor da so jih škrati prenesli v svojo zabavo. Obšla ga je rahla mrščavica, a jo je premagal. Tedaj ni bilo časa, da bi se vdajal strahu in grozi. Iskal je poti do Ferjančeve gugalnice. Do nje ni vodila kaka steza. Moral je najti smer kar na oko. (Se nadaljuje) ZA NAŠE DELO Objeranje čerješeni Čerješnje njeso samo parvi, narbuj okusan an narbuj zaželjen sad, ampak tud zdravo živilo. Dobro zdrjele čerješnje imajo u sebi 10 do 15% cukerja an zlo dosti vitamina A an C. Ker je poupraševanje po čer.iešnjah zlo veliko je prù, de jih sadjarji parnesejo na targ več ku morejo. Par tjem pa muorajo vjedat, de dobro prodajo samo pravilno obrane an dobro ohranjene, frišne čerješnje, Narbuojš je, de cbjerate čerješnje zjutraj al zvečer al u oblačnih dneh. Mokrih an na soncu močno ogrjetih čerješenj ne nabjerajte, ker začno šobit gnit an njeso premjerne za prevažanje. čerješnje, ki jih buoste prodal, objeraj-te samo s pecli, če se pece! odtarga, se Cedi iz sada sok, ga zamaže an potlé začno gnit še zdrave čerješnje. Ker so čerješnje od drevesa po navad velika an močno razraščena, ie objeranje dostikrat zlo težkuo an nagobarno. Za objeranje so potrjebne douge an dobro stoječe Ijesnice, narbuojše takuóimenova-ne škarje (muše). čerješnje za prevoz an prodajo objerajte malo prej, ku popouno-ma zdrjelejejo, a muorajo bit okusne an sladke. Prezguodaj obrane čerješnje njeso zadost debele an tud njemajo pravega okusa. Preveč pozno obrane čerješnje pa rade pokajo an hitro gnijejo, posebno delikatne so zguodnje čerješnje, ki imajo mehko meso. Kar boste pejal čerješnje na targ jih lepuó naložite u gajbice iz jelkovega al smrjekovega lesa. Gajbice muorajo bit čiste an iz gladkih deščic an jih od znotraj pokrijte z bjelim pergament-papjer-jem. Z ’dnakim papjerjem pokrijte čerješnje tud pod pokrovom. Obrjezovenje sadnega drevja U glaunem poznamo zimsko an poljetno obrjezovanje sadnega drevja. Zimsko obrjezovanje je buj lahko, ker je pozimi drevje brez listja an pozimi rjezanje tud ni takuó škodljivo, ker samo posredno zmanjšamo listno povaršino. Buj so na-gobarne pozimi napravljene rane. ker takrat drevesa počivajo an se do poganjanja, kar začne cepljenje, globoko zasušijo an buj težkuč ozdravijo. Pozimi rjedčimo, krajšamo an pomlajamo. Poljeti obrjezu jemo le u nujnih primje-rih par mladem drevju al par starem precjepljenem drevju. Poljeti samo rjedčimo an ne krajšamo. Poljeti obrjezujemo samo zatuó, de nardimo rjedek varh. Poljetno obrjezovanje muora bit zmjer-no, zatuó ga djelejte večkrat u presledkih (intervalli). Par enkratnem obrjezovanju uzomite drevesu največ do 10 parstuó aktiunega listja, ker drugače drevo osla- bi. Zmjerno poljetno obrjezovanje je po-trjebno, ker takuó se poveča obseg. U času rasti se drevesne rane hitro zdravijo, ker so povezane z aktiunim listjem, ki predeluje hrano za zdravljenje. De iz-varšimo pravilno obrjezovanje, muoramo vjedet, kajšno drevesno formo čemo imjet. Težkuo je povjedat, katjera je narbuojša forma, ker imajo nekatjere dobre pa tud slabe strani. Par obrjezovanju je trjeba tud upoštevat (considerare) sadno pleme pa tud suorte, starost an rodnost drevesa, zdravje an kakuó se gnoji an škropi drevo. Napajajte živino na prostem Voda je zlo draga, če jo nosite usak dan na povjerku živini u hljeu. Tud člo- vješko djelo je nekaj urjedno a navadit se muorate, de ga buoste rjes cenili, če parnesete usak dan približno 200 litru vode u hljeu, je tuo u ’dnim ljetu 73 tau-žent litru, al recimo 7 vagonou teže. Uso to težo ste parnesli u ’dnim ljetu na vaših ramanah u hljeu. Al ne bi bluó buj pametno, de bi živina sama hodila po vodo? Ce napajate zunaj, si buoste ošparal dosti težkega djela. Tuo pa še ni use: živina se na prostem rjes napije no voji. če pa napajate u hljevu, njeste sigurni, če ste dali živini rjes zadost vode. živina se tud, kar jo pejete napajat, sprehodi an nadiha frišnega zraka (ajarja). Zatuó napajajte, če le morete, nimar na prostem. bacili ardečice. če tajšno karvno sjerot-ko damo prašičem pod kožo, povečamo njihovo narauno obrambo. Esperimenti so pokazali, de tiste pomnožene obrambne sostance stojijo u karvi prašiča le kajšnih 14 dni. če bi tjel prašiče obvarovat za dougo časa, bi jih muorali spet cepit usake dva tjedna. Tuo bi bluó preveč draguó. De bi odpornost podaljšal almanj za nekaj mjesceu, je trjeba zravan seruma u istem času dat pod kožo tud žive ardečične bacile. Na tisto vižo prešiča infetamo, a ga u istem času zavarujemo s serumom, de ne more zboljet. Tajšno cepljenje darži kajšne tri mjesce. če pa po dveh tjednih damo ta pod kožo še enkrat same bacile, se imunost podaljša na pet do šest mjescu. Prašiče je trjeba takuó dvakrat cepit, če jih čemo obvarovat od pomladi do zime. Zadnje čase cepijo samo z ardečičnimi klicami, ki so martve an ta viža cepljenja imenujemo vakcina (vacinazione). Vaš veterinar Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL Po kg. Krave L. 210 do 230 Voli » 230 » 250 Jenice » 225 » 245 Teleta » 360 » 380 Ovce » 150 » 160 Jagnjeta » 325 » 355 Kozliči » 370 » 390 Prešiči (100 do 150 kg) » 400- » 420 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice Jenice breje L. 143000 do 191000 » 133000 » 165000 Cepite prašiče pruot ardečici Ardečica (rosin) je par nas narpogo-stejša boljezen, ki napada prašiče posebno poljeti. Kali, ki jo provocirajo, je skoraj u usakem zdravem prašiču, ža-daržujejo se u telesu, ne da bi jim storie slabo. Ce pa se zmanjša telesna odpornost (resistenza) prašičev, se tiste kali spremenijo u boljezenske. Začnejo kaliti kakor žito kar pride u dobro zemljo, se razmnožijo an preplavijo telo. Boljezen pride u tajšnem primeru sama od sebe. Za ardečieo lahko zboleje usak prašič, ne da bi ušafu boljezen od druzega. S tjem pa ni rečeno, de se boljezen ne prenaša. Bouni prašiči imajo u svojih iztr-jebkih na milijone bacilou. Ce se zanesejo u telo druzega prašiča, bo živau rbo-Ijela, četud je biu prašič po svoii naravi odporen pruot ardečici. Tuó lahko pride cb direktnem dotiku bounih živali z zdravimi al pa indirektno, na primer, če ubijemo bounega prašiča an nevjedoč prenesemo boljezen z rokami, z obuvalom al na kajšno drugo vižo na druge prašiče. Prù tuo je zlo nagobarno. Prašiči, ki so se infetali od bounih živali navadno Zlo hudo zbolejejo, Boljezen se raznaša zlo rada posebno takrat, kar je trjeba bounega prašiča u sili ubit. Poljeti se meso ne darži an zatuó ga skušajo ljudje prodat u vasi za dobar kup. Gospodinje, ki potlé meso operejo, zlijejo vodo na dvor al. med pomije za domače prašiče. Prù takuó se lahko zanese boljezen z rokami med fuo-tar, ki ga parpravljajo. Prašiči, ki lahko zbolejejo zavoj ardečice, ne da bi se je naljezli, pravimo, de njemajo takuó močne karvi. če je živau pravilno fuotrana, lepuó razvita an utar-jena, njena kri ima u sebi zadost obrambnih sostane. Boljezen se je ne ujame takuó lahko an pravimo, de je imuna. Zatuó je potrjebno, de se prašiči zadest gibajo na prostem (na odpartem), imjet muorajo dobar hljeu an dobar fuotar. Ardečica pride narbuj rada u poljetnih, gorkih mjescih. Od usjeh živali prašiči narbuj težkuo prenašajo gorkuoto, ker so mastni. Prašiči se tud ne potijo kakor druge živali, zatuó ne morejo uraunati telesne gorkuote. če prašiči njemajo par-ložnosti, de bi se ohladili, jim gorkuota slabi telo an zatuó se zmanjša njih odpornost pruot ardečici. Potlé se razmnožujejo tud bacili buj hitro u gorkih mjescih. Zatuó je narbuojš, de poljeti pustite prašiče na odpartem, kjer je drevje, de se lahko hladijo. Tisto boljezen se brani z preventiunim cepljenjem. S cepljenjem se da u kri obrambne snovi (sostance) an s tjem se pomaga telesu, de se buojš brani pruot boljezni. Tuó se nardi s serumom (siero) al pa z artifiejelnimi ardečimi klicami (germi). Serum je karvna sjerotka konj, ki so bli artifiejelno večkrat infetani z Djelo u vinogradu Ce še njeste, muorate preča škropit drugikrat vinjike pruot peronospori an pruot plesni (oidiumu), ker je parvo škropljenje že izprau daž an medtem se je tud listje an grozdičje vinjik močno razrastlo. Za žveplanje nucajte škropilno žveplo (zolfo) na primer Mormino, ki ga lahko mješate z bordoško brozgo an takuó branite vinjike z istim škropljenjem tud pred strupeno roso an pred plesnobo (mufo). Kadar vinjike cvetejo, pustite jih u mjeru. Vinjike očistite pred škropljenjem an odstranite od njih nepotrjeb-ne poganke an zalistnike (bastardine). MOKRE ČEVLJE (ČEREVJE AL KOŠ-PE) je trjeba dobro namazat z mastjo al lojem an jih dat na kopita, al pa jih nabasat s papjerjem prou na tardo. Takuó boju čevlji obdaržal svojo ljepo formo, usnje pa bo ostalo mehko. Ne sušite čevljev ankul par vroči peči! Zapuomni-te si, de usnje uzdarži samo takuó visoko gorkuoto kakor človješka roka. Prešiči do 20 kg » 11250 » 15250- PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg. Kokoši L. 550 do 600 Fiščanci » 800 » 85Q Race » 450 » 500 Purani (dindje) » 500 » 550 Zajci » 265 » 280 Jajca (usako) » 21 » 22 ŽITARICE Po kuintalu Pšenica L. 7200 do 7300 Sjerak » 4100 » 4300 Pšenična moka (0) » 9650 » 9800 S j er kova moka » 4900 » 5100’ Otrobi » 2200 » 2360' GRADBENI LES Po kubičnem m. Bukovi hlodi L. 15000 do 17000 Orjehovi hlodi » 18500 » 21500 Čerješnjovi hlodi » 17500 » 19000 Smrekovi hlodi » 18000 » 18500 Jesenovi hlodi » 19000 » 20500- DRVA IN OGLJE Po kuintalu Bukova suhe L. 720 do 800 Druga mehka drva » 510 » 590 Oglje » 2900 » 3000 SADJE IN ZELENJAVA Po kg. Čebulna muha že maja- mjesca začno rastline od čebule veneti an propadati. Listi se dajo z lahkoto izpulit, ker so na spuodnjem koncu armeni an mehki, čebulice imajo nepravilne rove, u njih pa so bjelka-ste, breznoge, en centimeter douge žerke. Iz rovou se šir gnilina, Siva muha, ki je podobna hišni, a je od nje samo malo buj svetla an tanka, je nardila tajšno škodo. Jajčka znese u drugi polovici maja an u parvi polovici junija par dnu čebulnih rastlin. Veljezene žerke se zarijejo u rastline an uničijo glauni poganjek, žerke se potlé zabubijo u zemljo an u začetku luja pride drugi rod muh an učasih buj pozno še tretji. Za uničit jajčka te muhe je trjeba zalivat mlade sadike z 0,06% raztopino sublimata (6 gramu sublimata na 10 litru vode), an tuó je trjeba ponovit tri do petkrat usakih deset dni. Za odganjanje muh posujte koncé s pjeskom, ki ste ga namočil u petrolej al karbolno kislino. Muhe lahko tud zastrupite. Postavite pou kila razrjezanih čebul na usakih 100 kua-dratnih metru zemlje med sadike s pre-rjezom nauzgor. Prerjezane čebule namočite prej u raztopino, ki je narejena iz 3 parti cukerja e 3 parti fluornatrija. U parvih 14 dneh, preča po dežju, al pa almanj enkrat na tjedan, spet namočite čebule u raztopino. Tuó bo pomagalo samo takrat, če boju preganjal an zastrup-jeval muhe usi kmetje an ne samo neka-tjeri. U jeseni zemljo prekopajte an po japnite. Jabolka L. 55 do 70 Krompir » 30 » 40 Solata » 120 » 250 Radič » 50 » 130 SER AN MASLO Po kg. Sir do 2 mjesca star L. 445 do 500 Sir čez 2 mjesca star » 640 » 700 Mlekarniško maslo » 915 » 950 Doma izdelano maslo » 800 » 850 MENJAVA DENARJA Zlata Sterlina L. 6045 Napoleon » 4660 Dolar » 636 Sterlina karta » 1668 švicarski frank » 148 Belgijski frank » 12 Francoski frank » 1,70 Avstrijski šiling » 23 Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica JSjudska Bela kozica in volk ■.............. '—— V mali hišici je živela stara koza s svo- barve. Kadar je mati odhajala na pašo in kadar se je vrnila je vedno potrkala belo tačico. Vse to je videl in slišal volk, je koza odšla, je volk vtaknil svojo sap*> jo hčerko kozico. Obe sta bili snežnobele je vedno naročila, naj nikomur ne odpira trikrat in pomolila skozi špranjo svojo ki je bil skrit za grmom. Nekega dne, ko v vrečo bele moke, potrkal na vrata U» 1 a /*>%«?'// °- 7 - I a it'/eW ' milo prosil kozico naj mu odpre. Kozica la zato je rekla volku naj ji pokaže svo- lo šapo v špranjo in pri tem se mu tudi varo in se močno ustrašila. Volk se je za- čal to svojo zvijačo. Mimo je prišel dr je dvomila, da bi se mati tako hitro vrni j0 tačko. Volk s težavo vtakne svojo debe- otrese vsa moka. Kozica je spoznala pre- man trudil, da bi se rešil in je drago pia- var, ki je volka pretepel do smrti.