Poštnina plačana v gotovini Leto IX., št. 25 („jutro" xvnM st. 142 a) Ljubljana, ponedeljek 22. junija 1936 -j/invimivu. UUiJŽLIUL, fv nHUJP«« UUCS &. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. [nseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. PcKiruimca Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št_ 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-Erartnerla. Cena 2 Din Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Uredništvo: LJubljana: KnaAjeva ulica ft. Telefot. St. 3122. 3123, 3124, 3125 In 312« vsav ponedeljek zjutraj. — Na-rofia se posebej to velja po pošt prejemana Din 4.-. po raznašaJ cth dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefo» St. 2440. Celje: Strossmayerje va ul. 1. Tel, 85 Rokopisi se ne vračajo. Oglasi pc tarifo. Ponedeljska L-daib »Jutra« Izha1»- FINANČNI MINISTER NAPOVEDUJE REDUKCIJO URADNIŠTVA ZA 10% Navodila Slitanžnega ministra za sestavo proračuna — Materialni izdatki se morajo znižati za 20/c, investicijski krediti pa so ukinjeni Beograd, 21. junija, r. Finančni minister je izdal na vse državne urade in ustanove, vsem banskim upravam in mestnim občinam obširna navodila glede sestave proračunov za prihodnje proračunsko leto, to je od 1. aprila 1937 do 31. marca 1938. Uvodoma naglasa finančni minister, da se mora sestava proračunov poenostaviti, da se s tem olajša tako preglednost kakor tudi samo izvajanje proračuna. Proračuni morajo obsegati vse potrebne izdatke in tudi kar najbolj možno točno predvidene dohodke. Kar se tiče državnega proračuna, se tehnična stran sestave proračuna ne bo spremenila. Pri sestavi proračuna mora biti proračunsko ravnotežje vrhovno načelo. Noben izdatek se ne sme predložiti samo zaradi tega, ker je bil predviden že v dosedanjem proračunu. Vsi izdatki, tako osebni, kakor materialni, ki jih nujno ne zahtevajo državne potrebe, bodo brezpogojno črtani, ali pa znižani na najnižjo neobhodno potrebno odmero. Ravno tako bodo črtani iz predlogov vsi krediti, ki bodo predlagani zgolj v globalnih zneskih. Krediti za osebne izdatke se morajo predložiti po dejanskem staležu osobja in po višini plač, ki obstojajo po stanju 1. julija. Izključeno je kreiranje vsakega novega službenega mesta in naj zaradi tega državne ustanove in uradi ne predvidevajo in predlagajo nobenih novih mest. Po točnih podatkih, ki jih je zbralo finančno ministrstvo, se vidi, da je že sedaj število osobja v državnih uradih in raznih ustanovah večje, kakor pa bi bilo stvarno potrebno. Zato se mora število osobja na vsak način znižati ter se mora doseči do pričetka novega proračunskega leta najmanj 10-odstotno znižanje števila državnih nameščencev. Reducira naj se v prvi vrsti nekvalificirano osobje. Ker je to neobhodna potreba in ker se morajo osebni izdatki za vsako ceno znižati, naj vsi državni uradi in ustanove že sedaj izdajo potrebne ukrepe, da se bo moglo to znižanje do uve-Ijavljenja novega proračuna izvršiti brez težav. Nobeni državni ustanovi se ne bo dovolilo, da bi povečala skupno število svojih nameščencev razen v primerih, kjer je predvideno povečanje števila nameščencev po členu 64. finančnega zakona za leto 1934/35 ali zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935/38. V nobenem primeru pa se osebni izdatki tudi v teh primerih ne smejo povečati preko iznosa v sedanjem državnem proračunu, upoštevajoč pri tem tudi kredite za napredovanja iz preteklih let, ki pridejo v prihodnjem proračunu do finančnega izraza. Kar se tiče materialnih izdatkov, mora io obsegati le najnujnejše potrebe, odmerjene skrajno štedljivo. Materialni izdatki se morajo znižati najmanj za 20 odst. od iznosa, ki je predviden v sedanjem proračunu. Nabavke se morajo omejiti le na najbolj nujne potrebe, to je na ono, brez česar ni mogoče vršiti službe. Krediti za službena potovanja in pre mestitve se morajo predložiti v najmanjši možni izmeri. Krediti za redne materialne izdatke morajo biti točno izraču- nani, upoštevajoč pri tem spremembo cen na trgu. Ne smejo se predlagati nobeni investicijski krediti, zlasti ne za zgraditev novih državnih poslopij. Taki predlogi ne bodo niti sprejeti in jih sploh ni treba niti staviti. V predloge za proračun se morajo vnesti tudi potrebni krediti za znižano in brezplačno vožnjo na državnih železnicah, parnikih in avtobusih. Kar se tiče finančnega zakona se morajo predlogi omejiti samo na to, kar je potrebno za podrobnejše predpise glede izvrševanja proračuna samega. Ne bodo se sprejeli v finančni zakon noo-mi predlogi in nobeni amandmani, čijih vsebina bi morala biti predmet posebnih zakonov ali ki bi služili v izpopolnitev ali izpre-membo obstoječih zakonov. Predlogi za finančni zakon se morajo staviti ob enein s predlogi za državni proračun, ki morajo biti dostavljeni proračunskemu oddelku finančnega ministrstva najkasneje do 1. decembra t. 1. Pozneje se ne bodo sprejemali ali upoštevali nobeni amandmani več. Slična navodila je izdal finančni minister tudi za sestavo banovinskih proračunov. Tudi banovine morajo znižati osebne izdatke najmanj za 10 materialne izdatke pa najmanj za 20 odstotkov od dosedanjih proračunskih kreditov. Isto velja tudi glede sestave proračunov mestnih občin, katerim nalaga finančni minister najskrajnejšo štednjo in znižanje osebnih in materialnih izdatkov najmanj v enaki meri, kakor v državnem in banovinskam proračunu. ►«11 Dlrek torij velesil Tvorile ga bodo Anglija, Francija, Rusija, Nemčija, Italija in Poljska Ženeva. 21. junija, o. Med zastopniki velesil so se začela, pogajanja, ki streme po »airotvorjenju nekakega direktorija velesil, ki naj bi nadomestil Društvo narodov zlasti v vseh onih funkcijah, glede katerih se je izkazalo Društvo narodov, kakor kaže zlasti primer Abesinije, za nesposobno. V krogih velesil se boje. da bi male države, ki so uvidele, da jih Društvo narodov ne more zaščititi pred na/idom večjih in močnejših držav. zapustil^ ženevsko ustanovo. Zato se vrše razgovori med velesilami o ustanovitvi nove mednarodne ustanove, ki bi bila poleg Društva, narodov mnogo bolj v stanju da zavaruje mir zlasti v Evropi. Ta direkto- rij velesil bi tvorile Anglija, Francija, Rusija, Nemčija, Italija in Poljska. Osnovo direktorija velesil bi tvoril poseben pakt, ki je v glavnem že sestavljen. Ta direktorij naj bi reševal vsa sporna vprašanja ter zlasti preprečil vsako akcijo, ki bi ogrožala mir in sedanji status quo v Evropi. Društvo narodov naj bi imelo v glavnem vlogo reprezentativne mednarodne ustanove, dočim bi vsa delikatna vprašanja reševal najprvo direktorij velesil, ki bi svoje sklepe dostavil Društvu narodov na znanje in v iz%Tršitev. Pogajanja so že tako daleč uspela, da bo direktorij velesil najbrže osnovan že na septembrskem zasedanju Društva narodov. Ob zaključku je Baldwin branil zunanjega ministra Fdena. Pozval je zboro. valce, naj mu izrazijo svoje simpatije baš sedaj v teh težkih dneh. Njegovi nasprotniki mu očitajo, da je zavrgel v«e, v kar je veroval. To ni točno. On je čovek velikih idej in poguma. Tudi v bodoče se bo boril za svoje ideale in poguma ne bo izgubil. Ni pa mogoče kar tako počen j priti do varnosti, kolektivne ali kakšne druge, če bo ostvarjen sistem kolektivne varno, st} in pride tedaj do kake vojne, se bodo naenkrat vsi narodi znašli v vojnem stanju. Baldwin brani angleško politiko Anglija je premalo oborožena, da bi mogla riskirati oborožen konflikt London, 21. junija. AA. Na nekem shodu konservativne stranke je imel mini_ strski predsednik Baldwin govor, v katerem je med drugim dejal: Jasno je. da je treba biti pripravljen tudi na vojno, če se že prično izvajati sankcije. Stalno pa sem opozarjal na to, da se Anglija ne more spuščati v vojno ,dokler ne bo izpo_ pobijena njena obramba. Prav tako sem na_ glašal, da je oborožitev potrebna, da bi Velika Britanija mogla izvršiti svoje ob_ veznosti v smislu določb pakta Društva narodov. Stvarni razlog, da ni prišlo do izvajanja petrolejskih sankcij, pa tiči v tem, da ameriške Zedinjene države niso član Društva narodov in zaradi tega tudi niso prepovedale izvoza petroleja. Vladi se očita, da namerava v bodočnosti sprejeti odgovornost za ohranitev mi_ ru .samo v nekih tesnih mejah. Glede na to bi bilo potrebno v ženevi poskrbeti, da se ustvari ono, česar doslej ni bilo mogoče ustvariti. O sankcijah se je mnogo govorilo, ničesar pa se ni storilo, da bi se iz_ vršili nabori v večjem obsegu. Ko se je prvotno govorilo o sankcijah, je bila Evropa neoborožena. Ce se danes govori o sankcijah, je treba vedeti, da je Evropa skoraj ali že zares popolnoma oborožena. Prav tako je treba, da smo na jasnem, kdo je napadalec in kaj to stvarno pomeni. Napadalec postane kakšna država šele tedaj, ko je v resnici pripravljena na vojno. Prav zaradi tega pa se ne sme misliti, da bi za vojno pripravljeni napadalec enostavno sprejel sankcije. On bi jih enostavno odklonil in nihče ga ne bi mo. gel pridobiti za kakšno drugačno odločitev razen, ako bi se ne zavedal, da gre v borbo proti jačji sili. Jačjo silo pa je mo. goče ustvariti le z boljšo oborožitvijo. Ce torej hočemo utrditi mir s kolektivno varnostjo, tedaj mora bitj naš prvi korak, da se čim bolje pripravimo na vojno. Baldwin je zavračal tudi pripombe raznih političnih krogov, da je vlada na umi. ku. Te pripombe naj imajo ta pomen, da se je Velika Britanija umaknila pred italijanskim vojnim brodovjem. Toda take pripombe si privoščijo le oni ljudje, ki bi ne bili dopustili, da se vojna mornarica poveča le za eno ladjo, letalstvo niti za eno letalo. Ko bi bile Zedinjene države, Nemčija in Japonska v Društvu narodov, bi bil lahko sistem kolektivne varnosti pričel funkcionirati že prvi. trenutek vojne. Konferenca JNS v Nišn Niš, 21. junija, p. V prostorih Kazine je bila danes popoldne banovinska konferenca JNS, za katero je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Poleg izredno velikega števila delegatov iz vse moravske banovine so prišli na to konferenco tudi predsednik JNS g. Nikola Uzunovič, generalni tajnik g. dr. Kramer, senatorji gg. Jovo Banjanin. dr. Andjelinovič. Milutin Drago-vič. Ignat Stefanovič, dr. Svetislav Popovič in mnogi drugi. Konfernco je otvoril in vodil senator Dimitrije Ilidžanovič. p0 otvoritveni formalnosti je povzel besedo senator g. Jovan aBnjanin. ki je v daljšem govoru orisal politični položaj ter stališče JNS. Govorili so nato o političnih prilikah še gg. dr. Kramer, dr. Andjelinovič in Nikola Uzunovič. nakar je bil soglasno izvoljen novi ba-novinski odbor JNS za moravsko banovino. Ekspres Pariz-Moskva Varšava, 21. junija A A. Iz Gdvnje poročajo, da se je tam vršila konferenca zastopnikov poljskih, francoskih, belgijskih in ruskih železnic. Po sklepu te konference prične od 1. julija voziti luksuzni severni ekspres na progi Ostende-Pariz-Varšava-Moskva Severni ekspres je vozil do^1-1 na progi med Ostendom in Varšavo. Otvoritev Sokolskega doma v Slovenjgradcu Slovenjgradec. 21. junija- Slovenjgradec je imel danes izreden sokolski praznik-Otvorjen je bil novi Sokolski dom, ki nosi ime blagopokojnega kralja Uedinitelja, kateremu je bil obenem odkrit skromen, a dostojen spomenik. Dan se je pretvoril v vsenarodno svečanost naše severne meje-Od blizu in daleč so prihiteli Sokoli in drugo narodno občinstvo, da izkažejo priznanje požrtvovalnosti slovenjgraških Sokolov. Nj. Vel. kralja je zastopai komandant mesta v Mariboru general Milutin Milenkovi§. Svečanosti so se pričele že snoči z akademijo domačega sokolskega društva, ki je uspela nad vse pričakovanje. Sodeloval je tudi odlični domači sokolski orkesteT. Davi po sprejemu gostov se je razvila po mestu impozantna povorka, nakar je bil pred So-kolskim domom sprejem kraljevega zastopnika, ki mu je starosta domačega sokolskega društva dr. Zeleznikar izrekei prisrčno sokolsko dobrodošlico. Obenem je pozdravil tu- di druge odlične goste, med njimi zastopnika ministra vojske podpolkovnika Nikoliča, zastopnika saveza SKJ dr. Mirka Goriška :n zastopnika bana s reškega načelnika dr. Hrašovca. Kraljev zastopnik general Milenkovič je v krasnem govoru očrtal pomen Sokolstva t«»r čestital slovenjgraškemu Sokolu k njegovemu dosedanjemu uspehu. Po govoru predsednika gradbenega odbora br. Rojnika, ki se je zahvalil vsem. ki so pripomogli, da je slo-venjgraški Sokol dobil lastno streho, je zastopnik kralja otvoril krasni Sokolski dom- V domu samem se je vršilo nato slavnostno odkritje spominske plošče blagopokij-nemu kralju Uedinitelju. Popoldne je bil javni nastop, ki je pokazal izredno visoko stopnjo sokolske vzgoje. Sodeloval je tudi oddelek inženjerske podofi-cirske šole, ki je bil deležen ie prav posebnih aklamacij občinstva. Slovanski bratje, dobrodošli! Zastopnikom narodnih železničarjev bratske Češkoslovaške, Poljske in Bolgarske v pozdrav! Ko danes prihajate, prvič v zgodovini, združeni v enotnem stremljenju za svobodo in napredek mogočnega Slovanstva, Vam narodni železničarji iz dežele ponos, nega očaka Triglava kličejo: »Dobrodošli, mili nam bratje!« Bodite uverjeni, da tudi na skrajno za. hodnem delu Kraljevine Jugoslavije bije. jo topla slovanska srca in da živi narod, bratski Vam po krvi in jeziku, ki vsak korak zbližanja iskreno pozdravlja. Pionirji za bratsvo svobodo in napredek Slovanstva — naprej do končne zmage! Pozdrav zastupefim železmčnieh zamest-nancu bratrske Cčskoslovenske Republik}-, Polske a Bulharska! Dnes, kdy prichžzite prvnč v džjinžeh združeni ve společnem snaženi za svobodu a zorkvšt moeneho Slovanstva, V£m Vaši kolegovč ze zemš hrdeho otce Triglava volaji: »Vit&me V4s, mili nš.m bratri!« Bud'te ubezpečeni, že take na hranicich Z&padneho dilu Kralovstvi Jihoslčvie buši teplš. slovanski srdca a žije n4rod, bratr-sky Vam krvi i jazykem, ktery každy krok sliženi vrčle pozdravuje. PrUkopnici bratrstvi svobody a zorkvčtu Slovanstva —- džile ku pfedu do uplneho vitežstvi! Przedstawlcielom narodowych kolrjarzy braterskiej €zechoslowacji, Polski 1 Bulgarji — pozrowienia! Gdy dzisiaj przybywacie, poraz pierwszy w historji zl^czeni wyspolnem wysilkiem dia wolnošci i postepu potežnego Slo-dla wolnošci i post?pu potežnego Slowia6-stwa Wam narodowy kolejarze z dumnego kraju pradziada »Triglava« wzklikuj%: »Witajcie mili bracia!« B^dzcie przekonani. ze takze na skraj-nym zachodzie Kr61estwa Jugostawji, bij* gorq.ee slowianskie serca, i zyje narod braterski bliski Wam krwi;j, i j?zykiem, kt6ry kazdy krok zblizenia serdecznie pozdrawja. Pjonierzy braterstwa. wolnošci i post^pu slowianstwa, — naprzčd do ostatecznega zwycifst\va! Pozdrav na narodnitje železni čarski predstaviteli na bratska Cehoslovakija, Polša i B'lgarija! Kogato dnes za p'rvi p't v istorijata sfprvate v edinno stremlenije za svoboda i napred'k na mošnoto Slavjanstvo, na Vas narodnite železničari iz pokrajninata na gordija Triglav pozdravjat »Dobre došli mili naši bratja!« B'dete uvereni, če i na krajno zapadnija del na Jugoslavija tuptat topli slavjanski s'rca i živje narod, bratski na Vas po kr*v i jezik, kojto za vseka kračka na zbliženje iskreno pozdravja. Pioneri za bratstvo, svoboda i napred*k na Slavjanstvoto: Napred do krajna pobeda! Udružfnje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Oblastna organizacija Ljubljana. Svečanost v Zenici V prisotnosti predsednika včeraj vzidali temeljni Zenica, 21. junija, r. Danes so v Zenici svečano položili temeljni kamen za novi objekt železarne, v katerem bodo izdelovali valjano železo in jeklo velikih profilov. Svečanostim so prisostvovali tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič, ministri gg. dr. Spa-ho. Djura Jankovič in dr. Kaludjerčič. Udeležili so se najprej slavnostne seje upravnega in nadzornega odbora zeniške železarne, nato pa polaganja temeljnega kamna. Slovesnost je z govorom otvoril minister za šume in rudnike, v katerega resor spada ze-niška železarna. Po njegovem govoru je ministrski predsednik dr. Stojadinovič položil v temeljni kamen na pergament tiskano posvetilo. S svečanosti, ki mu je prisostvorala velika množica delavstva in ostalega prebivalstva, so bile poslane vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel kralju. Nj. Vis. vlade in treh ministrov so kamen za nove tovarne kngzu Pavlu ter namestnikoma dr. Stanko-viču in dr. Peroviču. Opoldne je bil banket, na katerem je govoril tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Zahvalil se je za sprejem in za pozdrave ter poudaril pomen razširjenja zeniške železarne, kar nam bo omogočilo, da bomo odslej mnogo večje količine železne rude lahko sami predelovali in nam ne bo treba pošiljati rud v inozemstvo ter od inozemstva nazaj kupovati naše lastno železo. Napovedal je. da se bo na sličen način razširila tudi bakrarna v Boru in za njo postopno še drugi naši rudniki. To je nora gospodarska politika, ki bo hitro izboljšala ves naš gospodarski položaj. Tudi razširjenje zeniške železarne še ni zaključeno t objektom, ki se bo sedaj zače! graditi. Že v enem ali dveh letih bo v teh lepih krajih življenje docela drugačno. Ljubljanska nedelja Ko je po soparnem dopoldnevu prihrumela danes v prvi popoldanski uri nevihta nad Ljubljano, se je zdelo, kakor da je sodnji dan. Vlila se je strahovita ploha, med katero je padala toča, ki k sre^i ni napravila posebne škode. Po ulicah so drveli hudourniki. Med neprestanim bliska, njem in grmenjem je udarila strela v Rožni doHni in sicer v streho g. Hvaleta na cesti VI. Strela k sreči ni vžgala, razbila pa je strešni stol in zdrobila precej opeke. Prebivalci bližnje okolice so čuli močan sunek, največ strahu pa je seveda pre. živela Hvaletova družina. Pred hišo se je zbralo precej sosedov, ki so ogledovali razdejanj strele. Nevihta je kmalu ponehala in so 6e hudourni oblaki vlekli v smeri proti Krimu. Veselo kresovanje na Gradu Zmotil se je seveda, kdor je menil, da bo nevihta onemogočila veliko prireditev Rdečega križa na Gradu. Čim je nevihta minila, se je skozi velikanski Philipsov zvočnik ' začelo po Ljubljani spet razlivati vse polno poskoonih melodij in neutrudno je pela harmonika. To je imelo takšno privlačno moč, da so se začeli ljudje že ob pol 15. vzpenjati na Grad in ko se je pol ure na to pričela veselica, eo bile stojnice v drevoredu kar oblegane in mize kmalu zasedene. Razpoloženje je bilo kar najboljše, saj pa je bik) ranj tudi dobro preskrbljeno, ko je vendar znano, da so pri Rdečem križu možje, ki se na to reč razumejo- Vojaška godba je ob Gradu priredila imeniten pro-menadni koncert, a na šancah so neumorno svirali vrli poštarji. Posebno navdušenje so že priredili v mraku koncert. Na Gradu samem so trije ojačevalci sipali venomer muziko. da je bilo res kakor ob najveselejšem i02-nanju. Pravo kresno razpoloženje je zavladalo ob 21. uri, ko so na šancah zažgali velikanski krps in so v jasno večerno nebo jele švigati rakete. Prav gotovo je lahko Rdeči križ zadovoljen s kresovanjem, saj so z njim bili zadovoljni tudi številni gostje, morda samo ne tisti, ki že niso dobili več jesti in piti. Kamnoseki in pečarji hočejo višje mezde Dopoldne so v malj dvorani DZ zboro. vali kamnoseki in razpravljali o kolektiv- ni pogodbi, o kateri bodo predstavnik! stavbinskih delavcev in delodajalcev ko»_ čno sklepali v prihodnjih dneh Zadnjega štrajka so se udeležili samo kamnoseki, ki so zaposleni po raznih karrmolr^nth. Medtem ko »o poprej zaslužili pri rekordnem delu povprečno komaj p»h škofij _ dr. Meško iz Maribora je med drugim navajal, da se je Katoliška akcija za letošnšji program obvezala v prvi vrsti pobijati alkoholizem — misijonar Savel, zastopnik Slovenskega društva dr. Heferle in še zastopniki nekaterih dragih prosvetnih in drugih organizacij. Po dobrih dveh urah je predsedujoči zaključil zborovanje z upanjem, da bo v bodoče protialkoholna akcija tudi pri naših oblasteh naletela na potrebno pomoč. PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, užita redno 3 — 4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod FRANZ • JOSEFOVO vodo! 'JgL reg. S. br. »M74/36. KOLIC DUBROVNIK VELEPRODAJA VINA Skladišča: BEOGRAD. Tel. 26—270 29—429 30—808 ZAGREB, Tel. 78—78. PRAGA - SMI CHOV Tel. «07—66. KOLICEVO VINO DOBITE V VSEH PRODAJAL NAH Ji VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO OOVIH IN TUDI WA(i ONS LITS. Maribor preko nedelje Maribor, 23- jtmiija Slomškove slovesnosti Današnja nedelja je bi v okviru Slomškovih praznikov v Mariboru namenjena, šolski mladini, ki je v velikem številu z zastavami in godbami prispela v Maribor pod vodistvem učiteljev in učiteljic. Zbrali so se na Glavnem trgu. kamor je ob pol 10. prispeli mariborski škof v spremstvu številne duhovščine in sredi posebne častne čete deokov in deklic. Mladina ga jc pozdravila z mahanjem robčkov. Sledila je služba božja s kratkim nagovorom knezo-škofa dr. Tomažiča. Mladima je molila, da bi bil Slomšek proglašen za blaženega. Nato se je uvralila v sprevod, ki je šel po Koroški cesti in Strossmayerjevi ulici od Slomškovega groba na starem mestnem pokopališču. Po mimohodu ob grobu se je sprevod razvil po Krekovi ulici in Trubarjevi ulici na Slomškov trg, kjer je po litanijah in blagoslovu izročil zastopnik šolske mladine škofu dr. Tomažiču podpise šol za Slomškovo beatifikacijo. Po škofovem odgovoru ie mladina zapela znano Slomškovo »Preljubo veselje«, nato so bile mladinske slovesnosti zaključene. Popoldne je bila na Ljudskem vrtu igra na prostem: »Naša apostola«. Kakšnih posebnih nesreč med mladino ni bilo. le nekaj malčkov se je dopoldne v mestu izgubilo, vendar so jih kmalu spravili v njihove oddelke. Pri slovesnostih so bili navzočni tudi zastopniki oblastev in javnega življenja. Maribor je razobesil zastave- Že v soboto popoldne je bila v spodnji ikazinski dvorani slovesno otvorjena Slomškova razstava, ot-voril jo je predsednik Zgodovinskega drušitva prelat dr. Kovačič- Razstava bo odprta do 29. t. m. Družabni dogodki Bolgarski visokošolci in visokošolke so prispeli v soboto zvečer v Maribor in so priredili v veliki union6kd dvorani lep pevski in plesni večer- Ansambl, ka je pokazal v plesnih točkah mnogo spretnosti je bil deležen toplega priznanja od strani občinstva, ki ga ie zaradi pozne napovedi prireditve billo žal bolj malo. Za danes dopoldne pa je bik najavljena matineja v mestnem parku. Slovesni zaključek francoskih otroških tečajev je bil v soboto popoldne v »Vesni«. K prisrčni prireditvi je prispelo veliko staršev in mladine obsh tečajev, ki ie odlično izvodila bogat in slikovit spored z različnimi recitacijskimi, baletnimi in drugimi točkami. Izborno so podali tudi »Rdečo kapico«. Zaključna prireditev je pokazala res lepe uspehe vztramega vzgojnega dela pri Francoskem krožku. V dvorani restavracije »Novi svet« se je v soboto zvečer pričelo tekmovanje za prehodni pokal, na katerem sodelujejo vsi mariborski šahovski klubi- Tekmovanje je otvori! s prmernim nagovorom predsednik Mariborskega šahovskega kluba g. Rudoflf Golouh, nakar se ie pričela šahovslka bitika-Spopri jela sta se Mariborski šahovski klub in UJNŽB ter SK Železničar in SK Slavija. Vsak klub je postavil 8 svojih najboljših igralcev. RezuVati prvega kola so bili: Mariborski šahovsiki klub je premagal UJNŽB s 5:3, SK Železničar pa SK Slavijo s 7:1. Dva kandidata smrti Obešenca v hlevu so našli v Zgornji Vo-'ioi.ni št. 93 Obešenec je 23-letni posestniški sin Rudolf Šiilec, ki se je v živinskem hlevu. kjer je spal, obesil z vozno verigo. Našla ga ie mati, loo je šla v hlev napajat živino. Silec se je obesil na ta način, da je pripel verigo na klin poleg vrait v hflevu, tako de je na enem koncu verige, ki ima kavelj. napravil zanko in jo nataknil na vrat ter obesil. Zasebnica Ana Strartiškova iz Krekove ulice je prijavila policiji, da je pred tremi dnevi odšel z doma njen podnajemnik 26-iletni delavec v mestni vrtnariji Anton Šau-perl. Že nekajkrat je dajal, da se bo vrgel v Dravo, kar je zdaj menda res srforii, ker so vse poizvedbe za njim ostale brezuspešne. Umor ali smrtna nesreča V Ploderšnici št- 4 v Slovenskih gor. je žrvel sam zase čudaško življenje 45 letni posestnik Karel Verbošt. Imel je posestvo 5 oralov v samoti, brez hlapca in dekle Že od torka pa so ga sosedje pogrešili. Ker ni bil z nikomur v prijateljskih stikih, se niso ljudje kaj brigali za bo. Včasih je namreč Verboš' šel na kakšen sejem, zaprl hišo ter ga potem več d pokazale, da ima plavalna sekcija GAK odlični juniorski mate rijal Tako so bili doseženi v teh točkah najboljši časi 1:28.6 na 100 m prsno fGiin- žolča in jeter, žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo FRANZ-JOSEFOVO vodo zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec. OST, reg a br. 1648VS5 berg), 42.8 na 50 m prosto za dame (Lex), 1:30 na 100 m hrbtno za dame (Lex), 1:11.1 na 100 m prosto (Flaschka H) itd. Kot zaključna točka se je vršila water-poolo-tekma, v kateri je Ljubljana odpravila domačine z okroglim dvoštevilčnim rezultatom. Ljubljana : Gradec * 10 : o (7 s O) Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah Ljubljana: Linhart. Jamnik, Vrankar, Fux, Čuden Lenart. Otniba. Gradec: Parik, Schnideritsch. Asen, Rai-ner Lotze. Tandl. Bernthaler. Ljubljančani so bili ves čas absolutni gospodarji v igri in so domačinom po mili volji diktirali tempo. Po živahnih kombinacijah so skorai vedno brei težav prihajali do gola in tudi lepo streljali. Najboljši moj v sedmorici je bil brez dvoma Fux. ki je s svojo odlično igro pritegnil vso pozornost občinstva. Tudi ostali igralci, zlasti Lenart-, ki je to pot nastopil prvič v prvem moštvu, so pokazali dobro kombinacijsko igro in oster strel na gol. Gradčani so bili slabo razpoloženi in..tudi tehnično manj vredni tako da gostom prav za prav niso bili resen nasprotnik. Najslabšega moža so imeli v vratarju Pariku. ki je bil brez moči pred napadi Ljubljančanov. Razliko golov je že v 1. minuti otvoril Fux in nato jih je do odmora padlo šp 6. Po odmoru so gostje nekoliko popustili in v ležernem tempu povišali rezultat še za tri zgoditke. Domačini so se v tem razdobju nekoliko popravili in vpri^orili nekaj prodorov. ki pa niso prinesli uspeha. Gole so zabili: Fux 5. Lenart 2 in Čuden 1. Končno stanje točk: L. 37. G. 25, v katerem razmerju je zabeležena tudi prva mednarodna zmaga ljubljanskih plavačev v sezoni. Ekipa se je popoldne odpeljala domov. Z imago iz Banjaluke se vrača danes SK Ljubljana po prvem srečanju v državnik prvenstvenih tekmah Banjaluka, 21 junija. Moštvo SK Ljubljane je po trdovratnem odporu zagrebških klubov, da sejrH naslednji atleti: Tek 1(Vi m 11.8 AVnuti. SK Zel.): tek 400 m 56.3 (H In de. Zel.): skok v višino 1.60 'STT.prdelj Mart-V skok v daljino 5.93 fKleuf Zel.): 110 m zapnk" 1R.4 (Gutmaier. Gradeči tek 1'HO m 4:51 fT.edinek. Zel.): skok ob nallci 2 00 fanvrdolj. Mart .V krogla 11 "1 n« 'Kleut): disk 3R.54 m (Klade): kopje 40.37 OTlndeV Organizar-ija. ki je bila v rokah preiskn-Senib funkcionarjev SK Železničarja in sodniškega zbora, jp bila brezhibna. Po končanem tekmovaniu jp načelnik labkoaflpt-skega odseka SK Železničarja izročil zmagovalni lep pokal, ostala drugo- in tretje plasirani pa sta prejela kolajne. Kolesarska dirka Hermesa Ljubljana, 21. junija. Na tradicionalni dirkalni Progi iz Zgornje Šiške preko Ko«ez in Podutika v Dolnice ter nazaj v Dravlje in Zgornjo Šiško je danes agilna kolesarska sekcija 2SK Hermesa priredila med klub. sko kolesarsko dirko, ki je v vsakem ozi-ru uspela. Zanimanje za Prireditev, ki nudi na tej progi gledalcu res mnogo prilike za spremljanje vsakega dirkača, je bilo zelo veliko, kajti na vsej prctgi, posebno na startu in cilju, ki je bil pred Carmanovo gostilno v Zgornji šiški, pa tudi po ppogj se je zbralo mnogo občinstva- Šibka stran Prireditve je bila morda majhna udeležba dirkačev — na star. tu se jih je javilo samo 11 — kar pa je deloma opravičljivo zaradi tega. ker so vsi bolj znani vozači izrabili današnjo nedeljo za trening na daljših Progah; Prihodnjo nedeljo jih čaka namreč dirka za savezno prvenstvo v Zagrebu. Tekmovalo se je v dveh skupinah, in sicer med seniorji in juniorji posebej-Seniorjev je startalo 5, juniorjev pa 6. Med seniorji je prišel na start kot favorit Mariborčan Rozman, ki pa je po nesrečnem naključju v predzadnjem ko. lu trčil v Oblaka, tako da sta padla oba I in se nista mogla plasirti. Podrobni rezultati so bili naslednji: Seniorji: (12 krogov po S km ~ 96 km): 1. Gartner (Ljubljanica) 3:24.30, 2- štirn (Vrhnika) 3:17.03, 3. Kačič (Hermes) 3:20.01. Juniorji (5 krogov Po 8 km = 40 km) 1. Šunko (Maribor) 1:24, 2. Gregorič (Sava) 1:25, 3- Jesenovec ("Sava) 1=29, 4. Bricelj (Ljubljanica) 1-34, 5. Grab-ner (Ljubljanica) 1:36. Premk (Sava) je zaradi kvara na kolesu odstopil. Organizacija prireditve na startu in cilju in tudi na Progi je bila brezhibna. Za red na Progi j« skrbel oddelek kolesarskega bataljona pod vodstvom ppk. Jakliča. Po končanih dirkah je bila v gostilni Carman razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, pri kateri priliki je podpredsednik Hermesa g- Borštnar v imenu prireditelja pozdravil vse tekmovalce. zastopnike kolesarskih organi, zacij in društev ter zastopnike tvrdk, ki so za to dirko Podarila krasna darila- Po Scfamelingovi zmagi Vest o senzacionalni boksaški zmagi Nemca Maxa Sehmelinga nad ameriškim črncem .Toe Louisem je izzvala seveda po vsej Ameriki velikansko presenečenje, pa tudi stari svet je zajela z velikim zanimanjem za oba boksača. V New Vorku so imeli tisto noč policijski stražniki mnogo posla, da so zadrževali tam naseljene črnce pred napadi na bele ljudi, toda kljub temu jih je bilo več tepenih in tudi poškodovanih avtomobilov. Kljub temu. da se ameriški športni svet še zmerom ne more sprijazniti s mislijo, da je njihov zastopnik Louis obležil k. o. pod pestmi Srhmelinjra. vendar že priznava, da ie zmago dosegel boljši boksač. Sedaj dajejo Schmelingu skoraj že polovico izgledov, da bo odpravil še sedanjega svetovnega prvaka P.raddocka ter si tako — prvič v zgodovini boksa — še enkrat v življenju priboril naslov svetovnega prvaka. V ostalem pa smatrajo, da Louis zaradi tega- neuspeha ne bo vrgel puške v koruzo in bo najbrže igral še veliko vlogo v poznejših boksaških nastopih. Kolikor se da dozdaj pregledati, so poročila o obisku tekme in dohodkih precej pretirana. 01>činstvo je deloma bojkotiralo prireditev iz političnih razlogov in baje še od navzočih v areni, niso vsi plačali sedežev. Kosmatih dohodkov je bilo »komaj« pol milijona dolarjev, čistih pa Farno dobrih 400 tisoč. Vsak boksač je dobil na roko okoli 140.000 dolarjev, ki pa so jih Schmelingu skoraj tretjino kar tam odvzele davkarije. Viharje navdušenja in morje čestitk je seveda izzvala Schmelingova zmaga v njegovi domovini, kjer sta bila med prvimi gra-tulanti celo sam državni kancelar Hitler in propagandni minister Gobbels. Razumljivo je bila prav tako toplih čestitk deležna tudi njegova žena, znana filmska umetnica Anv Ondra, ki se je topot tresla za usodo svojega moža, tresla doma, ker ima baje prešibke živce in preobčutljivo srce. da bi gledala, kako njen Maks pretepa ljudi. Kakor se sliši, namerava Schmeling nastopiti pot v domovino s prvim Zeppelinom, ki bo prišel v Ameriko, počakati olimpijade v Berlinu in se nato takoj spet odpraviti čez lužo. kjer se bo začel pripravljati za srečanje z Brad- dockom, ki bo menda že septembra. ★ Izredni občni zbor SK Železničarja je bil v soboto v slubski dvorani na stadionu ob Tržaški cesti. Izredni občni zbor je obsegal le eno točko, in sicer volitev novega predsednika. Zborovanje je otvoril in vodil podpredsednik g. Joštl, ki je orisal zasluge bivšega predsednika g. inž. Grudna, ki je bil premeščen v Ljubljano. Poudaril je, da je ime inž Grudna za razvoj SK Železničarja z zlatimi črkami zapisano v zgodovini SK Železničarja. Pri volitvah je bil nato soglasno izvoljen za novega predsednika SK Železničarja g. inž. Oran. ZA VSAKO KOPELI, CIMEAN KOPALNO TABLETO! Naše gostovanje na češkem — z več strani ge nekaj vtisov našega poročevalca s poti lahkoatletske reprezentance v Prago in druga češka mesta Od leta 1922, ko je bilo prvo in do danes edino srečanje športnikov slovanskih držav Češke—Poljske—Jugoslavije, smo do letos čakali celih 14 let na ponovno nave-zainje iskrenih stikov, ki vežejo oba naroda v mnogih drugih pogledih Zato je našim lahkoatletski m reprezentantom. ki so v dvoboju s Čehi sploh prvič pomerili svoje »noči., — veljalo še prav posebno toplo zanimanje javnosti in češkega tiska Vsi, s katerimi smo imeli priliko priti v stike, so bili res iskreni in prisrčni ter so tudi pisali tako o nas in o uspehih naših tekmovalcev. Da smo se vozili s kartami drugega razreda v tretjem — to se nam danes ob pregledu celotnih vtisov, ki so bili i mogočni i raznoliki, miti ne zdi več najhujše. Avstrijski in češki železničarji so zelo vljudni. Hvaležni smo jim bili za trud. da popravijo, kar smo deloma sami — od strani našega Saveza., deloma naše železniške uprave — prepozno in pomanjkljivo uredili-Toliko je imel naš g. poslanik v Pragi prav, ko je naše muvodstvu ob obisku deiai. da je organizacija na hitro pripravljena le redko dobra. Izredni ljubeznivosti naših vodnikov po Pragii, simpatičnih gg. dr- Blehe. mednarodnega tajnika ČAAU in redaktoma »I dre v m Novin« Zdčnka smo dolžni hvalo, di smo kljub mnogim zaprekam tudi v Pragi — prav dobro zvozili. Res je — tudi na Češkem smo se vozili v tretjem — ker od ČAAU poslane »povlastice« v Hornem Dvofištu ob našem prihodu še niso imeli. Ve rud ar smo ob zaključnem obračunu zadovoljivo uredili tudi to. — Za nas pripravljene skupne prostore v Tyrševem domu so atletski zvezi zadnji trenutek odpovedali — uporabili so jih za sokolske tekmovalce. ki so prišli na tekme iz vse Češke-Na zadnje je bilo tako: Grupo Slovencev vodn g. Zdčnek v Aleksandrov kolei blizu Stadiona — Zagrebčane dr. Bleha v Ymco v centru mesta. Vodstvo tako žal ne more dob Mi skupnega prostora. Drug do drugega im;;mo po! ure s tramvajem po 1.20 Kč, ali 10 minut s taksijem 14—16 Kč ali če hočemo v Kolei po enajsti ponoči brez elektrike ali bencina — peš skorai celo uro- Oni iz Ymce prihajajo na obed v Ko-lej, na večerjo gremo iz Koleja v mesto. Denar kopni — pa še nismo dober dan v Pragi. Z naravnost magnetično silo pa vlečejo naše lahke krone iz žepa čudovite lepote nočne Prage toneče v svitu morja luči ki inako odsevajo na suhih, od avtomobilov zdrsanih asfaltnih cestah kakor v tihi Vetavi, na Otsrovu. v Manesu in drugod- — Ob večerih se vrstijo Čermi pivo-var, hotel Savoy. Flek. pa zopet le kolej z več ali manj oficijalnimi sporedi. Govori, maputnice. odlična udeležba funkcionarjev. ki jih vidiš enako kot pri nas le »svečame«, neumorna dr. Bleha in Zd&nak pa skrbita po očetovsko za nas- Uredita glede avdijen-ce pni g. poslaniku in g. primatorju, pre-skrbita odprt avtokar za ogled zanimivosti od mestne radnrice m njene čudovite stole'ne ure, svetovne umetnine z žrivimi figurami, pa mrimo novih in starih palač do Hradčanov. rezidence novega prezidenta. Na Hradčamih se pravkar menja straža legionarjev, dobrovoljcev iz francoske, belgijske in ruske fronte, ki tvorijo častno stražo. Na gradu vihra zastava — preri-dent je doma. V tramvajih, na stadionu, v kavarnah — vsepovsod vise pozivi za notranje poeoji'o. Športniki eo se ze odzvali. Velike zneske so že vpisaili takoj v začetku — pravi borci in bramtelji domovine, ki ji želijo, da ostane močna in trdna. — Na stadionu vlada oba dneva nestrpno pričakovanje. G. Zdenek je speaker — mi mu pomagamo z naštevanjem naših rekordov, z opazkami in navodili, obenem z urami vestno kontroliramo oase naših, in diktiramo tempo, podpisu je« r»o rekordne zapisnike in razumljivo ob vsakem uspehu naših uživamo, da vendarle nismo tako zandč kakor so nam že prerokovali- Škoda, da smo toliko oslabljeni — Še vse lepše hi »e mogli odrezati. Govore snemajo na plošče — zvečer vnovič poslušamo v radiu našo besedo. — Tovariša iz ZagTeba Bičamič in Prstec se peljeta s taksijem na telefon, ostali pišemo — ekspresmo in tudi ekapresno oddajamo na pošto- Tempo je velemesten — nadi živci, nevajeni tega so napeti in vedno pripravljeni na kaj novega. S češčino se dobro prebijamo — celo talente odkrivamo, ki tako spretno žonglirajo s svojim skromnim zakladom, dta je zunanji vtis kakor, da smo tudi mi iz velemesta. Vstopnina na stadion je več kot polovico manjša od naših, taks za športne prirediva v takem pomenu kot pni nas. ko moramo dati zanje skoro več kot dobimo-pnav za prav ne poznajo- Za študente upoštevajo še socialni moment. Le 1.10 Kč je vstopnica zanje, ker se morajo iz mesia pripeljati z elektriko za 1.20. Celo skupaj je komaj do štiri dinarje — m to v Pragi, kier res lahko vidiš na izbiro prvovrsten šport. Da ima država veliko razumevanje za šport, ki je poleg Sokolstva gonilna fmer v vzigoji naroda — kaže še ena zanimiva ugotovitev. Merediith, bivši ameriški olimpijski zmagovalec na srednjih progah je sedaj trener čeških lahkoatletov — s plačo 10 tisoč Kč. ki jih daje država. Pri nas se za našega treneria borimo pri vseh mogočih činiteljih. da izposlujemo osmi del gornje vsote za eno mesečno plačo. Še Kolinu smo dolžni rahvailo za bratski sprejem in pozornost — in Lov osi ca m in Olomoucu tudi. AFK Kolin nekdaj najmočnejši nogometni klub CSR poznan tudi pri nas, ker je bil že v gosteh. je sod a i izpadel iz lise. Zato pa se dviga v Kolinu lahka atletika — ki je matica vsega lahko-aitletskeg« športa na češkem sploh. 500 liu-di na delavni dan ie za malo indu^rvsko mes*o lepo izpričevalo, kaj jim pomeni pravi šport. Sploh je Kolin zanimiv. Dobrih 30 tisoč prebivalcev ima — a tudi deset športnih klubov, vsi s svojimi igrišči na senčnih, gozdnatih ja-sah ob Labi, in prav toliko teniških igrišč. Za nas so se pred-vs-.m pavzeli novi prijatelji gg. Rezač. Sta-rek, Stem, g- Frojan. ki nas je pozdravil specijalno v srbohrvaščini in g. Ondraček napol Slovenec — Stric plavačice Zorke Bradačeve. Izmenjava naslovov, običajno vseobče fotografiranje, avtogrami, spominska darila — to nas je v mallem, pa toplem gnezdu Kolinu zagotovilo, da smo imeli srečo, ko smo se odpravili tja — prvi Jugoslovani na prvi obisk sploh. Zadnja postaja naše turnej-e je bil Gradec. Dobri siari znanci gg. Friebe in Le-onhard, sedaj že »hauptman«, so nas sprejeli kot svoje. Te dni so gostovali v Gradcu naši plavači, za katere ni bila reklama te dni nič manjša kot za naše lahkoatletske reprezenitante, ki so se sedaj vsi vrnili domov. — »Kjub vsemu« z mnogimi lavori-kami in — sedmimi novimi rekordi. Legitimacijo za olimpiado skoraj že imamo. Kovačevič in Stepišmk sta že sigurno preko potrebnega minima, ki se zahteva za udeležbo — Krevs bo upamo kati kmalu tudi zrel za Berlin. — Bil je od vseh naših najodličneiši, pa tudi na iskro mneiši, zato vsem najbolj simpatičen. — Nekateri so sicer bili mnenja, da jim gredo kot re-prezentanrfom izjeme, celo večje kot njihovim tovarišem — toda s tem smo tudi morali računati, da so žal nekateri bolj športniki po rezultatih kakor po duhu in načelih. žena v sodobnem svetu Zakaj akcije organiziranega ženstva nimajo polnega uspeha Pod naslovom »Naše ženske organizacije v zrcalu sedanjosti« je visokošoika Zlata Pirnatova na zboru bauovinske sekcije Jugoslovenske ženske zveze v Ljubljani 7. t. m. podala študijo o delovanju zensKih organizacij v Sloveniji, katera zasluži, da jo spozna naša širša javnost, saj jo je izdelala mlada delavka, ki ji razmere še niso vcepile pristranosti. Iz te študije je izzvenela nujna zahteva na vse ženske organizacije, naj v svoje društveno delo vnesejo marsikatero izboljšanje, večjo zavednost in nepristranost, predvsem pa naj poskrbe za koncentracijo in racionalizacijo vseh svojih delovnih moči v skupni borbi vsega našega ženstva za ostvarjenje ženinega prava in za napredek vsega naroda na kulturnem in socialnem področju. Kako zelo nesmotreno se cepijo delovne sile našega organiziranega ženstva pri nas, pokaže dejstvo, da odpada na okrog 600.000 ženskega prebivalstva v Sloveniji nič manj kot 54 matičnih samostojnih društev, pri čemer niso vštete vse one organizacije, v katerih so žene zastopane s precejšnjim odstotkom vsega članstva ali pa imajo v njih celo svoje sekcije. Tako pride pri nas na nekaj nad 11 tisoč ženskih prebivalcev že eno matično društvo, v drugih državah in mestih pa komaj eno na 80—100 tisoč prebivalcev. To razmerje bi nam pokazalo na očitno trošenje in cepljenje delovnih moči za skupno sistematično delo in če bi naše ženske organizacije imele več smisla za discipliniranost in sistematično delo, pravi Pirnatova, bi moral dobršen del organizacij odpasti sam od sebe. Vsi predlogi za koncentracijo, ki so se doslej stavljali, niso rodili uspehov. Ko je bila izvršena preosnova Jugoslovenske ženske zveze po banovinah, je bila ienskim organizacijam dana možnost za koncentriran nastop in organizacijo — kljub temu pa mer prične nezdravo tekmovanje za uspehi, ljubosumno prilaščanje iniciative, bolj premožna društva prevzemajo idejo manj premožnim in jo uresničijo izven kroga, kjer je misel vzrastla. Skratka: tekmovanje za priznanje enemu naslovu, namesto, da bi se vsa društva z istimi nameni sporazumela za skupno borbo in delo, se daje razmaha raznim intrigam in destruktivnim strujam, ki bi se v javnem delu ne smele pojaviti. Zato tudi delo ni intenzivno, programi se ne izvajajo dosledno in imajo le značaj začasnosti. Tako je možno, da moremo zaznamovati porazno dejstvo, da se nobeno od 54 matičnih društev ne bavi specialno z zaščito matere, kar ima za posledico, da v dravski banovini nad 10.000 žen pri porodu ne uživa nikake pomoči in je 20.000 žen brez potrebne prehrane, perila in drugega. Posebno poglavje tvori delovanje ženskih kari tati vnlh društev, ki bi morala v načeta priznati sedanjo ponižujočo karitativno obleko le kot začasno urejeno zlo, kajti razdeljevanje milodarov, ki je žal danes nujno, ljudi ne vzgaja, temveč jim vzbuja občutek manjvrednosti in jemlje vero v lastne moči, pogosto pa spravlja človeka tudi na pot delamrznosti. Prizadevanje karitativnih društev pa bi se moralo usmeriti k ustvaritvi takih prilik, ki bi omogočile vsakemu človeku lastno eksistenco s poštenim delom in ne z miloščino. Za to pa je nujno potrebno združenje vseh karitativnih organizacij, ker bi le združenje skupnih sil ustvarilo realno podlago za trajnejše uspehe. Razen tega pa bi bilo treba organizirati tudi kmetico in delavko in usvojiti tudi njene interese. Poleg tega prihaja do nujne zahteve po rešitvi vprašanje brezposelnosti, zaščite raznih delavk, skrbstva odpuščenih kaznjenk in drugo. Pri vsem tem raznolič-nem delu, ki bi ga ne smela prezreti nobena organizacija, bi morale v vseh odločilnih trenotkih nastopati žene skupno, brez razlike stanovskih in verskih meja ln brez moralnih predsodkov. Pri tem svojem delu pa bi morale uživati več podpore javnih oblasti, ki jim doslej sorazmerno zelo malo gredo na roko. Koni Prve pomočnice mater dfcefat so xhereva1e bahice «z vse dracsfee bancvitte Ljubljana, 21. junija Do]>oldne je bil v magistratni posvetovalni dvorani občni zbor Društva diplomiranih babic dravske banovine, ki ga je otvorila predsednica ga. Katarina Kvartičeva. Pozdravila je vse prisotne babice, ki so se v lepem številu odzvale vabilu društva. Zborovanju sta prisostvovala tudi zastopnik banske uprave g. inšpektor dr. Avramovič in dr. Lunaček kot odposlanec primarija ženske bolnišnice prof. dr. Zalokarja, ki .;e zborovalkam poslal v dar 50 izvodov knjig o raku- Ga, Kvartičeva je nato zanimivo orisala vtise s VII. mednarodnega kongresa diplomiranih babic, ki se je vršil v Berlinu se je ženstvo porazdelilo pod okriljem treh f)(, - []o g ^ ;_n ki ge gg ^ g taborov. Res, da se je večina ženskih dru štev zavedla pomena koncentracije in pristopila v banovinsko žensko zvezo, zunaj nje v drugem taboru pa so se zbrala katoliška društva v »Slovenski krščanski ženski zvezi«, preostala društva pa so ostala sama zase izven teh taborov, dasi vsa ta društva prav za prav dejansko ne kažejo velikih razlik po svojih hotenjih. Oba glavna tabora imata v glavnem isti program, ločita se le v toliko, da en tabor poudarja osnovno načelo katolicizma, J. ž. Z. pa je versko in politično nevtralno. Pirnatova prihaja do pravilnega zaključka, da pomeni ta tako rekoč neosnovana razcepljenost veliko bolezen naših društev; kajti vsaka žena, naj ima take ali drugačne nazore o veri, uživa v današnjih razmerah enako usodo. Zakoni so za vse enaki, materialna kriza sili vse k delu, v samostojnih poklicih in vsem enako preti nevarnost, da se jim odvzamejo borne pravice, ki so si jih doslej pridobile. Ali naj bo torej vera zadosten razlog, da je pokret žen oviran in razcepljen v vsaki večji akciji? Skupna osnova vseh naših društev je vsem enak smoter za izboljšanje obstoječih razmer. V tem duhu so se opredelila vsa društva, vsako hoče popraviti in dvigniti nekatere pomanjkljivosti sedanje ureditve: eno dviga prosveto, drugo moralo, tretje skuša pomagati revnim, spet drugo skuša dvigniti dostojanstvo žene in doseči njeno državljansko in človeško enakopravnost itd. Toda namesto da bi se vsa slična društva združila in dala v skupni, jasno začrtani smeri za dosego svojih ciljev, so tako diferencirana, da že skoro ne vedo kako m kaj naj hočejo in posamezne neumorne in iniciativne delavke si pod raznimi naslovi nakopljejo toliko dela, da delo ni izvršeno dovolj globoko in s potrebno važnostjo. Poleg te temeljne napake, ki leži v decentralizaciji društvenega dela in neracionalni delitvi delovnih sil, pa se v društvih kažejo še druge pomanjkljivosti. V večini društev vlada velika distanca med parčianskim odborom in članstvom, ki ostaja pasivno in popolnoma mrtvo. Naši ženi in tudi ženski mladini še vedno manjka splošne požrtvovalnosti, čuta odgovornosti za skupnost in potrebe po organizaciji. Zato jo je nujno treba vzgojiti v tej smeri, da ne bo vse društveno delovanje živelo umetno le v odboru, ne pa tudi v članstvu. Nadaljnja napaka v vsem društvenem delu tiči v iskanju delovnega programa posameznih društev, ki ima neredko zelo čudno zgodovino. Primeri se n. pr., da eno društvo prične kako koristno delo: kmalu za njim usvoji drugo društvo enak delovni program, s če- podporo banske uprave udeležila tudi ona kot zastopnica naših babic poleg številnih zastopnic iz vseh kulturnih držav sveta. O kongresu smo pred dnevi poročali. Podatki o razmerah v babiškem stanu, ki jih je prinesla s seboj kažejo, da se babicam po svetu godi mnogo bolje, kakor našim. Odborova poročila so pokazala, da ie gmotna stiska naših babic že dosegla vrhunec. Zlasti slab položaj zavzemajo podeželske babice, ki so plačane slabše kakor vsak navaden delavec. Zalo so zborovalke z odobravanjem pozdra vile ponovno zahtevo, za katero se že dol^a leta borijo, namreč, naj bi babice prevedli z občinskega na banovinski proračun. Bin-ska uprava sama ni nenaklonjena temu načrtu. ne more pa iti mimo zakona in bodo te zahteve ostale neizvedljive dokler se ne izpremeni za vso državo veljavni zakon glede babic. Svoj položaj so organizirane babice preko Ženske zveze izboljšale glede davčnih predpisov vsaj v toliko, da bodo obdavčen? le po dejanskih dohodkih in ne po številu porodov. V borbi proti mazaštvu, ki ie zadnje čase zopet začelo bujno razvijati, pa so namenjene doseči izpopolnitev kazenskega zakona z novimi določbami, po katerih naj bi se mazačke in stranke, ki jih kličejo, kaznovalo z zaporom in ne več v denarju, ker denarne kazni niso dosegle uspeha zaradi siromaštva mazačk. Predvsem pa pozivajo organizirane babice svoje članice in nečlanice, naj bi ee zavedle koristi skupnega, organiziranega dela na izboljšanju svojega stanovskega in socialnega položaja za dosego pravic in razmer, ki 6e jim doslej še ne nudijo. Zlasti pa naj ne škodujejo sebi in vsemu stanu s tem. da se same ponujajo v delo za nižje letne nagrade kakor so jih občine same voljne plačevati. \ estno naj čuvajo dogovorjene tarife. Vse članice naj tudi stalno opozarjajo svoje tovarišice. ki se še vedno izogibajo svoje edine strokovne organizacije pri nas- da zasleduje organizirano delo boljšo bodočnost vsega stanu, zlasti pa mla-dega naraščaja in da je zato neodpustljivo, če se temu delu še vedno ne priključijo. Zastopnik banske uprave, ki društvo že od ustanovitve leta 1919. dalje podpira, je zborovalke zagotovil tudi v bodoče naklonjenosti do društva; nanj naj se vedno obračajo z upravičenimi zahtevami in banovina, ki je z društvom v stalni zvezi, bo skušala težnje vedno ugodno rešiti. Zborovalke so ob zaključku soglasno sprejele predloge, naj bi se učna doba v babi-ški šoli v smislu sklepov mednarodnih kongresov določila na dve leti in naj bi se v šolo sprejemale izključno kandidatinje vsaj z dobrim uspehom dovršene nižje srednje šole. da bi prišle babice prej ali slej do boljšega in dostojnejšega družabnega položaja. Sprejemale pa naj bi se po možnosti le učenke, ki so že izpolnile 24 let. ker bi le v tej starosti mogle pravilno pojmovati naloge svojega stanu. S temi pogoji izobrazbe in starosti naj bi takoj dobile službo kot babice v uradniškem |x)ložaju s stalno mesečno plačo, kot banovinske ali državne na-meščenke. Soglasno je bil nato izvoljen stari odbor s predsednico go. Kvartičevo na čelu. kar jasno dokazuje, da imajo članice do predstavnic svojega društva veliko zaupanje in da so z njihovim delom zadovol'nr Teden dni filma Zadnje premiere v tej sezoni Za zadnje premiere v tej sezoni je dobil KI i tni kino Matica tri prvovrstne filme. Med njimi so že začeli igrati film »Jlarv Burnso-va. begunka«, ki je dobil pri nas naslov »Gangsterji«. Film je zanimiv po svoji vsebini saj nas postavi v jedro dandanašnje Amerike, v podzemlje, kjer ne veljajo zakoni ampak samo pest. Silvva Sidnev. ena najboljših ameriških igralk, igra v njem vlogo žene. ki jo preganjajo gangsterji in ki se ne more otresti njihove oblasti. S svojo igro v tem filmu je Sidneveva ponovno dokazala. da je res igralka velikega formata. Tudi njeni partnerji so tako prepričljivi igralci, da za njo prav nič ne zaostajajo Film si je vredno ogledati že zaradi njegove aktualnosti. ker nam daje res popoln prerez čez sedanjo Ameriko, z vso njeno bedo in vsem njenim sijajem. Prav tako zanimiv film je tudi film >Na-rodni junak štev. t«, ki nam pokaže življenje in Miirt znanega ameriškega kralja podzemlja Johna Dillingerja. V Ameriki sami je bil ta film prepovedan, češ da je preveč vemo posnet. In res. hoj policije z izsiljevalci. morilci, tihotapci alkohola in drugimi zločinci je v vzorni režiji Walterja Kubena tako živ in tako nrnet. da nam zastaja sapa. ko sledimo z bliskovito naglico se me-njajočim prizorom. Tudi v tem filmu je zasedba odlična. Glavnega igralca. Dillingerja. igra Joseph Gilleia. za nas novo ime. a vendar odličnih kvalitet. Razen njega nastopajo v filmu naši stari vnanci Lewis Slone, ki je bil že neštetokrat partner Grete Garbo. sloviti Lionel Barrvmore. Chester Morris. Paul Kellv, naša stara znanka iz najboljše dobe nemega filma, katere zvezda je ponovnoza- Jacques Delmais: Neprijeten doživljaj »Pravkar ste culi tu strašne doživ« ljale,« je začel moj prijatelj pripove« dovati gostom. »Tudi to, kar boste zdaj culi, je, čeprav nekaj majhnega in otročjega, vendar zelo neprijeten dogodek. Vsi veste, da sem bil dolga leta oficir. Tri leta sem preživel z ne« ko akspedicijo v Srednji Afriki. Bil sem na Marni in večkrat doživel kaj takega, o čemer lahko trdimo, da ni bilo prav prijetno. Toda najneprijet« nejši dogodek, ki mi je šel najbolj na živce, se je dogodil pred dvema leto« ma proti koncu avgusta tu v tej hiši.« Pavlina je vsa razburjena prebledela in rekla: »Kar povejte, Gaston. Sicer bi bili to lahko že davno odkrili.« »Sram me je bilo doslej, res, sram,« je odvrnil Gaston in nervozno sukal svoje brčice. Po kratkem molku pa je začel: »Tistega dne, osemindvajsetega av« gusta, sem šel k vam na obisk. Solnce je prav tedaj zahajalo za Seino in v veži je bilo mračno. Ko sem bil neka« ko na deseti stopnici, sem začul, da so sč tiho odprla hišna vrata in — nič več. To se mi je zdelo čudno. Šel sem dalje — luči še niiso bile prižgane — in čutil sem, da nekdo za menoj glo« boko diha. Potem je zakašljal. Toda nobenega koraka nisem čul. Kašljanje in dihanje sta prihajali čedalje bliže. Tema pa je bila čedalje hujša. Nekaj časa sem čakal, potem pa sem šel na« prej z razburjenjem v srcu. Pod me« noj je nekdo globoko dihal. Še zmeraj nobenega koraka — nič. Takrat me je obšla groza. Skočil sem po stopnicah, čez tri naenkrat. Tikal, zvonil, skočil v vaše stanovanje z občutkom: rešen!« »No, in?« Pavlinine plašne oči so bile še plaš« nejše. Oprijela se je svojega moža. »Frangois, niti koraka ne napravim več sama!« »Čakajte, madame!« Gaston je pre« nehal. »Tri dni pozneje. Ali se spo« minjate? Bilo je tisti dan, ko vaš nečak iz Saiint«Cyra prišel na dopust. Imenitno smo se zabavali. Enajst je bila že ura. Tedaj sem se poslovil od vas. Oni dogodek na stopnicah sem že davno pozabil. Šel sem torej v te« mi, ker se mi ni zdelo vredno buditi vratarja, da bi r. ' prižgal luč. TuJi žepne svetilke nisem imel pri sehi. Ko« maj sem bil na deveti stopnici, že sem začul, da ie nekdo v četrtem nadstro« pju previdno zaprl vrata in — nič več. Ne duha, ne sluha, nič. In vendar — uho mi je pravilo, da nekdo hoda po stopnicah in se opira ob ograjo, ki se je tresla. Obstanem. Nič! Grem spet dalje — on tudi. Le to sem cul. da tip« Ije po zidu. Strah me je prevzel in zdelo se mi je, da me že nekdo drži za vrat. Srce mi je divje utripalo. 7daj pride za menoj, na hrbet mi skoči -n Ime zadavi neslišno in nevidno. Zdrvel sem po stopnicah, da bi čim « prej prišel do hišnih vrat. Skril sem se zanje in se stisnil k zidu, priprav« Ijen na obrambo. Nič. Vratar, ki je čul moje korake, je prišel in prižgil luč. Pogledal sem okoli sebe ni5. Skriti se je moral. Hotel sem ga na vsak način počakati. Vse tiho. Stopil sem ven. Vratar je za menoj zaklenil hišna vrata. Postavil sem se prednje in čakal. Mora priti ven, ta fantom, strašilo... Mora priti ven to grozno bitje. Deset minut nato je nekdo skoro ne« slišno odklenil hišna vrata in mlad, eleganten mož je stopil previdno iz veže. Zadri sem se: .Povejte, ali ste me vi zasledovali. Kako to, da ste neslišni in nevidni?' Začudeno me je pogledal in mi rekel šepetaje: .Neviden? M o« žje smo! Zaupati vam hočem. Neki gospod me ne sme videti v tej hiši, saj me razumete. In kar se ti"e nesliš* nosti, vedite, da nosim angleške Su« mi.ja.ste podplate.'« Gaston se je zasmejal. Tedaj pa je skočil pokoncu debel gospod in zaklical: »Zato nisem mogel nikdar zasačiti tega prekletega Trouvilla pri svoji že« ni!...« Bil je gospod Duval iz četrtega nad« stropja, ki se ie pred petimi meseci ločil od žene. Silvija Sydney v filmu »Gangsterji«. sijala na svetlem nebu ho]lvwoodskem. Poslednji v seriji teh velefilmov bodo »Čr- na krila«, visoka pesem junaštva in ljubezni do bližnjega. V njem bomo videli pogumnega letalca, ki se v najhujšem viharju dvigne čez visoke gore, v katerih preži smrt. samo da bi iz dalnjega kraja prinesel zdravilo, ki bo neštetim bolnim otrokom prineslo zdravje. Film je posret po noveli slovitega francoskega letalca Antoinea de Saint-Exupery-ja. in posvečen spominu vseh tragično pre-minilih junakov zraka. Tudi v njem igrajo sami prvovrstni igralci, kakor John in Lionel Barrvmore, Helen Havsova. Clark Ga.lv le. ki je že dol^o ljubljenec naše publike, Robert Montgomerv in drugi. V vrsti letalskih filmov, ki smo jih doslej videli, je nedvomno eden najboljših, če ne sploh najboljši. Zlasti so čudovito posnete gijrantske borbe človeka z rnzbesnelo naravo. Film je zanimiv tudi zaradi teodvr-ženo mogočnim lektonskim vplivom, kar vidimo na skladih obdajajočega ga hribovja, pa tudi v sredini Barja samega imamo nepo-bitne dokaze delovanja podzemeljskih sil, Ki so dvignile starejše tvorbe iu jih nastrešile na mlajše. Tu se dvigajo iz ravnice, preple-tene z neštetimi potoki in jarki, v katerih domujejo poleg ostalega bogatega vodnega rastlinstva in živalstva okoli 30 vrst rib, prijazni gozdnati grički, na lik otokom v zelenem morju. Akvaristu, ki naleti nanje, se vsili nehote misel o njih nastanku in če primerja njihovo kamenje s plastmi Barje obdajajočega pogorja, bo morda sklepajoč zadel v jedro. Pri tem sklejKinju se bo ozrl tudi na strmine pod Krimom in Ljubljanskim vrhom, kjer izstopajo na podnožju močne vodne žile, kakor Ljubljanica, Bistra. Išči-ca, nakar mu bo jasno, da se je hribovje, ki je vezalo v pradavnih časih južno barsko obal s severno, pogreznilo. kar nam prelomnica v obliki strmin jasno dokazuje, a grički na Barju so |K>temtakem vršički, mogočnega gorovja, obdani z diluvialniini in aluvialnimi naplavinami in z ostanki zamočvirjenega jezera, torej s šoto. Na zapadu se dviga iz ravnine Sinja gorica in pripada po dr. E. Kramerju g^o'o-ško k mogočni skupini glavnega dolomita Ljubljanskega vrha. Srobotnika in Krima, ki so proizvodi triadne tvorbe srednjega zemeljskega veka. Isto velia za Blatno Brezovico in za Bevški grič. Akvaristično ie vodno omrežje tega predela omembe vredno, kajti poleg lipanov. sulcev in postrvi žive v teh vodah tudi rdečeperke in pa ploščici v jamah gospoda Lenarčiča. Vse vode od Komina proti Vrhniki so lovišče ribarskega društva v Ljubljani- V oj>ekarskih jamah, ki niso v zvezi z Ljubljanico, je treba dovoljenja posestnikov v svrho akvartranja. Griček severno Bevškeua je Kostanjevica, na njeni vzhodni strani je zastopan dolomit, zapadno in severno stran psi pokriva karbon. torej tvorba starega zemeljskega veka ali paleozoika, ki ga je (»oznejSe gibanje nastrešilo na dolomit. Tako je tudi na Ple-šivici. ki je največji grič na Barju- Samo na skrajnem severnem delu so zastopani luJi rabeljski skladi triadne tvorbe, kateri pripadajo tudi majhni okrogli grički med Ple-šiviro in Kostanjevico s svojimi tako zva-nimi verfenskimi skladi. Glavna odvodnica na tem ozemlju je Bevški jarek, ki se združi med Kominom in Pod pečjo z Ljubljanico Vse vodovje, ki se izliva med omenjenimi vasmi v Ljubljanico in Ljubljanica sama je last gospoda Mačka, torej tudi stara Ljubljanica. Trias se nam prikazuje tudi na Vn-anji Gorici in na Goričici južno od Vnanje Gorice in to: na severnem griču s tkzv. kasijanski-mi in rabeljskimi skladi, na južnem pa samo s kasijanskimi, na obeh je pa zastopana tudi karbonska tvorba. Ljubljanica med Podpečjo i>n Li{x> pripada gospodu Licht^n-bergu na Kominu- Levo se iztekata Goriški jarek in Radna v Ljubljanico, za akvarista zelo hvaležni vodici, de^no pa odtok jezer3 kraj Podpeči. NTa vzhodnem Barju je treba omeniti Se dva majhna grička južno od Lavrice: Bahna Gorica, kjer je zastopan dolomit in Grmeč s karbonom. Vode tega predela so last gospoda Palmeta na I