Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 30. oktobra 2020 Letnik LXXIII  št. 86  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Ptuj  Covid postelje polne, bolnišnica kliče na pomoč  Stran 3 Podjetništvo Slovenske gorice  Od projekta Rune za zdaj le prazne obljube  Stran 9 Kronika Trnovska vas  Koronavirus »zaprl« občinsko upravo  Stran 12 Podeželje Slovenija  Podobniku ni uspel veliki met, predsednik KGZS je Žveglič  Stran 21 SPORED PRIMOŽ TRUBAR REFORMACIJA NA SLOVENSKEM 29. OKTOBER 2020 ŠT. 44 Od 30. 10 . do 5. 11. 2020 TV-spored Denis Avdić Show Korona zarezala med voditelje Maja Sodja in Miha Drozg Voditelja posebne oddaje Amerika odloča! Foto: Črtomir Goznik Politika Ptuj  »Konzervatorji, vstopite že enkrat v 21. stoletje!«  Stran 5 Kamra  Kmalu nočitve le še za brezdomce s Ptuja  Stran 3 Ljudje in dogodki  Vid in Vanja lahko ostaneta brez strehe nad glavo  Stran 10 in 11 Spodnje Podravje  Zaposleni s težavo do varstva, otroci v novih okoljih Vladne ukrepe zdrži le papir Vlada je minuli kone c tedna na presenečenje večine sklenila, da vrtci v počitniškem tednu zaprejo svoja vrata. Varstvo naj bi bilo vseeno zagotovljeno vsem, ki ga nujno potrebujejo, ostali starši so upravičeni do 80 % nadomestila plače za varstvo otroka zaradi višje sile. A eno je ukrep na papirju, povsem drugačna je zgodba v praksi. Delodajalci namreč ukrepu niso naklonjeni, saj delavce nujno potrebujejo za zagotavljanje nemotenega procesa proizvodnje. Več na strani 2. Podravje Destrnik  »Občan postaja županovo trobilo«  Stran 5 V središču  Lažne prijave bivališč tudi na Ptujskem?  Strani 6 in 7 Družba  Zaposleni na minimalni plači sodobni reveži  Stran 6 Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 2 Številni vrtci so zaradi organiza- cije varstva v počitniškem tednu preverjali, kateri otroci potrebuje- jo varstvo. Domnevati je, da so se za varstvo med krompirjevimi po- čitnicami odločili tisti starši, ki so ga dejansko potrebovali. Zato jih je nenadna odločitev vlade o zaprtju vrtcev, ki je bila sprejeta šele konec tedna, milo rečeno presenetila. Ob presenečenju pa je za dodatno zmedo poskrbela še vladna komu- nikacija. Na eni strani so predstav- niki oblasti poudarjali nujo po zapr- tju vrtcev, po drugi strani, da bodo ti odprti za vse, ki delajo, spet tre- tja obrazložitev je bila, da je nujno varstvo namenjeno le tistim star- šem, ki delajo v zdravstvu, vojski, civilni zaščiti, službah, pomembnih za oskrbo prebivalstva. Informaci- je so kapljale iz ure v uro. Nato je minister za delo Janez Cigler Kralj obelodanil, da bodo tisti, ki bodo zaradi varstva otrok ostali doma, upravičeni do nadomestila. Del staršev si je ob tem oddahnil, a kaj hitro se je pokazalo, da ta ukrep še najbolj zdrži na papirju. Eden izmed zaposlenih v slovenjebistri- škem Impolu se je namreč na svo- jega nadrejenega obrnil s prošnjo po izostanku zaradi varstva otro- ka. Delodajalec ga je po vikendu obvestil, da mu tega ne more odo- briti, saj da je potreben za izvajanje nemotenega delovnega procesa. Gospodarstvo ukrepu ni naklonjeno Resnici na ljubo, pričakovano. »Zaposlenim v proizvodnji prila- godimo delovni urnik na način, da lahko zagotavljajo varstvo otrok. Npr. če partnerka dela v dopol- danski izmeni, lahko zaposlenega ob soglasju premestimo v popol- dansko ali nočno izmeno in tudi uredimo fl eksibilne ure prihoda, če je to potrebno. V primeru, ko zaposleni nimajo nobene alter- native varstva, lahko uveljavljajo višjo silo. V obdobju prvega vala koronavirusa smo imeli en primer uveljavljanja višje sile,« so zagoto- vili v Impolu in ponovili, da niko- mur ni onemogočena pravica do uveljavljanja višje sile. »Vsekakor pa je naša naloga, da prej poišče- mo alternativne možnosti in tako zagotovimo čim bolj nemoten potek dela in hkrati zaposlenim omogočimo, da ne utrpijo izpada prihodkov,« so dodali. Sporočilo delodajalca iz gospo- darstva je le potrdilo, da pravice, ki jih razglašajo oblastniki, ne veljajo za vse, in da ni le nekaj državniških služb nujnih za delovanje države. Otroci potisnjeni v novo okolje Sicer pa imajo starši na podlagi sklepov županov in županj vsaj v večini občin varstvo zagotovlje- no. A kaj to pomeni? Oddelki so združeni, odprte le določene eno- te vrtcev. Otroci, ki ne morejo k tetam, babicam, dedkom (čeprav ti naj ne bi bili pravi naslov za varstvo), so prisiljeni iti v novo okolje, nove skupine, tudi k novim vzgojiteljicam z masko. V vrtcih trudijo, da bi bil stres za otorke ob prihodu v drugačno okolje čim manjši. »Skušamo zagotoviti, da otroke iz posameznih enot v vrtcu pričaka vsaj en znan obraz. Seveda pa imamo pri organizaciji kup težav in veliko je nejasnosti,« je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak. petek  30. oktobra 20202 Aktualno Foto: Dreamstime/M24 Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je povedal, da bodo morali starši otrok dokazati, da potrebujejo varstvo otrok. »Treba pa je zagotoviti varstvo, kajti pri delu od doma ni mogoče delati z otroki v naročju,« je še ugotovil Kacin. Podravje  Zaposleni s težavo do varstva, otroci v novih okoljih Vladne ukrepe zdrži le papir Vlada je minuli konec tedna na presenečenje večine sklenila, da vrtci v počitniškem tednu zapre- jo svoja vrata. Ob tem je šolska ministrica Simona Kustec pozvala občine, da se zagotovi varstvo otrok za tiste skupine staršev, ki delajo v poklicih, pomembnih za delovanje države. Ostali so torej sklepali, da bodo upravičeni do 80 % nadomestila plače za varstvo otroka zaradi višje sile. A eno je ukrep na papirju, povsem drugačna je zgodba v praksi. Ministrstvo brez konkretnega odgovora Na ministrstvu za delo so si glede nujnega varstva otroka v primeru višje sile poskušali v prvi vrsti lepo »oprati« roke. Pojasnili so namreč, da gre pri višji sili za dogodek, na katerega ne delavec ne delodajalec nimata vpliva ter da mora delodajalec sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile. A obenem so dodali: »Vsekakor pa je smiselno, da se tam, kjer je to možno zaradi izmenjave odsotnosti dveh staršev, o tem delavec dogovori z delodajalcem, upoštevaje njegove možnosti in tudi potrebe delodajalca.« Prav tako ministrstvo poziva, da se nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile presoja za vsak konkreten primer posebej. Če delavec meni, da delodajalec z odločitvijo krši njegovo pravico, na ministrstvu predlagajo, da zaposleni pisno pozove delodajalca, da odpravi kršitev. »Če je ta ne odpravi v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca, lahko delavec zahteva sodno varstvo svojih pravic,« so dejali in dodali, da se lahko delavec s prijavo kršitve obrne tudi na inšpektorat RS za delo. Niso pa povedali nič o tem, kako naj npr. podjetje ali s. p. posluje, če je večina delavcev doma zaradi nujnega varstva otrok ... Podravje  Širjenje prehladnih obolenj med otroki Letos nič več prehlajenih otrok kot vedno V prvih dveh mesecih novega šolskega leta so pediatri v vrtcih in šolah pri najmlajših tudi letos kljub okrepljenim zaščitnim ukrepom zaradi novega koronavirusa zaznavali skoraj enake razmere glede širjenja vsakoletnih prehladnih obolenj, pravi podpredsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš, ki izboljšanje pričakuje po trenutnem zaprtju. »Takoj ko so se septembra odprli vrtci in šole, smo pediatri opazili podobno sliko kot lani v tem času, torej pogostejše okužbe zgornjih dihal, tako da ni bilo nič kaj dosti drugače kot v preteklih letih,« je povedal Baš. Ob tem je spomnil, da so septembra z ministrstvom za zdravje dosegli dogovor, da v primeru znakov okužbe dihal na testiranje na okužbo s koronavirusom ni treba vrtčevskim otrokom ter šolarjem iz prve triade. Na vprašanje, kaj je razlog temu, da se razmere niso bistveno popravile zaradi ukrepov, kot so maske in razkuževanje rok, Baš odgovarja, da otroci v vrtcih in nižjih razredih v skupinah ali razredih niso nosili zaščitnih mask. Staršem so sicer naročili, da naj v varstvo prihajajo le zdravi otroci, a se tovrstni virusi zelo hitro širijo, je dejal. Dodal je, da se je zlasti med šolsko populacijo že precej razširil tudi novi koronavirus. Več bolniških odsotnosti zaradi smrkavih noskov »Pri otrocih v vrtcih težko strogo omejiš širjenje okužb, saj maska za najmlajše ni primerna, tako da se različni virusi veselo širijo naprej. Res pa je, da so se starši večinoma obnašali odgovorno in so otroci ostajali doma, tudi če so le malo smrkali,« je dejal. Dodal je, da so zato staršem pogosteje kot sicer odobravali bolniški dopust. Foto: Profimedia/M24 Nuška Gajšek Foto: Dreamstime/M24 Večji vpliv na zajezitev širjenja respiratornih okužb med najmlajšimi pa bodo po mnenju Baša imele jesenske počitnice in trenutno zaprtje vrtcev ter šol zaradi epidemije, saj se je to pokazalo že v prvem spomladanskem valu, ko se je dodobra prekinilo širjenje bolezni. »Zdaj bi to gotovo moralo imeti vpliv,« je dejal. A je dodal, da se bodo pozimi ter po vrnitvi v vrtce in šole te težave zagotovo spet vrnile med najmlajšo populacijo. Kar se širjenja covida-19 v vrtcih tiče, Baš pravi, da se do zdaj ni pokazalo, da bi si otroci virus pogosto prenašali med seboj, večino prenosov je po njegovih podatkih še vedno med otroki in vzgojiteljicami ali pa med otroki in starši. Tako kot za vso ostalo populacijo stroka priporoča cepljenje proti gripi tudi za najmlajše. Po besedah Baša se je precepljenost med otroki sicer povečala, a je še vedno precej nizka. Lani se je tako cepilo 367 otrok, mlajših od dveh let, kar je malo glede na to, da jih generacija šteje okoli 20.000. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  30. oktobra 2020 3Aktualno Z zavedanjem, da je brez- domstvo problem, ki se ga bo tre- ba lotiti, je Mestna občina Ptuj leta 2018 zagotovila prostor za ume- stitev Kamre na Zadružnem trgu 14. Skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi fi nancirajo omenjeni program. Ta ne zadovoljuje le ptu- jskih, pač pa širše regijske potrebe. A kljub temu pripravljenosti, da bi del občinskih sredstev namenili za ta program, večina občin Spodnje- ga Podravja doslej ni izkazala. »Pro- gram Kamra smo predstavili na Kolegiju županov Spodnjega Pod- ravja v letu 2019 in se v letu 2019 in 2020 prijavljali na vse možne javne občinske razpise z namenom pridobitve podpore trenutni obliki programa Kamra, vendar doslej podpore drugih občin, razen ob- čin Videm, Markovci v letu 2020 in Hajdine v letu 2019, ni bilo. Skupaj z upravnim odborom društva Ars Vi- tae in Mestno občino Ptuj smo na podlagi potreb občanov MO Ptuj in izkazane podpore drugih občin Spodnjega Podravja sklenili, da ra- zvojni program Kamra – Celovita podpora brezdomnim osebam, ki je doslej omogočal dnevni center in odprti tip zavetišča, v letu 2021 preoblikujemo v program nastani- tvene stanovanjske podpore,« po- jasnjuje strokovna vodja programa Kamra Amadeja Kokot. Psihosocialna pomoč še za vse, preostalo ne To v praksi pomeni, da bo po novem letu program vsebinsko drugače zastavljen in bo omogo- čal možnost trajnejše nastanitve petim brezdomcem, a le iz mestne občine Ptuj. Ti bodo lahko v Kamri do 24 mesecev, dokler si ne za- gotovijo osnovnih pogojev za sa- mostojno življenje. Še naprej bodo sicer omogočali individualizirano psihosocialno pomoč vsem, ki bodo potrebovali pomoč pri ureja- nju statusa, prepoznavanju svojih čustvenih in vedenjskih težav ter bodo iskali možnost za ohranjanje osebne higiene in pripravo obroka. »Ker brezdomstvo narašča tudi v drugih občinah Spodnjega Pod- ravja, v katerih glede na našo oce- no in izkušnje uporabnikov nimajo zagotovljene pomoči in podpore brezdomnim občanom, bomo že v tem letu ponovno pozvali občine Spodnjega Podravja k sodelovanju in podpori programu, s katero bi svojim občanom zagotovili vsaj krizno namestitev, ki bo občanom drugih občin na voljo en mesec, da si lahko v tem času uredijo vsaj osnovne pravice ter tako ne prista- nejo takoj na cesti. Občine pa bodo lahko pristopile k aktivnemu reše- vanju bivanjskih stisk svojih občank in občanov,« še dodaja Kokotova. Kamra – nič več dnevni center Ne bo pa Kamra po novem letu več dnevni center in odprti tip zavetišča za brezdomne osebe, pač pa nastanitvena stanovanjska podpora. Kokotova poudarja, da bo nov sistem dejansko nadgra- dnja in alternativa zavetiščem: »S tem omogočamo brezdomnim takojšnjo dlje trajajočo nastanitev, kar je odgovor na posledice po- manjkanja občinskih stanovanj, bi- valnih enot, samskih domov in dru- gih oblik prehodnih namestitev.« Ob tem izpostavlja pomembne kazalnike, ki kažejo, da naj bi se število brezdomnih Spodnjega Podravja iz leta v leto povečevalo. Zato meni, da je skrajni čas, da vse občine resno pristopijo k urejanju tega problema, pa tudi da objavijo razpise za neprofi tna stanovanja in uredijo občinska stanovanja, hiše, za možnost kriznih in drugih na- mestitev svojih občanov po vzoru Ptuja. Ptuj ne želi več kriti bremena drugih občin Ministrstvo za delo dejavnost Kamre letos sofi nancira v višini 75.500 evrov, skoraj enak je delež sredstev, ki jih zagotavlja ptujska občina: 69.650 evrov. Občina Videm je zagotovila sredstva za kritje stroškov za svoje občane v višini 1.260 evrov, občina Markovci pa jim je na podlagi razpisa dode- lila sredstva v višini 190 evrov. To je, kar se tiče prispevka spodnje- podravskih občin, za letos vse. »S preoblikovanjem programa Kamra v nastanitveno stanovanjsko pod- poro se v letu 2021 zmanjša tudi število zaposlenih s šest na eno strokovno delavko in eno laično delavko, saj se bo zmanjšalo tudi število vključenih uporabnikov. Tako bomo v letu 2021 na MDDSZ preko javnega razpisa zaprosili za sredstva v višini 13.800 evrov in MO Ptuj v višini 40.384 evrov,« pojasnjuje vodja programa Kamra. Kljub vsemu zagotavlja, da se bo program nastanitvene stano- vanjske podpore razvijal in izvajal po vzoru fi nskega modela »najprej stanovanje«, ki bo omogočal traj- nejšo obliko nastanitve. Občinam Spodnjega Podravja pa Kokotova predlaga, da začnejo prepoznavati brezdomsko proble- matiko »in priznavati načelo, da je pravica do stanovanja ena od temeljnih in neodtujljivih pravic ljudi ter podprejo razvoj ali začnejo same razvijati dolgotrajnejšo mož- nost pomoči ljudem, ki ostanejo brez strehe nad glavo«. Foto: Črtomir Goznik Ptuj, Spodnje Podravje  Program Kamra se spreminja Kmalu le še za brezdomce s Ptuja Avgusta 2018 je svoja vrata odprla Kamra na Zadružnem trgu 14, v kateri izvajajo dnevno po- moč in podporo z možnostjo namestitve desetim brezdomnim uporabnikom ter dnevno zavetišče. Zraven ministrstva je glavnino sredstev za izvedbo prispevala Mestna občina Ptuj. Ostale občine posluha, da bi program sofi nancirale, niso pokazale. Zato se z novim letom povsem spreminja koncept dela. Program bo namenjen le brezdomnim osebam iz Ptuja. V Kamri večinoma moški, stari med 45 in 75 let Od avgusta 2018 do danes so v sklopu programa Kamra pomoč in podporo zagotovili 156 uporabnikom, prenočevala jih je približno polovica, 84. Statistika kaže, da prevladujejo moški uporabniki, njihova povprečna starost pa je med 40 in 75 let. Ženskih uporabnic je bilo 63, med tistimi, ki so prenočevale, jih je bilo največ v starosti med 20 in 40 let. »Slaba polovica uporabnikov, ki so v programu prenočevali, je prihajala iz mestne občine Ptuj (30 uporabnikov), ostali pa iz drugih občin Spodnjega Podravja (34 uporabnikov), 20 uporabnikov tudi iz drugih koncev Slovenije. Ugotavljamo, da so uporabniki, ki poiščejo pomoč v Kamri, predvsem moški, v Kamri pa so bivali med 6 in 14 mesecev, preden jim je uspelo najti drugo možno nastanitev, kar je presegalo možno trimesečno namestitev,« kažejo izkušnje Kokotove. Sp. Podravje  Postelje s covid bolniki že zasedene Bolnišnica kliče na pomoč V ptujski splošni bolnišnici so imeli v sredo hospitaliziranih že 33 akutnih bolnikov, ki prebolevajo covid-19, s čimer so že presegli vse načrtovane zmogljivosti oddelka s tovrstni- mi bolniki. Zaradi pomanjkanja kadrov je direktorica Ani- ca Užmah danes k pomoči pozvala koncesionarje in njihove zaposlene, upokojene medicinske sestre, dijake in študente. Kot je pojasnila Užmahova, zaradi velikih potreb že urejajo dodatne zmogljivosti oddelka za sprejem še 40 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, kar pa predstavlja že četrtino običajne zasedenosti postelj v njihovi bolnišnici. »Vzpostavljamo tudi intenzivno enoto za covid-19,« je pojasnila direktorica, ki poudarja, da obvladovanju epidemije in obolelim namenjajo vse razpoložljive resurse, vendar so zdaj že na robu zmogljivosti. Ker za njihov zavod to pomeni izjemno veliko obremenitev, nujno potrebujejo kadrovsko pomoč, bodisi na oddelku za covid-19 ali na ostalih oddelkih. Trenutno je namreč pri njih zaradi okuženosti ali tveganih stikov z okuženimi odsotnih 20 zdravstvenih delavcev. »Dnevno se dogajajo vdori okužbe v belo cono, po vdoru na internem oddelku je sledil vdor na kirurgiji in na intenzivni negi. Tudi na dializi obravnavamo več okuženih bolnikov,« razmere opisuje Užmahova in dodaja, da z velikimi napori za zdaj še zmorejo in zagotavljajo varnost storitev, a so zdaj skoraj povsem usmerjeni v obvladovanje novega koronavirusa, medtem ko v bolnišničnem delu izvajajo skorajda le še urgentno dejavnost. V bolnišnici zato vse, ki lahko kakorkoli pomagajo, pozivajo k pomoči. To velja predvsem za zdravnike koncesionarje in njihove zaposlene, pa tudi za upokojene medicinske sestre, dijake in študente. Hvaležni bodo tudi za podporo v obliki kakšnih dobrin, kot so voda, sokovi in podobno, še dodajajo. Foto: ČG Foto: Bobo/M24 Tudi v soboški bolnišnici povečujejo zmogljivosti za bolnike s covidom-19, do 12. novembra bodo zagotovili 95 postelj za bolnike z akutno boleznijo in 12 postelj za intenzivno zdravljenje. Zasedenih imajo vseh 51 postelj na t. i. rdečem območju, na intenzivni terapiji je devet bolnikov. Na pomoč pa pozivajo tudi zunanje zdravstvene delavce. Prostovoljce iščejo tudi v UKC Ljubljana in Maribor Podobno kot na Ptuju se s kadrovskim primanjkljajem srečujejo tudi v dveh največjih slovenskih bolnišničnih ustanovah. V Univerzitetnem kliničnem center (UKC) Ljubljana v trenutnih epidemioloških razmerah išče prostovoljce, v prvi vrsti bi potrebovali študente zdravstvenih in podobnih smeri oz. zdravstvene nege, medicine, fi zioterapije, farmacije, biomedicine in polnoletne dijake zadnjega letnika srednjih zdravstvenih šol. Na pomoč študentov upajo tudi v UKC Maribor. Aprila 2021 dovolj cepiva za vse? EU bi lahko imela po najboljšem scenariju od aprila prihodnje leto na voljo od 20 do 50 milijonov odmerkov cepiv proti novemu koronavirusu na mesec in obeta se, da bo lahko cepila 700 milijonov ljudi, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob predstavitvi svežnja dodatnih ukrepov v boju proti covidu-19. V EU si torej po njenih besedah obetajo, da bodo lahko cepili 700 milijonov ljudi, kar je več kot dovolj za EU in vključuje tudi odmerke za revne države po svetu. Posebni svetovalec von der Leynove v boju proti pandemiji Peter Piot je ob tem izpostavil zaskrbljenost zaradi velikega, 25-odstotnega nezaupanja ljudi v cepivo. Opozoril je tudi, da cepivo ne bo čez noč spremenilo razmer in zagotovilo vrnitve v normalo. Na začetku bo še potrebna kombinacija ukrepov, na primer tudi nošenje mask. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 4 V sklopu projekta je predvide- na ureditev cestne in komunalne infrastrukture za 12,5 ha veliko ekonomsko-poslovno cono. Gre za štiri odseke cest v skupni dolžini 1,8 kilometra s pasom za pešce in kolesarje. Vozišča naj bi bila široka šest metrov, ob tem pa bo potreb- na še izgradnja dveh mostov oz. prepustov, saj na območju teče tudi potok. »Celotno območje bomo opre- mili z vodovodom, elektrovodom, javno razsvetljavo, komunikacij- skim omrežjem, kanalizacijskim omrežjem, prav tako bomo uredili odvodnjavanje,« je naštela Mile- na Debeljak, direktorica občinske uprave. Ko bo investicija zaključe- na, bo območje opremljeno za 17 poslovnih objektov. Obetajo si visok delež sofi nanciranja »Izgradnja celotne komunalne infrastrukture je ocenjena na 2,7 milijona evrov. Iz t. i. Razvoja regij imamo zagotovljen dober milijon evrov, upamo pa, da bomo prejeli še več denarja. Od tega je tudi od- visno, ali bomo naposled sklenili pogodbo z izvajalcem, ali bomo morali še počakati,« je napoveda- la Debeljakova, vidno optimistič- na, da se bo fi nanciranje izšlo po načrtih. »Računamo, da bi prejeli fi nanciranje v višini vseh upraviče- nih stroškov, kar z drugimi bese- dami pomeni, da bi iz občinskega proračuna plačali le okoli 500.000 evrov.«Treba bo izpolniti tudi zah- teve ... Zgolj komunalna ureditev obrtne ali poslovne cone pa seve- da še zdaleč ne pomeni dosežene- ga cilja; občina namreč mora za to, da opraviči porabo evropskega de- narja, zagotoviti vsaj 60-odstotno zapolnjenost cone, kar pomeni, da mora prodati vsaj toliko zemljišč, prav tako pa tudi ponuditi dolo- čeno število novih delovnih mest. Marsikateri občini se je doslej pri teh pogojih že zataknilo ... Tudi Ormož čaka zahteva, da morajo od začetka del v roku treh let zapolniti večino parcel. To bi lahko bil velik izziv, vendar je Debeljakova zago- tovila: »Glede na izkazan interes po zemljiščih v obrtni coni si upam trditi, da težav ne bomo imeli.« Ostaja pa skrivnostna glede podat- kov, katera podjetja bi v območju poslovne cone gradila svoje obra- te, kakšna delovna mesta se bodo odprla in koliko jih bo. petek  30. oktobra 20204 Podravje Ptuj, Ormož  Delo sodišč med epidemijo 66 zaposlenim odredili delo od doma Vse delovne organizacije, od javnih do zasebnih, od admi- nistrativnih in storitvenih do proizvodnih, zaradi širjenja korona virusa poslujejo v prilagojenih razmerah. Kjer je možno, delajo od doma, delodajalci zaposlene pozivajo k do- slednemu nošenju mask, razkuževanju rok, zagotavljanju zadostne medosebne razdalje. Tudi na sodiščih delovni proces poteka prilagojeno. Na vseh treh enotah, ki sodijo pod pristojnost Okrožnega sodišča na Ptuju (okrožno in okrajno na Ptuju ter okrajno v Ormožu), obravnave ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov potekajo nemoteno. „Pri razpisovanju obrav- nav upoštevamo le omejitve, ki izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ. Na obravnavah moramo ves čas zagotavljati najmanj meter in pol raz- dalje med osebami. Število oseb, ki so lahko naenkrat v razpravni dvo- rani, je odvisno od velikosti prostora,“ je povedal predsednik Okrožne- ga sodišča na Ptuju Andrej Žmauc in dodal, da sodelavci na področjih, kjer je to mogoče, od 19. oktobra delo opravljajo od doma. Foto: ČG Vodstvo sodišča je delo od doma odredilo 26 sodnikom in 40 javnim usluž- bencem. To ne pomeni, da lahko ves čas delajo od doma, temveč kom- binirajo prihod na delovno mesto in delo od doma, odvisno od nalog ter postopkov, ki jih v posameznem dnevu izvajajo. Ormož  Občina išče izvajalca za ureditev poslovne cone Sklenitev posla odvisna od evropskega denarja Na občini Ormož si prizadevajo, da bi ekonomsko poslovno cono čimprej opremili in zemljišča ponudili na trgu. V prvi polovici oktobra so objavili javni razpis, na katerem iščejo izvajalca za celostno ureditev komunalne infrastrukture. Kandidati se na razpis lahko prijavijo do 20. novembra. Foto: MH Ključne postavke je svetnikom na zadnji seji mestnega sveta predstavil vodja oddelka fi nanc na MO Ptuj Benjamin Panikvar. Za investicije naj bi namenili sko- raj polovico denarja, 14,4 milijona evrov, kar je v primerjavi z zadnjim rebalansom 2020 kar 68-odstotno zvišanje. Najpomembnejši načrtovani projekti so izgradnja kanalizacij- skega sistema (4,6 milijona evrov), revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi uli- cami (1,9 milijona evrov), prezida- va z rekonstrukcijo in energetska sanacija OŠ Mladika (1,2 milijona evrov), sanacija ostrešja OŠ Olge Meglič (650.000 evrov), v planu je tudi izgradnja regionalnih kolesar- skih povezav, okrog milijon evrov pa naj bi namenili še za vzdrževa- nje cestne infrastrukture. Prihodnje leto naj bi občina pro- dala tudi vrednostne papirje, ki so jih pridobili v postopkih dedovanj. Število zaposlenih na občinski upravi pa bo po trenutno veljav- nem predlogu ostalo nespreme- njeno, torej 72. Po mnenju svetnikov bo predlog potreboval nekaj popravkov Večina svetnikov kakšnih večjih pomislekov po predstavitvi pre- dloga v prvi fazi ni imela. Andrej Čuš je dejal, da ga v njegovi Listi ocenjujejo kot korektnega in da ga veseli, da so v njem uslišane ter vključene številne njihove pobu- de, kot so vlaganja v kanalizacijo, vodovod, ceste, varno šolsko pot in javno razsvetljavo, ne nazadnje tudi sredstva za obnovo OŠ Mla- dika in OŠ Olge Meglič. Pričakuje pa povišanje sredstev za šport, ki bi jih morali po njegovem izenačiti z višino sredstev za kulturo: „Pro- račun pa bomo kot celoto lahko ocenili komaj po letu 2021, ko bomo videli realizacijo. Trenutno je precej visok na strani stroškov in nekaj milijonov prenizek na strani prihodkov, kar nas precej skrbi.“ Izpostavil je še, da bi morala ob- čina zagotoviti sredstva za pomoč malemu gospodarstvu po epide- miji, saj številni ponudniki v mestu ne vedo, ali bodo sploh še odpirali lokale ali ne. Marjan Kolarič je izpostavil nere- alizirano nujno potrebno izgradnjo vežice na ptujskem pokopališču, Rajko Fajt pa neuslišano pobudo krajanov Na jasi, da se jim uredi razsvetljava. Županja Nuška Gaj- šek je zagotovila, da bodo zadeve uredili. Foto: ČG in M24 Proračun za leto 2021 naj bi bil težak 36 milijonov evrov, 14,4 milijona evrov naj bi šlo za investicije. Ptuj  Predlog proračuna za prihodnje leto Čemu dati prioriteto pri razdelitvi kolača Sodeč po predlogu proračuna, ki so ga pripravili na ptujski občini, bo proračun za prihodnje leto za kar pet milijonov evrov višji od sprejetega rebalansa za letos. Izvedli naj bi tudi več investicij kot v tem letu, a neka- teri svetniki opozarjajo, da so plani eno, realizacija pa nekaj povsem drugega. Proračun je težak 36 milijonov evrov, pri čemer se planira primanjkljaj v višini šest milijonov evrov. Potrjen tudi drugi rebalans za letos Drugič letos so svetniki MO Ptuj potrjevali rebalans proračun za leto 2020. Ta po novem znaša 30,5 milijona evrov in je za 5,7 milijona evrov nižji od prvega rebalansa, ki so ga sprejemali spomladi. Za kar 3,5 milijona evrov je namreč manj prihodkov, manj pa je tudi odhodkov, in sicer 2,7 milijona evrov. To je posledica tega, ker se nekatere največje investicije prestavljajo v naslednje leto; gre za kanalizacijo, rekonstrukcijo Slovenskogoriške ceste ter regionalne kolesarske povezave. Načrtovani prihodki so se po rebalansu ustavili pri 26 milijonih evrov, odhodki pa pri slabih 30 milijonih, primanjkljaj je težak okrog 3,8 milijona evrov. Postavke, ki so jih dodajali na novo, pa so precej nizke: za 2. fazo prezidave z rekonstrukcijo OŠ Mladika so letos predvideli dodatnih 3.000 evrov, za rekonstrukcijo ostrešja OŠ Olge Meglič 11.000 evrov, potrdili pa so tudi 10.000 evrov za nabavo razkužil. Predčasno bodo poplačali tudi kredit v višini 37.000 evrov. Klemenc: »Sporen denar za EPK in arheološki depo« Pripombe na nekatere postavke v rebalansu je imel svetnik Milan Klemenc. Zavzemal se je, da se sredstva, predvidena za postavitev arheološkega depoja, raje namenijo za povečanje subvencij vrtca in povečanje postavk za področje socialne varnosti. Prepričan je, da bi to bilo glede na razmere bolj smiselno, saj da arheologija, ki čaka desetletja, lahko počaka še malo. Tudi sredstva za pripravo projekta Evropske prestolnice kulture bi po njegovem morali črtati: „Gre letos za 46.000 evrov in prihodnje leto za 150.000 evrov. Zakaj, če pa to zdaj pripravljajo na občinski upravi. Ampak tako je, psi lajajo, karavana gre naprej.“ „Vsem sodnikom, posameznim strokovnim sodelavcem in ostalim javnim uslužbencem (na kazenskem in civilnem področju, izvršbi, v ze- mljiški knjigi, zaposlenim v kadrovski in fi nančno računovodski službi) smo za čas, ko njihova prisotnost na sodišču ni nujna in dela lahko ne- moteno izvajajo na domu, odredili delo od doma. To pomeni, da bodo sodniki delo opravljali na sedežu sodišča glede na potrebe delovnega procesa na sodišču (obravnave, naroki, zaslišanja ...), prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bilo odrejeno delo na domu, opravljali delo tudi na sedežu sodišča v skladu s tedenskim razporedom dela. Delo na domu je bilo odrejeno skupaj 26 sodnikom in 40 javnim uslužbencem. Do sedaj še nobenega zaposlenega nismo napotili na čakanje na delo, saj poskušamo delovni proces na sodiščih sodnega okrožja Ptuj organi- zirati tako, da bo delo nemoteno lahko potekalo še naprej.“ In kako je s prihodom nevabljenih strank na sodišče? „Stranke, nji- hovi pooblaščenci in druge osebe oddajajo vloge le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno. Izjema so nujne zadeve. Za komunikacijo s sodiščem uporabljajo elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur. Na sodišče lahko pridejo stran- ke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljeni, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elek- tronskih naslovov ali telefonskih številk,“ je za naš časopis še pojasnil predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmauc. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020 COLOR CMYK stran 5 »Predlagali smo znižanje z dose- danjih enajst številk na zgolj šest, in sicer zaradi trenutno sprejetih ukrepov omejevanja zbiranja ljudi in bistveno manj dogodkov. Ker torej ni ne kulturnega dogajanja ne dogodkov na društvenem podro- čju, imajo člani uredniškega odbo- ra na razpolago precej manj vse- bin, zato bo šest številk povsem dovolj,« je pojasnil župan Franc Pukšič in dodal, da se »ostale manj- še spremembe odloka nanašajo na uskladitev s področno zakonoda- jo, to je Zakonom o medijih«. Sporna pravica do predogleda S to razlago pa se nikakor ne strinja svetnik Branko Horvat, ki je bil odločno proti novemu odloku. »Najbolj je sporen 4. člen predla- ganega odloka, ki korigira stari 12. člen. Ta se po novem glasi: 'Župan in direktor občinske uprave ne mo- reta biti člana uredništva, imata pa pravico do predogleda.' Gre za nezakonit sklep, ki je v nasprotju s 6. členom Zakona o medijih, ki pravi, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivo- sti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepri- čanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinar- jev in drugih avtorjev pri ustvarja- nju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profe- sionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziro- ma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela. Hkrati je omenjeni 4. člen pre- dlaganih sprememb odloka tudi v nasprotju z 2. odstavkom 20. člena Zakona o medijih, ki pravi, da so novinarji pri svojem delu samostoj- ni in neodvisni. To je vsekakor na- pad na svobodo medijev in posku- šanje kapitala (plačnika) vplivati na vsebino. Izdajatelja glasila nista ne župan ne direktorica občinske uprave, ampak občinski svet, zato vsiljevanje svojih pogledov ure- dništvu ni etično in je grob poseg v njihovo delo in neodvisnost. Na ta način bo glasilo postalo župa- novo trobilo, kar je nedopustno,« je ogorčen Horvat, prepričan, da je bilo za spremembe odloka, pred- log je bil z večino glasov potrjen po skrajšanem postopku, krivo prav njegovo zadnje pisanje v Občanu. Horvat išče pozornost »Po ponavljajočih se objavah neresnic in zavajanj župana sem se čutil dolžnega odzvati. Moti me namreč njegovo nenehno obtože- vanje prejšnjega vodstva, ki da je krivo za fi nančno krizo v občini, s čimer želi preusmeriti pozornost od svojih lastnih grehov. Minili sta že dve leti, odkar je na De- strniku oblast prevzel Pukšič, zato prejšnje vodstvo ne more več ime- ti vpliva na njegove nerazumljive in negospodarne odločitve, katerih vrhunec je nedvomno prodaja no- vih občinskih prostorov.« Da na take provokacije ne bo več odgovarjal, pa je dejal Franc Pukšič. »Mislim, da se Horvatu po- sveča veliko več pozornosti, kot si je dejansko zaslužil, saj v bistvu zgolj išče razloge, da se pojavlja v javnosti. Odlok je zdaj usklajen z medijsko zakonodajo, mislim, da je dobro pripravljen, zdaj bomo šli v razpis za novega urednika Občana. Verjetno se vsi strinjate, da je prav, da se pri pisanju predvsem pro- blemskih člankov vedno predstavi obe plati, ne pa zgolj eno.« Ključna razloga za njegove očit- ke sta dva: pogoji omenjenega za- voda za izgradnjo garažne hiše in propadajoča stavba Koteksa. Kot je poudaril Žižek, pravzaprav niti ne gre za pobudo, pač pa prošnjo svetnikom, naj razmislijo o stanju, v katerem se je znašlo mesto in kaj narediti, da bi se to izboljšalo. Ome- jitve konservatorjev, s katerimi se srečujejo na občini, so namreč po njegovih besedah zavirajoče za ra- zvoj mesta. Žižek je prepričan, da gorijo vsi alarmi in da mora mestni svet v prihodnje obravnavati to problematiko zelo resno. Mesto brez enega »normalnega« parkirišča Med razlogi za to je navedel pogoje, ki jih postavlja Zavod pri načrtovani investiciji izgradnje garažne hiše v Ulici heroja Lacka: „Problem parkiranja v mestnem je- dru je velik, predvsem je problem pri starejših, ki so primorani parki- rati npr. pred Supernovo in se po- dati peš v mestno jedro, Zavod za varstvo kulturne dediščine pa nam onemogoča gradnjo garažne hiše. Po mojih informacijah se s strani občine intenzivno poskuša najti skupen jezik, se prilagajamo, spre- jemamo njihove kriterije, imam pa občutek, da so kriteriji vedno bolj visoki, če že ne celo nemogoči. V mestu imamo okrožno, okrajno sodišče, Upravno enoto, bolnišni- co, zdravstveni dom, pošto, pa še bi lahko našteval. Na naše mesto gravitira okrog 70.000 ljudi, mi pa brez enega normalnega parkirišča. Pri vsaki zadevi, ki jo poskušamo na Ptuju izvesti, da bi izboljšali na- šim občanom kakovost življenja – za kar smo bili konec koncev tudi izvoljeni – naletimo na težave, ki nam to onemogočajo. Da se o masi denarja, ki nam vsako absurdno malenkost konkretno podraži, niti ne pogovarjamo.“ Koteks je kup starih sten, polnih solitra in vlage S prstom na Zavod je Žižek po- kazal tudi v primeru stavbe Kote- ksa. Kot je dejal, ta že desetletja kazi veduto mesta, Zavod pa od občine zahteva, da se renovira in ne podre: „En kup starih sten, ki so svoje že davno odslužile in so pol- ne solitra in vlage. To je absurdno!“ Dejal je, da se morajo zaposleni na Zavodu prilagoditi času, v ka- terem živijo. Kot primer dobrega dela in posluha konservatorjev je navedel mesti Ško a Loka in Piran: „Pa so ob mojih besedah moji pri- jatelji, ki prav tako živijo v starem mestnem jedru, obnemeli. Zakaj lahko drugod, samo v Ptuju ne, pa se lahko le sprašujemo!“ Občina v tožbo proti Zavodu? Zaradi navedenega je Žižek predlagal sklic nujnega sestanka svetnikov z vodstvom Zavoda, na katerem bi se pogovorili o tej pro- blematiki. Če ne uspejo, je po nje- govem mnenju najbolj smiselno, da začne občina razmišljati o tožbi, saj se mestu povzroča konkretna gospodarska škoda: „Ker to ni le neživljenjsko, ampak tudi nev- zdržno.“ Za kanalizacijo 800.000, za arheologe dva milijona evrov Da bo prav to ena izmed sku- pnih tem Skupnosti občine Slo- venije, je dodala ptujska županja Nuška Gajšek. Sama problem vidi v tem, da je odločanje prepuščeno posame- znemu konservatorju, ki je pač kakšen dan boljše, drugi dan pa slabe volje ... „Na Ptuju imamo res- ne težave. Da je stvar še hujša po novi gradbeni zakonodaji, pa pri- tožba na pogoje ZVKDS niti ni mo- žna. S tem smo seznanili tudi mini- stra in upamo, da se bo to popra- vilo. Dejstvo je, da Ptuj kot bogato mesto z arheologijo nima nikjer v povprečnini dodatnih sredstev na ta račun.“ Kot primer je podala meteorno kanalizacijo na področju Maribor- ske ceste: gradbena dela bi jih po predračunu stala okrog 800.000 evrov; ker gre za arheološko najdi- šče Mitreja in je zaščiteno, so nujne arheološke raziskave. Najcenejša ponudba za arheologijo pa znaša kar dva milijona evrov. petek  30. oktobra 2020 5Podravje Ptuj  Svetnik Luka Žižek ostro nad odnos in delo konzervatorjev »Konzervatorji, vstopite že enkrat v 21. stoletje!« „Pozivam zaposlene na Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS, da pogledajo na stvari življenjsko ter občanom in njihovim potrebam stopijo naproti. Pred- vsem pa te zaposlene pozivam, da vstopijo v 21. stoletje. Danes konec koncev poznamo drugačne gradbene materiale, kot so bili v uporabi pred nekaj leti in s katerimi se lahko marsikaj naredi. Med drugim tudi zaščiti kulturno dediščino,“ je bil na zadnji seji mestnega sveta do dela konservatorjev mariborske enote zelo kritičen svetnik Luka Žižek. Destrnik  Spremembe odloka o izdajateljstvu glasila »Občan postaja županovo trobilo« Na zadnji dopisni seji so destrniški svetniki odločali o spremembah glede izdaje občinskega glasila Občan; največja med njimi je ta, da bo po novem na leto izšlo manj številk kot doslej. Foto:ČG Bodo nekoliko spremenjena pravila glede izdajanja občinskega glasila Ob- čan res posegala v avtonomijo novinarskega dela? Foto: ČG Luka Žižek je bil oster do dela ZVKDS. »Niti dreves ne smemo saditi brez soglasja ZVKDS!« Ptujska županja je izpostavila po njenem mnenju velik nesmisel, in sicer, da na Ptuju niti dreves ne smejo saditi brez arheološkega nadzora in načrta postavitve: „Izbirajo nam drevesa, določajo drevesne vrste, višino in podobno. Vse to stane, tudi zasaditveni načrti. Zato nismo v enakopravnem položaju z drugimi občinami. S tega vidika je mestu povzročena ogromna gospodarska škoda. Namesto da bi se skupaj trudili ohranjati bogato kulturno dediščino, smo tako daleč, da jo raje pustimo propadati, kot da bi jo obnavljali. Enostavno finančno ne zmoremo.“ Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 6 Kako se sploh meri revščina? Statistični uradi evropskih držav merijo t. i. relativno revščino; to pomeni, da ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugi- mi. Predpostavljajo, da so relativ- no revni tisti ljudje, ki si zaradi niz- kega dohodka ne morejo privošči- ti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je po izračunu statistikov v Sloveniji lani znašal 8.440 evrov oziroma pomeni 703 evre mesečno. To pomeni, da so bile osebe, katerih neto razpolo- žljivi dohodek na ekvivalentno od- raslo osebo na mesec je bil nižji od 703 evre, izpostavljene tveganju revščine oz. so morale preživeti mesec z dohodkom, ki je bil nižji od tega zneska. V letu 2019 je z dohodkom, niž- jim od praga tveganja revščine, živelo 12,0 % ali 243.000 ljudi. Stopnja tveganja višja med ženskami Podatki o stopnjah tveganja revščine glede na spol in starost kažejo, da so bile v letu 2019 naj- bolj izpostavljene nevarnosti, da zaidejo v revščino, ženske (13,0 %), predvsem tiste, ki so bile starejše od 65 let (23,0 %). S sta- rostjo oseb se ta številka še viša. Stopnja tveganja revščine med ženskami, starejšimi od 75 let, je po zadnjih podatkih 28,1-odsto- tna, ocenjujejo na SURS. Glede na tip gospodinjstva so bila v najslab- šem položaju enočlanska (38,0 % oseb pod pragom revščine), še posebno ženske (41,1 %). Med go- spodinjstvi z vzdrževanimi otroki pa so bile v najslabšem položaju osebe v enostarševskih gospo- dinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (26,1 %). Glede na status aktivnosti so bili po pričakovanjih v najslabšem položaju delovno neaktivni (21,3 %), med njimi pa predvsem brezposelni (43,6 %). 50.000 zaposlenih na minimalni plači A ne le brezposelni, tudi zapos- leni v panogah, ki prejemajo mini- malno plačo za polni delovni čas, hodijo po robu tega praga ozi- roma so brez dodatkov kar pod njim. Minimalna plača se je sicer zvišala z 886,63 evra na 940,58 evra bruto. Kaj to pomeni neto, torej v znesku, ki dejansko zaide na transakcijski račun delavca? Minimalna plača pri nas, ki naj bi jo po oceni statističnega urada prejemalo okrog 34.700 ljudi v privatnem sektorju in 16.300 v javnem, neto znese okrog 675 evrov. To pomeni znesek brez do- datkov za delovno dobo, izmen- sko delo, stroškov za prevoz na delo in z njega, malice … Delavec torej za 40-urni obseg dela na te- den na obračunski dan ni upravi- čen niti do zneska, ki bi presegel prag za tveganje revščine. Revščina v EU Po zadnjih razpoložljivih podat- kih, ki se nanašajo na leto 2019, se delež oseb, izpostavljenih tvega- nju revščine, v članicah Evropske unije giblje od 10,1 % (Češka) do 23,8 % (Romunija). Slovenija se z 12 % uvršča med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine v EU. Nižje deleže oseb, izpostavljenih tveganju revščine, kot Slovenija imata Češka in Finska. Madžarska, Slovaška in Danska imajo približ- no take kot Slovenija. Evropske države z najvišjo stopnjo tvega- nja revščine so bile Bolgarija, Lat- vija in Romunija; v teh državah je bila stopnja tveganja revščine več kot 22-odstotna. Prag tveganja revščine se je gibal od 2.310 evrov (v Romuniji) do 18.430 evrov (na Danskem). V naši severni sosedi, s katero se radi primerjamo, je prag tveganja revščine skoraj enkrat višji, in sicer znaša 15.437 evrov, na Hrvaškem pa za polovico niž- ji in se ustavi pri 4.384 evrih. Ob tem obe naši sosedi beležita tudi višjo stopnjo tveganje revščine, v Avstriji je bila ta 13,3 odstotka, na Hrvaškem 18,3 odstotka, kar po- meni, da je pod pragom revščine živel večji delež Avstrijcev in Hrva- tov kot državljanov Slovenije. petek  30. oktobra 20206 V središču Globe Za neu in odjave od 200 do zaradi ne in odjava nebivanje evrov lah oseba, bo predvidenV 30 letih več kot 17 milijonov evrov pomoči V 30 letih je Nadškofijska karitas Maribor zbrala in razdelila 17 milijonov evrov pomoči, 790 ton oblačil, 6.500 ton hrane, 400.000 kosov šolskih potrebščin … V delo 92 župnijskih karitas se vsako leto vključuje okrog 1.200 prostovoljcev, ki opravijo okoli 80.000 ur prostovoljnega dela ter nudijo najrazličnejšo pomoč (hrana, oblačila, obiski, psihosocialna pomoč) okrog 22.000 ljudem v stiski v posameznem letu. Na Karitas se obračajo tudi zaposleni Poleg rednih prejemnikov pomoči se na Karitas vse več obračajo družine oz. posamezniki v stiski ob izgubi zaposlitve (v večini primerov gre za delavce po kratkotrajni zaposlitvi, samozaposlene, delavce tretjih dežel z družinami …), delavci na čakanju, zaposleni z minimalnim dohodkom oz. zaposleni – družine, ki le malenkost presežejo cenzus za uveljavljanje pravic iz Zakona o socialnem varstvu. V prvih devetih mesecih letošnjega leta 2020 je prejelo pomoč kar 3.882 različnih oseb. Pomoč se je nanašala na pomoč v hrani in higienskih potrebščinah, oblačilih, pomoč v obliki informiranja, svetovanja ter drugo pomoč. Po obdobju epidemije opažajo, da je veliko rednih, novih ali prosilcev za pomoč, ki so se oglasili po dveh ali treh letih na Karitas, izpostavilo poleg materialne tudi močno psihosocialno stisko. Zato se obračamo na vse ljudi odprtega srca k pomoči in sodelovanju v akciji: »Covid-19«. Foto: Nadškofijska karitas Maribor Podravje  V Sloveniji pod pragom revščine vsak osmi prebivalec Zaposleni na minimalni plači sodobni reveži Lani je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12-odstotna, so s podatkom postregli na statističnem uradu. To pomeni, da je z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, živelo približno 243.000 prebi- valcev Slovenije. Foto: Bobo Načelnik Upravne enote (UE) Ptuj Metod Grah in vodja oddelka za upravne notranje zadeve UE Ptuj Boris Miočinović sta pojasnila, da je vprašanje fiktivnih prijav bi- vališč, še posebej tujcev, v politični in medijski sferi ta čas precej aktu- alno. A uradniki se po njunih be- sedah s tem področjem ukvarjajo že nekaj let. »Splošna ugotovitev je, da je obstoječe stanje možno spremeniti samo s spremembo za- konodaje. Do te pa še ni prišlo, ker bi imela prevelik vpliv na social- nem in gospodarskem področju,« sta razložila sogovornika in pou- darila, da odgovornosti za zlorabo fiktivnih prijav bivališč ni moč eno- stransko pripisati le zaposlenim na upravnih enotah. Normativi bi bili poseg v ustavne pravice Uradniki postopek prijave bivališča izpeljejo tako, kot jim nalagajo predpisi. Ker predpis, ki bi upravne enote pooblaščal, da preverjajo, ali je za prijavo oseb na nekem naslovu (hiši, stanovanju …) dovolj prostora za bivanje, ne obstaja, ga uradniki tudi ne more- jo izvajati. Prav tako ne obstajajo normativi, koliko prostora za živ- ljenje potrebuje ena oseba. To bi bilo po mnenju MNZ celo poseg v ustavne pravice. »Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je leta 2017 o tej problematiki ocenilo, da bi postavljanje normativov pri prijavi bivališča pomenilo kratenje ustavne pravice do svobodne iz- bire prebivališča, vezano na to pa tudi onemogočanje drugih pravic, ki izhajajo iz urejenega stalnega ali začasnega bivališča. Na MNZ so takrat še poudarili, da se ob pri- javi bivališča ne zahteva dokazila, ki bi izkazovalo podatek o povr- šini najemnega prostora, številu oseb, ki ga uporabljajo, in višini najemnine.« Domneva, da je prijava sumljiva, ne sme biti razlog za zavrnitev Na UE Ptuj so povedali, da sploh ni nujno, da se prijava bi- vališča opravi na okencu upravne enote. Možno jo je izvesti tudi preko enotnega državnega por- tala e-uprave. Prav tako ne velja načelo krajevne pristojnosti. Biva- lišče na katerikoli naslov v Slove- niji je možno prijaviti na katerikoli upravni enoti ali krajevnem ura- du. Za resničnost v prijavi jamči vsak posameznik – s podpisom o resničnosti podatkov v prijavi. »Ker zakon ne predpisuje pogoja maksimalno dovoljenega števi- la prijav na določenem naslovu, mora upravni organ vsakega po- sameznika, ki izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, tudi prijaviti. Zgolj zaradi domneve, da tam naj- brž dejansko ne bo bival, ne sme nikogar zavrniti. Če iz podatkov, ki so predloženi ob prijavi prebiva- lišča, ali podatkov, s katerimi raz- polaga UE, izhaja dvom o njihovi resničnosti, uvedemo postopek preverjanja resničnosti prijave prebivališča.« Slovenija, Spodnje Podravje  Normativ Lažne prijave biv Kar nekaj javne pozornosti so v minulem obdobj naslovu naj bi bila težnja po zaposlitvi v Sloveniji Država se je vprašanja fi ktivnih prijav tujcev na se, da nekateri tujci, upravičenci za denarno socia denarne socialne pomoči izve, da ne biva v Slove mu DSP ne pripada,« so pojasnili na Ministrstvu Lažne prij so ti lahko na naslovi Dežela absurdov Da je Slovenija res država številnih absurdov, priča naslednja primerjava. Novi gradbeni zakon, ki velja od sredine leta 2018, predpisuje, da je treba pred vselitvijo v novogradnjo pridobiti uporabno dovoljenje. Tega ni moč pridobiti brez fasade na objektu. Šele po pridoblje- nem uporabnem dovoljenju je za objekt možno pridobiti hišno številko in prijaviti bivališče. Po drugi strani, kot pišemo danes, pa se bivališče lahko prijavi na objektu, ki morda sploh več ne obstaja ali pa je ruševina in je od njega ostala le še hišna številka. Mladim družinam, ki si gradijo domove in tukaj ustvarjajo, prijava naslova na novogradnji do pridobitve uporabnega dovoljenja torej ni mogoča, medtem ko se lahko tujci neomejeno fi ktivno prijavljajo na raznorazne naslove po Sloveniji, četudi tam ne bivajo.K o m e n ti ra m o Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 7 Ni nujno, da so vse množične prijave tudi fi ktivne Na območju UE Ptuj je po po- datkih MNZ 54 naslovov, na kate- rih je število prijavljenih oseb 20 ali več. 28 od teh jih je v mestni občini Ptuj, preostalih 26 pa v občinah Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Vi- dem, Cirkulane, Zavrč, Gorišnica, Dornava, Destrnik, Juršinci, Sv. Andraž in Trnovska vas. V občinah Markovci, Podlehnik in Žetale ni naslovov, kjer bi imelo bivališče prijavljenih 20 oseb ali več. Ali so na teh naslovih prijavljeni tudi tuj- ci, za zdaj ni moč odgovoriti. To bo pokazala nadaljnja analiza. Interpretacija števila prijavlje- nih oseb na posameznem naslovu je lahko zelo občutljiva. Vedeti je treba, da je v stanovanjskem blo- ku ali večstanovanjskih objektih na enem naslovu prijavljenih več ljudi. Če je na primer deset stano- vanj, je to lahko 40, 50 stanoval- cev. Težko bi jih verjetno bilo 100 ali 200. Ali pa da je v hiši, velikosti 100 m2, prijavljenih 40 ljudi. To najbrž že sproži dvom o resnično- sti bivanja vseh teh ljudi na istem naslovu. Toda kot opozarjata Grah in Miočinović, vseh naslovov z veli- kim številom prijavljenih stanoval- cev ne moremo »a priori« šteti za fiktivne. Poleg večstanovanjskih objektov so prijave velikega šte- vila stanovalcev popolnoma legiti- mne v socialno-varstvenih zavodih in drugih institucijah ter nastanit- venih obratih. Uradniki »obremenjenost« naslovov lahko preverjajo že od leta 2013! Na ministrstvih za notranje zadeve in javno upravo (MNZ in MJU) so pojasnili, da upravne eno- te, če njihovi uradniki pri prijavi bi- vališča zaznajo karkoli sumljivega, denimo tudi večje bivanje oseb na naslovu, lahko uvedejo postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča. V eviden- cah nepremičnin GURS imajo tudi možnost preveriti nepremičnino in lastništvo, dodatno pa že pote- kajo aktivnosti, ki bodo zagotovile enostavno dostopen podatek o petek  30. oktobra 2020 7V središču e do 4.000 evrov upoštevanje predpisov s področja prijave e bivališč so predvidene tudi globe. V višini o 600 evrov lahko doletijo posameznike espoštovanja predpisov v zvezi s prijavami ami bivališč, spremembo naslova ali em na naslovu. Globa od 1.500 do 4.000 hko doleti stanodajalce, če so ti pravna o denarno kaznovana še odgovorna oseba, na globa je od 500 do 1.500 evrov. Prijava bivališča možna tudi v propadajočem objektu Možno je, da se prijava izvede na naslovu, kjer je objekt samo ruševina s hišno številko. »Referent opravi prijavo prebivališča na naslov oziroma hišno številko, ki je aktivna v registru prostorskih enot GURS. Dejansko stanje objekta pa mu seveda ni znano, saj se lahko (resda izjemoma) podatki o nepremičnini v evidencah geodetske uprave in dejansko stanje nepremičnine na terenu razlikujejo. Tako bi lahko osebo prijavili na naslov, ki je objekt v propadanju in neprimeren za bivanje. Vendar se takšne prijave relativno hitro razkrijejo v praksi, ko osebi ni možno vročiti uradne pošte in podobno. Takrat upravna enota na pobudo zainteresirane stranke (upravnega organa, sodišča, odvetnika, izvršitelja) uvede postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča dotičnega,« so pojasnili na UE Ptuj. Foto: ČG V Spodnjem Podravju ima naslov prijavljenih 4.238 tujcev Na območju UE Ptuj je bilo septembra z začasnim prebi- vališčem prijavljenih 2.621 državljanov iz 27 tretjih držav. Največ iz BiH, Srbije, Severne Makedonije in Ukrajine. Stal- no prebivališče je imelo 1.257 tujcev iz 29 tretjih držav. Naj- več iz BiH, Srbije, Severne Makedonije, Kosova, Ukrajine in Kitajske. Na podlagi združitve družine državljana EU ali slovenskega državljana je na našem območju prijavljenih 83 tujcev iz 22 držav, največ iz Srbije, Severne Makedonije, Kosova, Ukrajine, BiH in ZDA. Družinskih članov državlja- nov iz tretjih držav je 277, največ iz BiH, Srbije in Kosova. Na območju UE Ptuj ima bivališče prijavljeno 4.238 tujcev iz tretjih držav. V podatke niso vključeni državljani EU, ki imajo morebiti prav tako prijavljeno bivališče v kateri izmed občin Spodnjega Podravja. Odgovora na vprašanje, koliko tujcev iz držav tretjega sveta je prijavljenih v posamezni ob- čini, na UE Ptuj nimajo. Razpolagajo le s skupnim podatkov za celotno UE, ki so ga pridobili od MNZ. Foto: ČG V Domu upokojencev ima bivališče prijavljeno 318 stanovalcev Na območju UE Ptuj je 54 naslovov, na katerih je prijavljenih 20 oseb ali več: - 31 naslovov: od 20 do 29 oseb; - 17 naslovov: 30 do 95 oseb; - 6 naslovov: 100 do 318 oseb. 17 od 54 naslovov je povezanih s specifično dejavnostjo: domovi upokojencev, ZUDV Dornava, dijaški dom, hoteli, stanodajalci in zakonsko prebivališče na CSD. Na teh naslovih je prijavljeno največje število oseb. V Domu upokojencev Ptuj ima bivališče prijavljeno 318 oseb. Na CSD Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju ima bivališče po podatkih direktorja Mirana Kerina prijavljenih okoli 40 oseb, nobena med njimi ni tuji državljan. Se pa po Kerinovih besedah število oseb, ki imajo naslov prijavljen na CSD, zmanjšuje. Naslov na CSD si običajno uredijo ljudje, ki ostanejo brez strehe nad glavo. vi o primernosti bivališč ne obstajajo vališč tudi na Ptujskem? ju pritegnile fi ktivne prijave tujcev na naslove v Sloveniji. Razlog za prijavo na slovenskem i ali državah Evropske unije, lahko pa tudi apetiti tujcev po slovenskih socialnih transferjih. Foto: ČG a naslovih v Sloveniji dotaknila tudi zaradi izkoriščanja socialnih transferjev. Domneva alno pomoč (DSP), na naslovih, kjer so prijavljeni, sploh ne bivajo. »Če se za prejemnika eniji, CSD izvede postopek odvzema DSP. Če upravičenec v Sloveniji ne prebiva, potem u za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Foto: ČG jave bivališč so tudi predmet kaznivih dejanj. Nemalo je primerov, ko so tujce na naslovih v Sloveniji prijavljali za plačilo – da o na območju EU opravljali delo, najpogosteje v gradbeni panogi. Policisti so v minulih letih razkrili tudi več primerov, da tujci ih, na katerih so bili prijavljeni, sploh niso bivali in so bili tarče goljufi vih verig. Državljanstvo Stalne prijave Začasne prijave Skupaj BiH 44.967 43.302 88.269 Kosovo 14.110 11.636 25.746 Srbija 7.709 11.008 18.717 Makedonija 9.708 5.340 15.048 Rusija 1.735 2.084 3.819 Vir: MNZ in MJU Po podatkih iz Centralnega registra prebivalstva ta čas v Slo- veniji biva blizu 187.000 tujcev. 96.750 jih ima prijavljeno stalno prebivališče, od tega 85.369 državljanov tretjih držav in 11.381 državljanov EU. 90.219 tujcev ima prijavljeno zača- sno bivališče: 78.507 jih prihaja iz tretjih držav in 11.712 iz držav območja EU. kvadraturi uporabnega prostora stanovanja. Podatki o naslovih med registrom stalnega prebival- stva in GURS se dnevno osvežu- jejo. Julija letos je bila narejena tudi posebna obdelava podatkov. »Zaposleni na upravnih enotah lahko preprečujejo morebitne zlorabe instituta prijave naslova prebivališča zlasti z doslednim iz- vajanjem določb ZPPreb-1. Že 8. 10. 2013 je bila v register stalne- ga prebivalstva nameščena tudi informacijska rešitev za pregled števila oseb oziroma prijav stalnih in začasnih prebivališč na določe- nem naslovu, ki omogoča uradni osebi, da ob prijavi prebivališča preveri število prijavljenih oseb na naslovu ter takoj uvede postopek preverjanja resničnosti prijave, če je na naslovu prijavljeno večje šte- vilo oseb (sum, da gre za fiktivno prijavo). V mesecu oktobru 2019 je MNZ izvedlo nadgradnjo registra stalnega prebivalstva na način, ki omogoča vpis opombe, ki bi bila lahko relevantna za uradno ose- bo, ki izvaja prijave (za primere, ko ena upravna enota prijavo zavrne, posameznik pa v okviru odpravlje- ne krajevne pristojnosti želi izves- ti enako prijavo na drugi upravni enoti),« so orodja, ki zaposlenim na upravnih enotah omogočajo preverjanje sumljivih prijav, opisali na MNZ in MJU. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  30. oktobra 20208 Podravje Podravje  Ukrepi na gradbiščih Maske obvezne za vse delavce na deloviščih Odkar je obvezna uporaba zaščitnih obraznih mask na od- prtem, jih morajo uporabljati tudi delavci na gradbiščih in vzdrževalci javnih površin. Čeprav njihovo delo nemalokrat zahteva fi zični napor, to ni opravičilo, da ne bi bili dolžni upoštevati doslednega nošenja mask, pravijo delodajalci. Tako kot ostalo zaščitno delovno in varovalno obleko tudi maske za delavce zagotavljajo podjetja. V Javnih službah Ptuj so povedali, da so se njihovi zaposleni na dejavnostih urejanja in vzdrževanja javnih površin, vzdrževanja cest in ostali, katerih delo se izvaja na prostem, dolžni držati ukrepov o obvezni uporabi zaščitnih mask. „Delavci, ki opravljajo fi zična dela, v nobeni izmed sprejetih odredb niso določeni kot izjeme. Torej so maske obvezne za vse, tako v zaprtih kot na odprtih javnih prostorih. Vsem zaposlenim smo zagotovili obvezno varovalno opremo in jih opozarjamo k dosledni uporabi le-te,“ so povedali v podjetju. Maske med vožnjo, vozila razkužujejo Enako velja za zaposlene pri Darsu, ki upravlja slovenske avtoceste. „Sodelavcem, ki izvajajo redno vzdrževanje avtocest, smo z internimi navodili zapovedali nošenje mask tudi na prostem, pri čemer pristojna Služba za varnost in zdravje pri delu ni navedla, da bi bili lahko upravičeni do kakršnih koli izjem. Vso potrebno zaščitno opremo sodelavcem zagotovimo v družbi Dars. Foto: Črtomir Goznik Podlehnik  Občina kupila »pomočnika« za 28.000 evrov Z robotsko kosilnico prihranili pri košnji Na občini Podlehnik so z izgradnjo avtoceste pridobili tudi več nadvozov in seveda nešteto krožišč, ki jih je treba urejati. Zaradi izrednih naklonov travnatih površin pri nadvozih je bila košnja trave pravi izziv in velik fi nančni zalogaj, zato so na občini sklenili, da nabavijo robotsko kosilnico. Nakup v vrednosti 28.000 evrov so že izvedli, robotsko kosilnico pa tudi že uporabili. »Z robotom kosimo najbolj strme in težko do- stopne predele, to gre predvsem za premostitvene objekte čez av- tocesto, krožišča, brežine in jarke. Že z do sedaj opravljenim delom robotske kosilnice smo prihranili od 5.000 do 6.000 evrov,« je po- vedal župan Sebastian Toplak. Del nalog, ki jih opravlja robotska kosil- nica, je namreč pred tem izvajal po- godbenik, ki pa prav tako ni mogel pokositi vseh površin, tako da je bil nakup novega pomočnika le še vprašanje časa, je pojasnil Toplak. 22.000 evrov za signalizacijo V minulih mesecih so se v Pod- lehniku lotili še enega izziva – ureditve turistične in obvestilne signalizacije. Gre za projekt, težak 22.000 evrov, z njim pa skušajo zadostiti zakonskim predpisom oziroma pravilom, ki odstopanj ne dopuščajo. »Tako smo za lokalne ceste pripravili najprej elaborat, naročili table, sedaj jih moramo le še postaviti. Gre za usmerjevalne table do pomembnih objektov v občini, turističnih in drugih ponu- dnikov, do poslovnih subjektov …,« je povedal Toplak. Priznal je, da so občani pričakovali več po- novitev tabel, torej bolj dosledno vodenje iz kraja do cilja. »Žal smo na tem področju zelo omejeni,« je dodal v zagovor. Foto: Občina Podlehnik Z robotom kosijo najbolj strme travnate predele pri nadvozih, brežine in jarke. Še vedno se dobra tretjina vseh dreves, ki se jih poseka na svetovni ravni, nameni ravno za proizvo- dnjo papirja. To predstavlja okoli štiri milijarde dreves letno. Ravno zato je odkup papirja in recikliranje papirja tako zelo pomembno. Na- dalje je kar 41 odstotkov svetovne papirne proizvodnje namenjene izdelavi embalaže, ki nato pred- stavlja kar 1/3 vseh odpadkov, ki jih ustvarja naša družba. Kar pomeni, da sekamo drevesa, da se ustvari embalaža, ki nato konča v smeteh. Če bi po vsem svetu reciklirali le polovico razpoložljivega odpa- dnega papirja, bi se izognili sečnji približno 20 milijonov hektarjev gozdov na leto. V Evropski uniji se stopnja recikliranja bliža 70 %, v Sloveniji pa se zgolj med reciklažo predela 414.000 ton vseh vrst sta- rega papirja. Papir zbirajo tudi zaradi socialne stiske šolarjev Več sto ton odpadnega papirja letno zberejo tudi osnovnošolci v okviru tradicionalnih akcij zbiranja odpadnega papirja, ki imajo več desetletno zgodovino. Ob tem trend zbiranja papirja poleg eko- loške in izobraževalne note nago- varja tudi socialne izzive, s katerimi se soočajo šole in vrtci. »Marsika- tera šola nameni sredstva, zbrana z zbiranjem papirja za fi nanciranje projektov socialno ogroženim ot- rokom. Sredstva pa porabijo tudi za nakup raznih pripomočkov za šolske aktivnosti,« ugotavljajo v Surovini. Kakšno ceno nudijo šolam, v ma- riborskem podjetju niso razkrili. Je pa ta odvisna od borznega dogaja- nja. Po skoku v maju in juniju, ko je na trgu zaradi epidemije in zaprtja meja primanjkovalo te surovine, so v poletno-jesenskih mesecih cene ponovno padle pod črto nič, ena- ko kot konec lanskega leta »Tako katastrofalno nizke cene niso bile še nikoli. Že od začetka leta 2019 se pri cenah surovin (ne samo papirja, tudi kovin in ostale nekovine) kaže recesija. Trenutno delamo na pa- pirju izgubo, a s ciljem, da vzdržuje- mo nivo ločenega zbiranja papirja, to pač delamo. Nam je zelo hudo, da ne moremo šolam ponuditi bolj- še cene, ker so za nas pomemben vir zagotavljanja surovin papirja, hkrati pa kot družbeno odgovorno podjetje želimo podpreti njihova prizadevanja,« so gibanje cen po- komentirali v Surovini. Sodelovanje s šolami bodo ohranili Sicer pa v mariborskem podje- tju zagotavljajo, da bodo ohranili sodelovanje s šolami. Namreč otroci so tisti, menijo v Surovini, ki pritegnejo k zbiranje še starše, sorodnike in prijatelje. »To je res že dolgoletna tradicija in moramo narediti vse, da jo ohranimo. Hkrati tovrstne akcije pripomorejo k vse- življenjskemu učenju in osvešče- nosti pri skrbi za okolje – v smislu – kar se Janezek nauči, Janez zna.« Foto: Črtomir Goznik Slovenija, Podravje  Cene odpadnega papirja katastrofalno nizke Letno porabimo več papirja, kot tehtamo Časopisi in revije, kartonska embalaža, pa zvezki in učbeniki. Papir nas obkroža povsod v življenju, letno pa ga porabimo okoli 50 kilogramov na prebivalca oziroma 540 milijonov ton, kar je več, kot znaša teža vseh ljudi na svetu, to je okoli 316 milijonov ton, so izračunali v podjetju Surovina. Na srečo človeštva je za papir dokazano, da ga lahko recikliramo sedemkrat, na veliko žalost tistih, ki odpadni papir zbirajo, pa je trenutno borzna cena te surovine katastrofalno nizka. V Surovini so s papirjem, ki so ga zbrali in reciklirali v 70 letih delovanja, ohranili za celo Pohorje dreves. Pri proizvodnji novega časopisnega papirja lahko tiskarji kot surovino uporabijo kar 90 do 95 % recikliranega papirja. Pri izdelavi pisarniškega papirja pa ga lahko vključijo manj, okoli 60 do 70 odstotkov. Ob tem ne gre spregledati še količine vode, ki je potrebna za proizvodnjo papirja – zgolj za en list A4 je potrebnih pet litrov vode. Strošek prevoza višji od cene zbranega odpadnega papirja Na OŠ Ljudski vrt že vrsto let zbirajo odpadni papir, plastične zamaške, tonerje in kartuše. Različne zbiralne akcije imajo vzgojni, izobraževalni, okoljski, humanitarni in finančni pomen, so poudarili. Denar, ki so ga na OŠ Ljudski vrt v okviru akcije zbiranja odpadnega papirja zbrali v prvem ocenjevalnem obdobju, so namenili devetošolcem za organizacijo valete, na OŠ Grajena so denar namenili za nakup peskovnika. Sicer pa so osnovnošolci v obdobju od septembra 2019 do konca januarja 2020 na matični šoli zbrali za 681,40 evra odpadnega papirja, na podružnici Grajena pa za 432,60 evra. V drugem ocenjevalnem obdobju papirja niso več zbirali, ker se je cena odvoza odpadnega papirja povišala. »Po novem letu je bila odkupa cena 10 evrov na tono, in še to pod pogojem, da v kesonu ni kartona. Eni pa so nam celo poslali račun za odvoz kesona,« je pojasnila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Prav tako šolarjev zaradi pojava epidemije covid-19 od marca ni bilo v šoli. V letošnjem šolskem letu akcije zbiranja odpadnega papirja za zdaj še niso organizirali. Vzdrževalcem avtocest je bilo podano navodilo, naj se v vozilih, kjer je to možno, vozijo sami. Kadar jih je v vozilu več, naj pustijo med seboj vsaj en prazen sedež, nosijo naj tudi zaščitne maske. Vozilo naj ob zaključku vožnje oz. ob koncu delovnega časa razkužijo. Sicer pa v družbi Dars že vseskozi sledimo priporočilom NIJZ in jih tudi uveljavljamo oziroma upoštevamo vse ukrepe za preprečevanje prenosa virusa ter glede na razmere tudi zaostrujemo ukrepe. Ob tem sodelavkam in sodelavcem vseskozi poudarjamo, da se moramo vsi skupaj obnašati samozaščitno.“ Pomgrad in Komunalno podjetje Ptuj: pri maskah brez izjem V podjetju Pomgrad, enem največjih gradbenih podjetij v državi, so pojasnili, da strogo sledijo navodilom NIJZ in ukrepom vlade, kar pomeni obvezno nošenje mask tudi na gradbiščih. Podjetje je zaščitne maske zagotovilo vsem sodelavcem. Tudi iz Komunalnega podjetja Ptuj so zagotovili enako: »Zaradi zagotovitve varstva in zdravja delavcev pri delu ter v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo preprečevanje okužb s covidom-19, smo uvedli obvezno uporabo mask na vseh delovnih mestih, ne glede na to, kje se dela izvajajo, torej tudi na gradbiščih. Delavcu ni treba uporabljati maske le v primeru, če je npr. v vozilu sam.« Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020 COLOR CMYK stran 9 Z vseh koncev Slovenije se na- mreč oglašajo razočarani in jezni župani, ki sporočajo, da so več kot očitno »nasedli lepim besedam, za katerimi pa ni nobenih dejanj, am- pak zgolj velike in prazne obljube«, kot se je pridušal prvi mož ene od občin, ki pa ni hotel biti imenovan, saj še vedno »po malem upam, da iz tega kaj bo«. Liberalizacija elektronskih telekomunikacij Spomnimo, da so Rune medna- rodni projekt, ki naj bi zagotovil ultra hitro širokopasovno optično infrastrukturo vsem uporabnikom na podeželskih območjih Sloveni- je, v Istrski in Primorsko-goranski županiji na Hrvaškem ter v Fur- laniji-Julijski krajini v Italiji, kjer tovrstne infrastrukture še ni in je ne nameravajo zgraditi drugi ope- raterji. Rune bi torej zapolnil tiste bele lise, ki ne bodo nikdar zani- mive komercialnim ponudnikom, saj naj bi gradil širokopasovno omrežje tudi na območjih z manj kot osmimi prebivalci na kvadra- tni kilometer, za kar naj bi imel na voljo denar iz programa za razvoj podeželja. S konceptom izgradnje odprtega omrežja naj bi sledili ci- ljem digitalne agende za Evropo 2020 ter omogočali tudi liberali- zacijo tržišča storitev na področju elektronskih telekomunikacij. Kajti končni uporabnik naj bi imel mož- nost proste izbire ponudnika stori- tev, ki je glede na ceno in kakovost storitev zanj najugodnejši, saj bo upravitelj omrežja vsem opera- terjem zagotavljal enakovreden dostop in najem omrežja pod ena- kimi pogoji, podobno kot to počne državni Telekom. Projekt Rune (ru- ral network – podeželsko omrežje) pa so reklamirali tudi kot prvi in za zdaj edini mednarodni projekt na ravni EU, s katerim se povezujejo ozemlja več držav članic z ultra hit- ro širokopasovno infrastrukturo. V Sloveniji naj bi v treh letih zgra- dili 6.000 kilometrov optičnega omrežja na slovenskem podeželju in nanj priklopiti več kot 230.000 domov in drugih uporabnikov. Odnos, ki vzbuja nezaupanje Vse od konca leta 2015 so slo- venske župane podeželskih ob- čin intenzivno obiskovali ljudje iz Rune Slovenija oziroma Rune Enia in iz pogodbenega podjetja Eurocon ter jih vabili, da se prid- ružijo projektu, kar so mnogi tudi storili. A namesto zadovoljstva, da so občanom zagotovili danes tako potrebno optično omrežje, še kar čakajo, vedno bolj jezni in ogorčeni. »Pridružiti se projektu je namreč pomenilo plačati za pri- pravo projektne dokumentacije. V našem primeru je šlo za 15.000 evrov, v manjših občinah ustre- zno manj. Tega denarja pa nikakor nismo hoteli plačati, saj imamo z gradnjo internetnega omrežja že iz preteklosti dve slabi izkušnji in tretjič nismo več bili pripravljeni iti na led,« pravi lenarški župan Janez Kramberger. »Zato smo predlagali skupen obisk pri notarju, kjer bi se občina z listino zavezala, da bo po- ravnavala vse stroške takoj, ko se bo začela gradnja optike, s čimer pa se niso strinjali. V Lenartu smo se zato znašli drugače, in sicer smo se povezali s Telekomom in pri vsakem 'razkopavanju' cest, pa naj smo delali kanalizacijo, vodovod ali ceste, hkrati položili tudi optične vodnike. In zdaj imamo 'pokrito' že skoraj celotno občino. Gospod Ša- lamon iz projekta Rune je bil z eki- po pri nas nazadnje pred kakšnimi tremi, štirimi meseci zaradi nekih služnosti, ki naj bi jim jih podpisali na občini, dogovorili smo se, da nam podrobneje predstavijo, kaj in kje točno želijo, vendar vse od tak- rat od njih ni bilo več glasu. Takšen odnos vzbuja najmanj nezaupanje, če ne še kaj drugega.« Še po letu dni brez projektne dokumentacije »Slišim, da se je v Pesnici in Šentilju končno nekaj premaknilo, kar me veseli, čeprav sem sam, priznam, že praktično obupal nad projektom. Tako dolgo nas že vle- čejo z nenehnimi obljubami, kdaj bodo začeli, pa še niti do projektne dokumentacije, ki smo jo naročili že lani, nismo prišli,« je razočaran župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc. »Najprej naj bi jo dobili spomladi, potem poleti, zdaj naj- kasneje do septembra. November je pred vrati, mi pa še kar čakamo. Kar je tudi ob upoštevanju epi- demije nesprejemljivo dolgo. Kar malce jezen sem sam nase, da sem se sploh pustil pregovoriti in smo se priključili k projektu. Bilo je ve- liko preveč leporečenja, hvalili so se, kako bodo v enem dnevu pote- gnili kilometer optike. Po toliko le- tih dela z ljudmi bi že moral vedeti, da to ne pomeni realizacije posla, ampak prav nasprotno.« Zdaj so se tudi v Cerkvenjaku po- vezali s Telekomom oziroma nje- govim hčerinskim podjetjem GVO. »Ko prenavljamo kakšno cesto, gradimo pločnik, se položijo tudi cevi za optiko. Tako bomo skušali pokriti občino, če bo kaj z Runami, pa bom z njihovo pomočjo zapolni- li manjkajoče bele lise.« petek  30. oktobra 2020 9Podravje Pri podjetju Rune Enia so pojasnili, da gradnja trenutno po- teka na več lokacijah po Sloveniji. Optiko gradijo v delih obči- ne Pesnica in Šentilj ter občin Litija in Moravče, na območju mestne občine Novo mesto in okoliških občin ter v Goriških brdih. Dela pa se bodo v kratkem začela tudi na območju ob- čin Brežice in Ivančna Gorica. Foto: uporabnastran.si Posnetek z začetka gradnje optičnega omrežja avgusta letos na Otočcu V Pesnici so morali udariti po mizi, da se je začelo ... K Runam je pristopilo ogromno slovenskih občin, med njimi so občine Sveta Ana, Pesnica, Šentilj, Duplek, Cerkvenjak. Na občini Pesnica so se za začetek izvajanja projekta zelo zavzeli, se velikokrat sestali z izvajalci in vztrajali ter slednjič uspeli. »Gradnja končno intenzivno poteka. V naši občini bo centralno vozlišče, preko katerega se bodo napajale tudi druge občine. Je pa res, da smo vložili veliko truda v ta projekt, saj se dolge mesece ni nič zgodilo. Dokler nismo udarili po mizi in so videli, da je vrag šalo vzel, je vse stalo, potem pa se je le začelo,« pripoveduje direktorica pesniške občinske uprave Milica Simonič Steiner. »Precej slabe volje je povzročilo tudi dejstvo, da je investitor ljudem poslal pogodbe brez naše vednosti, oni pa so klicali na občino in spraševali, kaj to pomeni, ali naj podpišejo ali ne. Zato smo jim svetovali, da dokler ne bo znan datum oziroma se ne bodo začela izvajati prva dela na postavitvi centrale, ne sklepajo pogodb.« Cerkvenjak  Kaj se dogaja z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja na podeželju? Od projekta Rune za zdaj le prazne obljube Ko se je pred nekaj leti začelo govoriti o mednarodnem projektu Rune, ki naj bi zagotovil odprti dostop do op- tičnega interneta tudi prebivalcem odročnih podeželskih območij, so se številni slovenski župani te priložnosti oprijeli kot rešilne bilke v prizadevanju svojim občanom omogočiti enakovredne pogoje bivanja, kot jih imajo v urbanih središčih. A so doslej večinoma ostali praznih rok. Ormoško  Prostovoljci v času epidemije Pomoč potrebujejo predvsem starejši Spomladanska razglasitev epidemije je povzročila nemalo problemov v vsakdanjem življenju ljudi. Mnogi med njimi niso mogli niti do nujnih potrebščin za preživetje. Na ormo- škem koncu so za posameznike, ki se za pomoč v domačem okolju niso imeli možnosti obrniti na svojce ali bližnje, pos- krbeli prostovoljci Rdečega križa. S svojim poslanstvom pa nadaljujejo v vedno večji zasedbi. V Območnem združenju RK Ormož v običajnih razmerah skrbijo za raznos prehrambnih paketov ranljivim članom naše družbe, obisku- jejo starejše in ugotavljajo razmere na terenu. Spomladi pa so glede na nove razmere delo prilagodili. »V ospredju je bila pomoč ranljivim skupinam prebivalstva, tistim, ki nimajo nikogar drugega, da so jim prinesli zdravila iz lekarne, hrano iz trgovine ali hrano iz našega skla- dišča. Nudili smo psihosocialno pomoč in svetovanje po telefonu. V javni ustanovi pa smo v času uradnih ur pomagali tudi pri merjenju temperature,« je povedala Boža Antolič, sekretarka na OZ RK Ormož. Člani OZ RK so se odzvali na potrebe prebivalstva v vseh treh obči- nah: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. »Tisti, ki so potrebovali pomoč, so poklicali na naš telefon, potem smo si zapisali njihove po- datke in kaj potrebujejo. Dogovorili smo se, kako in kdaj jim bomo pot- rebno dostavili. V večini so pomoč potrebovali starejši, ki živijo sami. Najpogosteje je šlo za dostavo zdravil iz lekarn,« je dejala Antoličeva. Pogosto pa so jim dostavljali tudi hrano. Aktiviranih je bilo osem prostovoljcev Zavrč  Dela v roke Cestnemu podjetju Ptuj Dogovor je že zapečaten V prvi polovici oktobra se je zaključil javni razpis, na kate- rem je občina Zavrč iskala najugodnejšega ponudnika grad- benih del za sanacijo plazovitega območja na lokalni cesti Drenovec–meja HR. Kot najugodnejši kandidat za izvedbo gradbenih del je s ceno 298.000 evrov nastopilo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Ptujski gradbinec je napos- led že bil izbran, v preteklem tednu pa so dogovor s podpisom pogodbe tudi zapečatili. Dogodka sta se udeležila tudi glavni nadzornik nad izva- janjem projekta Metod Krajnc in podžupan Robert Vuzem. Če bodo vre- menski pogoji dopuščali, bodo dela kmalu začeli, pri tem pa ocenjujejo, da bodo dela potekala vse do septembra v prihodnjem letu. Foto: M24 Foto: uporabnastran.si Ker v Cerkvenjaku že več kot leto dni čakajo na projektno dokumentacijo za projekt Rune, so nad njim že skoraj obupali. Podobno kot v številnih drugih občinah po Sloveniji. Foto: Občina Zavrč Levo Primož Kumer, predstavnik CPP, desno Slavko Pravdič. V deset krajevnih organizacijah pod okriljem ormoškega RK je vklju- čenih 112 prostovoljcev, v času spomladanskega vala epidemije pa je prebivalce z najnujnejšimi potrebščinami oskrbovalo osem prosto- voljcev. »V času prve razglasitve epidemije nam je ponudilo pomoč še 21 občanov, v jesenskem valu sta pomoč ponudila dva občana. Glede na razmere smo spomladi vso dejavnost izvajali z našimi rednimi pro- stovoljci, ker na srečo razmere niso bile tako hude, da bi potrebovali večje število prostovoljcev in na to upamo tudi sedaj,« je še dodala Antoličeva. Kot organizacija so ljudem v stiski na voljo tudi v aktualnih razmerah in ocenjujejo, da so dobro pripravljeni na izzive. Območno združenje Rdečega križa Ormož izvaja humanitarne pro- grame na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Združenje je sestavljeno iz desetih krajevnih organizacij, sedeži pa so v Ormožu, v Veliki Nedelji, Podgorcih, Ivanjkovcih, na Kogu, Vinskem Vrhu, v Središču ob Dravi, Svetem Tomažu, Rakovcih in Hermancih. Ob tem pa pod okriljem OZ RK Ormož deluje tudi aktiv Carrera. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  30. oktobra 2020Ljudje in dogodki10 Črn oblak nad starši otrok s posebnimi potrebami Za koga majhni dosežki so za Vida in njegovo družino neprecenljivi. Kot pravi njegova mama, je zaradi terapij bolj pripravljen tudi na živ- ljenje brez nje: »Kajti to je tisti črni oblak, ki vedno visi nad nami; star- ši otrok s posebnimi potrebami se vedno sprašujemo, kaj bo z njimi, ko nas več ne bo. Pa lahko smo še tako pozitivni, tukaj nas strese. Vse.« Vanja upa, da jima bo uspelo zbrati potrebna sredstva in s tem oh- raniti Vidu, kateremu življenje tudi sicer ne prizanaša, vsaj toplo ter varno zavetje doma. Selitev bi zanj bila izjemno velik stres; premiki so zanj preveč rizični, kar je razvidno tudi iz potrdila pedopsihiatra. Vidu in njegovi družini življenje ni prizanašalo. Pred njih so bile postavljene težke življenjske izkušnje, na katere niso sami imeli vpliva, pa vendar so polni optimizma in vere v dobroto. Zdaj jim do lepšega jutri lahko pomagamo vsi mi. Po svojih močeh. Da bo Vid še naprej dokazoval, da beseda nemogoče zanj ne obstaja. Foto: arhiv Vanje Ropič 46-letna Vanja je pred 16 leti ro- dila Vida, ki je otrok s posebnimi potrebami. Živita v majhni hiški na obrobju Ptuja. Ker kredita nis- ta bila sposobna plačevati, je bila hiša, v kateri živita, prodana na drugi dražbi. Kupila jo je banka up- nica. Ta jima zdaj ponuja odkup po ceni, po kateri so jo kupili na draž- bi: 36.700 evrov. A čeprav ne gre za zelo visok znesek, je zanju nedo- segljiv. Zato sta se odločila stopiti pred javnost in zaprositi za pomoč vse tiste, ki bi jima lahko pomagali ohraniti streho nad glavo. Vanja se je zaradi Vida odpovedala marsičemu »Pred 17 leti, ko sem bila noseča, sva hišo s hipotekarnim kreditom kupila z bivšim možem ter jo delno obnovila, še vedno pa ni povsem prilagojena invalidu, sploh kopalni- ca. Junija 2004 se je rodil Vid, ki je pri porodu utrpel poškodbo mož- ganov, diagnosticirano ima cereb- ralno paralizo in težko epilepsijo. Vid je popolnoma odvisen od tuje pomoči, saj je v plenicah, ne hodi in ne govori. Potrebuje 24-urno nego in skrb. Zaradi tega sem pustila službo, pred tem sem delala kot učiteljica na osnovni šoli. Res rada sem imela svoj poklic, vendar se mi je zdelo, da me moj otrok pot- rebuje bolj,« pravi Ropičeva, ki ima minimalne dohodke: nadomestilo za izgubljen dohodek od CSD Spo- dnje Podravje v višini 560 evrov mesečno, kar je pravzaprav njeno plačilo za 24-urno skrb za sina. Vid prejema še 200 evrov dodatka za nego. »Vsa leta sem izvajala terapije z Vidom po sistemu »mama tera- pevt« v skladu z navodili priznane poliklinike Stojčevič Polovina iz Zagreba, kamor sva (seveda sa- moplačniško) mesečno hodila po strokovne napotke, ravno iz razlo- ga, ker nisem imela denarja za dra- ge dnevne samoplačniške terapije, zdravstvo pa terapij krije premalo. Terapije z Vidom sem izvajala sama doma nekaj ur dnevno in resnično Ptuj  Dobrodelna akcija za odkup hiše Vid in Vanja lahko že jutri Zgodba Vida Knehtla in njegove mame Vanje Ropič je zgodba o neizprosnem življenju, močno poškodovane možgane. Pred letom dni je bil na zelo zahtevni operaciji, ki mu je naredi nekaj korakov. Vse, kar ima, Vidova mama vlaga v to, da bi bilo njegovo stanje denarja za poplačilo kreditov. Njuna hiša je bila prodana na dražbi, zato jima grozi, Foto: Črtomir Goznik Nov vladni ukrep je mnoge po- nudnike hrane ujel nepripravlje- ne, a ne restavracije Andiamo. Ta restavracija, ki je sicer locira- na v Qcentru Ptuj v Puhovi, je ravno v času zapiranja restavra- cije še razširila svojo ponudbo. Andiamo je s svojo vrhunsko hrano kot tudi z zelo prijaznim osebjem postal stalnica v dne- vu Ptujčanov. Privabijo nas ši- roka ponudba malic, vrhunske pice, široka ponudba drugih jedi, študente pa privabi ponud- ba na študentske bone, ki je na Ptuju prava redkost. Prostori re- stavracije Andiamo so postali več kot le kraj za obrok, postali so prostor, kjer se človek poču- ti domače. Restavracija Andiamo ostaja pozitiven zgled, kako mora re- Restavracija Andiamo, zmagovalna dostava Glede na trenutno epidemiološko sliko in ukrepe, ki so njena posledica, smo Slovenci ostali brez odprtih restavracij in gostiln. Mnoge restavraci- je sedaj vse svoje napore stavijo na dostavo in prevzem hrane, ena od ta- kih je tudi restavracija Andiamo. tako pa lahko hrano pridete is- kat do same restavracije. Od- ziv Ptujčanov je vrhunski, akcija ‘’Pohani pišek 1+1’’ pa je posta- la pravi hit med Ptujčani. Andi- amov ‘’Pohan pišek’’ je rešitev za marsikateri monoton teden- ski jedilnik. Ko pa k vsemu temu dodamo dejstvo, da Andiamo vsak petek ob naročilu hrane podari zraven liter vina, verje- tno ni več kaj razmišljati. Nove razmere od nas vseh zah- tevajo dobršno mero kreativ- nosti. Restavracija Andiamo je dober zgled, kako se na njih pri- lagoditi. Verjamemo, da bo to uspelo tudi nam vsem. Restavracija Andiamo v Qcentru Ptuj v Puhovi! stavracija prilagoditi svoje po- slovanje glede na trenutne razmere. Andiamo vso svojo ši- roko ponudbo hrane dostavlja na dom. Teh storitev smo de- ležni vsi v radiju 10 kilometrov iz Qcentra Ptuj v Puhovi. Prav Juršinci  Idejni projekt za posodobitev prostora pred cerkvijo Novo stopnišče, luči, cvetje … V Juršincih so že tako ponosni na svoje lepo urejeno staro trško središče s cerkvijo, župniščem in gostilno, a mu še vedno vsako leto dodajo kaj novega in ga širijo. Tako imajo veliko sprehajalnih poti, ki so jih povezali s tradici- onalno dejavnostjo v teh krajih – trsničarstvom, skrbijo za kultur- no dediščino, postavili so muzej Dežela kraljic, tudi širše so znani po svoji sladolednici, v športnem parku so uredili fi tnes na prostem, kmalu pa bo zaključen tudi projekt širitve tamkajšnjega doma upoko- jencev, ki bo skoraj dvakrat večji kot doslej. »Čeprav smo locirani daleč od večjih naselij, nas obišče vedno več ljudi, kar nas seveda veseli, a hkra- ti dodatno zavezuje, da naredimo Juršince še lepše. Pred časom smo zato izdelali idejni projekt za po- sodobitev prostora pred našo več kot 500 let staro gotsko cerkvijo sv. Lovrenca. Najprej smo se glede načrtov seveda uskladili z župni- kom, zdaj pa že iščemo izvajalca del,« razlaga juršinski župan Alojz Kaučič. »Idejni projekt predvideva gradnjo novega stopnišča, po- stavitev manjšega zidu, ureditev razsvetljave, cvetličnih gred … Za realizacijo projekta imamo v prora- čunu rezerviranih približno 30.000 evrov, računamo, da se bodo dela začela in tudi končala v novembru. Želimo si, da bo december v Jur- šincih kljub epidemiji kar najbolj prazničen.« Foto: SD Prostor pred cerkvijo bodo še pred prazničnim decembrom prenovili. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  30. oktobra 2020 Ljudje in dogodki 11 Podatki za donacije Donacije za Vanjo Ropič in Vida Knehtla zbira Društvo prijateljev mladine Maribor. Podatki za nakazila so: Nova KBM: 04173-000 0753108 s pripisom: ZA VIDA SKLIC: SI00 15062004 BIC koda: KBMASI2X DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MARIBOR RAZLAGOVA UL. 16 2000 MARIBOR Del sredstev upajo,da bodo zbrali tudi z donacijami preko SMS sporočili na številki 1919, ključna beseda je VIDU5. ostaneta brez strehe nad glavo ki kljub optimizmu pred njiju postavlja vedno nove ovire. 16-letni Vid, o katerem smo že poročali, ima omogočila, da kljub napovedi, da nikoli ne bo stal na lastnih nogah, danes s pomočjo opore vendarle vsaj malo boljše. In na tej poti ji je ob plačilu vseh terapij in ostalega, kar Vid potrebuje, zmanjkalo da bosta ostala brez strehe nad glavo. Vse dobre ljudi prosita za pomoč. je zelo napredoval,« svojo zgodbo opisuje Vidova mama. Vidu so pri sedmih mesecih starosti zdravniki rekli, da so njegovi možgani toli- ko poškodovani – kar je posledica pomanjkanja kisika pri porodu, - da ne bo nikoli niti sam držal glave po- konci, niti sedel. Kot pravi Vanja je kar nekaj časa bilo tako, a po vseh letih terapij, ki sta jih večinoma izvajala sama doma, je Vid danes krasen 16-letnik, ki s pomočjo opo- re, po operaciji celo naredi nekaj korakov. Zelo rad igra igre, pono- sen je na svoj tablični računalnik, ki ga je dobil v dar od svoje babice, za katero pravita, da je nepogrešljiva in da ne vesta, kako bi jima uspelo brez nje. Vid obiskuje OŠ Gustava Šiliha Maribor, rad hodi v šolo, se druži, uči novih veščin, popoldne- ve pa izkorišča za jahanje. »Moj namen ni nikoli bil ostati komu dolžna« Ob vseh teh skrbeh pa je Vanji zmanjkalo denarja za obroke kre- dita. Hišo sta namreč pred leti z bivšim možem kupila na kredit. On je kasneje ostal brez dela in situa- cija se je le še poslabševala. »Sama sem vsa ta leta delala, a stvari, ki se ne plačajo. Vsaj ne z denarjem. Moj namen nikoli ni bil ostati dolžna karkoli in komurkoli, saj me je to zelo težilo in za mano je veliko ne- prespanih noči zaradi te situacije, vendar ob vseh stroških, ki pridejo z otrokom s posebnimi potrebami enostavno več ni šlo, pa naj sem si še tako želela ter prizadevala: Kot prejemnica nadomestila za izgubljen dohodek tudi ne smem dodatno delati, kot to lahko vsak zaposleni, študent, upokojenec, saj v tem primeru nadomestilo iz- gubim.« Nujno potrebujeta 36.700 evrov Vanja se je z banko dogovarjala o možnosti najema hiše, a na to niso pristali. »Banka nama prihaja nasproti z odnosom, ki je resnično prijazen ter srčen in tukaj res hvala gospe Malnar iz Raiff eisen banke v Avstriji, saj nama je z Vidom bila vedno pripravljena prisluhniti in iskati rešitve. Banka nama ponuja v odkup hišo za 36.700 evrov (cena hiše na drugi dražbi), kljub cenilni vrednosti hiše, ki je 72.000 evrov in po tej ceni jo bodo prodali, če je ne odkupiva midva. Ker verjame- va v srčnost ljudi, se obračava na tiste, ki lahko pomagajo. Situacija je za naju precej težka in ne vidim drugega izhoda, to je najina zadnja možnost in najino upanje,« še skle- ne Vanja. »Pomagamo po svojih močeh« Z Zgodbo Vida in njegove mame so seznanjeni tudi na Centru za socialno delo Spodnje Podravje. Direktor CSD Miran Kerin pravi, da so prav oni navezali stik z Društvom prijateljev mladine in jih zaprosili za pomoč oziroma sodelovanje: »Žal pa mi sami sredstev, da bi jima pomagali odkupiti hišo, nimamo. Pomagamo po svojih najboljših močeh v sklopu zmožnosti. Vsekakor gre za družino, ki je potrebna pomoči. Hišo bo namreč treba tudi prenoviti in prilagoditi za Vidove potrebe.« Vanja je sodelovanje s centrom zelo pohvalila. Kot pravi, brez zavzetosti socialne delavke Sabine Kolednik Ivančič ne bi prišlo do te humanitarne akcije. Foto: Črtomir Goznik Vid je danes krasen 16-letnik, ki po operaciji celo naredi nekaj korakov. Foto: ČG Ptuj  Kako bogata bo letošnja zima s snegom, je še preuranjeno napovedovati Mateja Štegarja vreme le redko preseneti Kako pomembno vlogo igra vreme v našem življenju, dokazujejo nešteti pogovori in tudi pregovori o vremenu. Eden izmed njih pravi, da ni slabega vremena, so samo slaba oblačila. Pravo oblačilo pa zagotovo vedno izbere Ptujčan Matej Štegar, ki že 20 let spremlja vremensko dogajanje, zadnjih 10 let intenzivneje. »Že od zgodnjega otroštva me navdušujejo vremenski pojavi, torej vreme. Zato sem se včlanil v društvo Zevs, kjer smo povezani somišljeniki, torej posamezniki, ki nam je v veselje in izziv spremljati vremenske pojave,« je dejal Štegar, lastnik zasebne vremenske postaje na Orešju. Podatki, ki jih zbira, niso uradnega značaja, kljub temu pa dajo osnovne informacije o vre- menu, ki so objavljene na spletni strani ptuj.zevs.si. In kakšno vreme je značilno za Ptuj in okolico? »Ima- mo zmerno celinsko podnebje, ena izmed značilnosti našega območja, torej Dravskega polja, je, da tukaj pade bistveno manj padavin kot zahodneje v hribovitih predelih: Pohorje, Slovenske Konjice, Celje itd. Na drugi strani pa imamo več sončnega in toplejšega vremena. Bolj kot pa se pomikamo proti vzhodu, manj je padavin, tako na skrajnem delu Prekmurja ob meji z Madžarsko letna beležijo podob- no količino padavin kot na morju.« Kako pa je z nevihtami? »Največ neviht pri nas nastane v zahodni Sloveniji, na vzhodu jih je povpreč- no najmanj, a zaradi ravnine so lahko prav na tem območju najbolj uničujoče.« Najmočnejša je bila 15. avgusta 2008. »Takrat sem vedel, da prihaja. Izoblikovala se je nad Cresom, potovala preko Novega mesta, Posavja, udarila po Ptuju in nato oslabela na Madžarskem. Bila je hitra supercelična nevihta.« Tudi neurje, ki je letos poleti divjalo na našem koncu, se je oblikovalo na Hrvaškem. »Toplo morje je vir ener- gije za nevihte,« je pojasnil Štegar. Sicer pa pravi, da je zmotno razmišljanje, da je ekstremnih vre- menskih pojavov čedalje več. »Ta občutek so okrepila in razširila družbena omrežja, splet. Če pog- ledamo v arhiv, so bile tudi nekdaj močne nevihte s točo. Res pa je, da se ozračje segreva in s tem omogo- ča tudi nekoliko burnejše vremen- ske pojave (obilne padavine v krat- kem času, debelejša toča, vetrovi). Namreč bolj je ozračje pregreto (vroče), več vlage lahko sprejme in s tem pride do burnejših poja- vov,« je dejal Ptujčan, po izobrazbi ekonomski tehnik. Ob spremljanju podatkov, ki nakazujejo razvoj vre- menskih pojavov, pa posebno ve- selje goji do fotografi je. »V okviru društva se redno odpravljamo v tujino, kjer skušamo v fotograf- ski objektiv ujeti nevihte. Seveda se ne zapeljemo vanjo, temveč jo opazujemo na varni razdalji, in kar je pomembno, na pravi strani in ob pravem času, slednje je največkrat največji izziv.« Nazadnje je bil na Ptujskem božič bel leta 2008 Na vprašanje o njegovi dolgo- ročni vremenski napovedi pa je od- govoril, da so te za daljše obdobje netočne in da pokažejo le neki trend. »Oziraje se na podatke me- rilnih postaj z vremenskega balona v zraku, letalskih meritev, meritev na kopnem in na morju je mogoče dokaj točno vremensko napoved oblikovati za največ nekaj dni do enega tedna. Za daljše obdobje pa točnost napovedi postopno pada.« A glede na to, da je decem- ber oddaljen le še za en koledarski list, ne more umanjkati napoved o belem božiču. »Dolgoročna na- poved za letošnjo zimo je glede hladnejšega vremena spodbudna, o snegu pa bo odločala lega ciklo- nov. Že majhni premiki v eno ali drugo smer vplivajo na obliko pa- davin. Upam, da bo decembra sne- žilo in da nam bo vsaj sneg polep- šal okrnjene praznike. Nazadnje je bil na Ptujskem božič bel leta 2008, a količina snega je bila skromna,« je še dejal Štegar.Foto: Matej Štegar Poleg spremljanja podatkov o vremenu je hobi Mateja Štegarja tudi lovljenje vremenskih trenutkov v fotografski objektiv. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 12 V večini gre za mopede, kate- rih hitrost ne presega 25 km na uro. Zaradi uvrstitve v kategorijo mopedov, to so bivša kolesa s po- možnim motorjem, je sedaj tudi zanje prepovedana vožnja v ob- močjih za pešce. Ugotovili so, da večina voznikov teh vozil ne pozna prepovedi vožnje na teh območjih. Pomembno pa je tudi vedeti, da sme voznik mopeda kot potnike voziti le osebe, starejše od 12 let, pri tem pa voznik mopeda ne sme biti mlajši od 16 let. Čez prehod za pešce prepovedana vožnja s kolesom „Izvajali smo tudi nadzor nad vožnjo kolesarjev, predvsem na območju Dravske ulice, ob Mestnem parku, kjer večina za vo- žnjo s kolesom uporablja pločnik. Ob tem, da so kršitelji že zaradi same uporabe pločnika kot pro- metne površine, ne upoštevajo niti prednosti pešcev in dejansko izsi- ljujejo prednost. Pri tem pa obstaja še velika nevarnost zaradi vožnje teh kolesarjev preko prehoda za pešce. Če ob prehodu za pešce ni označena kolesarska steza, je ko- lesar dolžan stopiti s kolesa in ga peš prečkati. Kolesarji se očitno tega ne zavedajo, zato lahko pride do nesreč, v katerih lahko kolesar- ji utrpijo težje posledice, ker niso upoštevali predpisov,“ je povedal vodja Medobčinskega redarstva Ptuj Robert Brkič. Promet v območju za pešce ureja 32. člen zakona o pravilih v cestnem prometu, kjer je določe- no, da je na tem območju dovoljen promet uporabnikov posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev oz. kolesark, vendar le tako, da ne ogrožajo pešcev. „Nadziramo tudi vožnjo kolesarjev na območju za pešce. Tako npr. ugotavljamo, da se kolesarji pogosto z veliko hit- rostjo spustijo po Murkovi ulici. Nekateri med vožnjo uporabljajo tudi mobitele, kar je prepovedano tudi zanje kot za voznike motornih vozil. Globa zanje v teh primerih znaša 40 evrov,“ pravi Brkič. Tudi na kolesu obvezna čelada Še vedno pa redarji tudi ugota- vljajo, da mladostniki pri vožnji s kolesom ne uporabljajo čelad. Ve- čina se izgovarja, da niso poučeni o tem oz. so pozabili, da jih morajo pri vožnji s kolesom obvezno upo- rabljati do 18. leta starosti. Kar za- deva vožnjo z električnimi skuterji na pločnikih in po vozišču, pa čaka- jo na spremembo prometne zako- nodaje, da bodo lahko učinkovito ukrepali nad kršitelji. Zaradi koronakrize pa se redarji v tem času malo manj posvečajo nekaterim drugim kršitvam, na primer, ko gre za odpadke, še po- sebej za cigaretne ogorke, ki jih je na nekaterih mestnih območjih iz dneva v dan več. petek  30. oktobra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo deloma sončno, na vzhodu občasno tudi pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutra- nje temperature bodo od 2 do 8, ob morju do 10, najvišje dnevne od 13 do 19 °C. V soboto in ne- deljo bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne marsikje po nižinah megla ali nizka oblačnost. Ptuj  Nadzor redarjev nad vožnjo mopedov in koles Kolesarji kar povprek po pločnikih ... Medobčinsko redarstvo SOU Spodnjega Podravja je v okviru preventivne akcije izvedlo nadzor nad vožnjo enos- lednih vozil, mopedov, motorjev in koles. Nadzor vožnje z mopedi in motorji so izvajali na območju cone za pešce, kjer je promet s tovrstnimi vozili prepovedan. Pri skupaj štirih nadzorih so ugotovili devet kršitev, za katere so voznikom izrekli opozorila. Z zaprtjem občinske uprave se je občina Trnovska vas pridružila tistim občinam, ki jih je okužba v svojih vrstah že doletela. Da gre za preventivni ukrep, je pojasnil žu- pan Alojz Benko, s čimer se želijo izogniti širjenju okužbe preko ome- njenega vira, saj se tudi dva druga zaposlena na občini ne počutita najbolje. »Ne želimo širiti nobene panike, a se bomo v času krompir- jevih počitnic, ko se tudi država sko- raj povsem zapira, osamili tudi mi. Občanom smo v tem času na voljo po telefonu in po spletu, tako da bodo lahko storitve, ki jih potrebu- jejo, opravili nemoteno. Vloge, ki bi jih sicer osebno oddali v sprejemni pisarni, lahko odložijo tudi v nabiral- nik, nameščen ob vhodu v občinsko stavbo. Vsaj do 2. novembra torej delamo na daljavo. Upajmo, da bo devet dni samoizolacije zadoščalo.« Trnovska vas  Zaradi okužbe občinske delavce poslali domov Koronavirus »udaril« v občinsko upravo Ker je testiranje pri eni od zaposlenih v trnovski občinski upravi pokazalo, da je pozitivna na okužbo z novim koro- navirusom, bodo delavci vsaj do 2. novembra delali od doma. Foto: Črtomir Goznik Z mopedi in motorji se je prepovedano voziti na območjih za pešce. Nekateri vozniki te prepovedi še vedno ne poznajo. Voznik mopeda pa sme kot potnike voziti le osebe, starejše od 12 let, pri tem pa voznik mopeda ne sme biti mlajši od 16 let. Foto: SD Zaradi okužbe z novim koronavirusom so se do najmanj 2. novembra za- prla vrata trnovske občinske uprave. Slovenija  Študija evropskih znanstvenikov Onesnažen zrak povečuje smrtnost covid bolnikov Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku bi lahko bila povezana s 15 odstotki smrti zaradi covida-19, so ugoto- vili avtorji študije o tveganju, ki ga za zdravje predstavljajo izpusti toplogrednih plinov. V Evropi ta delež znaša 19, v Sloveniji kar 22 odstotkov. Znanstveniki iz Nemčije in Cipra so epidemiološke podatke iz ameriških in kitajskih študij o onesnaženosti zraka, covidu-19 in sarsu primerjali s satelitskimi podatki o izpostavljenosti onesnaženosti zraka z delci PM 2,5 in podatki mrež na tleh, ki spremljajo onesnaženost. Pri tem niso vzpostavili vzročno-posledične povezave med onesnaženostjo in umrljivostjo za covidom-19. Ugotovili so, da bi bilo lahko 15 odstotkov vseh smrti zaradi covida-19 povezanih z zdravstvenimi posledicami slabe kakovosti zraka. Med regijami je najvišji delež v vzhodni Aziji, kjer znaša 27 odstotkov, sledi Evropa z 19 odstotki. Najnižji je v Oceaniji, kjer znaša tri odstotke, je razvidno s spletne strani znanstvene revije Cardiovascular Research, v kateri je bila študija objavljena. Med okoli 180 državami, ki so bile vključene v študijo, je na prvem mestu Češka, kjer delež smrti zaradi covida-19, ki bi bile lahko povezane z onesnaženostjo zraka, znaša 29 odstotkov. Sledita Poljska z 28 odstotki in Kitajska s 27. Slovenija je na 15. mestu, delež smrti, ki bi bil lahko povezan z onesnaženim zrakom, je 22 odstotkov. Foto: ČG/M24 »Če se dolgotrajna izpostavljenost onesnaženosti zraka in okužba z novim koronavirusom združita, je vpliv na zdravje škodljiv, predvsem glede srca in ožilja,« je povedal soavtor študije Thomas Münzel. Dodal je, da so zaradi onesnaženega zraka znani dejavniki tveganja pri koronavirusni bolezni 19, kot so težave s pljuči in srcem, verjetnejši. Ugotovili so, da drobni delci povečajo aktivnost receptorja ACE- 2 na površju pljučnih celic. Prek tega receptorja koronavirus okuži ljudi. »Tako imamo dvojni udarec: onesnažen zrak poškoduje pljuča in poveča aktivnost ACE-2, kar vodi do povečanega vnosa virusa,« je poudaril Münzel, profesor na univerzitetnem medicinskem centru univerze Johannesa Gutenberga v Mainzu. Avtorji so poudarili, da to še ne pomeni, da onesnaženje ubija bolnike s covidom-19. Niso pa izključili takšne vzročno-posledične povezave. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  30. oktobra 2020 Družba in kultura 13 Ste že brali / Josef Haslinger: Operni ples Če vam 'zaupam' podatek, da je Josef Haslinger Av- strijec, in če vemo, da je naslov njegovega romana Operni ples, potem ni dvoma, kje in kdaj se roman do- gaja: na Dunaju ob znamenitem predpustnem plesu Opernball v dunajski operi. Ki jo za plesno dogajanje vsako leto pripravi 500 delavcev v 30 urah. Da gre res za ta ples, pojasnjuje še zapis na naslovnici romana: Napeta zgodba o terorističnem napadu na Dunajsko opero s katastrofalnimi posledicami. Ples v dunajski operni hiši ni za 'navadne' ljudi. Tam se zberejo vsi, ki mislijo, da so na tem svetu pomembni, ker imajo denar. Če so zelo bogati, a tako rekoč povsem nepomembni, si svoj družbeni ugled dvignejo s tem, da na ples v svojo ložo povabijo kako zvezdo s svetovne estrade. Da se potem sončijo v njenem sijaju. Da so opaženi. Opaženi v svetovnem merilu, kajti dunajski Opernball prenašajo televizije po vsem svetu, TV-voditelji pripravljajo pogovore v živo s pomembnimi in 'pomembnimi', bogatimi in slavnimi, princi, princesami, kralji, cesarji ... ali njihovimi sinovi, hčerami, vnuki in vnukinjami, dediči svetovnih bogataških imperijev ... A niso vsi na Dunaju navdušeni nad takšnim razkazovanjem bogatije in 'ugleda', zato se v času plesa večkrat zberejo različni demonstranti, da bi pokazali svoje nestrinjanje s ... – s čimerkoli pravzaprav: s plesom kot simbolom elitizma ali s katerim od povabljenih gostov plesa ali s trenutno vlado ali s kakim dogodkom v svetu ... Pred leti so bile te demonstracije zelo burne in z množico protestnikov, a zadnja leta navdušenje demonstrantov pojenjuje (v letih 2018 in 2019 jih sploh ni bilo, letos pa je Opernball itak odpadel). No, iz vse te mešanice je avstrijski pisatelj Josef Haslinger (rojen leta 1955 v kraju Zwettl na Spodnjem Avstrijskem) ustvaril svoj Operni ples in ga začinil z napadom teroristov. Roman se začne s katastrofo, ki jo lahko v neposrednem televizijskem prenosu gleda ves svet. Na vrhuncu zabave začno ljudje množično umirati. Vsi, ki so takrat v operni hiši. »Na lepem sta vrste plesalcev prešinila nenavaden drget in tresavica. Glasba je postala kakofonična, glasbila so onemela v nekaj sekundah. /.../ Ljudje se opotekajo, spotikajo, omahujejo, bruhajo. Če se potem še enkrat spravijo na noge, ne morejo obdržati ravnotežja. Še zadnjič zahripano kriknejo. Padajo kot vreča moke. Nekateri zakričijo samo malo, drugi dlje. Oči imajo široko razprte. Vidijo, čutijo, da so umorjeni. Ne vedo, kdo jih je, ne vedo, zakaj. Ne morejo se rešiti.« (Str. 7.) V nadaljevanju romana se nam razkriva, zakaj je prišlo do napada, kdo ga je pripravil, spoznamo nekatere žrtve in tiste, ki so se po srečnem naključju rešili ... Dogajanje poteka v obliki prvoosebne pripovedi več protagonistov romana, glavni pa so trije: režiser televizijskega prenosa plesa, drugače pa znan novinar z vojnih območij (tudi z jugoslovanskih bojišč), ki v tem napadu izgubi svojega sina, zaposlenega kot kamerman pri TV-prenosu; eden od članov skupine napadalcev, ki so s plinskimi bombami pomorili udeležence plesa, edini preživeli napadalec; in policist, za katerega pravzaprav niti ne vemo, zakaj je v romanu omenjen, ker razen tega, da je nekoč po naključju na svojem obhodu našel odsekani mezinec (pozneje se izkaže, da je bil od enega od teroristov, ki so ga na ta način kolegi kaznovali za njegovo 'izdajstvo'), pa ta mezinec k ničemur ne vpliva na dogajanje, nima neke pomembne vloge. Svoje videnje dogajanja pa povedo še nekateri drugi udeleženci plesa, ki po naključju v času napada niso več bili v operi. Verjetno ste brali že marsikak zanimivejši roman od Opernega plesa, a kar priznajte, da tudi dosti slabšega ... „Ker virus vztraja in se neza- držno širi, se seveda tudi mi, za- posleni, ter svojci uporabnikov srečujemo s tesnimi stiki okuže- nih posameznikov znotraj lastnih družin ter bližnjih, hkrati pa tudi sami zbolevamo. Zaenkrat smo uspešno preprečili prenose okužb na uporabnike, predvsem z dosle- dnim upoštevanjem preventivnih ukrepov, ki smo si jih včasih zadali še bolj rigorozno kot v drugih tovr- stnih ustanovah. Ob tem koristimo različne oblike odsotnosti z dela, večkrat tudi možnost preventivne odsotnosti delavca na željo delo- dajalca, ki zaposlenemu za čas od- sotnosti omogoči izplačilo celotne- ga nadomestila. Ob takšnem pris- topu se zaposleni odgovorno in premišljeno sami odločamo o mo- žnih tveganjih, ki jih lahko povzroči naš prihod na delovno mesto, če smo bili v stiku z okuženo osebo ali pa se slabo počutimo. Seveda, pa smo že imeli in trenutno tudi imamo sodelavce, ki so okuženi s covidom, vendar na srečo brez prenosa na uporabnike. Do sedaj se nam je izšlo, kako bo naprej, bomo videli sproti,“ je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice ZUDV Donava Ivanka Limonšek. Pomagali v CUDV Črna na Koroškem Delo v dornavskem zavodu so organizirali tako, da se uporabniki čim manj srečujejo in se ne dru- žijo. Enako velja za zaposlene, ki za ohranjanje varnega okolja tudi manj osebno komunicirajo. Več je komunikacije po elektronski pošti, video konferencah, telefonu. Delo v varstveno-delovnih centrih (VDC) so organizirali v manjših skupinah in ob upoštevanju večje razdalje. Ker v VDC prihajajo tudi uporabni- ki, ki ne bivajo znotraj institucije, je zagotavljanje varnega okolja v tem segmentu še toliko pomembnejše. „Naši zaposleni so dobro priprav- ljeni in strokovno usposobljeni za delo v tem posebnem času. Nekaj naših sodelavcev se je prostovolj- no javilo za pomoč v CUDV Črna na Koroškem in počasi že končujejo 14-dnevno delo pri njih. Vemo, da so se v CUDV srečevali z množičnim pojavom okužb med uporabniki. Naši sodelavci, ki so šli pomagat, pravijo, da strokovno popolnoma zmorejo, bili so prijazno sprejeti. Je pa delo zahtevno, predvsem zaradi nošenja popolne opreme, v kateri se dela 12 ur dnevno.“ Če bo okužba prišla: da bi jo le čim prej zamejili Limonškova je zadovoljna, da jim gre dobro od rok tudi timsko delo. „Vsi zaposleni se zavedamo pomena dobrega sodelovanja, ne glede na delovno mesto delamo timsko in odgovorno. Če ne prej, je ravno sedaj prišla na plan naša povezovalnost, in kljub temu da je za nami težko leto, letos smo namreč v našem zavodu doživeli še nenadno smrt naše dolgoletne direktorice gospe Ide Jurgec, smo optimistični in gledamo v priho- dnost. Zavedamo se, da ne bomo mogli ostati milni nedotaknjen mehurček, upamo pa, da bomo takrat, če bo okužba prišla med naše uporabnike, le-to čim prej zamejili.“ Selitev bi za uporabnike pomenila dodaten stres Kljub nevarnosti širjenja okužb ZUDV staršem otrok, ki bivajo pri njih, ni zapiral vrat. Obiski in odho- di domov so dovoljeni, seveda ob upoštevanju navodil. Za morebi- tne primere okužb pa že tudi imajo oblikovane protokole, kako ravna- ti. „Sivo cono za uporabnike, ki so testirani zaradi brisa, izvajamo v sobi uporabnika, tisti dan, do re- zultata brisa, z njim dela zaposleni, ki uporablja vso osebno varovalno opremo. Selitev v druge prostore bi za uporabnika pomenila še do- datni stres, saj so sobe naših upo- rabnikov njihov dom, ki je večkrat individualno prilagojen njihovim potrebam. Za vzpostavitev rdeče cone imamo organiziranih osem kriznih načrtov, za vsako delovno enoto posebej, imamo pa tudi že dogovorjene vgraditve montažnih sten, ki bodo narejene v roku 24 ur, da bo uporabnik ravno tako lahko ostal v svoji sobi, seveda če ne bo potreboval bolnišničnega zdravlje- nja.“ Dornava  Življenje v Zavodu dr. Marijana Borštnarja med epidemijo Pri zaposlenih nekaj okužb, med uporabniki k sreči nobene Med uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava doslej okužbe s koronavirusom ni bilo. Čeprav je bilo z virusom okuženih že nekaj sodelavcev, so širjenje okužb uspešno omejili. Foto: ZUDV Vrata ZUDV Dornava so za starše uporabnikov odprta. Možni so obiski in odhodi domov, seveda ob upoštevanju ukrepov. Poletne počitnice ob morju in v zdraviliščih, jesenske aktivnosti omejili V. d. direktorice ZUDV Dornava Ivanka Limonšek je povedala, da so njihovi uporabniki minulo poletje preživeli zelo lepo. Za turistične bone so si privoščili počitnice pri slovenskih ponudnikih. Na letovanjih so jih spremljali sodelavci ZUDV. „Do sredine septembra so naši uporabniki hodili na morje in v zdravilišča ter tako kot vsi drugi koristili turistične bone. Letovanja smo organizirali v manjših skupinah, in sicer dva ali trije uporabniki ter en zaposleni, da so lahko bili tudi na dopustu varni. Večja skupna letovanja letos niso prišla v poštev. Vsa poletna druženja so se izvajala v okviru manjših skupinic, vezana so bila na manjše matične skupine.“ Ker so se jeseni razmere začele ponovno zaostrovati, so nekatere dogodke prilagodili aktualni situaciji. „Tako recimo peka kostanjev ni bila velik jesenski piknik, jesensko nabiranje kostanjev je bilo omejeno na razred otrok z učiteljico in varuhinjo. Srečanja in aktivnosti so potekali načrtovano in upoštevajoč navodila, da bi lahko v primeru morebitnega izbruha čim hitreje poiskali tesne stike in čim prej zamejili prenos okužbe. Potekajo številne aktivnosti, kreativnosti, peka, kuhanje, druženja …, vse pa v manjših skupinah. Čim več skušamo izkoristiti lepe jesenske dneve na prostem.“ Foto: ZUDV Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 14 ki iz brusnic v tovrstnih situaci- jah nedvomno zelo koristni, pa obstaja še nekaj drugih odličnih možnosti za ublažitev neprijetnih simptomov. Med drugim lahko pomaga napitek, pripravljen iz petek  30. oktobra 2020Zdravstveni globus14 Čaj proti driski Olupke mnogih sadežev veči- noma takoj zavržemo, vendar pa se v njih pogosto skriva nemalo koristnih hranil. To med drugim velja za lupino granatnega jabolka. S čajem iz te lupine si je mogoče prav tako pomagati pri slabosti, podobno kot z ingverjevim čajem. Še posebej koristen je kot pomoč pri diareji. Priporočamo vam, da olupek granatnega jabolka posu- šite – tako boste lahko kadarkoli pripravili blagodejen čaj. Soda bikarbona pri vnetju sečil Kot naravna pomoč pri vnetju sečil se običajno omenjajo pred- vsem brusnice. Čeprav so priprav- Foto: Dreamstime/ M24 Pomagajmo si Z naravo do zdravja Mnoge bolezni zahtevajo uporabo zdravil, ki jih lahko predpiše le zdravnik, po drugi strani pa se pogosto srečujemo tudi z blagimi oblikami zdravstvenih težav, ki niso posebej nevarne. Kadar imamo blage simptome dobro poznanih bolezni, je dobro poznati naravne možnosti za hitro ublažitev težav. Preprosti pripravki so namreč lahko pogosto presenetljivo učinkoviti. Pravilen način uporabe avtoinjektorja Avtoinjektor z adrenalinom bolniki uporabijo po potrebi, praviloma redko, kar povečuje verjetnost napačne uporabe. Napačna uporaba avtoinjektorja z adrenalinom je lahko življenjsko ogrožajoča. Zato ob vsaki izdaji predstavimo postopek uporabe avtoinjektorja. Video prikaz si lahko ogledamo na naslednji povezavi: https://www.youtube. com/watch?v=vZrsNqXSn4w V lekarnah imamo v ta namen na voljo testno napravo za prikaz. Magister farmacije vam bo ob izdaji zdravila pokazal pravilno uporabo. Pravilna uporaba avtoinjektorja Epipen naj sledi tem točkam: 1. Odprite rumeni pokrov zaščitne škatle. 2. Avtoinjektor vzemite iz zaščitne škatle. 3. Odstranite modri varnostni pokrov. 4. Za mesto aplikacije izberite zgornji stranski del stegna. 5. Oranžni del avtoinjektorja položite na mesto aplikacije. 6. Aktivirajte avtoinjektor tako, da se zasliši klik. 7.Avtoinjektor držite na mestu injiciranja vsaj 3 sekunde. 8. Po odstranitvi avtoinjektorja 3 sekunde nežno masirajte mesto injiciranja. 9. Pokličite nujno medicinsko službo na 112. 10. Počivajte, izogibajte se telesni aktivnosti. 11. Poznati morate navodila, kdaj se odločiti za uporabo adrenalina med alergijsko reakcijo: težko dihanje, Foto: Črtomir Goznik Darja Poročnik Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Anafilaktična reakcija in uporaba avtoinjektorja z adrenalinom (3. del) Gel aloe vere za kožne težave Aloe vera je več kot zgolj okrasna sobna rastlina. Gel, ki se skriva v listih te rastline, velja za eno najboljših naravnih možnosti za nego kože, ki jo je opeklo sonce. Poskrbi namreč za izrazit hladilni učinek, obenem pa je gel znan po protivnetnem delovanju. Prav zaradi protivnetnih učinkov je gel zelo koristen tudi pri mnogih drugih težavah, povezanih s kožo – med drugim tudi kot naravna pomoč pri aknah. Ker bo gel aloe vere poskrbel tudi za izdatno navlažitev kože, si lahko z njim pomagate tudi v primeru zelo suhe kože ali ekcema. Število uporabnikov opera- cijskega sistema Android, ki so prenesli aplikacijo, je v nedeljo doseglo 165.667. Podatki o pre- nosih na naprave z operacijskim sistemom iOS medtem prihajajo z dvodnevno zamudo; najnovejši podatki so na voljo za soboto, ko je skupno število prenosov do- seglo 15.728. Aplikacija deluje tudi na pod- lagi kode TAN, 10-mestnega šte- vila, ki ga uporabnik pridobi od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), če je pri njem po- trjena okužba s koronavirusom. Nato se prostovoljno odloči, ali bo kodo vnesel v aplikacijo in s tem anonimno opozoril vse tiste posameznike z naloženo aplikaci- jo, ki so bili v preteklih 14 dneh z njim v tveganem stiku, naj bodo v prihodnje bolj pozorni na svoje zdravje in ravnajo odgovorno. Kot so pojasnili na ministrstvu za javno upravo, se tveganje za okužbo, na katerega opozarja aplikacija, izračuna na podlagi več parametrov. Klicni center za informacije o koronavirusu: 080 14 04 Temelj za odziv posameznika na krizo, kot je epidemija covi- da-19, je kakovostna in pravilna in- formacija, ki jo je mogoče pridobi- ti v klicnem centru. Ta je ponovno začel delovati minuli teden z raz- glasitvijo epidemije v Sloveniji, že v petek pa so prejeli 1326 klicev, je povedala vodja klicnega centra in infektologinja Mojca Matičič. »Klicni center deluje za vas, nobeno vprašanje ni neumno. Vsako vprašanje vzamemo resno in na vsako vprašanje vam odgo- vorimo,« je poudarila. Spomnila je, da je klicni center deloval že spomladi in si pridobil zaupanje klicateljev. V centru na klice od- govarja 48 novih študentov medi- cine višjih letnikov. Povezani so z vsemi ključnimi institucijami, ki so jim pomagajo pri odgovarjanju na vprašanja. Ta so se v primerjavi iz spomla- danskega vala epidemije, ko so ljudi zanimali predvsem simptomi in učinki virusa na zdravje, spre- menila. Po besedah Matičičeve je največ vprašanj glede testiranj in ukrepov oziroma omejitev, ki so v veljavi zaradi zajezitve širjenje okužb. Pojasnila je še nova priporočila infektologov glede trajanja izola- cije. Okužena oseba brez simpto- mov mora biti v osami 10 dni od pozitivnega izvida testiranja. Oku- žene osebe s simptomi pa morajo biti v osami 10 dni od prvega dne- va, ko se pojavijo simptomi, prav tako morajo biti nato še 48 ur brez povišanje telesne temperature oz. brez drugih bolezenskih zna- kov. Klicni center za informacije o novem koronavirusu je dosegljiv na telefonski številki 080 14 04. Tedenski mikroskop Aplikacijo #OstaniZdrav preneslo več kot 180.000 ljudi Mobilno aplikacijo za preprečevanje širjenja novega koronavirusa #OstaniZdrav je do vključno nedelje na svojo napravo preneslo 181.395 ljudi. Skupno število izdanih kod TAN je v nedeljo doseglo 2.317, v preteklih 14 dneh pa je bilo izdanih 2.081 kod in vne- senih 1.369, kažejo uradni podatki vlade. Foto: Sta/ M24 skodelice vode in četrt žličke sode bikarbone. Ta namreč poskrbi za nekoliko bolj bazično okolje, kar oteži razmnoževanje bakterij. Česen zoper holesterol Uživanje česna ima številne po- zitivne vplive na zdravje. Gre za živilo, ki je znano predvsem kot odličen naravni antibiotik, obenem pa so lahko pripravki iz česna zelo koristni kot naravna pomoč pri zni- ževanju ravni slabega holesterola v krvi. Za lajšanje bolečin v mišicah Bolečine v mišicah – na primer po intenzivnejši telesni aktivnosti – je mogoče uspešno ublažiti s pit- jem višnjevega soka. Gre namreč za napitek, ki pomaga pri zavira- nju tvorbe vnetnih snovi v telesu. Nekateri ga priporočajo tudi pri kroničnih boleznih, kot je artritis. Višnje so obenem eden najboljših naravnih virov melatonina, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju ci- klov spanja in budnosti. Z višnjevim sokom si je mogoče pomagati tudi pri premagovanju nespečnosti ozi- roma blažjih oblik težav s spanjem. Klinčki pri težavah z dlesnimi Ena najboljših naravnih sestavin za izdelavo pripravkov, namenje- nih ohranjanju zdravja ustne votli- ne, so zagotovo klinčki (nageljno- ve žbice). Iz njih je mogoče izdelati povsem naravno ustno vodo, in sicer tako, da približno deset kli- nčkov prelijete s 100 mililitri vrele vode, nato pa počakate deset mi- nut, preden mešanico precedite. uporabnikom in potencialnim uporabnikom adrenalina v obliki avtoinjektorja svetujemo, da v lekarni, skupaj s svojim farmacevtom, preveri oziroma preizkusi pravilne način porabe tega zdravila.. V lekarni lahko testno napravo uporabimo večkrat in morebitne napake odpravimo. Ključne točke: • PRIKAZ UPORABE: ob vsaki izdaji v lekarni prikažemo pravilno tehniko apliciranja adrenalina z avtoinjektorjem in/ali, • PREVERJANJE TEHNIKE INJICIRANJA: predlagamo, da bolnik/oseba, ki pride po zdravilo, demonstrira tehniko uporabe avtoinjektorja s pomočjo demonstracijske naprave, • SHRANJEVANJE: opozorimo na pravilno shranjevanje (sobna temperatura) – ne sme biti na previsoki temperaturi, niti se ga ne sme zamrzovati, • KAKOVOST ZDRAVILA: opozorimo, naj večkrat preverijo bistrost in brezbarvnost tekočine v zornem oknu, • ROK UPORABNOSTI: praviloma ima zdravilo relativno kratek rok uporabnosti (20 mesecev največ), zato opozorimo, da si bolnik pravočasno priskrbi zdravilo z dobrim rokom. • DOSEGLJIVOST: zdravilo naj ima bolnik vedno s sabo, saj ne ve, kdaj ga bo potreboval. Foto: zasebni arhiv Bojan Madjar piškanje v grlu ali prsnem košu, šibkost, občutek izgubljanja zavesti. Izpustitev katerega od kritičnih korakov (1, 2, 3, 6, 7) ima lahko za posledico ne- apliciranje adrenalina, zato bodimo na njih še posebej pozorni. V resnični situaciji ne bo časa za iskanje navodil, prav tako imamo običajno na voljo le en poizkus, zato vsem Tako pripravljena ustna voda učin- kuje antiseptično in kot blag narav- ni analgetik, zato vam lahko poma- ga pri blažjih oblikah vnetja dlesni, koristna pa je tudi kot pomoč pri zobobolu. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 15 petek  30. oktobra 2020 Za kratek čas 15 Ptuj  Začetek del pri sončni uri Nastaja nova turistična zanimivost Ptuja Tri mesece pred 135. obletnico ustanovitve Olepševalnega društva Ptuj (23. januar 1886), danes TD Ptuj, so se 23. oktobra začela gradbena dela za postavitev sončne ure pri cerkvi sv. Ožbalta na Ptuju. Gre za novi projekt enega najstarejših slovenskih turi- stičnih društev, turistično zanimivost, ki bo pomembno prispevala k še večji prepoznavnosti najstarejšega slovenskega mesta. Ptuj ima veliko sončnih ur, zato bo sončna ura morala imeti baterije polno napolnjene, ker bo neprestano v funkciji. „Zara- di kulturno-varstvenih pogojev smo jo locirali bliže vrtca in stran od cerkve. Izkop zemljine bo opravljen samo za temelj kazalni- ka, ki bo bolj ali manj edina kon- strukcijska prvina. Vse ostalo pa bo v nivoju zemlje, potreben bo le desetcentimetrski izkop, da se bo utrdila peščena pot in prostor za številčnico za rimske in arabske številke. Lokaciji primerna bo za- saditev, s pokrovnicami, primer- nimi za sončno lego. Malo večje grmovnice bodo zakrivale kaza- lec, časovniki, linije proti številčni- ci, pa bodo vedno rumenkaste trave. Sončno uro bo dopolnjeva- la tudi ustrezna urbana oprema, dve klopci s košem. Opisna tabla zaradi lokacije ob kulturnem spo- meniku ni bila dovoljena, možno pa jo bo umestiti na klopco oz. s QR-kodo,“ je povedal odgovorni projektant, pokrajinski arhitekt Boštjan Vauda. Člani TD Ptuj s predsednikom Petrom Pribožičem so se petko- vega začetka izkopa za temelj ka- zalnika sončne ure, ki ga izvajajo Javne službe Ptuj, zelo razveselili z upanjem, da se ta ne bo zausta- vil zaradi morebitnih arheoloških ostalin. „Izvaja se konservatorski nadzor, gre za prisotnost pri izko- pu, da vidimo, če bi bile slučajno odkrite arheološke ostaline, ker nismo prepričani ali na tem mes- tu obstajajo ali ne,“ je povedal odgovorni arheolog Rok Ratej iz Zavoda za varstvo kulturne dediš- čine Maribor, OE Maribor. Za postavitev sončne ure bo TD Ptuj potrebovalo 12.000 evrov, ki jih bodo zagotovili iz lastnih virov, prispevka MO Ptuj in sredstev za projekte po razpisu.Foto: Črtomir Goznik Odgovorni arhitekt Boštjan Vauda z načrtom sončne ure. Prvo lopato pa je obrnil predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. VSAK SPORED O OLNOPP ECCLESTONE, Bernie - nekdanji angleški voznik in funkcionar formule ena, DODANI, Nik - ameriški igralec (Soba pobega), MAKALU - gora v Himalaji, na meji med vzhodnim Nepalom in Tibetom, TROIL - mlajši sin Priama in Hekabe v grški mitologiji Poslovno bo to zelo naporen teden predvsem glede fi nančnega poslovanja. Ne obupavajte, ampak pustite, da strokovnjaki rešujejo zadeve. Glede tega bosta tvegana in naporna dneva v petek in torek, bolj naporno bo na čustvenem področju. Pred vami je dokaj poslovno uspešen teden, v katerem se boste poslovno povezovali z ljudmi in organizacijami. Najbolj naklonjen glede teh zadev bo ponedeljek, v soboto pa boste doživeli manjši spor v ljubezenski zvezi ali družini, in sicer glede fi nanc. Rahlo napet in stresen teden je pred vami predvsem v službi. Zasuti boste z delom in samo z vašo močno voljo in optimizmom boste vse uspešno rešili. Sreda bo še napeta in stresna, ponedeljek pa bo že prijeten, uživali boste v družbi najdražje osebe. V prihodnjih dneh, predvsem v petek, vas bodo vznemirjali novi posli, novi projekti. Ne obremenjujte se, vaš sodelavec bo za vse poskrbel in vse se bo dobro izteklo. V torek ne uvajajte novosti. Vikend bo romantičen. Razmere v ljubezenski zvezi ali v družini vas bodo čisto vrgle iz tira. Predvsem bosta zelo napeta dneva tako petek kot sobota. Pojdite v naravo in se poskušajte sproščati. V sredo boste na poslu blesteli, saj boste zbrani, premišljeni in konkretni. Izjemno živahen teden je pred vami, odličen za energično poslovno sodelovanje predvsem glede fi nanc. Dobili boste dobro novico, petek in soboto pa le izkoristite za druženje s prijatelji, družinskimi člani oziroma z ljubljeno osebo. Vaša pozornost v teh dneh bo usmerjena predvsem k dosegi boljših fi nančnih rezultatov. Na poslovnem področju bosta glede tega najbolj stresna ponedeljek in torek. Samske tehtnice boste imele v nedeljo prijetno srečanje v dvoje, vezane pa boste uživale v družinski sreči. Na poslovnih področjih vam dnevi, ki so pred vami, niso najbolj naklonjeni. Zaradi tega pade tudi vaša samozavest. Bodite potrpežljivi v ponedeljek in torek. Tudi na zasebnem področju bo nekaj težav, v nedeljo se bodo napetosti sprostile. Glede poslovnih zadev se bodo v naslednjih dneh pojavile manjše težavice, ki pa jih boste z dobro voljo in upanjem na boljši jutri zelo hitro rešili, na osebnem področju pa boste imeli malo več težav. Izgledalo bo, kot da se vam razpada zveza, a se bo v nedeljo že uredilo. V službi bo bolj ali manj stresen teden, poln skrbi in nervoze, predvsem s strani nadrejenih. V petek boste v službi končno dobili odgovor, ki ga že dolgo časa čakate. Pozitiven bo. Na privatnem in osebnem področju bodo težave trajale še ves teden. Večjih projektov in investicij se ne lotevajte, ker se vam ne bo izšlo. Drugače pa bodo dnevi povezani predvsem z domom in družino. Končno se boste lotili popravil v domu. Najlepše se boste imeli v soboto. V službi boste precej napeti in nesproščeni. Nikakor se ne boste mogli niti vi niti vaši sodelavci sprijazniti s posledicami, ki jih bo prineslo novo vodstvo. Pa se boste na žalost morali, ker drugače ne bo šlo. V sredo bo največ napetosti, zato previdno glede komunikacije. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 5. novembra Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  30. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom? Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21 POSEBNA IZDAJA Iz majhnih radovednežev zrastejo veliki genialci. ŽE V PRODAJI! REVIJA NAŠE MLADOSTI PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH! VSAK KONEC MESECA! Sa lo m on d .o .o . Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 17 Nogometaši Aluminija so po re- miju v Ljubljani z Bravom med ted- nom normalno trenirali in se prip- ravljali na dve zaporedni domači tekmi: z Domžalami in Mariborom. O vzdušju v ekipi in drugih aktual- nih zadevah smo se pogovarjali z Aljažem Cotmanom, ki v dresu Aluminija nastopa kot posojeni igralec Maribora. 26-letni vratar je nazadnje nastopil na pokalni tekmi s Koprom v gosteh. »Škoda je tega izpada iz Pokala, saj smo super začeli tekmo in po- vedli 0:1. Na začetku drugega pol- časa smo prejeli gol za izenačenje, nato pa je bilo stanje izenačeno vse do samega zaključka. Igraš ce- lotno tekmo in dva podaljška, 120 minut se boriš, nato pa odloči gol, ki ga prejmeš v 117. minuti ... To je pač nogomet, že manjši padec koncentracije te lahko v pokalu stane izpada, saj odloča ena sama tekma. Ostal je vtis, da bi lahko več iztržili iz te tekme, vsaj penale bi si zaslužili,« je za uvod povedal Cot- man. Dotaknil se je tudi aktualnih raz- mer, povezanih s koronavirusom: »Na srečo je vsaj 1. liga ostala ak- tivna, vesel sem tega in upam, da bomo lahko jesenski del speljali do konca brez premorov. Jasno je, da se moramo vsi skupaj drža- ti navodil NIJZ, saj je to dobro za vse skupaj, za nas igralce in klube, konec koncev pa tudi za navijače, ki spremljajo slovenski nogomet. Igralci si nedvomno želimo, da nogomet ostane del našega vsak- dana.« Kako igralci na svoji koži doživ- ljate omejitve, povezane s korona- virusom? A. Cotman: »Enostavno se je tre- ba temu prilagoditi! Sam ne čutim kakšnih posebnih razlik, posvečam se treniranju. Druženj izven igrišč je res manj, skupnih kosil ali večerij s soigralci ni, vsak se bolj drži v svo- jem družinskem krogu. Nismo pa zaradi tega posebej prikrajšani, saj se vsak dan družimo na treningih. Če se želiš s kom kaj pogovoriti, je še vedno dovolj časa.« V Kidričevo si prišel kot poso- jeni igralec Maribora; kakšni so vtisi? A. Cotman: »Za zdaj je vse v naj- lepšem redu in čakam na prilož- nost: imamo dobre pogoje za delo, klub tekmuje v 1. ligi … Sam želim kar najbolje pomagati ekipi, s kate- ro si želim osvojitev kar najvišjega mesta. Fantje so super, dobro so me sprejeli in se sploh odlično ra- zumemo med seboj – za zdaj lahko povem samo pozitivne stvari.« Ekipa Aluminija je v zadnjih prvenstvenih tekmah v dobri seri- ji, forma je v vzponu. A. Cotman: »Ja, res je, postaja- mo vedno bolj kompaktna ekipa, zato je tudi porazov manj. Le dva smo doživeli na igrišču, proti Ta- boru in Gorici, proti Mariboru pač nismo igrali tekme na začetku se- zone.« Imaš kakšne favorite, koga vidiš na vrhu na koncu sezone? A. Cotman: »Prvenstvo je za zdaj izjemno izenačeno, vsak lahko pre- maga vsakega. Izenačenost ekip je tista, ki dela prvenstvo zanimivo, kakšnih močnih odstopanj ene eki- pe tudi v nadaljevanju ne pričaku- jem. Želim si, da ostane napeto do konca.« Tvoj partner na treningu je Luka Janžekovič. Kakšen je vajin odnos? A. Cotman: »Super se razumeva, tako kot tudi z ostalimi fanti. Tudi Tibor Banić je z nami, čeprav brani za Videm. Dobra klapa smo.« V Mariboru si pred prihodom v Kidričevo delal pod vodstvom Mi- tje Piriha. A. Cotman: »Iskreno lahko po- vem, da sem se pod njegovim vod- Stanko Glažar, NZS V peti mandat s 100 % podporo delegatov Stran 19 Strelstvo Stojak in Raušlova drugič državna podprvaka Stran 20 Tekma z Domžalami prestavljena Nogometaši Aluminija bi se morali v četrtek v tekmi 8. kroga pomeriti z Domžalami, a tekma na koncu ni bila odigra- na. Vzrok je večje število oku- ženih igralcev in članov stro- kovnega štaba NK Domžal. »V NK Domžale smo že pred dnevi želeli prestaviti tekmo z Muro, ker se stanje v povezavi s koronavirusom ni izboljšalo, pa smo NZS predla- gali preložitev tekem 9. in 10. kola (z Aluminijem in Bravom, op. a). S tem soglašata tudi oba tekmeca,« so zapisali na spletni strani. Preloženi tekmi bosta predvidoma v novembrskem reprezentančnem premoru. Klepač se bo »hladil« tri tekme Mihael Klepač je v nedeljo na tekmi z Bravom vstopil v igro v 72. minuti, šest minut kasneje pa je po rokobor- skem vložku položil na tla Nina Žuglja, zaradi česar mu je sodnik Perić pokazal rdeči karton. Disciplinski sodnik Nogo- metne zveze Slovenije Bo- štjan Jeglič za Klepačevo »ak- cijo« ni imel milosti – izrekel mu je kazen tri tekme prepo- vedi igranja. Dosedanja športna pot Aljaža Cotmana: - do leta 2010: mlajše selek- cije Triglava - 2010–2013: Wolverhamp- ton U-18 in U-21 (Anglija) - 2013–2020: Maribor - od 2020: Aluminij (posoja iz Maribora) Matic Marcius, Drava »Zmaga proti Muri je dokaz, da se lahko kosamo tudi z najboljšimi« Stran 18 Morokros Gajser lovi četrti naslov Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  Aljaž Cotman, NK Aluminij »Handanovića si lahko vsi vzamemo za vzor« Foto: NK Aluminij Aljaž Cotman: »Izenačenost ekip je tista, ki dela prvenstvo zani- mivo, kakšnih močnih odstopanj ene ekipe tudi v nadaljevanju ne pričakujem. Želim si, da ostane napeto do konca.« Vršič zadeval in asistiral za skok proti vrhu V sredo sta bili odigrani srečanji 8. kroga, obe sta dobili domači primor- ski ekipi. V Novi Gorici je pri zadnjeuvrščeni ekipi lige gostovala vodilna iz Sežane. A Tabor je ena ekipa doma (pet tekem, pet zmag), povsem druga pa v gosteh (tri tekme, trije porazi). Druga zmaga Gorice v sezoni iz tega vidika ni nobeno presenečenje … Na Bonifi ki so pri novincu gostovali prvaki. Ti so začeli dobro in imeli v uvodnem delu igre več od igre, a tega niso unovčili za vodstvo. Kazen je prišla najprej v obliki vodilnega zadetka Dareta Vršiča, ki je v gol pospravil odbitek vratarja Matjaža Rozmana, ki je dobro posredoval po strelu Bari- šiča. Vratar Celja je dobro posredoval tudi v 42. minuti po strelu Mulahu- sejnovića, njegovim soigralcem pa znova ni uspelo ujeti odbitka, ampak ga je Vršič še enkrat zabil v gol. Tudi pri tretjem golu je imel prste vmes Vršič, tokrat je asistiral Nikoli Krajinoviću. Med strelce so se v dresu Kopra in Gorice vpisali kar trije nekdanji igral- ci Maribora: Dare Vršič, Goran Cvijanovič in Etien Velikonja. Kapetan Ko- pra je na zadnjih treh tekmah – proti Aluminiju v pokalu ter Mariboru in Celju v prvenstvu – dosegel kar štiri gole. REZULTATA 8. KROGA: Aluminij – Domžale (preloženo); Gorica – CB24 Tabor Sežana 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Cvijanović (24.), 2:0 Velikonja (29., z 11 m), 2:1 Stančič (90.); Koper – Celje 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Vršič (22.), 2:0 Vršič (42.), 3:0 Kraji- nović (84.). Tekmi Olimpija – Bravo in Mura – Maribor sta bili odigrani v četrtek. 1. CB24 TABOR SEŽANA 9 5 0 4 14:13 15 2. MURA 8 4 2 2 12:6 14 3. MARIBOR 8 3 4 1 17:9 13 4. KOPER 9 3 4 2 13:9 13 5. OLIMPIJA LJUBLJANA 8 3 3 2 8:7 12 6. BRAVO 8 3 2 3 10:12 11 7. DOMŽALE 8 2 3 3 11:12 9 8. CELJE 9 2 3 4 8:12 9 9. ALUMINIJ 8 2 3 3 6:11 9 10. GORICA 9 2 2 5 9:17 8 RAZPORED 10. KROGA, V PONEDELJEK OB 17.00: Mura – Celje; OB 20.15: Aluminij – Maribor; V TOREK OB 16.00: Koper – CB24 Tabor Sežana; OB 18.00: Gorica – Olimpija. Tekma Bravo – Domžale je prestavljena. Nemanja Jakšić: »Proti Mariboru se bo treba prikazati v najboljši luči« Nemanja Jakšić je imel v začetku sezone nekaj težav s poškodbami. »Te so sedaj preteklost, vse je OK,« je dejal 25-letni bočni branilec Aluminija, ki je bil v pretekli sezoni izbran v najboljšo enajsterico lige. »Naša forma je na zadnjih tekmah v vzponu, o tem ni dvoma, lahko pa bilo še boljše tudi z rezul- tatskega vidika. V zadnjih dveh tekmah smo imeli proti Kopru in Bravu svoje priložnosti, ki bi jih lahko bolje izkoristili. Po drugi strani pa je dobro, da več ne izgubljamo tekem tako zlahka kot na začetku se- zone,« je v uvodu povedal Jakšić. Celotna ekipa deluje bolj kompaktno. N. Jakšić: »Res je, to je posledica dobrega dela na treningih. Vedeli smo, kje smo na začetku sezo- ne delali napake in jih počasi odpravljamo. Imamo pa še veliko rezerv, tako glede igre v obrambi kot napadu.« Ekipe so na lestvici zelo izenačene. N. Jakšić: »S tem se strinjam, glede kakovosti smo vsi nekje blizu, brez posebnih odstopanj. Moje mnenje je, da na tekmah odločajo dnevna forma, želja in motivacija ene ali druge ekipe.« Na vrhu je Tabor, vas to preseneča? N. Jakšić: »Lepo je videti, da je na vrhu nekdo drug razen Maribora ali Olimpije. Vprašanje pa je seveda, kako dolgo lahko tam vzdržijo. Igrajo zelo kompaktno v postavitvi 3-4-3, zaslužijo si vse čestit- ke za doslej opravljeno.« V ponedeljek bo v šumi gostoval Maribor. N. Jakšić: »Priprave bomo naredili podobne kot na vsako drugo tekmo. Je pa vsaka tekma posebna zgodba, s svojimi specifi kami, tudi z Mariborom bo tako. Treba se bo pokazati v najboljši luči, želimo si najboljše dnevne forme, saj lahko samo tako pride- mo do pozitivnega rezultata.« Kako korona ukrepi vplivajo nate? N. Jakšić: »Name nimajo večjega vpliva, pogre- šam zgolj kakšno kavico v lokalih (smeh). Sicer živim normalno življenje, na treninge in potem domov. Vse ima svoje slabosti in prednosti, tako nogometaši ostanemo še bolj osredotočeni na no- gomet. Lepo bi bilo seveda oditi na kakšno kosilo in druženje, a za to bo še tudi čas.« Foto: Črtomir Goznik Nemanja Jakšić: »Vedeli smo, kje smo na začet- ku sezone delali napake in jih počasi odpravlja- mo. Imamo pa še veliko rezerv.« stvom naučil največ, kar se tiče vra- tarskega dela. Je odličen strokov- njak in izjemen človek, resnično je v pozitivnem smislu močno vplival na moj nogometni razvoj.« V ekipi je bil tudi Jasmin Handa- nović, legenda slovenskega nogo- meta. A. Cotman: »Zelo sem vesel, da sem lahko sodeloval z njim! Tudi Jasmin je izjemna oseba, obenem pa izjemen mentor mladim, tudi meni je ogromno pomagal. Njega si lahko vsi vzamemo za vzor, je pravi profesionalec in tudi po 40. letu vzdržuje takšno fi zično prip- ravljenost, da še vedno lahko v vsa- kem trenutku stopi med vratnice prvoligaša. To je res redkost, zato upam, da bo še vztrajal.« V Mariboru si treniral še z eno legendo, Marcosom Tavaresom. A. Cotman: »Vsi vemo, da je on legenda NK Maribor, temu je res še težko kaj dodati. Podobno kot sem rekel za Jasmina, lahko rečem tudi za Marcosa, je res pravi vzor, od katerih se mlajši lahko učijo, resnič- no odličen nogometaš in človek.« Imaš kakšnega vzornika? Katere lige in klube najraje spremljaš? A. Cotman: »Najraje spremljam italijansko in angleško ligo, moj vzornik pa je Samir Handanović, vratar milanskega Interja. Sicer ni- mam kluba, za katerega bi posebej goreče navijal.« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 18 M. Marcius: »Najpomembnejše na teh tekmah je bilo, da nismo prejeli gola. Tudi na začetku sezone smo jih kar nekaj zabili, a smo jih na drugi strani še več prejemali. Ničla v rubriki prejetih zadetkov je vedno dobrodošla, z njo je vse lažje.« Kaj vam pomeni zmaga proti Muri? M. Marcius: »To je bila res po- sebno sladka zmaga, saj smo izlo- čili pokalne prvake in enega od fa- voritov za naslov v 1. ligi. Ogromno nam pomeni, saj smo po eni strani dokazali, da se lahko kosamo z naj- boljšimi v Sloveniji, po drugi strani pa je z naših ramen padlo še zadnje breme pritiska, ki smo ga nosili.« S tremi zadetki v prvenstvu si najboljši strelec ekipe, gol si na- zadnje zabil tudi Muri. Kaj ti to po- meni? Si zadovoljen? M. Marcius: »Sem delno zado- voljen, a je vedno lahko še boljše, saj sem imel še nekaj priložnosti, ki bi jih lahko realiziral. Veseli me, da sem zbral tudi nekaj asistenc. Stre- mim k temu, da bi bil še boljši, naj- pomembnejše pa je, da ekipa igra dobro in da osvajamo točke. Proti Muri je bil nad menoj stro- jen prekršek za 11-metrovko, bil sem zelo samozavesten in sem kar sam izvedel strel iz bele točke. Dobro sem igral in sem bil 100 % prepričan, da ga bom zabil tudi iz penala, kar mi je tudi uspelo. Veseli me, da sem ekipi pomagal do uvr- stitve v četrtfi nale.« »Moj cilj ostaja ponoven prehod v 1. ligo« Prekinitev tekmovanj za Dravo zagotovo ni prišla v pravem tre- nutku. M. Marcius: »Pred prekinitvijo tekmovanj smo bili v lepem vzpo- nu forme in rezultatov, zato si mi zagotovo nismo želeli ustavitve tekmovanja. A sedaj je pač tako, tudi po premoru bodo naši cilji po- vezani z dobrimi igrami in pozitiv- nimi rezultati.« V 2. ligi si doslej odigral skoraj 100 tekem, nekaj tudi v 1. ligi, kjer si debitiral za Celje z 18 leti. Kako gledaš na prehojeno pot? M. Marcius: »Začelo se je super, hitro sem že kot mladinec dobil priložnost v 1. ligi. Nato je v Celju prišlo do zamenjave vodstva, od- ločitev je padla, da grem v 2. ligo v Dravo, kjer bom dobil več prilož- nosti za igro. Od takrat naprej sem v 2. ligi, ki je super priložnost za razvoj in pridobivanje izkušenj za vsakega mladega igralca.« Kakšne so tvoje nogometne ambicije? M. Marcius: »Moj cilj ostaja po- noven prehod v 1. ligo. Pomembno je, da igram, da se dokazujem iz te- dna v teden, pa bo tudi priložnost prišla. Zavedam se, da sem sedaj veliko bolj izkušen kot pri 18 letih.« Jože Mohorič Matic Marcius je od leta 2017 dalje, ko se je prvič pridružil Dravi in katere dres nosi z manjšimi pre- kinitvami vse do danes, eden ključ- nih igralcev Drave. 23-letni hitrono- gi krilni napadalec povzroča veliko preglavic tekmečevim obrambam, tudi v aktualni sezoni je prvi strelec ptujskih modrih. »Brez treningov je nekoliko dolgočasno« Trenutne razmere so specifi čne, kako jih ti prenašaš? M. Marcius: »Nekoliko je dol- gočasno brez treningov in tekem, a poskušam tudi doma čim bolj ohranjati formo. Na televiziji pog- ledam kakšno tekmo in fi lm več kot običajno, sicer pa skrbim za zdravje in se ne izpostavljam po nepotrebnem.« Drava je letos doživela veliko sprememb. Kako si jih sam videl »od znotraj«? M. Marcius: »Na začetku sezone so se zgodile pozitivne spremem- be, prišlo je novo vodstvo, nov trener, zgradila se je nova, precej spremenjena ekipa. Po mojem mnenju so bile spremembe dobro- došle, sam sem bil s to zgodbo za- dovoljen.« Iz rezultatskega vidika pa je bil začetek sezone slab, rezultatov ni in ni bilo. M. Marcius: »Vsi skupaj vemo, kaj rezultat v športu pomeni – naj- več. To je bil resnično problem, saj je bilo sicer vse drugo v redu. Tudi v tistih sedmih porazih v os- mih krogih smo nekatere tekme odigrali zelo solidno, imeli svoje priložnosti, a je vedno zmanjkalo malo sreče ali koncentracije. Naj- pomembnejše je, da smo se sedaj pobrali.« Trener je velikokrat govoril o izjemnem pritisku; je bilo tako hudo? M. Marcius: »Pritisk je ob slabih rezultatih seveda prisoten, tega ne morem zanikat, a mi igralci ga niti nismo čutili tako hudo. Igralci smo se na igrišču dobro počutili, tudi igre so bile boljše od rezultatov, zagotovo si po prikazanem nismo zaslužili dna lestvice. Verjamem pa, da je trener nosil veliko breme.« Z boljšimi rezultati tudi boljše vzdušje in večja motivacija V zadnjih tekmah ste se izvlekli iz krize in vendarle nanizali nekaj dobrih rezultatov. Kaj se je spre- menilo? M. Marcius: »Najbolj se pozna to, da smo sedaj že dlje časa sku- paj, da smo se bolje spoznali in uigrali. Nekateri igralci so prišli zelo pozno, treba se je bilo navaditi na trenerjeve zahteve, kar zahteva svoj čas. Sedaj se nam vse to poča- si vrača, tudi tisti potrebni kanček sreče je bil sedaj na naši strani. Z boljšimi rezultati pa pride še boljše vzdušje v ekipi, kar še poveča moti- vacijo in potem je vse lažje.« Nazadnje sta v ekipo prišla Đu- rić in Kralj, ki sta takoj postala čla- na začetne enajsterice. M. Marcius: »Nedvomno sta tudi omenjena zaslužna za vzpon, vsak je v ekipo prinesel neko za- nesljivost, eden v obrambi (Kralj), drugi v napadu (Đurić). V zadnjih krogih smo malce spremenili tudi postavitev na igrišču in vse skupaj je delovalo pozitivno.« »Ničla v rubriki prejetih zadetkov je vedno dobrodošla« Vrhunec dosedanjega dela se- zone sta zadnji zmagi proti Trigla- vu v prvenstvu in Muri v Pokalu. Teniška tekmovanja so letos močno omejena, veliko turnirjev je tudi odpovedanih, zato so tista redka, ki so izvedena, zvečine zelo dobro zasedena. Tudi na skrajnem jugu Španije, v turističnem paradi- žu Marbella (blizu Gibraltarja), je tako, prvi štirje nosilci so člani klu- ba TOP 100. Blaž Rola (152. na ATP) se je zna- šel v spodnjem delu žreba, v uvo- dnem krogu se je pomeril z Maxi- mom Janvierjem (206.). 24-letni Francoz je bolje začel obračun in dobil prvi niz – 4:6. 30-letnik iz Ptuja se je tudi v drugem nizu hit- ro znašel v težavah, a je ubranil dve break priložnosti, nato pa sam izkoristil prvo. Vodstva 3:0 ni več izpustil iz rok … Rola je tudi v od- ločilnem nizu povedel 3:0, imel štiri priložnosti za naslednji break, a so ostale neizkoriščene. Francoz se je vrnil v igro, izenačil na 3:3 in kasne- je na 4:4, nato pa je Blaž vendarle stopil na plin in odvihral v naslednji krog. Tam ga je čakal Joao Domingues (174.), ki je pred tem izločil 5. no- silca Andreja Martina (102.). Rola je tokrat pokazal zelo stabilno igro, z malo napakami je nadziral položaj na igrišču. V obeh nizih je takoj na začetku odvzel servis tekmecu, ki se je konstantno jezil nase in svoje napake, prednost pa nato uspešno branil do zaključka obeh nizov. V četrtfi nalu bo v petek tekmec Ptujčana 2. nosilec, domačin Pedro Martinez (93.). JM V italijanski Pietramurati bodo najboljši motokrosisti sveta s tremi dirkami v osmih dneh (1., 4. in 8. novembra) sklenili letošnjo sezo- no svetovnega prvenstva. To bodo 16., 17. in 18. dirka sezone. Slikovita steza Crossodrome Ciclamino, ki je v bližini jezera Ca- vedine, bo prizorišče novih treh zaporednih preizkušenj, na katerih bo padla odločitev o svetovnem prvaku za leto 2020. V razredu MXGP je v najboljšem položaju slo- venski superšampion Tim Gajser, ki ima v skupnem seštevku 74 točk prednosti pred prvim zasledoval- cem Antoniem Cairolijem. Tim je kot aktualni branilec naslova svetovnega prvaka z za- dnjimi tremi dirkami v Belgiji op- ravil navdušujoče, saj je na mivki v Lommlu dobil dve preizkušnji, na eni pa je osvojil 2. mesto. Trda podlaga, na katero zdaj prihaja motokros karavana v Italijo, mu bistveno bolj ustreza. Lani je v za- četku aprila na tej progi dobil obe vožnji ter se zasluženo veselil zma- ge na dirki. Na to prizorišče ima Gajser sicer zelo lepe spomine, saj je leta 2015 prvič v karieri stal na najvišji stopnički za zmagovalce med svetovno motokros srenjo, takrat še v razredu MX2. Zdaj je sila blizu četrtemu naslovu svetov- nega prvaka v karieri (dva ima v ra- zredu MXGP in enega v kategoriji MX2), česar se dobro zaveda. Zato najbrž ne bo želel ničesar prepus- titi naključju. V odsotnosti poškodovanega Jeff reya Herlingsa in na testu koronavirusa pozitivnega Jorgeja Prada bosta bržčas njegova naj- hujša konkurenta domači as, vete- ran Antonio Cairoli, in Francoz Ro- main Fevbre, ki v fi nišu sezone vozi zelo dobro. Nevarni utegnejo biti tudi tisti, ki bodo želeli morda preseči svoje trenutne sposobnos- ti ter tako popraviti sezono, ki se jim izteka daleč od želja in pričako- vanj. Predvsem Francoz Gautier Paulin in Švicar Arnaud Tonus bi lahko pošteno mešala štrene na vrhu, saj sta tu v preteklosti že do- segala izvrstne rezultate. UR Vlada je v nedeljo z odlokom omejila gibanje na območje občin bivališ- ča z izjemami, ki veljajo tudi za vrhunski in poklicni šport. Ob ohranjanju trimetrske razdalje pri rekreaciji ni treba nositi mask. Fitnes centri ostajajo zaprti Dovoljeni so treningi in tekmovanja vrhunskim športnikom, brez priso- tnosti gledalcev, z omejitvami pa tudi rekreativnim. Novi odlok o omeji- tvi gibanja na območje občin omenja le športno rekreacijo in sprehode. Fitnes centri morajo biti zaprti, prav tako so za rekreacijo zaprti bazeni. Posameznik ali osebe iz skupnega gospodinjstva lahko ob upoštevanju priporočil NIJZ na prostem oziroma odprtih javnih krajih v občini prebiva- lišča izvajajo športno-rekreacijsko dejavnost, pri kateri se ohranja varna razdalja do drugih in ni mogoč stik z drugimi posamezniki (tenis, badmin- ton, balinanje ...). Pri sprehodih osebam iz skupnega gospodinjstev ni treba nositi mask Pri sprehodih na zelenih površinah in športno-rekreacijski dejavnosti, pri kateri je mogoče do drugih posameznikov neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje, ne glede na določila drugih odlo- kov posameznikom ali osebam iz skupnega gospodinjstva ni treba nositi zaščitne maske. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je že v za- četku prejšnjega tedna izpostavila, da je še naprej dovoljen tekmovalni vrhunski šport, treningi in tekme, a ne za vse registrirane športnike in ne na vseh ravneh tekmovalnih sistemov. »Uspelo nam je ohraniti pomemben in vitalen del športa, izjemno us- pešno vključen v mednarodni prostor. Vsi udeleženci tekmovanj pa mo- rajo imeti s seboj potrdila z izpolnjenimi podatki, tako kot vsi zaposleni, ki prehajajo občinske meje. Vrhunski šport tako ostaja del življenja, kot je bilo določeno z odlokom prejšnji teden. Za zdaj lahko ugotavljamo, da klubi in zveze ravnajo odgovorno, je pa res, da prihaja še do okužb, ki se jih bi jih dalo z nekaj bolj doslednim izpolnjevanjem ukrepov NIJZ tudi zmanjšati in s tem ustvariti še varnejše športno okolje,« je za STA povedal državni sekretar za šport Marjan Dolinšek. sta Challenger turnir v Marbelli (Španiji), rezultati: 1. krog: Rola – Janvier (Francija) 4:6, 6:2, 6:4; 2. krog: Rola – Domingues (Por- tugalska) 6:3, 6:3; četrtfi nale: Rola – Martinez (Španija, 2.) petek  30. oktobra 2020Šport18 Nogomet  Matic Marcius, NK Drava »Zmaga proti Muri je dokaz, da se lahko kosamo tudi z najboljšimi« Tenis  Challenger turnir v Španiji Rola za zdaj dobro na jugu Španije Motokros  Pred zaključkom SP Gajser lovi četrti naslov Šport Vrhunski šport kljub omejitvi gibanja na občine ostaja v sedanjem obsegu Strelci za Dravo v dosedanjem delu sezone (16 zadetkov): 3 zadetki: Matic Marcius; 2 zadetka: Sven Dodlek, Antonio Đurić, Malik Bah, Amir Kahrimanović; 1 zadetek: Simon Rogina, Anton Ro- gina, Samuel Nelson, Gabriele Piras, Vito Mörec (Beltinci, ag.). Najboljši strelci 2. lige: 11 zadetkov: Kaheem Anthony Parris (Krka); 10 zadetkov: Me- shack Izuchukwu Ubochioma (Nafta 1903); 8 zadetkov: Denis Pet- rovič (Roltek Dob); 7 zadetkov: Luka Cerar, Sacha Varga (oba Kalcer Radomlje), Jaka Bizjak (Nafta 1903), Kristijan Šipek (Roltek Dob): 6 zadetkov: Marko Brekalo, Marko Huč (oba Krka), Vice Kendeš, Tadej Trdina (oba Fužinar Vzajemci), Tin Matić (Vitanest Bilje), Ner- min Haljeta (Nafta 1903), Ester Sokler (Brežice Terme Čatež). Matic Marcius, dosedanja športna pot: - do leta 2016: mlajše selek- cije Celja - 2016/17: Celje (člani) - 2017/18: Drava Ptuj, Bravo - 2018/19: Brda - 2019/20: Drava Foto: Črtomir Goznik Matic Marcius: »Nekateri igralci so prišli zelo pozno, treba se je bilo navaditi na trenerjeve zahteve, kar zahteva svoj čas. Sedaj se nam vse to počasi vrača, tudi tisti potrebni kanček sreče je bil sedaj na naši strani.« Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola) Foto: MXGP Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 19 Zaradi znanih razmer, povezanih s koronavirusom, je dokaj okrnjen tudi program slovenskih šahovskih lig za leto 2020. Nekatere so celo odpovedane, druge pa so bile izve- dene ali se še izvajajo v okrnjenih zasedbah. Tako je bila okrnjena tudi zasedba v državni ligi, kjer je pomlajena ekipa Šahovskega društva Ptuj osvojila 5. mesto. Tekmovanja v najvišjem rangu, državni članski ligi, se je udeležilo šest ekip od možnih deset, koli- kor bi jih imelo pravico nastopa. Nastop je odpovedal celo državni prvak iz leta 2019, Šahovski klub Ljubljana. Šahovsko društvo Ptuj je tokrat nastopilo v glavnem z domačimi, perspektivnimi mladimi šahisti. Med njimi so bili štirje mojstrski kandidati (Andraž Šuta, David Mu- rko, Žan Belšak in David Zagoršek) ter prvokategornik Klemen Jan- žekovič. Ob njih je kapetan moštva in predsednik društva MM Danilo Polajžer v ekipo občasno uvrstil še tri velemojstre, pa tudi sam je odi- gral dve partiji. Vseh pet srečanj sta odigrala An- draž Šuta in David Murko. Prvi je bil tudi najuspešnejši igralec ekipe, saj je osvojil tri točke (3 zmage in dva poraza), drugi pa je ob štirih remijih in enem porazu osvojil dve točki. Andraž je bil tudi najboljši igralec na tretji šahovnici s tremi točkami, v skupni razvrstitvi pa je bil sedmi. Ptujski šahisti so bili po prijavljenih igralcih po začetnem ratingu na visokem, drugem mes- tu, vendar so od devet prijavljenih velemojstrov občasno nastopili le trije, zato je peto mesto ob koncu tekmovanja dejansko uspeh po- mlajene »domače« ekipe. »Glede na to, da iz lige ni izpadel noben klub oziroma društvo, sem se odločil dati priložnost našim mladim, perspektivnim članom. Na ta način so pridobili dragoce- ne izkušnje v srečanjih s precej močnejšimi tekmeci, kar jim bo koristilo pri njihovem nadaljnjem šahovskem razvoju. Upam, da bo situacija v prihodnje omogočila ponovno tekmovanje v popolni za- sedbi ekip,« je ob koncu svoje misli strnil predsednik ŠD Ptuj in kot predsednik liga odbora državne lige tudi direktor turnirja. Končni vrstni red: 1. (1.) ŽŠK Maribor Poligram 10 točk (21), 2. (3.) ŠD Pomgrad 7 (17,5), 3. (6.) ŠK Žalec 4 (13,5), 4. (4.) ŠK Branik Ma- ribor 4 (12,5), 5. (2.) ŠD Ptuj 3 (11), 6. (5.) ŠK Triglav Krško 2 (14,5); šte- vilke v oklepajih ob uvrstitvah ekip so začetni ratingi Silva Razlag V začetku tedna je potekala volilna skupščina Nogometne zveze Slovenije, zaradi razmer s covidom-19 je potekala virtualno, preko spletne povezave. Skupno je glasovalo 29 delegatov. Ob vo- litvah predsednika, kjer je bil edini kandidat Radenko Mijatović (dobil je 27 glasov), so volili tudi štiri pod- predsednike. To so postali Stanko Glažar (MNZ Ptuj), ki je dobil gla- sove vseh 29 delegatov, po 27 sta jih dobila Gvido Mravljak (MNZ Ljubljana) in Danilo Kacijan (MNZ Murska Sobota), 22 pa Dejan Ger- mič (MNZ Maribor). Prvič je bila med kandidati tudi ženska, Tamara Šnofl – dobila je pet glasov. Po izvolitvi je predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar spregovoril o volitvah, o dosedanjem delovanju v NZS ter o načrtih, ki jih bo posku- šal uresničiti skupaj s sodelavci. Znova ste bili izvoljeni za pod- predsednika NZS. Kaj vam ta izvo- litev pomeni? S. Glažar: »Vsekakor so volitve mejnik, ko postaviš svoje doseda- nje delo v pregled in obelodaniš svoje načrte in ambicije za naprej. Osnovna usmeritev pa je, da lah- ko uskladiš lastne parcialne vizije z vizijo organizacije, v kateri lahko te strateške cilje, ki si jih skupaj zastavimo, tudi realiziraš. Izvoli- tev si predstavljam kot potrditev mojega dosedanjega dela v okvi- ru Nogometne zveze Slovenije in Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Verjetno je to posledica dol- goletnega staža v nogometu v različnih pojavnih oblikah. Zave- dati se je treba, da sem bil igralec, sodnik, trener, kontrolor, predava- telj, funkcionar v manjšem klubu in klubu najvišjega ranga, predsednik medobčinske nogometne zveze in član Izvršnega odbora NZS. Za podpredsednika NZS sem tokrat izvoljen že petič in še posebej me veseli, da sem bil izvoljen z glasovi prav vseh delegatov (29) iz raz- ličnih delov Slovenije. Prvič sem bil za podpredsednika izvoljen pri Rudiju Zavrlu, nato dvakrat pri Ale- ksandru Čeferinu in sedaj že drugič pri Radetu Mijatoviću. Izvolitev za podpredsednika pa je tudi velika odgovornost do vseh deležnikov v nogometni družini.« Uspešni zaradi enotnosti in homogenosti Katere stvari iz vašega delova- nja in celotne zveze bi izpostavili iz obdobja 2016–2020? S. Glažar: »Poudariti je treba, da smo bili že pod vodstvom Aleksan- dra Čeferina enotni v ustvarjanju dobrih pogojev za razvoj nogome- ta. Večji del te ekipe je ostal tudi pri Mijatoviču, zato smo nadaljevali zastavljeno delo. Ocenjujem, da smo bili uspešni na različnih pod- ročjih predvsem zaradi enotnosti in homogenosti. Za pretekli mandat osebno menim, da se lahko pohvalimo z odlično organizacijo evropskega prvenstva v futsalu in tudi igrami naše futsal reprezentance. Velik napredek je bil storjen tudi pri žen- skih nogometnih reprezentancah in mlajših reprezentancah, ki so dostojno zastopale Slovenijo na kvalifi kacijskih turnirjih in tekmah. Žal moramo realno oceniti, da se s člansko reprezentanco v tem ob- dobju nismo uspeli uvrstiti na no- beno večje tekmovanje. Glede na velikost države, razvitost, vlaganja in moč naše lige je nerealno priča- kovati permanentno udeležbo na velikih tekmovanjih. Pomembna se mi zdi stabilnost fi nančnega poslo- vanja zveze. Zavedati se je treba, da smo povprečno skoraj 2 milijo- na evrov na leto vlagali v vse de- ležnike v nogometu. Tukaj gre za pomoč klubom v obliki plačevanja sodniških in delegatskih stroškov, trenerskih in sodniških izobraže- vanj, spodbujanja nastopanja mlaj- ših igralcev v 1. in 2. ligi, razdeljeva- nja sredstev za medijske pravice, vlaganja v športno infrastrukturo … Sistem licenciranja je vzpostavil nek red in preglednost v ligah NZS. Zadetek v polno pa je bila tudi raz- širitev 2. slovenske nogometne lige. V tej ligi danes nastopa večina klubov, ki so že nastopali v naši eli- tni nogometni ligi, zato je liga ka- kovostna in zanimiva. Vsekakor so bili del tega sofi nan- ciranja deležni tudi klubi iz širšega ptujskega območja, ki nastopajo v ligah NZS (1. liga – Aluminij; 2. liga – Drava; 3. liga – Bistrica, Podvinci, Videm; 1. mladinska/kadetska liga (Aluminij, Drava), 2. mladinska/ kadetska liga (Bistrica, Hajdina). Veliko pa je bilo tudi pomoči pri vlaganju v športno infrastrukturo (igrišča z umetno travo, mala igri- šča z umetno travo, razsvetljava, tribune in spremljajoči prostori).« Kakšne bodo prioritete vašega delovanja v novem mandatu, tudi z vidika tega, da ste predsednik MNZ Ptuj? S. Glažar: »Tisti, ki me dalj časa poznajo, vedo, da se zavzemam za transparentno delovanje in kot predsednik MNZ Ptuj bom za naše klube poskrbel, da bodo pravočas- no seznanjeni in usmerjeni v kori- ščenje nekaterih ugodnosti, ki jih NZS in UEFA namenjata za svoje člane. Vsekakor pa bo pomoč tudi v smeri iskanja in nudenja pomoči pri pristojnem ministrstvu in Fundaciji za šport. Večina aktivnosti pa mora biti na strani klubov, ki se skupaj s svojimi lokalnimi skupnostmi prija- vljajo na razne razpise.« »Nekdaj tekmeca, sedaj se odlično razumeva« Kakšno je vaše sodelovanje s predsednikom Mijatovićem? S. Glažar: »Klub temu da sva bila včasih tekmeca, saj sva igrala v raz- ličnih ekipah v 1. slovenski nogo- metni ligi (Mijatovič – Slovan, Gla- žar – Aluminij) se s predsednikom odlično razumeva. Dalj časa že so- delujeva tudi v organih NZS, zato lahko argumentirano rečem, da imamo predsednika, ki je izkušnje iz vodenja gospodarskih družb prenesel tudi na športno področje. Ima širino in je pripravljen prisluh- niti potrebam in željam.« Kateri glavni izzivi čakajo NZS v naslednjem obdobju? S. Glažar: »Predvsem nas nas- lednje leto skupaj z madžarsko no- gometno zvezo čaka organizacija evropskega prvenstva do 21 let. To je za članskim evropskim prven- stvom drugo največje tekmovanje in smo lahko izjemno ponosni, da nam je bila zaupana organizacija. V Mijatović še štiri leta predsednik NZS Radenko Mijatović bo tudi v naslednjih štirih letih predsednik No- gometne zveze Slovenije. Edini predsedniški kandidat je na volilni skupščini, ki je potekala virtualno, dobil 27 glasov, kolikor delegatov je tudi glasovalo. Skupaj jih je bilo sicer 29. »Počutje je takšno kot pred volitvami. Glede na to, da ni bilo dru- gih kandidatov, je bilo to pričakovano. Z izidom sem zadovoljen,« je takoj po novi izvolitvi dejal Mijatović in dodal, da ta funkcija zahteva veliko dela. »Je pa v Sloveniji veliko ljudi, ki bi lahko bili dobri pred- sedniki zveze.« Kot je dodal, je biti predsednik zveze, ko se nogomet sooča z največjimi izzivi, čast in odgovornost. »Odločitve za kandidaturo ni lahko sprejeti. Je pa lažje s sodelavci, ki ustvarjajo podporno okolje. Vsem bi se zahvalil za podporo v prejšnjih štirih letih. Naredili smo veliko dobrega, ampak danes se raje osredotočimo na prihodnost, ki je nepredvidljiva in negotova. Glavna naloga bo upravičiti zaupa- nje in izpolniti obljube, ki smo jih dali nogometu,« je ob nagovoru skupščini povedal stari in novi predsednik. Zavrl, Simič, Čeferin, Mijatović Mijatović je prvi mandat nastopil 15. decembra 2016, takrat je nasledil Aleksandra Čeferina, zdaj predsednika Evropske nogome- tne zveze. Mijatović je sicer četrti predsednik NZS. Pred Čeferinom, eden glavnih dosežkov v času njegovega predsedovanja (2011–2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kra- nju, sta zvezo vodila Rudi Zavrl in Ivan Simič. Zavrl je na čelo NZS prišel že marca 1989, ko je predsedoval takrat še eni izmed republiških zvez, položaj pa je obdržal tudi po osamo- svojitvi Slovenije. Medijsko gotovo najodmevnejša dosežka v času njegovega predsedovanja sta bili uvrstitvi članske reprezentance na evropsko prvenstvo leta 2000 in na svetovno prvenstvo leta 2002. Simič pa je bil na mesto predsednika NZS izvoljen februarja 2009 in bi njegovo mandatno obdobje moralo trajati do 2013. Toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesi- onalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS. V njegovem mandatu se je Slovenija drugič v zgodovini uvrstila na svetovno prvenstvo in tam vpisala tudi prvo zmago. Napovedna menjava na selektorskem stolčku mlade reprezentance Dan po skupščini je sledilo sporočilo iz NZS. »Pogovori so potrdili, da gre za dlje časa trajajoče težave, ki so pripeljale do tega, da je za- upanje med igralci in selektorjem porušeno. Zato bo sledila menjava na selektorskem stolčku.« Mijatović je ob tem zažugal tudi reprezentantom: »Kritičen sem tako do igralcev, ki so izbrali popolnoma napačen način reševanja problemov in ga na Nogometni zvezi zagotovo ne bomo tolerirali nobeni od reprezentanc v prihodnje, kakor tudi do selektorja, ki ni zaznal naraščajočih problemov v ekipi in medsebojni komunikaciji. V nogometnem svetu ni redko, da prihaja do nesoglasij. Je pa v teh primerih pomembno, kako se odzovemo.« sta petek  30. oktobra 2020 Šport 19 Nogomet  Stanko Glažar, podpredsednik NZS V peti mandat podpredsednika s 100 % podporo delegatov Foto: Črtomir Goznik Stanko Glažar: »Tisti, ki me dalj časa poznajo, vedo, da se zavzemam za transparentno delovanje in kot predsednik MNZ Ptuj bom za naše klube poskrbel, da bodo pravočasno seznanjeni in usmerjeni v koriščenje nekaterih ugodnosti, ki jih NZS in UEFA namenjata za svoje člane.« Desno je novi-stari predsednik NZS Radenko Mijatović. Šah  Državna liga Pomlajena ptujska ekipa osvojila peto mesto Sloveniji se predvidevajo tekme v Mariboru, Celju, Kopru in Ljubljani. Pri tem bo potrebno veliko angaži- ranja strokovnih služb NZS, posa- meznih mest organizatork in tudi države, za katero je lahko to velika promocija. Zagotoviti bo treba nadaljnjo fi - nančno stabilnost in tudi dodatna sredstva za vzpodbujanje mla- dih domačih igralcev 1. in 2. lige. Samo s takšnim načinom dela lah- ko pričakujemo večjo konkuren- co in uspešnejše delo mlajših in članske reprezentance. Cilj nam je uvrstitev na eno od večjih tek- movanj. Pri vodenju lig je treba zagotoviti popolno regularnost in usklajenost s tekmovalnimi propozicijami. Poiskati bo treba sponzorje za 1. in ostale nogome- tne lige. Nikakor ne smemo poza- biti na pomoč najmanjšim klubom znotraj posameznih medobčin- skih zvez, ki so prav tako sestav- ni del nogometne družine. Na- daljevati se mora permanentno posodabljanje obstoječe športne infrastrukture in izgradnja nove s sredstvi NZS in UEFA. Podobno kot v preteklosti pa se bodo tudi v prihodnosti pojavi- li še številni izzivi, ki pa jih bomo s skupnimi močmi znali uspešno re- alizirati.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Andraž Šuta (ŠD Ptuj) Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 20 kacij. Tam sta znova dosegla četrti najboljši rezultat s 408,3 kroga in le za krog zgrešila drugo mesto, ki bi jima prinesel dvoboj za zlato odlič- je. Z drugim trzinskim parom, ki je imel dve desetinki boljši rezultat, pa sta se tako Ormožana pomerila v tekmi za bron in ga izgubila z re- zultatom 12:16 ter tako ostala brez odličja na četrtem mestu. V boju za zlato odličje je prvi trzinski par Su- zana Lukić-Maj Kadunc zanesljivo, z rezultatom 16 : 6, premagal Ruša- ne v zasedbi Nuša Špindler-Simon Potrč, in se tako po lanskem naslo- vu podprvakov veselil še naslova državnih prvakov Simeon Gönc Šport, rekreacija20 petek  30. oktobra 2020 sport@radio-tednik.si V zaključku strelske sezone 2019/20 je Strelska zveza Slovenije uspešno izvedla še zadnja tekmo- vanja v sezoni – štiri državna pr- venstva v septembru. Na centralnem strelišču v Lju- bljani je SD Tabor – Ježica v za- četku septembra organiziralo 3. DP mešanih parov z zračno puško in pištolo, na katerem je s pištolo odlično nastopal ptujski reprezen- tančni dvojec Majda Raušl-Sašo Stojak. V prvem delu kvalifi kacij (vsak strelec po tri serije) sta do- segla najboljši rezultat med vse- mi pari in s 566 krogi (Stojak 285, Raušl 281) postavila kvalifi kacijski državni rekord ter za pet krogov premagala svoje najbližje zasle- dovalce iz Železnikov. Sito prvih kvalifi kacij je prestal tudi miklavški dvojec Jožeta Kerenčiča, Stanka Miholič (263) in Boštjan Simonič (276), ter si s sedmim mestom za- gotovil napredovanje v drugi del kvalifi kacij. Ptujčana sta bila tudi v drugem delu kvalifi kacij (vsak po dve seriji) prepričljivo najboljša, s 378 krogi (Stojak 194, Raušl 184) pa sta si priborila zaključni dvoboj za zlato odličje proti drugouvrščeni ekipi iz Železnikov (Tomaševič 188, Pre- zelj 184). Miklavški dvojec Simo- nič (185) in Miholič (169) je s 354 krogi in končnim šestim mestom izboljšal svoje izhodišče iz prvega dela kvalifi kacij, a zaostal za četr- tim mestom in bojem za bronasto odličje za pet krogov. V boju za zlato odličje sta se para pomerila s posamičnimi streli na decimalne vrednosti, višji sešte- vek obeh strelov v paru pa slednje- mu prinese dve točki, izenačenje eno. Dvoboj zmaga tisti par, ki prvi doseže 16 točk. V ponovitvi dvobo- ja za zlato odličje iz leta 2018 je v fi nalu več zbranosti in natančnosti znova pokazal gorenjski dvojec iz Železnikov in se s skupnim rezulta- tom 16:12 veselil drugega naslova državnih prvakov v mešanih parih. Ptujčana Sašo Stojak in Majda Rau- šl sta tako še drugič osvojila naslov državnih podprvakov in kljub temu zadovoljno sklenila »koronsko« se- zono 2019/20. Ptujčani pa so tako po lanskem bronu Mateje Peša- ković in Matica Potočnika tudi na tretjem DP prišli do odličja. Ormožana Šumak-Žnidarič v tekmi za bron ostala brez odličja V mešanih parih s puško aktu- alna in dvakratna ormoška držav- na prvaka Urška Kuharič in Jan Šumak nista nastopila v enaki postavi zaradi reprezentančnih obveznosti Kuharičeve, ki je bila takrat v Berlinu. Zato pa sta Šumak in Nuša Žnidarič uspešno prestala prvi del kvalifi kacij, kjer sta Or- možana Kovinarja s 613,9 kroga postavila četrti najboljši rezultat in napredovala v drugi del kvalifi - Kolesarski klub Perutnina Ptuj je pred kratkim obja- vil kolesarski izziv: vzpon na Jelovice, najvišji vrh Ha- loz. Udeležilo se ga je več kot 100 kolesarjev. Preko aplikacije Strava so trije najboljši dosegli nas- lednje čase: 1. Marko Polak 13:07 2. Simon Kočnik 13:07 3. Igor Rožan 13:56 »Sicer smo pričakovali, da se bodo ljudje udeležili tega izziva, vendar nismo pričakovali tako pozitivnega odziva. Očitno ljudje v tem korona času potrebujejo tudi drugačne izzive in nekakšen pobeg v šport,« so zapisali iz KK Perutnina Ptuj. V teh dneh že pripravljajo nov izziv, ki bo primeren tudi za ukrepe, povezane z zaprtjem občinskih meja … UR Tako svetovni kot tudi slovenski šahisti v teh korona omejitvah iz- koristijo vsako priložnost nastopa na ustreznih turnirjih v želji šaho- vskega napredovanja. Izjema niso niti člani Šahovskega društva Ptuj, kar kaže podatek, da se jih je v zad- njem času kar nekaj udeležilo do- mačih in mednarodnih tekmovanj in turnirjev. Izredno uspešen je bil mladi mojstrski kandidat David Murko, ki je na pravkar končanem mojstrskem turnirju v Budimpešti osvojil prvo mesto. Na tako imenovanem »Rigo- chess« mojstrskem turnirju, ki je od 16. do 24. oktobra potekal v Budimpešti, sta nastopila mlada člana ŠD Ptuj, MK David Murko in MK Andraž Šuta. Po začetnem ratingu je David z 2171 točkami zasedal deseto, Andraž pa z 2250 šesto mesto. Naključje je nanes- lo, da sta se Ptujčana srečala že v prvem kolu, kjer je bil boljši An- draž. To pa Davidu ni vzelo pogu- ma in je v nadaljevanju zabeležil šest zmag in en remi. Posebej odmevna je bila zmaga proti pr- vemu nosilcu turnirja, angleške- mu velemojstru Keithu Arkali z 2412 ratinškimi točkami. Pa tudi sicer je David vse zmage dose- gel proti igralcem s precej višjim ratingom. Ob koncu je zbral 6,5 točke, kar je sicer zadostovalo za odmevno zmago, žal pa mu je pol točke zmanjkalo za osvojitev prvega bala za naslov mednaro- dnega mojstra. Svojim 2171 ratin- škim točkam je dodal novih 65 in jih ima sedaj 2236. MK Andraž Šuta, ki je pred dve- ma mesecema na enakem turnirju osvojil tretje mesto, je tokrat igral nekoliko pod svojim zmožnostmi in ob koncu s tremi točkami osvojil 9. mesto. »Prepričan sem, da bosta naša dva mlada mojstrska kandidata slej ko prej osvojila potrebne bale za naslov mednarodnih mojstrov. Njun trenutni potencial vsekakor kaže na to, le priložnosti bo treba izkoristiti,« je optimističen njun trener in predsednik ptujskega društva, MM Danila Polajžerja. Končni vrstni red: 1. (10.) MK Da- vid Murko ŠD Ptuj (Slovenija) 6,5 točke, 2. (5.) FM Ferenc Gombocz (Madžarska) 6, 3. (2.) MM Rafat Issa (Jordanija) 6, 4. (3.) FM Miklos Halak (Madžarska) 4,5, 5. (7.) Si- mon Fule (Madžarska) 4,5, 6. (4.) Mark Lyell (Anglija) 4,5, 7. (1.) GM Keith Arkali (Anglija) 4, 8. (8.) MM Evarth Kahn (Madžarska) 3, 9. (6.) MK Tomaž Šuta ŠD Ptuj (Sloveni- ja) 3, 10. (9.) WFM Zsuzsana Terbe (Madžarska) 3 točke … Silva Razlag Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak sta v mešanih parih z zračno pištolo po letu 2018 še drugič osvo- jila naslov državnih podprvakov. Strelstvo  3. DP mešanih parov 10 m Ptujčana Stojak in Raušlova drugič državna podprvaka Kolesarstvo  Vzpon na Jelovice Odziv presegel pričakovanja Šah  Mednarodni mojstrski turnir v Budimpešti Murko zmagal na Madžarskem Foto: arhiv: ŠD Ptuj David Murko (ŠD Ptuj) Rezultati Mešani pari zračna pištola: 1. SD Lotrič Železniki (Anja Prezelj / Klemen Tomaševič) 561, 372, 16 2. SK Ptuj (Majda Raušl / Sašo Stojak) 566, 378, 12 3. SD Marok Sevnica (Mojca Kolman / Blaž Kunšek) 551, 363, 17 4. SD Postojna (Denis Bola Ujčič / Kristijan Kontrec) 552, 359, 9 5. SD Dušana Poženela Rečica (Jagoda Tkalec / Peter Jenko) 546, 357 6. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž (Stanka Miholič / Boštjan Simonič) 539, 354 Mešani pari zračna puška: 1. SD Trzin I (Suzana Lukić / Maj Kadunc) 614.0, 409.3, 16 2. SD I. Pohorski bataljon Ruše (Nuša Špindler / Simon Potrč) 615.4, 410.7, 6 3. SD Trzin II ( Teja Medved / Nejc Klopčič) 619.1, 408.5, 16 4. SD Kovinar Ormož (Nuša Žnidarič / Jan Šumak) 613.9, 408.3, 12 5. SD Mesto Ljutomer (Bianka Vogrinčič / Jan Nagy) 598.8, 401.9 Mešani pari zračna puška mladinci: 1. SD Dušana Poženela Rečica II (Kalin Zoja / Nik Matek) 595.1, 398.8, 16 2. SD Olimpija (Alja Bračun / Blaž Lužar) 599.4, 399.7, 12 3. SD Grosuplje (Sara Slak / Amadej Slak) 599.4, 396.5, 17 4. SD Gorenja vas (Manca Košir / Nace Bogataj) 583.0, 391.4, 13 5. SD Mesto Ljutomer (Brina Stajnko / Tic Budja) 591.5, 387.8 Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  30. oktobra 2020 Podeželje in kmetijstvo 21 Prva trinajsturna ponedeljkova seja je odrazila v izenačenju med kandidatoma – vsak je prejel 27 glasov. Še nekaj dni pred volitvami je Društvo SKZ – slovenska kmeč- ka zveza – odkrito napovedovalo gladko zmago svojega kandidata, češ da uživa podporo 39 od 54 sve- tnikov. Koalicija okoli Podobnika naj bi bila sledeča: SKZ 18 glasov, Društvo Forum za kmetijstvo in po- deželje SDS – šest glasov, Kmečko društvo NSi – en glas, govedorejci, prašičerejci in ostale male liste – pet glasov ter podpora posame- znih predstavnikov Cerkve, liste Slovenski kmet in Kmečke liste – devet glasov. Štirinajst od teh si je tako do včeraj očitno premislilo in glas namenilo Žvegliču, ki je bil že v preteklosti poslanec SLS kot tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Podobnikove ambicije na čakanju Ob vnaprej odločenem scenariju in zavedanju, da Podobnik hkrati ne bo mogel sedeti na dveh fote- ljih, so pri Društvu SKZ že ponujali možne rešitve. Po prvem scenariju bi se Podobnik odpovedal vodenju SLS, pri čemer bi sklical kongres za novega predsednika, kandidat za naslednika pa naj bi bil Štefan Domej, pliberški kmet in odbornik celovške južnokoroške kmetijsko- -gozdarske zbornice. Drugi scenarij, ki bi pomenil, da se Podobnik odreče stolčku pri KGZS, pa je predvideval imenova- nje Žige Kršinarja na to mesto, mla- dega kmeta, ki ga del javnosti poz- na tudi kot televizijskega voditelja. Očitno nekoliko preveč prepri- čan v svoj uspeh, ali ravno na- sprotno, se je Podobnik opekel na Novi24TV, ko je javno oklical Blaža Gregorca, ekonoma ljubljan- ske nadškofi je, kar za povezavo s »staro Udbo oziroma z globoko državo«, zaradi česar se je več kot očitno zameril Cerkvi, katere vpliv znotraj KGZS je vseprisoten. Gre- gorc je medtem že napovedal tož- bo zoper Podobnika. Društvo SKZ proti vsem Spletna ponedeljkova seja je trajala mnogo dlje kot pričakovano tudi zaradi Podobnikove struje, ki je vodenje seje označila za »škan- dalozno«, češ da se je predsednik v odhodu Cvetko Zupančič posta- vil na Žvegličevo stran. Pri Društvu SKZ so ob tem zapisali, da je celo legitimnost postopkov postavlje- na pod vprašaj, češ da nekatere poteze vodstva »mejijo ali že pres- topajo meje korupcije«. Ko je postalo jasno, da bo izid tesen, je Podobnik predlagal, da z Žvegličem odstopita od kandidatu- re in poiščeta skupnega kandidata. Zdaj jima tega očitno ne bo treba, volilni neuspeh pa postavlja tudi njegov položaj v stranki pod vpra- šaj. Slovenija, Podravje  Večina Marjana Podobnika skopnela, nasprotni tabor slavi Podobniku ni uspel veliki met, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice je Žveglič Marjanu Podobniku, predsedniku Slovenske ljudske stranke (SLS), ki je bil še pred nekaj tedni prepričan v ši- roko podporo med svetniki KGZS, je torkova ponovitev seje prinesla grenak poraz. V ponovljenem glasovanju o predsedniku Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so se svetniki izognili žrebu in z majhno večino – 29 proti 25 glasovom – izvolili Romana Žvegliča, sicer prav tako vidnega člana SLS. Foto: Bobo Pred volitvami so pri SKZ odkrito govorili o menjavah na čelu SLS ali KGZS po verjetni Podobnikovi zma- gi. A računi se tokrat niso izšli ... Sp. Podravje  Priznanja ob 20-letnici KGZS Med nagrajenci dva spodnjepodravska kmeta Čeprav sta že maja letos minili dve desetletji od ustanovitve KGZS, so se zaradi letošnjih izrednih razmer, ki jim botruje epidemija novega koronavirusa, šele v oktobru s priznanji zahvalili najzaslužnejšim članom in sodelavcem. Kot je dejal odhajajoči predsednik zbornice Cvetko Zupančič, so predlogi za priznanja prišli s terena, torej od kmetic in kmetov, »ki so v svojih stanovskih kolegih prepoznali njihova prizadevanja in njihov trud za boljši položaj kmeta«. Hkrati je poudaril, da je KGZS v dvajsetih letih svojega delovanja postala nepogrešljiv sogovornik pri reševanju odprtih vprašanj v kmetijstvu ter zastopanju slovenskega kmetijstva in podeželja doma ter v tujini. »Upravičila je pričakovanja in postala ne samo zastopnik kmetijstva kot panoge, temveč tudi gonilna sila ra- zvoja slovenskega podeželja. Pri ustvarjanju pogojev za delo zbornice in pri utrjevanju njene vloge pa so opravili pomembno delo tudi letos nagrajeni posamezniki, ustanove in kmetijske organizacije.« Med osmimi nagrajenci, ki so prejeli najvišje priznanje, in sicer za življenjsko delo, ni nobenega iz spodnjepodravske regije, so pa trije prejeli druga priznanja. Za sodelovanje s KGZS je priznanje pripadlo Roku Damjanu iz občine Rače-Fram, ki je zadnjih šest let predsedoval Zvezi slovenske podeželske mladine (ZSPM). Priznanji za uspešno delo in članstvo v KGZS sta prejela tudi Jožef Orthaber s Spodnje Polskave v občini Slovenska Bistrica in Milan Unuk iz Zgornjih Jablan pri Cirkovcah v občini Kidričevo, kmeta, ki sta za pri- hodnost svojih kmetij že poskrbela, saj sta ju uspešno predala svojima sinovoma. Foto: SD Jožef Orthaber, govedorejec s Spodnje Polskave, je prejel priznanje za us- pešno delo in članstvo v KGZS. Orthaber prihaja z velike govedorejske kmetije, ki obdeluje dobrih 50 ha zemljišč in na kateri redijo okrog 150 krav, od tega 90 molznic. Kmetija je opremljena z najsodobnejšo mehanizacijo in izpolnjuje naj- višje standarde naravi prijazne pridelave zdrave in kakovostne hrane. V Govedorejskem društvu Slovenska Bistrica je Jožef Orthaber akti- ven od njegove ustanovitve, prav tako tudi v KZ Slovenska Bistrica in KGZS Slovenska Bistrica; v vseh je opravljal tudi vodilne funkcije. Tudi kmetija Milana Unuka sodi med večje na nižinskem območju Dravskega polja. Obdeluje kar 80 hektarjev kmetijskih površin, tehno- loško napredna kmetija pa je usmerjena v prirejo mleka, kar ji predsta- vlja tudi največji vir dohodka. Poleg tega se ukvarjajo s prodajo govejih pitancev, telic, odojkov, odstavljenih krav in prašičjih pitancev. Velik del poljščin porabijo za krmo svojih živali, nekaj jih tudi prodajajo. Unuk je že dolga leta aktiven znotraj Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, v Zavodu za gozdove Maribor, Strojnem krožku Dravsko polje, Sindikatu kmetov Slovenije in Slovenski kmečki zvezi. Aktualni predsednik OE KGZS Ptuj je znan po tem, da se pogosto brez dlake na jeziku goreče bori za dobrobit slovenskega kmeta. Foto: SD Priznanje za uspešno delo in članstvo v KGZS je šlo tudi v roke Milanu Unuku, gorečemu zagovorniku pravic kmetov iz Zgornjih Jablan pri Cir- kovcah. Za izvedbo nujno potrebne in- vesticije je občina izbrala podjetje GES iz Celja, ki je na javnem razpi- su kandidiralo s ponudbo v višini 1.440.824 evrov. Glede na višino ponudbe je šlo za drugo najcenej- šo ponudbo, ki jo je prejela občina. Kot najugodnejši izvajalec je na razpisu kandidirala proizvodno-tr- govska zadruga Lipa iz Lenarta, ki bi sodeč po ponujenem znesku dela izvedla za ceno 857.541 evrov. Kot razlog, da skoraj 600.000 evrov cenejša ponudba ni bila iz- brana, pa so na občini pojasnili: »Pri izvajalcu Lipa cena ni bila pra- vilna zaradi računskih napak.« Dela začenjajo že letos, končana pa morajo biti do septembra 2021. Ormož  Za vrtec v Podgorcih sklenjena pogodba Najugodnejši ponudnik je izpadel V drugi polovici oktobra je občina Ormož sklenila pogodbo z izvajalcem gradbenih del za prenovo in dograditev vrtca v Podgorcih. Zaradi razglašene epidemije je podpis pogodbe potekal na daljavo. Nepričakovana pa je bila izbira izvajalca. Foto: Arhiv ŠT Vrtec Podgorci že leta dolgo pesti huda prostorska stiska. V KGZS so zdaj izvoljeni vsi organi zbornice, ki bodo svoje delo začeli z 2. novembrom. Podpredsednika KGZS sta Marjan Golavšek in Janez Šimenc. V upravni odbor zbornice pa so bili izvoljeni Luka Leskovec, David Štok, Robert Golc, Albin Oven, Franc Prelesnik, Vincenc Otoničar, Martina Janžekovič Legan, Martin Mavsar, Rok Sedminek, Anton Medved, Erna Skok, Ma- tej Skrivarnik, Boris Gumilar, Jože Simončič, Rok Roblek, Pri- mož Pevec in Peter Vrisk, ki je bil prvi predsednik zbornice. Prve naloge novega predsednika Kot je takoj po izvolitvi povedal Roman Žveglič, bo med njegovimi prvimi nalogami dokončno uskladiti definicijo aktivnega kmeta in statusa družinskih kmetij, prav tako KGZS ne sme pozabiti na manjše kmete, ki nimajo pogojev za učinkovit nastop na slovenskem trgu. Med drugim je napovedal tudi preučitev področja prodaje govejega mesa, kjer bodo morali po njegovih besedah največ narediti poslovni subjekti, mora pa biti med njimi in kmeti, pa tudi med potrošniki, vezni člen zbornica. »Ko gledam televizijo, je največ oglasov za hrano, ki prikazujejo, kot da imamo v slovenskih trgovinah izključno domače, slovensko, ekološko hrano, po možnosti pridelano z motiko in volovsko opremo. Ni pa prave sledljivosti, ki bi to dokazovala. Ti oglasi so zavajajoči in ne kažejo dejanskega stanja. To težavo bomo poskušali razrešiti,« je dejal. Foto: MV Foto: Bobo Novi predsednik KGZS je Roman Žveglič. Če bi bil torkov rezultat ponovno izenačen, bi o predsedniku odločal kar žreb med kandidatoma. Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  30. oktobra 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). 30. in 31. oktobra 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: V Zdravstvenem domu Ptuj odprta točka za jemanje brisov co- vid-19. Priporočila v času epidemije daje direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan; Župani občin izrekli podporo premika po desetih letih prizadevanj za umestitev ceste Hajdina– Ormož v prostor. Marija Hernja Masten je prejemnica Aškerčeve nagrade, ki jo podeljuje Arhivsko društvo Slovenije. Arhivistki Mariji je izročeno življenjsko priznanje za 40 let dela v Zgodovinskem arhivu Ptuj; Življenje pod slamnato streho Simoničeve domačije je projekt Občine Trnovska vas. 250 let stara panonska hiša bo obnovljena kot kulturni spomenik; Predstavlja se Jože Muhič, zbiratelj kmečkega orodja. V njegovi zbirki je več kot tisoč kosov najrazličnejših rokodelskih predmetov, zbranih na podeželju; Dominkova domačija v Gorišnici je bila prizorišče trebljenja buč članic sekcije za ohranitev kulturne dediščine Gorišnica; Glasbena oddaja – Vranski poletni večeri,večer z jubilanti. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  30. oktobra 2020 Oglasi in objave 23 Bili smo čustveno bogati, dokler si bil z nami ti, a zdaj živijo le spomini na te srečne dni. SPOMIN 31. oktobra mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, tast in dedek Franc Klinger IZ PODVINCEV 65 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji To je preprosto; kar živi, umre, da se iz minljivosti prelije v večno. (William Shakespeare) OSMRTNICA V 88. letu je umrla Marija Nahberger upokojenka Kmetijskega kombinata Ptuj S POBREŽJA 14A Pogreb bo v ožjem krogu iz vežice na videmskem pokopališču. Otroci z družinami Skozi vse življenje boriti si se znal, v tihi noči utrujen od bolezni za vedno si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu po težki bolezni zapustil dragi mož, oče in dedek Toni Šešo IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 86 6. 3. 1952–28. 10. 2020 Pogreb bo v torek, 3. novembra 2020, na pokopališču v Lovrencu, v družinskem krogu. Žalujoči: žena Nežika, sin Damir in hčerka Monika z družinama ter ostali sorodniki Sporočamo, da je umrl mož, oče, dedek Anton Plavec NA OBREŽJU 17 Od njega smo se poslovili v ožjem družin- skem krogu na novem ptujskem pokopali- šču. Žalujoči: vsi njegovi NOVA ZANIMIVA REVIJA VSAK MESEC! FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. ODKUPUJEM les, smreka, bor, hrast. Lahko na panju. Ugodno prodam drva z žage. Vse informacije na 041 610 210, G.O.Z.D.-BIO-LES, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si. www.re-max.si/Poetovio ODDAMO - novo pritlično 3 sobno stanovanje v Kidričevem v skupni izmeri 79,5 m2, leto izgradnje 2019. Cena: 450  mesečno + stroški. Kontakt: 051/455 010 ali 02/6208 816 IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KMETIJSTVO PRODAM živinsko tehtnico, 1.500 kg, kontejner-hladilnik, profesionalno vitlo, kiper prikolico Tehnostroj 4.800 kg. V ra- čun vzamem svinje, govedo ali kaj druge- ga. Tel. 031 767 927. PRODAMO prašiče, težke od 25 do 250 kilogramov, ter zajce, očiščene ali žive. Tel. 040 764 020. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost brezplač- ne dostave. Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. PRODAM svinjo, težko 300 kg, in prašiča, težkega 200 kg, cena po dogovoru. Tel. 051 245 621. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. NEREMIČNINE • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK petek, 30. 10. 2020  COLOR CMYK stran 24 Pred tedni nas je na terasi presenetila zlato rumena kupola, cvetni nastavek bananovca. Kot da bi gledal katero od kupol najlepših cerkva v Moskvi. Počasi, a vztrajno, dan za dnem odpira cvetne lističe v vsej svoji lepoti in hvaležno vrača ljubezen in skrb za njegov razvoj, ki ga je bil deležen kar nekaj let. S prihodom hladnejših dni je bananovec s čudovitim cvetom dobil častno mesto v zelenem kotičku, pljučih dnevne sobe. In vsako jutro nas pozdravi z enim ali dvema novima cvetnima lističema. O, ko bi tako spoštovanje in hvaležnost dobili tudi tisti, ki nesebično v teh neprijetnih časih skrbijo in se razdajajo za naše zdravje. petek  30. oktobra 2020Križem kražem24 Matilda trobi ve dno eno in isto – Tišino! * * * Še prdnil ni, pa se mi je že zasra l. * * * Danes si IN edin o, če si od koron e hin. * * * Če me Bog zalot i pri kraji njegov ega časa, me bo moral ovaditi za veliko tatvino. * * * Ker ima žena vs ak dan v roki pa rni likalnik, se sp odobi, da tudi ja z enkrat na teden pridem domov p od paro. * * * Je tudi policijska , lahko pametna ura? AFORIZMI BY FREDI Ptuj  Drobni trenutki veselja Ko ti ljubezen vrača roža Covid-19 nas je prisilil v osamo. Prav je, da upoštevamo navodila, čeprav ni prijetno ži- veti izolirano od sveta. Pa vendar so tudi v domačem okolju lahko prijetni trenutki in veselje, ko ti dan polepša novi hišni prijatelj. Foto: SL Slovenija  Tekmovalka iz oddaje Ljubezen po domače Korona ji je prinesla ljubezen Medtem ko se večina jezi na korono, Sabina Mlakar pravi, da ji je hvaležna. Ob prvem zaprtju spomladi je namreč spoznala ljubezen svojega življenja, s katero zdaj neizmerno uživa. Že nekaj časa je znano, da Sabi- na v Ljubezni po domače ni »ujela« Janeza, pač ni bilo kemije in tudi ni prava ženska zanj, je prepri- čana. Se je pa zaljubila kmalu po koncu snemanja, v Francija Praha. »Zdaj sem našla pravo ljubezen in upam, da bo trajala do konca živ- ljenja. Mislim in vem, da je to to,« je presrečna. Nas torej kmalu čaka poroka? »Joj, ste me presenetili s tem vprašanjem,« se smeji Sabina. »Bomo še videli. Zdaj je korona, slabo kaže. Bo treba počakati. Morda se vzameva na kakšni tele- vizijski poroki,« napol v šali, napol zares namigne. Njeno življenje je trenutno po- polno, pravi, da tudi korona ne ogroža njene sreče. »S Francijem imava lokal ob Savi, brunarico, ki je zdaj seveda zaprta. A sva vsak dan tam, s čolnom se voziva po Savi, loviva ribe, jih pečeva, uživava na sončku in svežem zraku ... Ni mi dolgčas. Samo da sem z dragim, pa mi je vse 'ravno' do Kopra!« Zelo je vesela, da sta se s Francijem našla. »Zgodilo se je nenadoma in šlo kot po maslu, in to v prvi koroni! Zame je bilo torej obdobje korone dob- ro,« se smeji. Z Janezom v Ljubezni po doma- če torej ni bilo iskric, sta pa ostala prijatelja. »Janez je razred zase, že- lim mu vso srečo.« V oddajo se je v prvi vrsti prijavila, ker je radovedna in želi vse poskusiti – če bi zraven našla še ljubezen, še toliko bolje. »Vedno obstaja možnost: če je, je, če ni, pa ni,« je njena fi lozofi ja. Foto: osebni arhiv Četudi smo ponovno ostali brez prireditev in drugih javnih dogod- kov, je še vedno mogoče do nekaterih kulturnih vsebin preko družbenih omrežij, spletnih portalov kulturnih ustanov in zavodov, ki veliko vsebin že nekaj časa ponujajo v digitalni vsebini. Manj pa je aktualnih kulturnih vsebin na TV-kanalih, kjer večina ponuja v glavnem stare fi lme, z redkimi izjemami. Navsezadnje pa še vedno izhajajo tudi časopisi in revije, pred- vsem pa knjige, ki nas vodijo na številna „potovanja“. Za zdravje telesa in duha pa bomo v teh korona časih največ naredili, če bomo prosti čas izrabili za sprehode v naravi in tudi športno udejstvovanje v okviru še dovoljenih ukrepov. Omejitev gibanja na občine je v tem času onemogočila tudi spoznava- nje turističnih zanimivosti na območju cele Slovenije. Kdor si je že ogledal fi lm o najboljših v letošnji 29. akciji Turistične zveze Slovenije, Moja de- žela – lepa in gostoljubna, je lahko spoznal številne še neodkrite bisere naše lepe dežele, ki jih je vredno obiskati. K obisku tako vabi tudi nova učna pot Drvošec ob Cerkniškem jezeru. Gre za tematsko pot, ki večino- ma poteka po gozdnem grebenu ob Cerkniškem jezeru v Notranjskem regijskem parku, ki obiskovalcem ponuja razglede na presihajoče jezero, coprniško Slivnico in širšo okolico. Dolga je 3,7 km, ob njej je 26 klopi, enajst interpretacijskih točk, 33 usmerjevalnih stebričkov in 600 tablic z informacijami, ki obogatijo sprehod. V tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna je bila tematska pot Drvošec izbrana na najboljšo tematsko pot leta 2020. Prvi obiskovalci so se po njej lahko sprehodili avgusta letos. Letošnji najboljši v okviru tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna pa tudi sicer vabijo, da jih obiščemo. Če letos ne bomo več potovali, si lahko že za leto 2021 pripravimo počitniški ali potovalni načrt, ki ga želimo uresničiti ter tako porabiti še preostale turistične bone. Znana pa je tudi že turistična statistika za devet mesecev leta 2020. V obdobju januar–september 2020 je bilo za 44,2 odstotka manj turistič- nih prihodov in za 35,6 odstotka manj prenočitev kot v enakem obdobju NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je bil avtor prvega pravega popotniškega priročnika Ptuj in okolica? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Kolesarjenje v naravi je ena od najvarnejših rekreacij v tem času. Nagradno turistično vprašanje 480.000 registriranim uporabnikom aplikacije je bilo posredovano pova- bilo, da jih prevozijo. Obdobje pandemije je tudi sicer močno pospešilo povpraševanje po virtualnem kolesarjenju. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj so kapucini na Ptuju začeli s privatno gimnazijo, bo prejela Anica Klemenčič. V knjižici Vinka Škafarja Ptujski kapucini in župnija sv. Ožbalta, ki je izšla ob 45-letni- ci župnije sv. Ožbalta leta 2016, to je bilo tudi leto, ko so kapucini (ponov- no) odšli s Ptuja, je zapisano, da so se po II. svetovni vojni vrnili na Ptuj ter začeli delovati polni novega upanja in redovniškega zagona. Tako so leta 1946 celo začeli s privatno gimnazijo v svojem samostanu ob Ljuto- merski cesti, pozneje Potrčevi ulici. Žal komunistična oblast leta 1948 ni prepovedala samo njihove privatne gimnazije, ampak jim je tudi odvzela (nacionalizirala) samostan najbrž v želji, da bi zapustili Ptuj. Danes spra- šujemo, kdo je bil avtor prvega pravega popotniškega priročnika Ptuj in okolica. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po ponovnem odprtju termalnega kopali- šča. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 6. novembra. leta 2019. Za 67,4 odstotka je bilo manj prenočitev tujih turistov, za 51,5 odstotka pa so porasle domače prenočitve. Vseh prenočitev je bilo v de- vetih mesecih letos 8,5 milijona. V obdobju koronakrize vse bolj do izraza prihaja tudi virtualno kole- sarjenje. Tako je virtualna kolesarska aplikacija Rouvy pripravila virtualni kolesarski izziv I Feel Slovenia v obdobju od 20. oktobra do 20. decembra. V aplikacijo Rouvy so naložene etape kolesarskih tras po Sloveniji. Vsem Boni prinesli velik porast domačih prenočitev