Izhajajo 1. in 15. ysacega meseca. Cena jim je za «elo leto 2 K., za pol leta I K. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Novem meatu.
Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra, Ifanjše k&kor 10 Dem obsegajoče se ne sprejme.
Cenjenim naročnikom!
Več naročnikov zaostalo je še z naročnino 2a I. 1899 in 1900. Prosíme dotičníke prav uljudno, naj blagovole do I. julija zaostalo naročnino poravnati, in ob enem vsaj naznanijo, ■I« Želijo tudi nadalje ostati naročniki, sicer smo prisiljeni z imenovanim dnem ustaviti jin^poéiljanje lista.
Gospodarske stvari.
Poletna režnja v vinogradih.
Dokler nismo poznali trtne uši po Dolenjskem, opravljalo se je zelo vsa dela po vinogradih jako površno, nekatera, dasi jako važna, je še eelo popolnoma opuščalo. Med taka dela spadala je tudi poletna režnja. Po starih vinogradih se ni za to delo nihče zmenil. Trte s® je le obrezalo, povezalo, in ko so jim po-gnanki dovolj dolgi postali, se je te vse k kolu povezalo. Kar se je že storilo je bilo k večem
Ave Marija I _ slovo majnlku I90t.
Spiaai Badivoj Pitv.
Zadnji žarki zlatega solnea zapuščajo dolino solza in že se bleste in tope v tamnih valovih neskončnega morja tam daleč, daleč v neznanih nam svetovih.....
Te vrstice pisem za Te mila Dolenjska v gorenjske prijaznih višavah. Tam doli ëez Ivoje tihe krajine plava že tihi somrak na večernega vetriča lahnih perotih; a tukaj gori Krog naene bleste še visoke gore in Žare Triglava vrliovi in skalnati robovi mogočnih planin v nepopisljivo krasnem zlatorumenem svitu večerne Karje, Mrzli dih planinskih sapie dije in veje nizdoli proti dolinam in polagoma in nečuvno zavijajo se tudi tukaj doline v blagodejni plašč tihega večernega somraka.
S stolpa line, prijazne gorske in romarske cerkvice sv. Josta zapel je ravnokar večerni
to, da se je pognanke, raateče po deblih, obralo, kar se je podobiranje imenovalo. Po druzih naprednih vinorodnih deželah, se je že od nekdaj koncem maja, pričetkora junija z pognanki na trtah takole ravnalo. Iz palcev (čepov) raateče pognanke, povezalo se je čisto nič skrajšane k kolu. Iz napneneev (šparonov) rasteČe, se je pa ali čisto odstranilo ali se jih je pustilo, toda nad tretjim ali Četrtim listom nad najvišjim zarodom, se jih je skrajšalo, odlomilo. Čisto odstranilo se je na napnencih tiste pognanke, kateri niso niČ zaroda na sebi imeli. Skrajšalo se je pa tiste, kateri so zarod imeli. Po deblih se je, seveda, tudi vse pognanke proč pobralo, razun da je bil kateri za prihodnje znižanje debla potreben. To delo imenovalo se je man-danje in skrajševanje pognankov, ali skratka, poletna režnja se je imenovalo to delo. Po Nemškem, Ogrskem, Nižjeavstrijskem niso poletne režnje nikoli opustili, kajti predobro prepričani so bili o njeni veliki koristi. Njena velika korist obstoji pa v tem, da se z njo raščo tistih
zvon tja gori proti nebesnim višavam noseč kraljici nebes in zemlje večerni pozdrav: Ave Marija !
In travica po sočni, vonjav duhteči aeno-žeti vpogiblje svoje nežne lističe k tlam, in cvetličice in planinske rožice povešajo svoje miČne glavice časteč svojo „Rožo duliovno" ; z opojnih, vonjavih čaiic in cvetja pa, dviga se z zvona zvonkimi glasi, in slavčka sladkim žvrgolenjem vred, trudnega dneva zadnji pozdrav : Ave Marija! V notranjem te prijazne cerkvice kleči duhovnik pred Najsvetejšim ; tudi on moli in kliče v svojem in v imenu vernih svojih ovčic pobožnim srcem; Ave Marija!.....
Kaj ne dragi bravec, kako vse drugače zdita se Ti nedelja in praznik od navadnega delavnega dne ? Ne samo da tedaj zares počiva delo in trud ubozega zemskega trpina, da miruje delovanje, da vtihne pehanje in šumenje vsakdanjega življenja, zdi se Ti, da tak dan počiva tudi vesoljno stvartsvo da vse kar vidiš krog
pogiiankov, kateri se imajo spreraeaiti v mladike, potrebne za prihodnjo zimsko režajo, možno podpira, raičo tistih pognankov, katerim je le naloga v tekočem letu grozdje roditi, pa zatira. Še daljna velika korist poletne režnje je tudi ta, da se z njo trti zabranjuje, da bi ae prehitro zdaljševala, oziroma povišala, ter da bi tako za daljno obdelovanje neprilična predolga ali previsoka postajala. Ako se namreč trte v pognankih nič ne manda in skrajsnje, potem je prav mogoče, da zažene marsikatera ravno na koncu napnenca najmočnejši, na palcu pa le malo ali celo nič. Posledica temu je potem ta, da ae more pri priliodnji zimski rcžnji, za ne-letno zavreči, nov napnenc na koncu starega lanskega pustiti, kar pa seveda trti jako nerodno obliko podeli, Že celo, ako se to par let ponovi. Vsled takega preliitrega zdaljaevanja oziroma vzdigovanja trt, postane tudi v kratkem času in to že clo v redno v vrste zasajenih vinogradih taka goščava, da se ne ve kam s trtami, in da je konečno še potrebno, kolikor toliko trt popolnoma odstraniti. Vsled prevelike goščave trt pa tudi grozdje veliko rajši oboli, slabši dozori, prerado gnije. Konečno mora biti tudi vsakemu jasno, da ako se trte o poletnem času nič ne obrezuje, toraj na pognankib nič ne manda, da morajo take trte veliko preje v rašči in rodovitosti opešati, kakor pa pravilno mandanje in skrajševanje. To zato, ker morajo dosti preveč popolnoma nepotrebnega lesa do-našati. Vse to so pa napake, katerih se mora umen vinogradnik dandanes paČ ogibati, kajti novi, s cepljenimi trtami zasajeni vinogradi sta-
nejo dandanes jako dosti, in zato je treba paČ vse storiti, kar zamore njih trpežnost podaljšati. No pravilno mandanje in skrajševanje pognan-kov, ali poletna režnja stori pa to odločno, za to jo je treba tndi na Dolenjskem vpeljati, dasi-ravno do sedaj o njej skoraj sledu bilo ni.
Ako naj ponovimo se enkrat, kako da naj se to delo opravlja, povemo sledeče. Najprej poglej ali imaš na palcu (čepuj tri čvrste po-gnanke ali ne. Ako jib imaš, poveži jih čisto nič skrajšane s slamnato vezjo k kolu, naj imajo kaj zaroda na sebi ali nič. Ako pa ne najde» na palcn treh močnih pognankov, ampak le dva, ali pa se celo le enega: potem pritegni najbližjega ali najbližja dva k kolu, in priveži jih z onem na palcu v red k kolu. Ko si to storil, potem loti ae dela na napnencu takole. Vsak pognank, ako nima nič zaroda, odmandaj popolnoma, tisti pognank pa, kateri ima zarod, skrajšaj pa nad tretjim listom, rasteČim nad najvišjim zarodom. Po deblu odmandaj vse pognan-ke, ako ne smatral znabiti kak pognank za skrajšanje to je za znižanje debla potreben.
Slamnate vezi so boljše memo onih rafija-lika, kajti posledne rade pognanke prerežejo ob času hudega vetra.
SneťjaT ječmen.
že dolgo let ni bil zimski ječmen tako snetjav ko letos. Ta bolezen se sicer prikaže vsako leto, toda v tako majhni meri, da ne prizadeva nobene posebne škode. Ijctos je pa nastopila v taki meri, da bo po nekaterih njivah
sebe poveličuje in v prazničnem oblačilu praznuje veseli dan Gospodov. Kako vse bolj svečano in pomenljivo odmeva že glas zvonenja, kadar zvonovi oznanjajo saboto večer, ali dan pred praznikom delopust ! In potem še-le prihodnjega dne ; kdo ima pač tako brezčutno, trdo srce, da ga ne vzdrami in vzbudi vsaj za tre-notek iz posvetnega mišljenja in vsakdanjega življenja, ko čuje s stolpa visocih lin zvonove v lepo harmonično vbratiili, milo donečih glasovih vabeče verno ljudstvo, da tam v svetem kraju počasti in proslavlja svojega neskončnega Stvarnika, da tam zahvali Njťga, dobrega očeta za prejete dobrote in ga prosi, da ga Njegova iskrena ljubeča očetovska roka tudi nadalje vodi varno po trnjavi poti vsakdanjega življenja!
In kaj pa mi dragi Marijni častilci? Kaj ne, oj kako vae drugače se-le v duši naši, v globoČini naših src, odmeva srebrni glas zvona, ko nosi daleko tja v neizmerne višave kraljevi pozdrav naši ljubljeni Materi Kraljici nebes in zemlje? Za nas je vsak dan, ko Čujemo ve-
černi zvon, bodisi v planin mogočnih višavah, bodisi tam doli v dolinah tihih, praznik — veseli dan Gospodov in njegove lioŽje Matere. Toda kakor se zdi otrokom glas in pozdrav do zemske svoje matere o gotovih dneviîi leta, o posebnih slučajih življenja, mileji in ganljiveji kakor sicer, tako imam« tudi mi otroci nebeške Matere posebne dneve v letu, posebne slučaje in trenot-leje v življenju, ko kipi ta prelepi Marijin pozdrav : Ave Marija, nekako skoro bi rekel nadnaravno, v božansko milem navdušenem glasu proti prestolu naše IJožje Matere, ko nam tega pozdrava čisti Jek v duši naši angeljsko sladko odmeva, sočutno in ganljivo, kakor odmevajo srce in naše sočutje pretresajoče strune ubozeg» slepca. In ti dnevi leta so bili za nas najlepši, najkrasneji dnevi celega leta, posvečeni kralju prirode cvetečemu maju, posvečeni Mariji, kraljici vesoljnega stvarjenja. Vsak večer odšli smo od nje v navzočnosti Najsvetejšega z večernim angelj-skim pozdravom: Ave Marija! In kdor je bil zadržan jo obiskati v svetišču, pozdravil Jo je i
prav malo pridelka. Po nekod je ječmen tako napaden, da ga sploh ne kaže pustiti, ampak pokositi in porabiti za zeleno krmo, potem ko se je obželo enetjavo klasje.
l^osedaj nismo rabili proti snetjavosti jee-mena nobenih pripomočkov. Zanaprej bode pa treba tudi to bolezen zatirati, da se odvrne škoda, l^korsna se je letos pokazala.
Proti snetjavosti ;ili „prasnaterau snetii", kakor imenujemo tudi to bolezen, ee rabijo različna sredstva, izmed katerili je namakanje selena in po katerem ee bolezen naprej raznaàa. Namaka sc pa seme na ta način: ^a 100 litrov semena vzeti je 12 dek modre galice, ki naj ae razstopi v 40 litrih vode. V tej razstopini naj se namaka seme 4 ure in med tem Čaaom parkrat preinesa. Na to naj ee odlije modra galica in nalije na seme apnenega »eleŽa, katerega napravimo v kaki drugi posodi «a ta način, da primešamo zopet 40 litrom vode 16 dek apna. V apnenera beležu se pusti seme tlebre pol ure. Na to se odlije tudi apneni beleŽ, ^me pa plitvo razgrne na kakem Buliem podu. Tudi ga je parkrat obrniti z grabljami, da se preje osuši.
Ker so stroški za tako nam^anje nizki, delo samo pa tudi jednostavno, priporočamo našim gospodarjem, da ae poprimejo zanaprcj takega
naniakanja.
Uapešno je tako namakanje semena tudi pri ovsu, da se ga ne loti snetjavost ali praŠ-nati snet.
Vinarslia zadruga t Xorern mesta.
Splošno se pripoznava veliki pomea, katerega bo imela viriar-ska z;idruga v říovem mestu za izboljšanje gospodarskih razmer na Dolenjskem. Vse je v tem edino, da bo zadruga laliko prav blaganosuo delovala v prid našemu vinstva in da bo mnogo koristila našim malim vinogradnikom, zlasti v času, ko bo mnogo vinskega pridelka.
Shod intreaeutov je tudi dokazal, da se za zadrugo vse zanima in da vedo na?i Dolenjci prav dobro ceuiti gospodarski pomen takihle naprav in podjetij.
Pokazal je pa tudi, da se da pri koljčkaj dobri volji še zmeraj delati složno, ako je treba reševati vprašanja, ki so gospodarska in katera se tičejo akuptiih iutcresov celega kraja.
Osnovalni odbor ae je zaradi tega z veseljem poprijel dane mu naloge, nadejajoe ae za trdno, da bo nagel tudi pri ustanoviiem shodu tisto naziraiije, tisto podporo in tisto vzajemnost, ki se je pokazala pri sliodu intresuntov.
Toda prišlo je drugače!
Ustanovni sliod, ki se je sklical na dan 1, maja t. 1., ni kazal več potrebne sloŽnoati za snovanje takega podjetja. Strankarski nameni nekaterih iideležnikov so povzročili, da se je zborovanje pretrgalo ia da se je moral shod raz-iti brez zaželjeuega uspeha. Politična strast je tudi tukaj razdrla, kar se je z mnogim trudom in obilnimi žrtvami doseglo.
Pred vsem moramo obžalovati, da se je tudi v tem slučaju pokazala tista strankarska
Ůoma v svojem hramu, v delavnici, na polja, na potovanju, ko je zaslišal s stolpa bližnje cerkve večerni zvon. Oj koliko jih je pa tudi onili, katerim je ta večerni zvon bil zadnji zvon mrtvaški zvon ! In to je bil zanje poseben trenotek, poseben slučaj življenja in upajmo da VSI, katerim je zapel v tem mesecu večerni zvon, kot zadnji zvon i&ivljcnja, skipeli so s zvona glasovi proti višavam mini in večnega raja in dospěvši tja, zapeli so z angeljskimi kori tam gori nad zvezdami: Ave Marija!
Tudi za nas, ki s tem zadnjim dnem «lajnika kličemo z večernim isvonom Ave Marija, je ta večer poseben trenotek, poseben slueaj v nasera življenju. Zato pa se nam tudi a;di vse drugače, tudi mi sami sebi dozdevamo se drugačni, gledamo v duhu, kako praznuje vesoljno stvarstvo ta zadnji večer majnika, zadnji veČer Marijnega meseca. Poslavljamo in slavimo se od evetliČic kinčanega in duhteČega, od nebrojnib lučic Čarobno razsvitljenega Marijnega altarja, od nam priljubljenega, našim
srcem nekako tajno priraslega kraja, kjer smo mesec dni slavili in častili svojo nebeško Mater, od kraja, kjer so kipela naša srea v pobožni, goreči molitvi proti njenemu rajsko milemu obličju, od kraja, kjer je marsikatera očita In skrita solziea prala lice zapuščene sirote, osamele vdove, moža, ki mu je britka smrt pobrala ljubljeno spremljevalko življenja, matere, ki je izgubila morda svojega edinega sina, edino hčerko, očeta, čigar sin je zabredel v valove razuzdanega življenja in brezverstva, sivolasega starčka in stare mamice, ki sta na koncu svojega zem-skega potovanja; slabotna, bolehna, morda osamela, zapuščena ali celo od lastnega sina, lastne hčere zaničevana, preganjana. Da, slovimo se od kraja, kjer ste zapuščeni, s križi in težnjami življenja obloženi, od sveta zaničevani in preganjani „Tolažniei žalostnih'^ tožili iz dna potrtih src, kjer ste od bede in revščine zbegani klicali „Pomočnico kristjanov" na pomoč, kamor ste z grehi in pregrehami obloženi zaupno pri-bežali k „Pribežališču grešnikov", od kraja,
nestrpnost, ki le razdira, ia ki je bila v tem sluôaju popolnoma neumestna in ne-atemelj ena.
Pri shodu interesentov se je vsestransko odobrilo načelo, da ima »tati zadruga nad strankami, tedaj zunaj političnih bojev, da ima biti gospodarsko podjetje, katero imamo vsi brez razlike podpirati.
Osnovalni odbor, ki je dosedaj ravnal po tem načelu, ne le pri sestali pravil ampak tudi pri izbiranju pripravnih mož, ki hi hoteli delovati v tem smislu v posameznih odborih. Ko bi bilo tedaj na ustanovnem shodu le nekoliko več doslednosti, nekoliko več obzirnosti in strpljivosti, skratka nekoliko več dobre volje in vneme za koristno stvar, gotovo bi se bila zadrnga s prav takim naudusenjem ustanovila, s kakorsnim ae je zakluČii prvi shod interesentov.
Tako se je pa strankarskim namenom nekaterih udeležnikov na ljubo preprečilo nadaljevanje zborovanja.
Kakor se sliši, deluje osnovalni odbor pogumno naprej in skliče v kratkem nov občni zbor. Upajmo, da se pri tem shodu važna ta zadeva mirnim potom resi in da se pokaže zopet tista vzajemnost, ki je neobhodno potrebna, ako naj se rešujejo tako važna gospodarska vprašanja kakor je predstoječe. Pričakovati je, da se tudi tega ahoda udeleže vsi interesentje, katerim je na stvari ležeče in kateri so se iz pravega namena udeležili prvih dveh shodov.
Dolenjska kleturska ziidruga.
Dne 1. maja imela je dolenjska kletarska zadruga prvi, to je osnovalni obČni zbor. Pri tem sprejeta so bila z le kaj majhnimi spremembami pravila. Ko je prišla na vrsto volitev v načelbtvo, nadzorstvo, presojevalni odbor itL razsodišče, nastal je med zborovalci prav brez v8e potrebe razdor. Vsled tega se volitev ni izvršila, marveč so se zboroviilci razšli. Nekateri so koj sklepali^ da je dolenjska kletarska zadruga zaradi tega pokopana, in z nekim veseljem »o to vest okolo trosili. No, tisti možje, katerim je osnovanje dolenjske kletarske zadruge res pri srcu, sklepali so pa drugače, rekli 80 čez par tednov se bode vsa razburjenost polegla, sešli se bodo zopet možje pravega mišljenja, volili bodo vse odbornike, in zadruga bo osnovana. Tako se bode, ako Hog hoče, tudi zgodilo. Koj po binkoštih enkrat, sklical bode osnovalni odbor, zopet prvi občni osnovalni zbor.
Pri zhoni dne 1. maja bilo je kaj malo kmečkih vinogradnikov navzočih, bilo jih je komaj četvorit^a. Iz tega gre sklepoti, da med kmečkimi vinogradniki ni še pravega zanimanja za klctarsko zadrugo. Pomanjkljivo zanimanje utegne pa svoj vzrok le v tem imeti, da niso možje o stvari, to je o koristi kletarske zadruge se zadosti podučeni, ali pa, da so o njej še celo napačno podučeni.
Za to liočemo danes prav na kratko pojasniti . da hode kletarska zad ruga ravno za kmečke vinogradnike v prvi vrsti Jako koristna
kjer smo mi vsi z doline solz, mi vse vboge zapusene reve klicali: „Ave Marija!^'
Treba nam je dati slovo temu svetemu kraju, toda kakšno in kako? Oj, draga nedolžna mladina, Ti resnična podoba. Ti živa slika eve-točega maja, k Tebi obrne se najprvo moje okorno pero.
Ko citas te skromne vrstice, misli, da je on, ki jih je pisal, posebno in zlasti mislil na Te in Te v tej sveti gorski višavi posebno priporočal ilariji v varstvo. Poglej tja v njeno aveto obličje, lepše kakor solace, poglej tja v čarobno modrino njenih rajskih očes, milejih in krasnejih kakor zvezde na nebu, poglej in vtisni si tega pogleda živo, bujno podobo globoko v Bvoje sree ; nosi in hrani to podobo varno na vseh potih svojega zemskega potovanja do zadnjega življenja dne. Neba jasna modrina razpenja ee še nad obnebjem Tvoje osode, mirno ae plava šibka ladja po jezeru življenja in krog in krog Tebe smeje ae Ti se vesoljno stvarjenje v najlepšem zelenju, najdivnejem vonjevem cvetju
nedolžne, brezskrbne mla<losti. l^oda verjemi mi, morda — ako že ni — ne dolgo bo tega in čez obnebje Tvoje osode prihruli bodo Črni oblaki, iz mirnega jezera vrgli hodo viharji strastij in nesladnosti, skusnjaveev in zapeljiveev Tvojo ladjo daleč, daleČ v besneče, divje kipeče morje življenja.
Ako nisi zidal na trdno skato podlago bv, vere, ako si nisi vtisnil pogled na neoiiiadeževano ,,Devico devic", globoko v svoje snx, zastonj je ves Tvoj trud, da uideš tem viharjem ; kakor ladja brez krmila trešči ob skalne robove izza besnega morja zevajoče, tako bode tudi Tvoja šibka ladja brez pravega, zanesljivega krmila sv. vere treščila prej ali slej ob robove pogubljenja Tvoje duše, Tvojega telena Toraj nedolžna mladina, oj ozri se se enkrat tja proti svetišču, od koder Te ona, zvt-zda in voditeljica naše osode tako milo, tako ljuboznjivo z ma-čitas, se enkrat k njej in prosi jo z vso otroško terno ljubečimi, rajskimi očmi gleda, ko si se poslovil ta večer od nje, ozri se, ko te-le vrstice
in (ia kaže, da vsled tega ravno oni v kar le mogoče velikem številu k njej pristopijo, kakor zadružniki, ali pa, da jej vsaj nikakor ne nasprotujejo. l^iHttio dolenjsko vino je na Kranjskem posebno pa se lia Koroškem jako pn-ijubljeno. Zato plačuje se pa tudi dražje, in sicer veliko dražje kakor drufja vina. Pri vsem tera pa na Dolenjsko vinskih kupcev, vinskih trgovcev skoraj vefi ni, tako da je vinoj^radnikom veliko težje vino v denar npraviti, kakor bi niarsikdc) mislil. Navezani so skoraj zgolj le na doinaëc gostihiirarje in krcmarje, na domače vinske prekupce. Toda ti ne potrebujejo ga toliko, da bi slo vino liiiro v kupčijo, daairavno se ga Že le malo pridela. In tako pride, da dolenjsko vino, đaai je jako čislano, ni po zu-ïianjili kupeih tako iskano, kakor bi moralo biti.
K temn pripomore ae posebno dosti to, ker ni že skoraj na Dolenjskem zidanice, v kateri ležalo toliko vina, kolikor bi ga ptuj kupec na, enem mestu natočiti želel, šeie po Bog ve koliko zidanica]) zaželjeno množino iskati se rou pa ne izplača zaželjena množina vina, se vsled tega po drugih vinorodnih krajih iače in z mešanjem belega in črnega vina se neko le po barvi dolenjcu podobno vino skupaj zbrozga, ter zii dolenjca toči. In tako pridemo Dolenjci tega, da ne to malo vina kar ga pridelujemo, v Ljubljano, ali na Gorenjsko, ali na Koroško odriniti ne moremo, ter da se se vrho tega, z brozganjem ptujega vina, našemu Dolenjcu dobro ime jemlje, ob kredit spravlja.
Kakor hitro bo kletarska zadruga osnovana, ponudil jej bode lahko vsak vinogradnik svoje
gorečo ljubeznijo, naj Te Ona varno in srečno vodi po poti zemskib zmot in skušnjav, obljubi ji) da ostanes vedno nje zvesto ljubeči otrok, in postaneš vreden sin, zvesta bči svojemu narodu, ponos in ščit mili naši domovini !
In mi drugi, ki nam je že zatonilo pomladno solnee za goram poznili let, mi, katerim je prvo evetje pomladi, ali morda tudi že zadnji jesenski cvet že davno, davno odcvel.
Kakosno naj bode nase slovo na ta zadnji večer majnika? Poglejmo nazaj v tok svojega viharnega življenja, koliko slabega, omadeže-vanega in oskrunjenega najdemo sem ter tja na krivih, slabih potih zmot zemskega potovanja. Oj zlati vek, oj zlati čas, minil je nam in ne pride več nazaj ! In vendar popraviti moramo kar je bilo krivega, očistiti kar je bilo omadeževano in oskrunjeno, toda kako? fíee je, kar je bilo, prominulo je vže v globofcim daljne večnosti, do katere nam so zaprta vrata, ali vendar imamo klju6, ki nam odpre tudi ta vrata minoJih dni, ter da tam poravnamo svoje dol-
vino, in naj ga bode tndi le malo. Zadruga b» vino, da je le v resnici pristno in dobro, rada kupila, ter brez vseh posebnih pogojev koj izplačala. Tako nabrala si bode zadruga v svoji kleti dosti in poštenega vina, katerega bo prav lahko naprej prodala, kajti skrajna poštenost katera bo morala v njej vladati in pa lepa prilika, ptujemu kupcu, tudi z veliko množino vina lahko postreči, to privabilo jej bode odjemalcev dovolj. In kaj bi jih ne, saj ne bode Ljubljančanu, Gorenjcu, Korošcu _dru-zega treba, kakor zadrugi po poknšnjo pisati, ter ako mn ta ugaja, posodo ter denar v Novo mesto poslati, in vino bo doma brez vsega potovanja, to je brez stroškov za potovanje, brez vseh meŠetij, napitnin i. t. d.
Tisti kmečki vinogradnik, kateri bo ob enem tudi zadružnik, izplačan bode dobil pa se del dobička, katerega bo zadruga pri prodaji vina dosegla ter ga čisto pravično vsako leto med zadružnike razdelila. Kadar bodo nove zasaditve vinogradov pa tako roditi pričele, da se bode za zadružno potrebo, to je za njene kleti že dosti preveč vina pridelovalo, ter jej ponujalo ; potem bo zadruga svojim udom tudi s tako zvanim komisijskem posredovanjem v kupčiji na roko sla. To je tako razumeti, da bode zadruga svojim članom naravnost vinskega kupca preskrbela, ako mu iz svoje lastne kleti postreČi ne bode zamogla. S Časom prišla bode zadruga gotovo tudi v položaj, da bode svojim članom s predplačili na vino pomagala, toraj s kreditom. Po vsem tem previditi mora paČ sleherni kmečki vinogradnik, da bode ravno zanj kle-
gove in račun življenja. In ta ključ ponuja nam naia dobra nebeška mati, ozrimo se z vsem zaupanjem svojih src na Njo, Ona bode vsled nje mogočne priprošnje popravila in poravnala nase dolgove, Ona izbrisala vse sledove naših slabosti in naših zmot. Ona, naša ljuba mati vodila nas bode tudi nadalje po pravi poti krščanskega mišljenja, pravega in poštenega življenja. Drugemu za drugem seveda bode prej ali slej večerni zvon zadnjega maja zazvonil zadnjo: Ave Marijo! Toda upajmo, da vsi ki smo se videli tam v prijaznem Novem mestu ta mesec pri smamieah, snidemo se zopet nad zvezdami in da z angeljskimi kori skupno pojemo, sklepno kličemo:^ „Ave Marija!"
Tudi zame je nocojŠni večer težka ločitev od Marijnega altarja. Vsaj tja sem rad pribežal in nikdar ne zastonj. Tam v sveti tzboti in samoti umolknili in vtihnili so viharji, tam našel sem mir svojemu srcu, mir svoji duši.
Škoda, da mi )e proatoT v tem listu le kratko omejen, in da pridejo te le vrstice en daa
tarska zadruga v pr7Í vrsti velike koristi, in zato se je nadejati, da v obilem številu k njej pristopijo.
Poduk v zelenem cepljenju.
Pri napravi novili vinogradov si najraje pomagamo z zelenim cepljenjem. Največ novih vinogradov je ua ta način že nastalo, in zeleno cepljenje obeta v rokah malega posestnika tudi zanaprej najlepše vspehe. Zalibog le, da primanjkuje po vinorodnih občinah se zmeraj inladenčev, ki bi bili popolnoma nposobni za to delo in kateri bi pomagali vinogradnikom ob Času zelenega ccpljenja. Da trpi vsled tega mnogo novih nasadov, je čisto naravno. Radi pomanjkanja pripravnili moči se novi nasadi ali ne pocepijo o pravem času. ali se pa slabo po-cepijo; pa tudi s cepljenimi trtami se ne ravna tako kakor bi bilo trel)a.
Da se odpravi čimpreje ta nedostatek, je treba, da imamo po vinorodnih občinali zadosti sposobnili mladenčev za zeleno cepljenje.
Zaraditega priredi tudi letos vodstvo kmetijske šole na Grmu praktičen poduk v zelenem cepljenju, in mi opozarjamo danes vsa županstva po vinorodnih krajih na ta poduk in jili prosimo, da odpošljejo v ta tečaj pripravne (saj 16 let stare) mládenče, da se ondu popolnoma izurijo v potrebnem in važnem delu zelenega cepljenja.
Da ee neimovitim mladenčem iz novomeškega okrajnega glavarstva omogoči mleležba, «e bode 20 mládencem razdelila podpora v znesku 2 kron. (Grlej zadej dotično naznanilo.)
pozneje mej svet, kakor so prav za prav namenjene. Tolažim se in obljubim Ti dragi bralec, da Ti v kratkem podam v posebni knjižici ob-Širnejo sliko vseh let majuikov svojega žirij enja . . .
Blede lune srebrni svit leži čarobno razlit po tihih gorskih višavah. Iz bližnib cerkva in daleč tam iz doline tiiiih, pojo zvonovi v sladko vbranih, milo donečih glasovili zadnji pozdrav majniku, zadnji večerni, angeljski pozdrav: Ave Marija! Tiho, tajno tilio vmira tudi zvon za zvonom v zadnili bronastih akordih, v zadnjem odmevu : Ave Marija !
In stoječ tam ob robu gore pred sv. razpelom , s tem zadnjem v tiliih nočnih zračnih valovih plavajočem in se zibljajocim odmevom splavala in skipela je tudi moja ginjena duša iz ozke srčne globine daleč daleč proti nedo-glednim sinjim nebeskim višavam pevaje in po-veličevaje kraljico nebes in zemlje v ponižnem jzadnjem pozdravu : Ave Marija !
Politični pregled.
Presvetli cesar gre 12. junija v Prago, koder bo bival Štiri dni ; obiskal bode se dvoje drugih mest. Prebivalstvo se pripravlja za navdušen vsprejem ljubljenega vladarja.
Pač vesela novica, da državni zhor dela, veliko sicer ne, a vendar nekaj. Vsprejela je 18. maja zbornica novo postavo o žganjarini. Deželne doklade na žganje po novi postavi odpadejo, a poviša se državni davek, ki bode znašal nekako 19 miljonov kron. Da pa ne bodo dežele odškodovane, se bode omenjeni denar razdelil med dotične dežele. — Zadnja trgovinska pogodba z Italijo, ki se ima 1. 1903 obnoviti, prizadela je zlasti vinorejeem in vinotrštvu hud udarec, ker je bilo silno olajšano uvažanje laškega vina, seveda nam na škodo. Zato so se poslanci krepko postavili, da naj se pogodba v prihodnje sklene tako, da ne bo škodovalo domači vinoreji in vinarstvu. Upati je, da bodo poslanci prodrli s svojim predlogom, dasi je minister silno nasproten. — 20. maja predložil je finančni minister načrt postave za — nov davek! Torej zopet nov davek ! Da, uvesti liočejo davek na železniške vožne liste, in sicer za vožnjo po veivjih želczni(;ah od vsake krone vožnje cene 12 vinarjev davka, na manjših železnicah pa 6 vinarjev. Da država potrebuje denarja, kdo bi se ne Čudil, ko hoče napraviti velike vodne prekope, za katere potrebuje za prvo silo 75 miljonov kron. A te vodne ceste koristile bodo v prvi vrsti severnim deželam naSega cesarstva in pa — Nemčiji, Zato je pa državni poslanec Povse stavil vladi predlog, naj ne pozabi južnih dežel in se potegoval za železnice Tržič-Kranj, in Trebnje-Tržišče. Sla bi ta železnica od postaje Trebnje preko Mirne-Mokronoga v Tržišče in zasegla tudi rudokope v St, Janžu, Stala bi ta železnica 2,760.000 kron; dežela je obljubila 200.000 kron, udeležniki 360.00^ kron, toraj odpade na državo 2,300.000 kron. — Kako veseli bi bili, ko bi dobili to železnico, za državo je le drobtinica to, a nara bi se poznalo vendar le! Dalje je državni zbor sklenil postavo, po kateri se ne sme v rudokopih delati na dan več ko 9 ur, ker to delo človeka jako izrabi.
Angleži sami Burov ne morejo preobvladati zato so naŠuntali Burom sosedne divjaške narode , da naj bursko deželo opustošijo s požiganjem in plenjenjem! To je človekoljubnost!
Plâe se nam:
Iz obrtnih krogov iz Novega mesti. — G. med-H'k, bliigovolite sprejeti moj dopis, da tudi javnost zve, v kaketii položaju da je obrtna oiganizacija in kak« se ista razširja tu pri iiiis. Doe 19. maja ob 2. popoldne se je imel izvršiti obňni zbor „oljrtne zadruge" Ziv tusodni okraj. Kmulo po navedeni uri otvori gosp. nnóelnik občni zbor, ob prpc«jšni udeležbi, ter govori o delovanj« v pretekli dobi. Gosp. načelnik š« m mogel »končati svojega poročila, ko tnu mejklic pretrga govor. Mejklic je prišel od osebe sicer častitljive po starosti, a z zeln mnl.j premislekom. Ko so njeiçovi somišljeniki videli, da se je oglasil omenjeni obrtnik, so tudi sami jeli vpiti, tako da niS'> nobenema pustili, da bi ovrgel njili trditve, g, imčelnik jili je «lical k redu ali nobena beseda njegova ni nič izdala. Krivda je najveí na njemu Bameimi, ker ni povabil od politične oblasti nobenega zastopnika, da bi dotični za red skrbel. Vladni zastopnik bi tudi marsikaj aliňal in sicer največ o tem, kako se lahkomiselno lï-dajajo obrtna dopustila od strani okrajnega glavarstva. Ali nismo zato vstnnovili „obrtno zadrugo", da bi t prvi Trsti na to gledala, kdo je Bpusoben samostojno obrt iKvršeťati? Politično obrtno oblastvo bi se moglo Tendar obračati za pojasnila na zadrugo, ne pa da jo preziru v tem smislu. Krivi ste tudi sami gosp, na-ielnik, da je bila taka nezadovoljnost med sodruíniki. Vprašali so Vas, zaknj se tudi take nepravilnosti gode "d strani obrtne zadruge, dsi se daje dopustilo nesposobnim za poklic katerega se prosi. Vi ste se na jako Človekoljuben način izgovorili, in sicer da se je dalo la takim, ki so iineli veliko otrok, ki bi jili drugače ne mogli preživeti. Temu se je slišalo občno "porekanje, ker je tudi res, (U je kaj enakega nepravilno poitopanje. Marsikateri bi se potem samo oženil in stem doprine,íel dokaz sposobnosti za izvrševanje obrti, ker bi drugače ne mo»el priti do dopustila ali koncesije. Kaj enakega se ue sme več ponavljati, saj je tudi proti ol)rtne[iiu zakonu!
Splošne nevolje vendsr niste docela sami krivi. Kriva je tega največ nerazsodnost ali ueizobraženoiit sodruinikov. Veliko ali vsaj večina je takih obrtnikov ki nimajo niti pojma kaj je zadruga, v čem obstoji, kaj hoče. Takim nevediiežem bi bilo treba najprvo pojasniti celo stvar in sicer, da je zadruga „skupnost" posameznih obrtnikov. Da ista varuje interese posameznih obrtnikov, da se ista poteguje za koristne na-prave obrtnosti v jako razsežnena pomenu, da zo-pÊt odklanja kar bi bilo skupnosti ali posameznim v škodo. Nadalje pojasniti od kod preti rajveč zla obrti, in itd kje da bi se dobila pomoč za razvoj in napredek, Pojasniti bi bilo treba kaj zamore doseči posameznik na merodajnem mestu, in kaj doseže luhko dobro organizovana skupnost. Kako neprecenljive važnosti da je sloinost obrtnikov v času volilnih bojev da bi sel posameznik kakor skupnost vsi v boj le za naše koristi. Cel odbor bi moral delovati za posameznega obrtnika kakor za skupnost, ako se zedinimo, ali nismo kakor ena družina pod enim gospodarjem ? Pri enem gospodarstvu ki je bilo na dobri pndlagi, se je delovalo v skupnosti za blagor cele drn/ine z najboljšim Uspehom, a pri drugem ki je bilo na slabi podlagi da je gledal vsak ud druiine le na svojo korist, začne kmalu pokati na vseh krajih, in polom je gotov. Kuako j« tndi z nami. Ne morem trditi, da bi vedoma nasprotovali sodružniki dobri ideji, trditi pa smem z VSo gotovostjo, da prevlada nezaupnost do bližnjega,
kar tudi ni čudno. Kolikokrat je loi! obrtnik ie izrabljen v politične svrbe, še vselej se mu je obljs-bovalo marsikaj, a prejel 1« še malo. Vsled tega bo oplaŠeni in obupani ter ns verjamejo Dobenemtt ved. Preteklo bode marsikaj časa, da se toliko zedinimo, da zaupamo drug drugemu kar nas je enega sloja.
Zadruga bi ne smela nikdar prekoračiti svojega delokroga, saj ima dovolj veliko ugodnost, da zamore delovati le za svoje Člane pravilno in vsestransko pravično, ne ozirajo se ne na desno ne na levo, potem si pridobi zaupanje posameznikov. Potem bode tudi vsak z veseljem žrtyoval po svojih močeh zadrugi v korist.
Potegovali 80 se nasprotniki, da bi se zadruga razpustila, ali Če, še ostane, naj se doneski zlattia znižtjo in sicer za mojstre od šest kron na dve kroni in pri učencih od sest na eno krono. Da bi ta predlog obveljal, dvomim, ker pravilno ni odobren, toraj ga obrtna oblast tndi ne bode smela potrditi, saj občni zbor ni bil za nobeno reč sklepčen, tako tudi za to ne. Ako bi pa obveljal kaj bodejo pa oni rekli ki a» tu plačali vedno vse doneske, kakor je v pravilih navedeno, Toraj za vse enaka pravica!
Ako je dotične poleg nerazsodnosti še privedlo do sklepa, da bi se zadrui;» razpustila, ia se s tem ubranili da bi ne bilo tieba plačati svoje prepričanje ki bi mu brezdvomno Inhko veliko koristilo. Denarja nima tako nobeden, da bi ga tje metaly posebno pri obrtniji so z težavo prihranjeni kaki zneski. VeČ je pa tudi takih, ki res ne morejo dati več na enkrat, kar bi pa vsejedno vendar žb lehko plačali, kar ziidiuga obstoji. Da ste pa na napačni poti, da je vodilna zvezda Vam zavist, to st« pokazali stem, da naj se vsem onim ki bodejo nanović prišli izvrševanje obrti naloži pristojnine * obrtno zadrugo deset kron ! Stem ste hoteli vsaj nekoliko onemogočiti tudi spretnim in izurjenim mkodelcem ii-vrštivanja samostojnega obrta. I'o ni lepo, kar sam sebi ne želiá, tndi drugemu ne Seli,
Pritoževali ste se, kako narašča obrt, posebno v mestu in okolici da je preveč obrtnikov, da drug dni:;[enni trgamo zaslužek iz rok, da na deř^eli pa primanjkuje dobrih obi'tnikov. Vse to je res, premislite pa ne, kjer je vzrok temu. Na deželi je vfliko slabo izurjenih rokodelcev, ki delajo za vsaki denar, seve narede pa tudi tako, največ trpi potem kmet, ki mora največkrat slabo (Ulo dvakrat plačati, katero áe vsejřdno ni porabno. Delajo od zore do mraka po letu, po zimi pa od ranega jutra pc^zno v noč. Tem sploAno imenovanim „fuSarjem" se ne more drugače v okom pridati kakor le potom zadruge po njenih pravilih. Posten rokodelec ki gleda na svoj izdelek pred vsem, da mu čast dela, in da obvaruje ^kode svojih naročnikov, nikakor ne more tekmovati z takimi „fnSarji", ki s svojimi izdelki le čast kradejo dobrim obrtnik )m, íe pfisebej pa ne morejo dobri rokodelci po deželi izdrževati dobrih pomočnikov, ker ti se le svoje ure drže ne oziraje se na razmere jio deieli. Vsako dobro delo pa hoče imeti svoj čas, predno se zgotovi, zato se more vedno tudi bolje plačati^ kar pa na deželi ni tega. To po večjem navedeno je vzrok temu da silijo obrtniki v nie.>fta ali njili obližja. Teh ljudi se pa ne sme prezirati, kajti to so naši sotrpini, kajti se imajo tako boriti kakor se imaino mi za vsakdanji kruh. Da se pa olajša na« stan j« edina pripomoč k temu le obrtna zadruga, stem hočer» v prihodnje po večjim pojasniti, potem prepustim Vašemu premišljevanju ali ste na pravi poti, oni ki
delate zoper zadiužno organizacijo. Na svidenje pri-liodnjič 1	__Obrtnik.
Domafie vesti.
(Procesija za sv. leto) 19. majnika je bila Jcaj TeliCaatna in lepa radi velicega števila udeležen-«e?. Ker je pa nekateiim pot predolga i. t. d,, zato je predstojuištvo mestno župne kapitfiljska cerkve do-loèilo, da se v prihodnje vrše procesije ne ob ptilu 3. ari marveč ob 3. uri, dalje da gre procesija iz kapiteljske ctjrkve v samostansko, od tam pa h kapelici na domačem pokopališču, in od tam nazaj v kapiteljsko cerkev. Tako bo pač vsem uatieženo. — Neka) proceeij bo še v jeseni, da bo prilika dana Tsem, aadoblti odpustke sv. leta
(Nova maša.) Drugo binkosttio nedeljo 9, junija bo T trgu Mokronogu daroval novo sv. mašo sa-lezijanec gospod Franc Fovše iz obSesp^štovane tu-kajšne rodovine Povletove (po domače Španček). Ta gospod je prvi slovenski aalezijanec-duhovnik. Pridigal bo sorodnik g. novoniasnika, preć. g. kanonik Frančišek Po vse,
(Umrl je) 16. maja v Mariboru vČ. g. Ludovik Hudovernik, vikar stolne cerkve, brat c. kr. notarja g. Aleksandra Hadovetnilta. N. v. m. p. !
(Mestno- župna kapiteljska cerkev) je dobila pred binkoStnimi prazniki nova lejia gotična ^rata iz zakristije v cerkev. Krasi jih zlasti dragocena podoba Dobrega Pastirja v mozaiku, to je: podoba je sestal Ijena iz samih majhnih raznobarveiiih kamenčkov, ki tvorijo lepo celotno sliko.
(Sklep obrtno nadaljevalne šole v Rudolfové m). Ob letošnjem sklepu obrtno nadaljevalne šole je štela leta 84 učencev. Od teh jih je dovršilo osem 3 prav dobrim uspehom, in sicer dva v pripravljalnem tečaju, trije v 1. letu in trije v II. letu, 60 z dobrim uspehom, ostali pa z nezadostnim. Obisk poduka je bil reden ter je v tej zadevi obrtna zadruga dobrodejno uplivala, da so se rokodelski učenci i ob nedeljah popoldne redno udeleževali poduka v krščan-ikem nauku. — Na binkoštno nedel o in pondeljek so bili razstavljeni v risarski dvorani tukajšne C. kr, višje gimnazije izdelki iz obrtnega riaarstva, apisja, računstva in pisanja. Tu smo imeli priliko prepričati se o aspeiih, ki se dosežejo z rokodelskimi učenci na tej šoli. Priznamo, da so bile razstavljene n. pr, iz risar-stva jako dovišena dela, ki so pričala o veliki pridnosti in nadarjenosti posameznih obrtnih nČencev ter o spretnosti in tiuđaljubivosti g. Cibra, tuknjšnjega kiparja m učitelja v tej stroki tako, da so vsaeega ebiekovavca prijetno iznenadile. Ravno tako so kalala vsa druga izložena pismena dela o velikem trudu, pridnosti in koristi. Pri tej priliki se ne moremo «držati, da ne bi gospode mojstre opozorili na to, da storé svojemu stanu, obrtu in učeči se mladini največ koristi s tem, da ne le redno pošiljajo v izučenje jim izročene učence v to šolo, ampak cla poleg tega skrbe zato, da se ti d o m a še kaj uče in da prosti éaa ne tratijo s pohajkovanjem in igranjem za denar. S tem delajo le čast sebi, svojemu stanu in najboljše skrbe za posten in dober naraščaj v rokodelskem stanu.
(Ob4inski nradi pozor!) V založništvu J, Krajčeve tiskarne v Novem mesta so se vsled mnogih zahtev domovinskega zakona že napravile sledeče tiskovine: 1. Prošnje za vsprejem v domovinsko «vezo. 2. Rešitev prošnje za vsprejem r domovinsko jtvezo. 3. Potrdilo o iatinitem prejemu prošnje. 4. Ob-
vestilo stranka o priznanji ali o odreku domovinske-pravice. B. Potrdilo o rešitvi prošnje za vsprejem.
0.	Zaznam o v občini bivajočih občinskih članih.
7.	Zaznam n v občini pristojnih občinskih Članih.
8.	Zaznam o v občino došlih občinskih Članih. — P. n. občinski uradi se s tem vabijo, da si te za nje jako važne tiskovine, katere so v slovenskem in nemškem jeziku natisnene, kakor le mogoče hitro pri tej tiskarni naroče.
(V svarilo!) Glasom uraduRga poročila je vlada države St. Paulo v Braziliji razpisa a podjetje za uvoz 30,000 izseljencev. Med tozadevnimi ponudbami .so tudi štiri taciii ponudnikov, kateri se zavežejo useljevati Avstrijce. Dasiravno še ni določeno, za katero ponutibo se bo biaziljanska vlada odloČila, je zelo verjetno, da V( li" fdno od 4 prejenmenienih potrdila, ker so avBti.j>ko-ognr3ki izseljenci kot pridni in strokovni delavci obče znani in iskani, ter se )im pred vsemi izseljenci dingih držav vsled tega daje prednost. — Kar se tiče razmer, katere avstrijskim izseljencem v St, Paulo pretijo, se more iste na podhigi popolnoma zanesljivih »a licu mesta pridobljenih prepričanj sedaj kakor prej imenovati skrajno neugodne, ter se vsled tega pred vseljevanjem v Brazilijo ne zamore zadosti svariti. — Kdor se poda v St.. Paulo v naději, da si tam samostojno pridelovanje pridobi, se le prebridko vara. Tz.ie]jenim ne da država nič zemljišča v lasti	tega so prisiljeni posestnikom kavepantaž duinariti s težkim delom in jako pičlo plačo, ktiteie razmere se skoraj prav nič ne razlikujejo od prejšnih sužnjev. Posestniki plantaž so vsled nizkih cen kave in vsled gospodarske krize skrajno zadolženi, ter radi tega že tako nizko dninarino še bolj doli pritiskajo, ali pa delavcem popolnoma odtegnejo. Z ozirom na jako pomanjklivo pravosodje v državi St, Paulo pa je izseljenec takim slučajem popolnoma izpostavljen. — Temu pa se pridruži Se težava se novim podnebnim in drugim neznanim razmeram privaditi, neznanje deželnega jpzika, vse te okolščine vplivajo na to, da se izseljenec precej čuti osamelega in obupanega kar na njegovo delozmožnost jako ne ugodno vpliva. — Ker je v uvodno omenjenem dobavnem razpisu vlade drŽave 9. Paulo pogojeno, da 8« mora za slehernega izseljenca doprinesti potrdilo oblasti zadnjega stalnega bivališča, v katerem je overjeno^ da pripada poljedelski rodbini, da je delozmožen, in kako je njegovo nravno in državljansko vedenje, s» občinam strogo prepove, sploh kaka taka spričevala izseljencem izdajati, temveč jih opozoriti na pred 10. leti se dogodivše žalostne slučaje, katerim so se takratni izseljenci v Brazilijo razpostavili in so tudi vsled nečloveškega ravnanja v Braziliji večinoma od glada in bolfzni tam pomrli.
C, k. okr. glavarstvo v Rudolfovem, 15, maja 1901.
(Vabilo) na XXXVII. redni občni zbor „Slovenske Matice" v ponde^ek dne 3. rožnika 1901.1. ob petih popoldne v mali dvorani „Mostnega doma" na cesarja Jožefa trgu. — Vrsta razpravam : 1.) Predsednikov (igovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo za dobo od 1. rožnika lani do ."îl. velikega trayna letos.
3.)	Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1.1900,
4.)	Volitev trek računskih presojevavcev. (§ 9 lit, a) dr. pravil), h.) Poročilo blagajnikovo o proračunu za
1.	1901. 6.) Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7.) Posamezni nasveti in predlogi.
V Izubijani, dne 14. vel, travna 1901. Predsednik: Fr, Levnc, blagajnik: Dr. Jožef Staré, tajnik: Ë. Lah.
{Oddaja zelenili cepiôev.) Tisti vinogradniki, ki 80 prosili za zelene čepiće holjših trtnih yrst se opozarjajo, da jih dobijo v petek, dne 7. junija ob uri popoldnn v državni trtnici v Ru-^iolfovem.
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
SlC^ Praktičen poduk o zelenem cepljenju trt
yriredi vodstvo kmetijske Sole na Grmu v soboto dne 22. junija t. 1. Poduk se piičiie ob 6. zjutvaj m bo trajal dopoldne iu pojwldne po Btiri ure.
Toga poduka se laljko udeleže odrasli kmetski mladeniči iz vinorodnih kmjev, ki niso cepljenja v.ijeni.
Mladeničem iz Novomeškega, Trebanjskega in ilnžemberškegra okraja, ki se želij«) udeležiti tega poduka, je dovolil deželni odbor podpore ki zinjišajo po 2 kroni.
Mladenci imenovanih okrajev, ki bi se radi udeležili tega poduka, naj se zglasijo pri županstvu, da jim to potrdi, da so res ukaželjni in da ae ne morejo na lastne stroške udeležiti poduka, S tem potrdilom oziroma pripnročilom naj se zglasijo potem pri podpisanem vodstvu.
Vodstvo kra
nske kmetijs\te šole na Grmu,
ne 30. maja 1901.
Darovt za novotneBko dijaško kuhinjo.
li Ajdûvcft 2 vteói krtiinpirjii in flžolf», veleč. if. župnik Fr. Brnleo 10 K, vele5. g. zap ni k Igii, Salehar 20 K, g. Joi. Ja-Tornik 10 K.
loterijske itevilke.
TfSt 4. maja 30	43	26	90	27
Gradec H. „ f>9	40	83	63	22
Trst 58 „ 11	18	33	10	52
Bradée 25. „_13	80	34	46	84
Firtii. 68/1.
Oklic.
Gea. I~G8/3.
Podpisana trnavská soilnija iiaziianja, da de jfl v ladniii-nem regiitni pri obatojeiSi tvrJki „Kmetijsko drnštv^) v LiSketn potoku, regittrovana zadruga 7 omeieruj «areïo" ievríil:
a)	izbiii ií nftiíeUtvft izatopivših ilanov; Jatiesa (Ivaua) Bartol, posestnika ua Hribu St. 2, Akjjiija Knavs, poasatnika Dft Hribu št. 3tl, AntoDft Kolnierlj. ptmestnika v Eetji St 45;
b)	vpil V Jiaíelstvo nnvoievolifnih ÛUnfiv: Janeia Bartol, posestnika na Hribu iít, 6, Janeza Turk, posiectnika v Ketji H. 4 in Janeza Debeljak, posestnika v llnlembgu .št. 13.
C. kr. okrožna sodnija v Rudolfftvetn, oddelek I. đne 15 ntajft laOL
Oklic.
Firm, f)6/].
i:ten. 1.-46/7.
Podpisana trgovaka sodnija i!»j;nanja, da sn je v zatlrnž-nem registru pri obstojefl tvr^iki „prvi» ob6no lladeiko konsnmno đrnštvo, reg. ladru^a z omejenim iiorostvitrn" izvrSii izbrifl ii-«topivSega člana nacsistra g. Antona Kiiavsa in vpi" novnizvoljenga ilana načelatva g, Janeza Simonciča, posestnika v Hotemežu 3t 7.
C. kr. okroino Bodiéče v Rudolfovem oddelek I.,
dne 16. maja IMl.
Oklic.
Pirm.51/1-
Oklic. r^^T^
Geu. 1,—91/a.
Podpisana trgoTaka sodnija daje na manje, da se je n« pollagi pravil, aprejetili na osnavalnem zboin dne 6. maja 1901 v tuaodnem zadružnem registru izvršil vpis tvrdke „Kraetijsk» driuStvo v Velikih Laščah regisrrovana zadruga i omejeno zaiřeBo"» ki ima svoj sedež v Velikih Laščah, ter vpis zadnižnih pravil, po katerih ima stadrnga namen, zbolj.šati razmere avojih ndav ▼ nravnein in gmotnem oziru r tem:
a)	da oskrbuje evojim utlum po najnižjih cenah gospodam ■ke in gospodinjske potrebščine vsake vrste, zlasti živino, krmo^ umetni gnoj, semena, kmetijske «troje, oblačilno blago, iiviU' pijačo i, t, d.; •
b)	da kmetijske pridelke iUsti tndi živino po naročiln svojih udov taistim kolikor mogoče, vnovčnje (v denar
0)	da snuje naprave in naredbe v pnvzdign kmetijstv» svojih «dov in v svrho ugodnega razpečavanja kmetijekiti pridelkov Bvojih zadružnikov;
il) da ustanavlja na pripravnih krajih zadružna skladiSčA. Gospodarske m go«podiujske potrebSiine ivojih udov pokrije zadruga bod si z nabavljanjem pri ealužnikih ali pa t;idi e futnimi izdelki,
Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in eedmib odbornikov, katere voli občni zbor za tri leta.
Kedtii občni zbor se sklieuje enkrat v letu in sicer d» 16. junija.
Dan, ura, kraj in dnevni red občnega e'^ora razglasiti j» 14 dni preje v ladrnžnem glasilu „Narodni gospodar."
Raísílasila v imenu zadruge izhajajo pod latlrnáno trtmlk» in 8« podpisujejo po dveh adih načelstva.
Javna razglasila zadruge se vrtijo po tedenkratnero ob-javli^nju v glasilu Gospodarske zveze „Narodni gospodar", ki iptbaja v Ljubljani.
Načelitvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami in dalřnootmi, katere duločtije zakon z dne 9. aprila 1873 d z št. 70 in poii-pis ije v imfnn zadrnge na U način, da se podpišeta dva ud* pod zadrnžQo tvrdko.
Udje prvega nsčelstva so:
1)	Ivane Janez, posestnik v Velikih L^Sčas iít.23, načelnik;
2i KamovS Jakob, kapelan v Velikih Laáíab, naíJ naoiest.
odboiniki pa:
3") OerSelj Janez, posestnik v Slalih Laščah št. 8;
4)	Gruden Joaeť, posestnik in župan v Volaki řt. 8;
Dolšinii Janez, pcigestnik iz Brankovega št. 1 j
(j) Adimič Janez, [loaeitnik iz Velike-Slevice á(. 7;
7) Zabuki vpc Janez, posestnik iz Male Slevice it. 7;
5)	Grm Aiiton, posestnik iz Bukovce št, 2 in
i) Ivano Frane, posestnik iz Velikih-LašČ št. 26.
C kr. okroïna sodnlJa v Ruitolfavem, odiL i,
dne ]5. maja 1901.
Firm. 66/1."
Oklic.
Gen. I,—19/8l
Podpisana trgovska sodnija naznanja, da se je v zadruž. nem registru pri obatoječi tvrdki „posojilnica v Dobrepoljab, reg. zadruga z neomejino zavezj" ixvršt) izbris odstopivšib članov im-čelstva gg, ; Anton Novak, Janez Drolnič, Idatija Prijatelj in Alojzij Vdovif ter vpis Eovoitvoljenih članov n&čelstva gg.: Andrej Bamoveš, župnik v Dybrepoljah ; Franc Mustar, ponestnik v komfioljnli it. 8; Janez Štujmik, poaettnik v Zdenski vasi St. 28 in Janez Strnad, posestnik na Cesti št. 37.
C kr. okroino sodliíe v Rkdolfovem oddelek U
dne 15. maja laoi.
Na Dvoru poleg Žožembrega se bode prodajal»
hašmfm
Gen. 1-31/4,
Podpisana trgovska siidnija naznanja, da se je v zadružnem registru pri obstoječi tïrdki „Centralna posojilnica slDVfnska V^KrSkeiu reg. zadruga z neomejeno znveio izvršil izbris izsto-pivšega člana načelftta g, Josipa Beclaia in vpis novoizvoljenega «lana načeistva g. Benjamina Kuneja, župana v Rajlienburgu.
C. kr. okroina eodnlja v Rudolfovom, oddclik I.
dne 16. maja ISJOl.
in sicer na njivah vse tri koSnje nemške detelje, na razpelu galije je 20 Řtatitov duniHĆih kozolcev, dobile se bode tudi kozolce pri sostidih; dalje oe b<'de oddajala najlioIiHa koŘnja po stirlnah in «be košnje v velikih travnikih. K^isnjo eno pnrcele se tudi lahko dobi za celo leto, ravno tako se bodo tiidi lioliili manjši deli posebej. Dnevi prodaj« se poizvedo pri. krčmarju Ivan S trum bi-nu na Dvoru. Opi>!;arj«m na «godno lego in na «godne nnjlioljňe košnje.
Ivan Zurc v Črnomlju, Ustnik navedene košnja
št 3SI.
Razglas.


V	soboto dne 8. junija 1.1, ob 11 xtri dopoludne ▼rsila se bdđe v občinski pisarni v Št. Janžu (Dvor) sodni okra) Kadeče javna zniževalna dražba radi oddaje ïgradbe tri- oziroma štirirazredne sole v Št. Janžu. Stavben« dela proračDjena so sledeče:
I, Šolsko poslopje...... 30.551 K 26 li
TI. Vodnjak in klet......1.371 „ 85 „
III.	Drvarnica, ograja in planiranje . 1.000 „ — „
IV.	Hišna oprava (klopi i. t. d.) . 2.032 „ 40 „
»kupno . . . 34.965 K 50 li Dela oddale se bodo skupno le jednemu podjetnik«. Vsak, kdor se hnfie ndelaïiti te dražbe mora popřeje vložiti vadij 1750 kron.
Načrti, proračuni in stavbeni pogoji razgrneni so pri C, kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem, samo proračun todi pri podpisanemu uradu vsukemn v «pogled.
Županstvo Dvor, dne 30. maja l90l.
V	prijetnem trgu, ob Savi, postaja jufcne železnice se prostovoljno proda jednonadstropna in za vsako
trgovino ali obrt primerna hiša
s vhodom Ha dvorišče, z gospodarskim poslopjem in drugimi prostori. K hiši spadajo tudi sadni vrtovi, njive ob cesti in travniki, vse v lepi legi.
Kupna cena znaša 14.000 kron in zadostuje fffedplačilo 6.000 kron; ostanek se zavaruje proti obrestim in plača po dogovoru. — NatHiična pojasnila daje Franc Penca posestnik v Mokronogu. (lao-a)
yvpnlialnik proti arozdni plesnobi, je iz-
UT C'^ijCBiui.A niç^ ročnimi '/vepljalniki priznano najboljši za male in sredno velike vinozi'adnike „Huduklinov meb" imenovan, dobiti je [iti F. Seidelnu v Novem mestu nli pri izumitelju Jta. Hudiklinu v Št. JBrneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 v, pii večjem naročilu popust-	(»7 5
Proda se travnik TJiSl^L'Si
se pri lastnici Afralijl Rosina.	(154—It
Hiša na prodaj
sobi, kuhinja, klet, hîev, 2 svinjaku, vodnjak, koz-lec, 3 njive za 8 mernikov posetve in sadni vrt.	je
tisoč goldmarjev; plačuje se labko na obroke. Več pove J. Cesar, oskrbnik v Kandlji.	(160—l)
P. ii.	(116-4,^
Slavnemu občinstvyu in gostilničarjem uljudno naznanjam, da sem iz svoje že dobro znane zaloge piye v sodikib letos začel prodajati tudi
piïo Ï stekleDicali po pol litra.
En zaboj s 25 steklenicami velja samo 4 krone. Z odličnim spoštovanjem
Anton Jakaz, založnik Steinfeldske pive
bratov Reiningbaua t Gradcu.
NOVO MESTO, 14. aprila 1901.
Podpisani naznanja da ima dobro, po najnovejšem sistemu urejeno delavnico, v ka teri se po niiki ceni
vsakovrstni slamniki
izpirajo, se različno barvajo, likajo in tudi popolno moderno prenarejajo.
Ob enem pri loročuje svojo bogato zalogo raznovrstnih h obukov, slamnikov in kolesarskih Ćepic ter vsprejema v prav solidno in točno izdelovanje vsa v to stroko spadajoča popravili!.
S spoŠtovarjem
Davorin Fraiičič
v Novem mestu.
(132-3)

Prodaja vina.
Grajsčlna Bajnof pri Novem mestu ima še večjtv mnoiino prav dobrega vina domačegii pridelka iz Trške gore po ugodni in nizki ceni na prodaj. Odda se v večji in manjši množini.	(131-2)
niiiinlnlrn	Trinn il POsebno dobro in prist-
1 \I	ÏÏ no,bele[nrudečeb3rve^
j nji	I prodaja na debelo
JJIIIUIMILU	lUUj jjjj nizkih cenah
Antonija Lakner v Kandiji st, 58, to je mej hišami g. Appe ta in g. Junca.	(28l-4>
Iz proste roke proda se
hiï^a
r sredinji mesta v kiiteri se rtalinjii d.'bra gostilna s pohištvom, vinsko posodo in vinsko zitlogn. — Vtč se izve v Novem mestu hiš, St. lOl.	(i62-1>
se išče kot učenka v trgovino meSfinega bbiga, katera je svoj šolski čas dostala. ;ířleti je, da bi znala slovensko in nekoliko nemško, in da ima veselje do trgovine ter diugib gospodinjskih ojmivil. Sprejme se koj po dogovoru, — Kje pove opravništvo „Dol. Novic."	(168- 1)
^■f onràVQTi ííi obstoječe iz 4 sob, kleti i t. d. i3ltlUU> dJlJt^ v I. nadstropju. Več se iz e v lekarni I. Bergmann, Rudolfovo.	(i59-i)
h
sa v na em m cirku ar zraven

pri Franc Glavan-u v Kotih, pošta Dvor. (157- i)
WfaTiniT-anÍA ^ "t- v Novem mestu k^tdUUTctiiJJt? obstoječe iz U sob, kuhiuje,
kleti i. t, d. je takoj za oddati. Več se izve pri Lju
devlku Ferliču na Glavnem trgu.	(i'ei-i)
Pôd in sénica
T prav dobrem stanu je na prodaj pri Jože Hočevar, Eegerčavas pri Noyem mestu.	(156—1)
Najbolj izvrstne, priznano najboljše
mlatilnice,


jeklene pluge z l, 2 3 in 4 lemeži,
1	travniške in za mah, klepne in
orane, diagonalne,
• za polje iz jeklene plosčevine, gladke valjarje in robate,
sejalne stroje „Ag^ricola",
stroje za košnjo trave, detelje in žita, grablje za seno in iito, priprava za obračanje sena, patentorane suâiLnice za aadje in sočivje, stiskalnice za vino iii mošt
in Biiloh ssa VBe namene
IV- milne za grozdje In sadje, stro e za robijanje,
namoiiBliijoËe
patentoTane brlzgalnicc za trsje, zelonjad in pokonfiayniye nši
„Syphonia",
premične štedllne pe6i, (ti-gj priprave za parjenje živinske krme,
izdeluje ia rtizpaSiljft po naJnoveJSI sestavi
Pb.. XtCskylartïx^d^'^
C. kr. edino priv. tovarna km«t. strnjsv, livarna in fužina na par
Ustanovljeno 1. 1fl71.	DUNAJ, II|j, Taborstrasse št. 71.
3
z obrofiasto pripraTO za. mazanje, ročn«, na ge-pel In na par,
vsakovrstne
gepelne za vprego
1 do 6 žÍTalij, najnovejše
-fe^ žltočistilniee, trijerje, robijače za koruzo, stroje za napravo krme-rezanlce, »r stroje za msčkanje žtta tn rezanje repe. -k» stiskalnice za seno Id slamo,
ročne, premiňne in nepremiéne, kakor sploh vse poljedelske stroj®
7&0 delavcev.
oilllkoriin H nad 43» islallml, Hr^brnlail in br<tn»HtlBil kolMnanil nn vnrb Ve)Ull> ranMvab.
UbáLrnl ceaikl lu mangoitevilni,	pUma xnatouj. Zastoiiniki lu prekupcl i« [i£«jn.
Hi
sa
na rkVAflílí v Regerfil vasi št. 35
Ud prOUdJ priSmihelu, pred 5
leti zidana, z vsemi zraven sp^idajneimi gospodarskimi poslopji, za 4 mernike posetve zemljišča. VeĚ pove ravno tam AlolzIJ Mali.	(140-2)
Kupim zdrave sode,
ki drže 1—3 vedre. ci2g-3j Jos. Medved, Novo mesto.
Jodjiieani si, nbíinstvu najvljudneje naznanjam, da bodem imel od sedaj naprej vedno v zalogi već je število gotovili
raznih velosti, po nizi cenah
s tem bode vstrežeuo splošiii želji, da se mrlič takoj laliko vloži v spodnji del krste. Priporočam se nadalje za izgotovitev raznih
stavbenih mizarskih del,
pohištvenih predmetov, rajnih stolav, miz, omar In v«a druga k mizarski stroki spadajoča dela.
Delo, katero se pri meni izgotovi s pmnoćjo strojev, je snažno in solidufi izdeliino, vsled tega tudi wnejše, nego rofino delo.
O tem se hihko vsuk prepriča na dosedanjih mojih izdeltili. Z odlićnim Spoštovanjem
Matko Malovič
prvo dolenjsko stavbeno in Kavno tam je na prodaj tndi ■ poi,jstveno mizarstvo z motorjem par že rabljenih	|	.. ^ ruqoLFÛVEM.
bicikljev.
(183-8)
1
U)
ki sta še v dobrem stann, po jako nizki ceni!
ÏYAN SCHXNDXaKK.
:
DTJNAJ, III. Erdhorgetrasae ěteY. 12 >*<
TRzpošiljEi gratis in franko kataloge v slovenskm jezika z već kakor 400 slikami o vseh Tratah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske naraene.
Cene nižje kakor drugod. 0 Za reelno postrežbo se garantira. # Ugodnt plačilni pogoji.	Solidne zastopnike se léče,
IVAN SCHINDLER,
(127-3)

ces. kralj.
DUNAJ, III.
priv. lastnik.
Erdbergstr. št. 12.
V Otočcah na grajáčini gospic Margheri
e lep oves na proda. ^^
urar v Ruđolfovem	3)
kupttje staro zlatnino
in srehrnino po najvišji ceni, v Sv. Križu pri Kostanjevici se oddajo v najem
prostori starega šolskega poslopja.
Teč ae zve pri županstvu v Sv. Križu.	(I43~a)
mm^BH Gorki vrelci 33o do 38o C WKKt^^^
Topla kopelj Toplice n Kranjskem.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Zdrav^enje s kopanjem in pitjem. Zelo nspešno proti protino, trganju, ischias, neuralgiji, kožnim in ïenskini boleznim. — Veliki baseni za kopelj, posebne in blatne kopelji. — Udobno spravljene sobe za tujce, sobe za igre in družbo.
Zdravo podnebje, v okolici veliko gozdov. Novo iako elegantno zdravUIiko poslopje.
Sobe po 1K in Tišje.
Cette v knežji kopeli 70 v, v karlovi kopeli 30 V,
Za one goste, ki stanujejo v zdraviliškem poslopju^ se zniža cena za knežjo kopelj na 60 v.
Za aktivne ognjegasce In železniške uslužbence so cene za kopelji znižane
za 50%. ^ Pojasnila in prospekte daje brezplačno
(180-3)	vodstvo tcopalISča.
YřňkoTrstiia
zanesljiva semena
kakor; domaČe, (ucorne ali nemâke in ru-dfiče detelje; velikanske rumene, bele in rudeČB pese; repno semo; razttih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri
aiii,
(48-8)
- Josip Mm v l\ů
^	pred Škofijo ět. 4.
Jernej ákerbinc iz Češče vasi
pošta Novo mesto bodem imel
svojo opekarno odprto
v torek po binkoštih t. j. 28. maja. Prodajal bodem opeko celo leto 1000 kosov po 25 kron na mestu, t No\o mesto postavljeno pa 32 kron. Ker je opeka skozi in skozi jako dobra, priporoíujem se Častitim odjemalcem v prav mnogobrojno naroíitev- (148—2)
íí'
Dobra cena restavracija
C. k. priv Portl.- in Rom.-cement tovarna
Alois PrascliDiker î Kanmiiu
-^f- na Kranjskem, osnovana 1854,
priporoča k stavbni sezoni svoj veĚkrat pre-miran, kakor stavbam v vodi in na zraku,
gty najboljši izdelek
T Portland- in Eoman-cementa
nadalje lepe trajajoče Mozaik plosfie, brušene in polirane, plošče iz Portland cementa črne, rndeČe, bele i. t. d. za polaganje tlaka pri cerkvah, korridorih, trotoarjih, hlevih i. t. d.
po najnižji ceni. c9c-5)
Noto mnto: Ođgoromi arednik Fr. Sal. Watzl. — ixdiyktetj, imtnik in tiskar i Kral»o,