Nr. 6. Celje, L Oktobra. 1883. Kmetski prijatel. |>en mirb fich SiUi unb in nicht *u ferner 3eit Settau unb mehrere Stäbte »ärntben« ber nielbebeutenben 8ierbe freuen fönnen. ffienn mit un« im ®eifle um ein Soljthunbert jurfitfoerfefcen unb un« bie Buftänbe oernegenmörtigen, »eiche in Defterreich am lobeitage ber «aiferin Siaria Ihrrepa, am 29. Kooember 1780 herrfchten, fo ftnben mir, baf e« in Defterreich bamat« traurig au«fah — ba« Seich 6iölrte fein ®anje«, bie einzelnen Srooinjen ■neben noch ihren eigenen Wefelen oenoaltet faft bie an«f4IieBUche »lacht ruhte in ben ^dnben be« »bei«, mähtenb ba« eigentliche Sott nicht« ju reben hotte, unb auch niefi» reben burfte. 3m gröften X^tUc be« «eiche« hie biefer ba<$te, a« er ben Hron beftieg, erfiebt man am 8eflen au« einen »rief, roclcfjen et 1781 an bin Gvjbif^of von Saljburg fötieb, unb in bem e« bieg: „Sie innere 93erroaltung meiner Staaten mufj anbei« geftaltet roerben. gin SHeidj, roeldjeS id) regiere, mufj nad) meinen @runb-fä|en beljerrföl, 33orurtl)eil, Fanatismus, ißarteilid)-teit unb Sclaoerei beS ©eifteS unterbriieft unb jeber meiner Untertanen in ben (Senufi bei angeborenen Freiheiten eingefegt roerben!" »aifer 3ofef II. ^at ehrlich unb mutl)ig an bei SBerroirtlidjung feiner frönen 3been gearbeitet. Sei-breitung allgemeiner Sluffiärung unb Bildung in allen S$i$ten ber Seoölfetung, §erftellung geotbneter unb unparteiif$er 91cd)tupflege unb @lei$£eit eitler oor bem ©efeje, Seförberung beS ©anbels unb ber ©eroerbe, gereite Sertf)eiluiig bet Steuern, Bermel)-rung unb beffere SluSbilbung ber ffie^rtraft bei iReidje«, ginftyäntung ber ®lad)t beS Übels unb Hebung beS SauernftanbeS. 3)aS roaren bie SJlittel, mit meld)«! Jtaifer 3ofef baS äd)t. gr centrali-fiite bafjcr, bob !8orred)te unb glrioilegien u. f. ro. bei einjelnen ftönigreige unb Sänbet auf unb lieg alle feine SSöIIet gleid) regieren unb gab iljnen gleite ©efeje. SBenn fpäter, in ben nad) feinem leibet siel ju ftülj für unfer Saterlanb erfolgtem Slbieben folgenben 3abtjebnten in feinem Sinne nieiteigeaibeitet roorben roäre, bann roäie Defterreid) Ijeute mächtiger unb teilet, unb — e« gäbe (einen 91ationalitäten$aber, benn jeber roäte ftolj ju [agen: 34 &in (in Oefter-reidjet! unb eS fiele feinem ein, juerft Ifd)e(§e, qßole, Slooene, Deutfdjer u. f. ro. fein ju roollen unb erft bann in ©otteS Slamen auc$ nodj baran ju benfen, bafj er notf) in Defterreid) ift Äaifet 3ofef U. roar ein «ferner S^aracter, ber nid)t einen Ringer breit oon bem geraben SSege abging, roeld)eu er fi$ ootgejeidjnet batte; ein Beioei« bafür ift ber Umftanb, bag bamal« felbft ber q3apft ju i$m nad) fflien tominen mufjte, alt er in tirc^j-liefen Singen etroaS erroirfen rooDte, benn ber Äaifet oerftanb feinen Spat, *>» « bie SRa<$t Defterreid)« galt üb er bebanbelte jeben als feinen Untertan, o» 3ürft ober Bettler, qSnefter ober Solbat »er 3ubel ber au« ber «netbtföaft oon ibm erlösen fieibtigenen mar unge^euet, ba« befreite Solf pošiljalo je s »oltarni hvaležnosti in veaelja goreče molitve za ljudskega cesarja, do vsegamogočnega vladarja celega sveta. Če bi bil cesar Jožef II. samo to eno dobroto akazal svojemu ljudstvu celi čas sfojega vladanja, blagoslovili bi njegov spomin, dokler živi ie kak Avstrijanec. Čudno pa^, da le napredoljubni deržavljani v Avstriji spomin žlahtnega cesarja praznujejo, druge stranke pa, celo celi narodi nočejo se spominjati na njega. Hi na Štajerskem, Koroškem in na Kranjskem pa naredimo vse drngače I Cesar Jožef naredil je neizmerno veliko dobrega za celo Avstrijansko ljudstvo, posebno pa si je pridobil nepozabljivih zaslug za kmetski stan. Kmetje 1 na Št&jersakem, Koroškem in Kranjskem, kjer se praznuje spomin veličastnega ljudskega cesarja, naj se odkrije spominek , ali naj se praznuje na drugi način, pokažite da razumite prednika naiega presvitlega cesarja, pustite političn s prepire drugim naj se kavsajo kakor hočejo, združite se z vsakim, ki spoituje spomin vašega naj ve jega dobrotnika. V njegovem spominu mislimo : Avstrijanci smo, to je poglavitno, in to doueči je bila perva želja cesarj» Jožefa H. Obdajal naj bi njegov duh narode Avstrijanske, kteri častijo njegove namene, naj bi vodile njegove misli vsneega Avstrijanca v blagor in blagoslov naie lepe Avstrijanske domovine. füllte bie Rinken nnb fanbte unter X^tiven bei Xanf. barfeit unb greube beige ©ebete für ben So(f#faifet jum $ettf$et ber Betten, $älte *aifer3o|ef II. loäbrenb feiner ^Regierung a u cb nur biefe eine Ihat ooltbta$t, mürbe fem Snbenfen gefegnet bleiben, fo tange ei nod) einen Deft erreich et fltebt. SRertmüibig aber ift e«, bag nur fortfdjrittlid) gefinnte Semobner Oefterreicb« ba« Sebäcttnig be« ebten »aif.nl feiem — mäbrenb anbete Parteien, ja ganje Stationen in Ceftertei$ ftd) feinet nid)t erinnern motten. Stachen mit e« in Steicrmarf, ftärnten unb «tain anbet«! «aifei 3ofef II. bat fürt öfterreichifche Sott unenblicb oiet gethan, et bat fieb unoergeglid>e Serbienfte um ben Sauernftanb etmotben. Sauern in Steiermark »arnten unb »tain! mo immer eine Sebücbtnigfeicr be« erhabenen Solfafaifet« oeranftattel roitb, ob ei nun burtb bie Enthüllung feinet Statue obet in fonftiger Beife geflieht, jeigt, bag 3ht ein Setftänbnig für ben h°d)het}igen Sotfahten unfere« erhabenen »aifet« habt, tagt anbete fieute politifche Streitigfeiten auefechten, Bereinigt Gudj mit 3ebetmann, bet ba« Snbenfen Sure« grögten Bobltbätet« ehrt. 3n feinem Stnbenfcn tagt un« fühlen, bag mit De ft erteilet finb, ob mit nun biefe obet jene Sprache fptethen, benn ba« ift bie §auptfadje, unb ba« fttebte »aifet 3of«f H. an. »löge fein Seift bie Söffet C efterreich« um. f$meben, bie feinen grogen 3been hutbigen, mögen biefe ^beeit balb bie Ieitenben metben, )um ©eile unb jum Segen unfere« theueten öfterteichifcher. Sätet, tanbe«! „V»e zi dom in za cesarja!" Srečne so bile južne krajine prelepe naie očetnjave v minolih dnevih. Slavni naš vladar, obiskujoč Koroško in Primoije, osrečeval je vsepovsodi narode se svojo navzočnostjo. Kdor je imel priloi-nost viditi razne sprejeme avstrijskega cesarja, sli-ial je soglasen vzklik vdanosti in goreče ljubezni meščanov in prostega ljudstva, ki nevgasljivo planiti za premilega vladarja. — Neprisiljeni izkazi pre-pokornosti so pa tudi blagega cesatja v vsih krajih zadovoljevali -— in srečen zapustil je zopet omenjene krajine s prepričanjem, da narodi spoštujejo njega odkritosrčno kot skrbnega in pravicoljubnega očeta. — Ko je celoviki župan v svojem nagovoru svitlemu cesarju poročal prijateljsko zastopnost, v kojej živi na Koroikem Slovenec poleg Nemca, ganjen je ob e ljubljeni vladar izrekel: — „Hvala Bogu!* — Srečna dežele, ki zamorei zagotoviti jednako resnico svojemu preuzviienemu gospodarju t — Kako bi pa mi na primer na južnim Štajerskem svitlemu cesarju poročali v naših razmerah I — Žalibože, primorani bi bili poudarjati, da pri nas nesrečna nesloga prijateljsko vez trga; ona I greni vsem in posameznim mirno družbinsko življenje. — Da! — nesloga pri nas bridke udarcr deli in hude rane seka, ki bodo težko kedaj več celile. — Nesloga, tista peklenska pošast vihra od posestnika do posestnika, iz vasi v vas, iz trga v trg, iz mesta v mesto uničejoč vse one pravice, katere so uživali od nekdaj in dosedaj o. etnjavi vdani Štajerci. — Tako je obče čislani vladar vsepovsod razvidel hvalevredne napredke obrtnije, kmetijstva in duševnega razvoja ljudstva na Koroškem in Primorskem. Tu in tam je celo učitelje popraševal, če se mladež vadi v šoli tudi v nemškem jeziku; velevredno znamenje, da naš slavni cesar želi, naj bi se poleg materinskega jezika bolj spoštoval v skrajnih južnih avstrijskih deželah nemški jezik — kakor pa italjanaki. Vsak človek, naj ima še tako čista načela in blage misli, ima vendar svoje sovražnike; tako tudi naš preblagi vladar. — Nesrečne bombe nameravale so kaliti njegovo navzočnost v Trstu ; toda Vsemogočni zali ranil j« straino nezgodo, ki je pretila preuzviieni cesarski hiši, nameriajoč uničiti priprave prezna-menite slovesnosti združenja mesta Trsta z Avstrijo pred 500 leti. — Dotični hudobnež je po naklju bi bil ie t pravem času zasačon — in tako čaka sedaj v teikem zaporu zaslužene kazni. — Raztava v Trstu je vsakemu ponujala prekrasen razgled delavnosti avstrijskega ljudstva — in hvalevredno se je o njej izrazil tudi preevitli cesar, za katerega vneto gori in bye vsako pošteno domovinsko srce: .Vse za dom in sa cesarja, Za cesarja blago, kri!* Naiim učencem, naj bodo Slovenci ali Nemci. Dolgo časa ie vidimo, da učenci nage gimna-nazije ravno tako kakor v drugih krajih pečajo se vneto z našo politiko, in posebo kar tiče njihove domovine. To pa je grozna napaka, ker mladost, ktera se more učiti, da bi bila v resnici dostojna do politike, meša se v reči, kterih ne razumi, in pri tem pozabi na svojo dolinost učiti se tega, kar je potrebno. Prepričani smo, da je samo ta politika, v ktero se meša naša mladina kriva, da na naših šolah učenci tako slabo napredujejo. Naj ljubi vsak učenec svojo domovino, to priporočamo vsakemu, ali ljubezen do domovine se ne kaie s tem, če pije in poje po slovensko, ljubezen do domovine skazal bo stem, da se uči Sridno, in da pridobi vednosti, kterih mu je treba, a postane možak, ki more delati za blagor svoje domovine. če pa nosijo naši učenci tribarvene kokardo slovenske belo - modro - rudeče , ali nemški učenci nosijo trakove z nemškimi barvami, s tem ne koristijo domovini, samo starišem škodujejo, kjer kradejo jim denar iz žepa, kterega so si stariši zaslužili v potu svojega obličja. Stariši mislijo, da se sin uči pridno potrebnih vednosti, on pa pije in pojo, ker ne ve, koliko škode dela s tem samemu sebi in svojim starišem. Pa tudi za mladino politika ni tečna, pajdaš-tvo, ktero je najlepši kinč mladosti, in prijateljstvo izgine, če se imenuje ta Slovenec dragi nemec, akoravno ne ta, ne uni ne vč zakaj, politika je zdaj taka, in mladina ne misli dalje. Učenci se toraj ločijo v dve stranjke, in posnemajo (kakor opice) študente na univerzah ali visokih šolah, pojejo nekteri slovenske, nekteri nemške pesmi, in sovražijo se pri tem ne vedoči zakaj , samo, ker bral je morda ta pervaške časnike, oni pa bolj pameten nemške, iz katerih si je prav lahko poduka dobil. Takim učencem ni mar za poduk v petji, temveč za politične demonstracije. .Kopitar ti kopita sodi* , rekel je dobro znani slovenski pesnik, toraj tudi mi vam priporočamo vstati pri svojem kopitu. Ne gledč tega, kar je bilo do zdaj rečeno, se pa pri takih zborih naših učencev, močno pije in puši; kaj pa potem drugi dan P Vsak tak rala-deneč ima mačji vek, ali po domače otekle lasi, kako mu je potem mogoče učiti se P in vidimo, da se taki, kteri bi bili radi imenovani , Ultras lo-venci* ali prenapeteži, na ta način prav slabo učijo materinskega jezika, ter v spričevalih prav slabe rede dobivajo. Boljši se pa tudi nasprotnikom teh slovenskih preaapeteiev ne godi, kteri nosijo černe rumene trakove, toraj mesto učiti so, pečajo se s politiko. Tudi ti dobivajo večidel iz svojega materinskega jezika razred: , nedostojno ;* Stariši plačali so za poduk, «{novi pa so se rajše klatili po gostilnicah ter pijančevali, to ne hasne ne nemškemu učencu, ne slovenskemu. Pustite politiko pri miru, ne pečajte se, dokler ste še premladi z rečmi, kterih še ne razumite, ali če bi jih tudi razumeli, ktere vam ne pristoju-jejo, učite se rajše pridno, ker s tem pokaiete ljubezen do svoje domovine, bodi Slovenec ali Nemec, ker kaj ima dežela od takih ki trobijo bodisi v nemški ali slovenski rog, pri tem pa ostanejo duševno urobniP takih imamo žalibog v naši lepi domovini bodisi na Štajerskem ali pa še bolj na Kranjskem preveč. Ljubi učenci pustite neumnosti, ktere vam niso pristojne, bodite rodoljubi, in s kaži te rodoljubnost ne s pijančevanjem, temveč učite se pridno in pustite politiko za kratek čas na miru, da böte mogli po tem, ko ste dostojno vednost, dostojno starost in dostojni stan dosegli, delati v resnici za blagor svoje domovine in za blagor svojega naroda. Dokler ste študentje na srednjih šolah vam pijančevanje in petje (mislimo tukaj petje po gosti'.ni-cah ki razserdi drage stranke n. p. „Kje dom je moj ali Wacht am Rhein") samo škoduje, zaderiuje vas v učenji, krati vam lepo prijateljstvo med sou-čenci, in goljufate s tem samo svoje stariše , kteri vas dali so v šolo, da bi se učili., in pošteni veljavni možje postali, ne pa da bi mlada leta s pijančevanjem in nepotrebnim petjem zgubili. Velikansko darilo države-deželi Galiciji. Mnogokrat smo že omenili, da austriški Slovani ne ielijo samo jezikovne ravnopravnosti z Nemci, temveč bode to veleuteije še imelo in zahtevalo v deriavnem zboru kakor tudi pri vladi strahovite denarstoene nasledke. Z ustanovljenjem češke univerze v Pragi, kjer se nepotrebno pred-naša nemška vednost v češkem jeziku; z ustanovljonjem slovarskih srednjih šol bodo državni stroški zvikšani, katerim prilagamo v obilnej meri mi in naši sosedni Nemoi. Reguliranje gruntnega davka doneslo je Češkej in Qaliciji olajšanje; planinskim deželam prouzročilo pa je silovite težave. Uže dalj časa sliši se, da namerava vlada, katere finančni minister je Poljak — Dunajevaky, Galiciji odpustiti t j. darovati do osemdeset milijonov goldinarjev — denar, kojega je dežela dolžna državi vsled predplačil za gahcijsko zalogo zemljiščine odveze. — Začetkoma dozdevalo se nam je vse neverjetno, ker bi to denarno stvar moral pretresovati — in reiiti le driavnl «bor. Znabiti bi bili nemiki klerikalni poslanci predlog ovrgli, vedoč, da droge dežele same poravnavajo dolg zemljiščine odveze; jednako odkupujejo tudi kmetovalci odmenjeno desetino in tlako v denarjih. — Iz Galicije se pa poroča, da bo vlada v tej zadevi z domačim deželnim zborom sama poravnala, ker mu je že izročila dotični predlog. — Vsebina predloga je, da vlada popolnoma odpusti vrnitev predplačil iz zaloge zemljiš-i ine odveze tako, da se zmanjia letna državna subvencija za 525-000 goldinarjev H! — Omenjeno odikodnino plačilo znaša sedaj vsako leto 2 milijona 625-000 gold.; v prihodnje znižal bode se znesek na 2-1 milijona goldinarjev; razliko od 525-OJO gold. bode pa Galicija sama prinaiala. Neki releučen avstrijski nemiki list čudi se, zakaj se Galicaja tako velikoduino obdaruje, ker je sama zmožna pol milijona goldinarjev povrniti vsakoletno za pridobljenja predplačila. Gotovo je de-narstveno razmerje tam bolje nego pri nas — in mi smo za omenjene predplačilne svote vlagali, toda naie linanancijelno stanje se žalibože dosedaj ni ie zboljialo, timveč shujšalo se je, ker se mas-tijo z našimi doneski le drage dežele. — Kedaj nek bodo naii poslanci Ii uvidili, kolika potreba da je skupnemu ravnanju v državi z sosednimi Nemci; kajti nam ptuji Slovani si na naie stroške pridobljivajo vsakojaki poboljfek — in mi jim ie streiemo s našo gostoljubno radodarnostjo! Žalostne nasledke domačega raz pora čutimo ie itak v razmerju jezika; denarstvene nezaslišane zadeve so nam pa za petami; kajti iz zanesljivega vira nam je znano, da bode na primer v bodoče vran-ski okraj na podlagi čistih dohodkov pri zemljiškem davku plačeval 10-000 fl. več nego je odmerjeno sedaj, veselje davkovplačevalcev pri znižani meri je bilo jako kratko! — Kako vam bije srce gospodje slovenski poslanci?! — Dragi kmetje! Dolge leta ste že v težavah, pa namesto, da bi se njih saj deloma reiili, povekš ite si jih ie dalje bolj. Vedno sliiimo tožbe, kako slabo se vam godi v eni ali v dragi reči, kako slabo da je stanje vsie, s tem si pa celo nič ne pomagate, samo toliko, da ložje človek terpi, ako komu potoži svojo nadlogo, težava pa le ostane težava. Odprite tedaj vendar svoje oči, rabite svojo pamet, prebudite se iz spanja in mislite, v kolikih re'eh se je že poboljialo; vzemimo gospd. učitelje in več drugih v izgled. Tudi vi si znate v dostih rečeh pomagati če si Ie hočete. Ako pa sami ne bodete začeli napredovati, pa bodete ie bolj in bolj v težave zabredli. Kmet more za kmeta govoriti, kmet more kmeta zastopati , kmet ve kaj mu je 'potreba, kje ga težava tlači, v čem nar več terpi, zato pa kmet sam — naj ložje prosi, in pritožbo za pomoč na pravo mesto pripravi. Vsakemu stanu je nai presvitli cesar svoje pravice dal — zato pa jih rabi tudi ti dragi kmet, ki vsem kruhek prideljujei. Bere ali čita se v mnogih časnikih, kako se kmetje za svoje pravice potegujejo, ter vstanovljajo družbe , pri ktenh priložnostih se o mnogih rečeh in potrebah pogovaijajo, to je velika dobrota, — tudi pri nas bi bila ta reč prav dobra, ker je kmet v mnogih rečeh poduka potreben , pa žalibog , da je toliko kmetov slaboupnih in da nečejo spoznati, kaj je koristno in potrebno, ie najboljšemu prijatelju ne verjamejo in ne zaupajo, ter še le tedaj ga spoznajo in ga prosijo, če jim ie voda v gerlo teče, pa rečem: da je vsikdar le kmet kmetu naj boljia pomoč, kjer nikdar ne tirja prevelike plače za storjeno delo —. Zato pa, kmetje deržite se z zedinjeno močjo, ne dajte se slepariti pri nika-kih prilikah, kjer povsod se vam sovražniki pro-atiatavljajo. Ako imate volitve, kakor v deželni zbor ali za kaj koder, vselej vas sleparijo , zakaj pa nebi po svoji volji vsak volivec volil f ne pa kakor se je dozdaj slišalo pij ! pij 1 vino! vino 1 — „tako volite !• »tega volite 1" — ali je to prava pot volitve P jaz mislim in vsak pameten človek, da to ni prav. Kmetje! imate med seboj kmete, kateri nimajo slame v glavi, volite kmeta za vašega zastopnika — dokler tega ne previdite in ne storite, bodete v težavah ostali. Zato ie enkrat rečem: odprite oči, prebrisajte si pamet, da se ne bo reklo — neumni slovenski, ampak umni previdni in prebrisani slovenski kmet F. M. Depisi. Onauž 15. sept. 1882. .Slovenski Narod* Srinaša iz Holma blizo Ormoža 6. septembra t. 1. opis o iolski veselici na Humu. Mi o tem dopisu niti besedice spregovorili nebi, ako se nam nebi potrebno dozdevalo, laž od resnice razločevati. .Slovenski Narod* za ormužke prebivalce nima boljšega izraza, nego „nemčuije* , se ve da, tako je poiteno; in piše dalje: ,— naii nemčurji imajo surovo serce*---. To odločno zavračujemo. Surovo serce imajo tisti, ki obrekujejo in lažejo, ter iopirljivo povzdigujejo se za edino inteligenco. Dalje v dopisu:--„Do zdaj sta imeli holm- ska in ormožka šola skupaj šolsko veselico , toda letos ne, ker so ormoiki nemčurji ukrenili, da holmskih šolarjev ne bodo povabili na svojo veselico, ker so holmski šolaiji umazani kmetski dečki , kateri niso zato, da bi se razveseljevali z gospodsko in nemčursko deco ormožko.* .... Resnica je ta: dne 28. augusta bil je poslan or-mužlri učitelj g. Juria, ki je tudi humske šole krajni nadzornik, na Hum, da povabi k ormuiki iolski svečanosti humsko šolsko mladež; pa že v ioli na Humi je izvedil, da se oni mladeži pri- pravi a posebna šolska veselica, toraj je moral povabilo preklicati, rekoč: da bi nam jako ljubo bilo, ako bi prišli humski otroci k nam. Pred edenajstimi leti smo imeli Bkupno veselico tedaj je bila ta veselica le enkrat skupna, od kar svet stoji, pa ni navadno skupna. Nikdo tudi ne more svedo 'iti, da bi bili mi kedaj rekli, da so humski otroci umazani dečki, to je gerda laž in se odločno zav-rcčuje. Mnogo otrokov pošilja se iz humske okolice v ormoško šolo. Gotovo jih v našo šolo jemali nebi ako bi njim bili nasprotni. — Dalje v dopisu „SI. Naroda' : „Na svojo veselico nijso ormužki nemškutarji povabili ne svojega župnika g. Sporna, ne učitelja kerSanskega nauka..... Se ve da tudi drugi narodnjaki niso bili povabljeni, ker je ormožka šolska veselica morala biti nem-škonacijonalna .... — . Temu se zavrne: 2S. augusta bila sta oba omenjena gospoda povabljena od krajnega šolskega sveta ormužkega, priča temu, da sta se oba na varaškem povabilnem listu podpisala, zvrh tega pa še sta dobila posebna povabila po pošti, ako to tajita, tudi lažeta. Kar se pa tiče tistih drugih narodnjakov , ki niso bili povabljeni, moramo odkrito povedati, da je to le tista sebe samega hvalisavna inteligenca, ki nemir dela in po časnikih sumniči. —- Ravno tako neumen je namčt, da je bila ormužka veselica nem-škonacijonalna. — Ormužka veselica je bila slasti za otroke, — dan veselja za mladost, - ni nemška ni slovenska, — ampak oboje, braterno — srčna in nedolžna, za otroke in stariše brez vsakega političnega nakana, to pričajo vsi ki so bili navzo i. V dopisu „Narodovem* nasledujemo dalje da je iz šolske veselice na Holmu postala tudni skupna narodna veselica. — To konstatiramo. — Dalje se imenuje med govorniki dr. Geršak, da je veliki prijatelj šole , čemur mi ne pritrjujemo, ker on svoje otroki, v šolo ne pošilja, morda se boji, da bi se mogli med kmetsko deco vsesti. Dalje ugaja ljudstvu g. Jesih, ter pravi: „Doslej nas je nemška odgoja odtujevala od naroda, slovenski dijak se je sramoval svojega očeta v bregušah.-----Zakaj se je sramoval P Mili Bog! ako bi se ti gospodje nemški suknji, nemškim hlačam , nemški kulturi in vsemu, kar imajo nemškega na sebi, odpovedati morali, bogme, vživali bi uborni kruhec. Ti gospodje nemški jezik sploh zametujejo, pa se ga vsak dan poslužujejo. Dalje govori dopisnik v „SI. Narodu" : „Dr. Žižek vam je znan iz tiste pravde, ki jo je nedavno dobil*......Dr. Žižek tiste pravde ni dobil, ampak bil je obsojen v to-žilne stroške in na 50 gold. globe v siromaško ormužko kaso. Dalje se nahaja v istem „Narodi* : „da je med tem nekdo v Ormuži .Hoch Deutschland" kričal, — to je laž — in da nemčuiji jeli so zoper g. župnika rogoviliti, češ da ga bodo odstavili, morebiti zato, de ni prišel kričat: „Hoch Deutschland." 27. augusta t. 1. je ravno isti g. župnik po rani pridigi opozoril farmane, da ne ve I konca ormužke šole, in da se to starišem in njemu čudno dozdeva. Ako bi ta g. župnik po dolžnosti zahajal k šolskim sejam, gotovo bi znal, kaj se zaradi šole godi. Mar li on napoveduje cerkvene obrede za šolarje učiteljstvu P Nikdar. Kdo tedaj rogovili P Čudno pa se je pri ormužki veselici vsaki materi zdevalo, — da poleg 300 šolskih otrokov niti bilo učitelja keršanskega nauka , niti njegovega namestnika. Na dalje lomi dopis: Naj se ti nemčurji še tako napenjajo, dosegli ne bodo ničesar, ker nimajo duševnih moči. Naše duševne moči moramo skrbno za druge potrebe in koristne stvari varovati in rabiti, ne pa za nepotrebno kavsanje , tudi še se nismo poskusili z ono bahajočo ormužko inteligencijo, to bi bilo rvivo delo. Kar pa doseči hočemo, to je mir. Naš presvitli cesar je pred enim tednom potoval po Koroškem, in tam mu pri audijenci neki župan pripoveduje, da na Koroškem Nemci in Slovenci v lepem miru in zajemnosti žive, a cesar na to odgovori: „Hvala Bogu, da je tako !* Tudi mi isto želimo, zatoraj se ogibamo prilizoval-stva, hinavščine in rogoviljenja. Saj smo tukaj tudi sploh vsi skupno in mirno živeli, zdaj pa to nebi več mogoče bilo P Dragi bralec! odpri oči in vidil boš pri svetlem dnevu, kdo pušice brusi in spušča. Konečno še napada dopisnik „Narodov* ormužkega poštara. No, kdo ne pozna starega poštenega Martinza — ki uže 35 let v Ormuži terži in poštari! Doslej še nismo čuli nobene pritožbe med ljudstvom; pravijo le, da iz notareve kancelije na železnico pisma nosijo. Dragi kmet! teh razpravah boš hitro razločil laž, in spoznal , na kteri strani je resnica. Za nas pa bo nar bolje — ako se držimo izveličaijevih bosed: .Mir vam bodi.* Iz Šoštanja. Nedotika (Impatiens noli me tan-gere) je nježna popolnoma gola rastlina z vlaknato enoletno korenino in kviško stoječim 1—3 čevlje visokim, skoraj steklastim prozornim belim steblom. Plod je podolgasta oska glavica, ki takoj razperši rujavo seme, če se je le količkaj dotakneš. Cvete mesca julija in avgusta v senčnatih krajih. Tej čudni rastlini enak se nam zdi .Mariborski listič* slovenskim ljudem v poduk podan. Kmetski prijatelj objavil je v svojem zadnjem listu, da se ni čuditi ako pervaki, kteri so duhovnega stanu, nimajo prave, serčne ljubezni do otrok, ker se ne smejo ženiti, nimajo niti družine, niti žene, niti otrok, ktere bi postavno smeli svoje imenovati. Rekel je kmetski prijatelj na dalje, da ti (namreč pervaki duhovnega stanu) morejo sicer ljubiti mladost i. t d. Kakor pa lastne skušnje nam kažejo zmotil se je tukaj naš kmetski prijatelj prav hudo, ker taki dohovni nimajo ne iskrice ljubezni do učeče se mladine. Prodno pa donesemo dokazov, omeniti moramo, da ne mialimo duhovščine sploh, ker mi spoštujemo pravega duhovna, kteri pozna svoje dolžnosti, in jih tudi spolnuje, veliko bolj kakor Mariborski Gospodar, kteri sčige, podpihuje in draži slovensko ljudstvo proti Tvojemu bljižoemu nemcu, namesto podučevati ga po isgledu iveličarjavem v ljubezni, in dajati sam svojim ovčicam dobre izglede. Ta Mariborski listič, ki skruni duhovski stan, pade ves razskačen nad kmetskega prijatelja, kakor lev, ko svoj plen zapazi, češ, da kaže naš kmetski prijatelj kremplje svoje frairoaurerske matere. Razloček med Kristusom, kterega vsi kristjanje ljubimo, in med duhovniki „Gospodarjeve" baže je kakor noč in dan. Kristus učil in priporočal je ljubezen do svojega bližnjega, Mariborski duhovnik pa uči in priporoča podpihovanje, natolcevanje, obrekovanje in sovraštvo do svojega bližnjega, kteri ni njegovega temnega mnenja, on podučuje ljudstvo v pso-vanji, daje osebam priimke, kterih izgovoriti nas je sram. Je li Kristus svoje ovčice sitil s tako pašo, je li tudi Kristus tako učil P Kako velik razloček I T dokaz, da duhovniki Gospodaijeve baže nimajo ljubezni še do mladine blagovolite iz sledeče zgodbe poizvediti: V Šoštanju smo poizvedeli, da so vele-čast sploh spoštovani in blagodušni gospod Franc Trafenik, dekan v Škalah na svojem prejšnjem mestu v št. llu na prošnjo tamošnjega kra;negs šolskega sveta šoli vrt poklonili, za katerega se je iz solske zaloge vsako leto 4 fl. najemščine plačalo. Blizo t) let se je tamošnja šolska mladež na istem vertu v telovadbi poduče .-ala, blizo 6 let so mlsdenči mlade drevesca, sadili, presajali, cepili in pošlahtevali. Drevesca so se pozneje med pridne učence razdelila katera so potem doma nasadili. Pridejo pa novi g. fajmošter, P. 8. ki hočejo vse do zida nazaj vzeti. Kje bo drevesnica P Kje bo telovadnica, kje pa hoče učitelj svojo solato saditi P Celi trud mladine je po vodi splaval. Šolska mladež bo bojda mogla hoditi četert ure na telovadnico in drevesnico Gospodar I Ali nima .kmetski prijatelj' prav P ako pravi: „Duhovniki ne morejo ljubezni do otrok imeti, ker se ne smejo ženiti in otrok nimajo. Bodi si temu, kakor hoče, gerdo je, ako duhovnik peščico zemlje v poduk še za denarje ljubi naši slov. učeči se mladini ne privoši akoravno je bil Kristus naj večji prijatelj malih otročičev. Iz tega se vidi, da bi ne bilo prida izročiti naše šole vnovič takim hinavskim prijateljem v kremplje — kakor .Gospodar* pravi. Iz VrhattkaH okraja. Pred kratkim došel je tndi nam novi slovenski časnik kmetski prija-t e 1 in razveselilo nas je, kakor solnce razveseljuje po dolgem deželnem vremenu, ko smo , pre-bravši ta prostemu ljudstvu v poduk pisani list, prepričanje dosegli da se je t njem obudil domoljub , ki koraka po pravem potu, da bi svojim rojakom resno koristil. Kmetski prijatel je pervi list, ki nam n «svetuje mir in zložnost streči sosed si sosedom, pervi list, ki v tej kristjansld čednosti najde pervi glavitni pogoj sa blagor občine in občanov. In to je istina, to nam daje zavest, da je kmetski prijatel sč svojim povzetjem zadel v čar no! — Koliko krivice in nesreče se godi po sveta vsled nemiloserčnosti in opravfjivosti, koliko v naši dragi domovini vsled vednega žali-vega pisovanja po domačih časnikih proti tisti množini hvalevrednih rojakov, ki se prostistavljajo blagostanji dežele v korist, v n i č e n j n starega nemškega-jezikoznanstva, kratko nikar pa ne zatirajo materai svoj slovenski jezik! To pisovanje ter branje takih šuntajočih časnikov je povzročilo že pred nekimi leti posebno v okolici ljubljanskega mesta sovraštvo proti mestjanom ino brezvestno zapeljani kmeti, ki so jeli meš ana sumiti za njih grozovitega sovražnika, postopili so se tu in tam hrupa in napada mirnih popotnikov, kar je konečno marsikterega spravilo v ječo in nesrešo : Omenimo le napad na Jančeh, pri Ješci, pri moeteh, in žalne njih. kranjsko domovino osramotljive ; nasledke. — Naš vrhniški okraj sicer, njemu v čast naj se izreka , takih dogodkov ne pomni, ker Vrhničan je bistroumen , trezen in miroljuben , ino šuotovanje, ktero se je pričelo žalibog v novejšem času, ga do sedaj odmaknilo ni od postavnega zaderžanja. Toda škodljivo je to vedno psovanje še v drugem občnem oziru, in to mora občutiti tudi tukaj marsi-kteri poštenjak. Lažnjivo sčuvanje razperlo je namreč ob ane in delilo jih — ki m> bili nekdaj zložni in prijatelji med seboj — kot nasprotnike v dvej stranke. Pri volitvah zmagala je ena stranka popadla druga; zmagajoča se vsede rahlo na stol oblssti, propadla se odtegne ino kuja za voglom, občinski blagor, kot nesrečna mati žaluje nad svo-jioi otroci, ki se sovražijo in odtegujejo zložnimu občevanju. Vsakemu ' bčestvu pa morajo p reda tati vestni, nepristranski možje, izvoljenci, kterim ni mar za osebnosti, ampak ki so enake mere za vsa-cega, pridni, delsvni, nesebični. Takih mož je čedaljobolj malo na svetu, to je res, temuč pri žalivrednemu naaprotenju današne dobe se bodo poštenjaki odmaknili in pogubili do zadnega in javne zadeve bodo opravljali mogočneši, kterim je malo prav malo mar za občni blagor, desi-ravno šteti bi si imeli to, kakor izvloljeni zaupniki soobčanov, ▼ svojo čast in žlahtno dolžnost — Ta prikazen pa izvira iz slabostij človeštva, iz napuhnosti vladoželnosti, lakomnosti. Vselej si je prizadel samoprid polastiti se družinskih oprav in znajdel je o različnih časih razne sredstva prikupiti se množini ljudstva. V našem zdajšnem času poprijel se je v slovenskih deželah domovinskega čutja s geslom .vse za narod in domovino* ter dobro vedoč, da te besede segajo v serea živoganjene mladosti in preproste množine, in če bolj serce bije — gotovejše pamet oslabi I Po tej poti se je vrinilo mnogo udov, ki nimajo božji dar nepristranosti in ljubezni do bliž-nega, v javne zbornice, ljudstvo pa, na ktero kle-pajo neprenehoma ti možaki, mora s časoma popolnoma pogubiti svoj prosti um, svoj razsodek I Kdo pa zamore dvomiti, da bi se boljše šivelo na sveta, ko bi ne bilo gerdobnega prepira in ko bi domovinski časniki ne krivorabili svojo oblast v neopravičeno natolcevanje ene stranke, ampak jo rabili vestno v odpravbo vsaktere napake in t razsvitljenje ljudstva, kteremu naj bi •e olajšala izpolnitev težavne dolžnosti, spoznati in izvoliti prave možč za svoje odbornike in Klance! — Za tega voljo pozdravljamo iskreno etskega prijatelja, ker on sklicuje nas rojake ne le k zložno«ti, temuč daje tudi poduk vsakemu !a je poduka željen v javnih zadevah sploh, ter posebno tuili v razspoznanje krega o potrebnosti nam slovenakega in nemikega jezika. Zarad tega bode ravno 81ovencu, ki ima čversti um v glavi, koristil, ker mu bo razsvetlil, kar je bilo do zdaj po enostranskih listih zakrito in vsakimu oživil lastno prepričanje, lastni razsodek. — Napreduj tedaj v korist premile domovine, v korist zapeljanega ljudstva in njega blagostanja, in dokazuj ko do sedaj, da si v resnici: kmetski p r i j a te 1! Gospodarske stvari. Od podružnic itajarskaga kmetijskega društva. (Iz Sevence.) Pri seji naše podružnice 9. julija 1882 v družbo vzeti so bili kot udje gospodje Emanuel Äusserer, Julij pl. Schmutz in Anton Fabiani. Po tem ko so se prebrali poslani dopisi, posvetovalo se je v Sevenski okrajni razstavi, ktero mislijo napraviti. Gospod dr. Äusserer razložil je, kaj je do sedaj storil komite v ta namen voljen, naznanil je da je ponudil gospod Ed. Kautschisch svojo deteljno njivo pri okrajski cesti v ta namen brez pla e, in da je dovolil Sevenski okrajni zastop 50 goldinarjev za pripravljanje, in 150 goldinarjev za premije. Potem so se posvetovali o programu, postavili so pogoje, po kterih se premije morejo deliti. Sledno j» razlagal gosp. doktor Äusserer, kako slabo stoje gozdi, in da treba jih je zasajati. (O r m u ž k a podružnica.) Iti. julija 1.1. imela je naša podružnica sej'- Opravili smo naj-pred prišle dopise, postavili smo za rabo triere 10 krajcarjev za dva avstrijanska mernika udom, in 20 krajcarjev neudom, potem podali smo diplom, kterega je podarilo društvo v 5». seji v Qradecu gospodu posestniku Miroslavu Gessneru, govoril je pri ti priliki družbeni sekretar gospod Miroslav Müller. Nazadnje predaval je gospod Müller o postavi od 9. januarja 1882, kako se more zatreti deteljne sviljo, osat kislica, in križevec, da so udje spoznali te pleveljne rastline, pokazal jim jih je. (Redi te le toli ko ž ivine, kolikor morete dobro pitati.) Ker je pri kmetih navada, da imajo več živine, kakor jim je mogo e rediti je obilno, in ker ta napaka močno škoduje kmetijstvu, dokazati vam hočemo s splošnim računom , koliko škode si dela sebi vsak, kteri več živine derži, kolikor je more dobro pitati. Mislimo si, da redi kmet 20 živinj, ktere mu pojedo na leto 200 centov sena, ravno toliko da se ne shujšajo, ter svojo težo obderže. Na ta način se seno ne splača, ktero je zapital, ker živina ne da za to družega, kakor nekaj slabega gnoja, kterega pa tudi od tako rejene živine prav malo dobi. Ce pa proda deset živinj in zapiči na ostale deset v istem času 200 centov sena, ne dobi samo več in boljšega gnoja od teh deset živinj, ktere še redi, temveč poteži se mu živina za 300 kil mesa in loja. Saj se ve, da se živina toliko ne more spla'ati, če ji kmet nima dati dosti piče, in ima več, kolikor je more dobro preskrbeti. Kaj pa še le je, te živina samo slabe piče dobi, in te ne zadosti, kar je žalibog pri naših kmetih navadno, posebno po zimi. Živina ne dobi še toliko ne, da bi obstala pri svoji debelosti, da bi jedla, kolikor ji je za življenje dostojno. Taka živina, ki nima dosti piče, rediti se mora z mesom, in sicer s svojim lastnim toliko, kolikor ji piče manjka. Taka reja pa je naj slabeja in naj bolj draga, ker živina se hujša, zgubi moč in meso, ne da skoro nič gnoja, toraj je še tista piča, ktera ae zaredi skoraj zastonj. Zato kmetje! opominjamo vas, ne redite več živine, kolikor morate obilno s pičo preskerbeti, ker ne splača se vam živina na nobeno stran, za redite več, kakor vam živina koristi. Če pa svojo živino dobro pitate, imeli böte od polovice več koristi; reja živinska se vam bo dobro izplačala. — (Repni obreski in oblupi) so prav dobra piča, ktera ravno toliko izda, kakor repa in krompir, če se prav napravljajo. Surovih ne smemo pičiti, treba jih je kisati, nar boljše v zidanih jamah. Take jame morajo se naglo napolniti, zakriti jih moramo potem z zemljo od petdeset do osemdeset centimetrov toraj od pol-blizo do celega metra debelo. Potem ae ta zemlja dobro potolče, in če ae špranje pokažejo, morajo ae hitro zasuti in zatleči. Ker na ta način od zgoraj voda v jamo ne more priti, jama ne sme biti suha, v ktero se ti repni obreski in obljupi zakopljejo, posebno pa ne, če je zemlja peščena; ker pesk ne derži vode, repu pa potrebuje v kisanje mokrote. Obroakov, ktere zakopljete na ta način v jeseni, ne smete rabiti v pičo pred šestimi tedni, če pa jih zakopljete po zimi ali pa v hudem mrazu, pa ne čez dva mesca. Obreski vam obstanejo čez leto in še dalje, saj se ve da na dobroti in teži zgubijo. Repno peije rezanco (ali äkopo) zrezano mlado koruzo je dobro med take obreske zakopavati. Taki obreski so nar boljša piča volom in kravam, treba pa jim je dajati zraven tega dosti suhe piče, tudi ovcam so dobra piča, samo dobro je dati j'm zraven čisto malo volčjega mleka (lnpinea.) Volčji mlek je aioer strupen, pa kislina repnih obroakov stori strup neikodniv. (Če govedina si roge polomi) Če se govedina bode, sname se volu ali kravi večidel rog, le malokrat, da ae kakemu s kostjo od-terga. Če ne rog sname, ne teče kri, samo meso in koi» pri korenini so nekoliko ranjena. Tako rano je p rar lahko «aceliti, če se opere večkrat i miloro (iajfeno) vodo, in se potrese rana z žganim galonom (Alaun). Če se pa izruje rog s korenino vred, mo no kri teče; da se kri vstanovi, da se žila is ktere teče kri zatlači; zamaši se naj rana s paj-čevino, in predivom popolnoma, pa se ne sme zmočiti. Potom se obveže rana s platneno cunjo trde, da pajčevino in predivo tlači trdo na iiljo, iz ktere teče kri, ter se zaveie platnena cunja, ktero je nar boljšis poviti okoli ostalega roga, terdo pod vratom, da ne je živina ne more znebiti. Per-vih 24 ur ne sme se dati taki živini jesti, ker z jedjo napenja živina glavne žile, ter začne kri hujše teči. Treba se ni bati, če je mnogo kervi odteklo , preden se je obvezala rana, ker na ta način «e naj ložje obvaruje, da se možgani ne vnamejo , ktere bolezni se je pri takih prilikah nar bolj bati. Tretji dan , ko se navadno rana začne gnojiti, pomoči se predivo in pajčevina s mlačno vodo, da se ložje iz rane spravi, spere se rana z *milovo vodo, in se potrese z žganim galunom. To se ponavlja vsaki dan dvakrat, zjutraj in zvečer, in se rana kmalo zaceli. Da živina pri tem delu ne skače ali berca, naj se zgrabi vsakikrat za nosnice, dene se vsako nosnico perst, ter terdo skupaj tišči. (Oznanilo centralnega odbora o prodaj i in kupovanj i bikov za rejo. Ravno kakor poprejšina leta se bodo tudi letos na jesen po znanih pogojih prodajali, in kupovali biki za rejo na deržavne stroške Naznanila bikov za prodajo, in želje kupovati jih po stalnih pogojih, morajo se posjlati do konca meseca sept t. I. v družbeno kancelijo : .Graz Hofgasse st S.* Ce kdo kupiti želi, mora naznanilu dodati za vsa-cega bika, kolikor jih misli kupiti, ali licitirati deset goldinaijev, naznaniti tudi mora, kterega domačega plemena naj bi bil bik. Kraj ali kraji kjer se bodo biki licitiraK, naznanili se bodo pozneje o pravem času, oziraje se na poslana naznanila. Gradec !). septembra 1S82. Centralni odbor štajarskega kmetijskega društva. (Konjska dirka in razstava v Z a v e u) ni bila obiskana letos tako obilno, kakor poprajšna leta. Vidi se pa leto na leto, da se konjaka reja v Bavinski dolini množi in goji, daje veselje. Pripeljali so prav lepe kobile in žrebeta. Baron Wahrberg iz Pake dobil je srebemo der-žavno medaljo, France Cnkala iz Gomilskega bronasto derž. medaljo. Priznalne diplome so dobili: Baron Hackelberg iz Prepolda, Rudolf Schuscha iz Zavca, Blaž Grobelnik iz Dutovelj, J. Lenko is 8t Petra. Dalje dobilo je U kobilj in 13 žre-bet darila. Dirka izvertila se je 'izveratno, in dobili so nasledili gospodje: Prišetna dirka, 1 kilometer. I. dob.: Karel Vabič iz 8t Petra 2 min. 52 aek. II. . Jurij Postpert is Kaaas 3 . 23 , III. . Bar. Wahrsberg iz Pake 3 . 26 , Plemenska dirka, 2 kilometra. I. dob.: Jakob Janič iz Žavea 5 min. 31 sek. n. „ J. Permozer iz Ternovega 5 . 35 „ ni. . A. Virant iz Gomilskega 5 , 50 . IV. . Pr. Koželj is Öt Petra 6 , - . V. , Fr. Lipovšek iz Levea 6 , 10 , Društvena dirka, 2 kilometra. I. dob.: A. Stanzer iz Konjic 4 min. 54 sek. n. , A. Mastnak iz Lubečne 5 , — , ni. . J. Skaberne iz Celja 5 . 6 „ IV. , F. Kamerar is Celja 5 . 20 . V. . A. Skaberne is Celja 5 . 28 . Zaslugo, da se je v Savinski dolini konjska roja tako povzdignila, kakor stoji sedaj, priznati moramo samo gospod stotniku (ritmajstru) Kari Haupt-u posestniku na Strauseneku. Bog ga ohrani še dolgo časa v blagoslov Savinske doline. Razne stvari I (C e s a r k o d a r i I o.) Cesar podaril je tistim, ki so po povodnji ubožali na Tirolskem in Koroškem sto tisoč goldinaijev. (Inženir pl. Heider), čigar oče zidal je kamnati most na .Zidanem mostu* onesročil se je pri Teržaški razstavi, ter umeri. Heiderjeva družina je v Celjski okolici dobro znana in spoštovana. Brat umerlega je zdravniški doktor, prebiva večkrat v Doberni, in ne zdravi samo brezplačilno revežev, temveč jim da tudi zdravila zastonj. Obžalujemo serčno nesrečo visokospošto-vane družine. (Cerkveno.) Sedemsto letnico rojstnega dne sv. Frančiška Asiikega, vstanovitelja reda frančiškanskega praznovali bodo prihodnji mesec po cerkvah reformiranih in observantnih Frančiškanov posebno slovesno. (Red reformiranih Karmelitare) praznoval bo 25. oktobra t L tristoletnico smert-nega dne svoje vstanoviteljce sv. Terezije. (Katoliška društva.) Ko je bival cesar v Gorici, sprejel je 13. t m. tudi deputacijo katoliških društev. Odgovorjaje ji pavdaril je cesar posebno potrebo takih društev. (Nemško šolsko društvo)jepervakom in Cehom hud tem v peti. To društvo napravlja tam, kjer je potreba, pa tudi tam, kjer želi dostojni broj starišev, nemške šole. To gotovo ni pregreha, ker le teki oče pošilja svoje otroke v nemške šole, kteri želi, da bi ae naučili otroci nemško; kdor pa tega ne želi, temu pa ni treba pošiljati otrok v te šole, pošlje naj jih v slovenske ali češke, in vsega prepira bi bik) kraj. Skušnja uči, da stariši pri nas kot na Češkem radi dajejo svoje otroke nemškega učiti se, ravno ker morajo skerbeti, da otroci pridejo po sveto do dobrega kruha. Pervakom pa te ne gre nikakor v njihovo kramo. Bojč se, da bi se spametovali kmetski otroci, in zato kričijo na vso moj proti nemškemu šolskemu društvu, brat vsacega poštenega vzroka. Če je kmet bolj neumen in ubit, loije ga vladamo mislijo si ti gospodje pervaki, in ii tega viroka imajo prav, da se vpirajo nemškemu šolskemu društvu, vsace-mu napredku, raabistrenju in izobraženju. Z umnim in bistrim kmetom se ne da ravnati, kakor je komu ljubo, samo i zabitim in neumnim, kteri se ni učil in ne vi in ne bero druzega, kakor kar je pervakom v njihovo kramo dobro. (Nesreča na ieleznioL) V Eaek-u na Ogerkem se je prigodila strašna nesreča. Ko je šel osebni vlak čez tamošnji leseni most, se je most poderl in padlo je pet vozov v reko Dravo, ktera je zlo deroča, in je te dni hudo narastla zavoljo vednega močnega deija. 20 ljudi je mertvih. Veliko potovalcev rešilo se je, ker so med tem, ko so se topili vozovi, razbili okna, in potergali vrata, ter skočili v derečo vodo, in plavali do brega. Ranjen pa je vsak, kteri se je rešil bolj ali manj. Zadnji voz pa se je tako hitro potopil, da se ni mogel nikdo r« šiti, utonjeni so menda huzaiji, kteri so šli na odpust (urlaub) domu. Reveži! Krivi te nesreče so menda inženirji, kteri so dan popred pregledali most. Preiskava bo že dokazala, kdo je te grozne neseče kriv. želeti pa bi bilo, da bi se odpravli pri železnicah leseni mostovi, in da bi naredili terdne železne. Takih groznih nesreč bi potem ne bilo, pa tudi stroški bi se kmalo povernili železnicam, kjer železni mostovi terpijo dolgo časa, lesene pa je treba vedno popravljati, to pa napravlja tudi velike stroške. (Fakciozna opozicija.) Znano je, da je pred nekoliko časa rekel cesar dvema Teržaš-kima poslancoma, da „leva" v deržavnem zboru dela fakcijozno opozicijo. Hljinjivi in hinavsko-patrijotični listi pervakov, obnašali bo se vmah kakor Farizej proti bogatemu čolnarju v svetem ismu , ter rabijo cesaijeve besede proti vsakemu, teri jim ni všeč. Zdaj pa je cesar v Teretu ta dva gospoda posebno počastil, enega povabil je celo k dvorski pojedini. Morebiti bodo zdaj vendar dali mir ti hinavski časnikarji, ker cesar sam je pokazal, da je drugih misli, ter je sprejel oba j gospoda tako dobrotljivo. (Zopet bombe priTerstu.) Zasačili so, ko je bival cesar in cesarica, kronprino Rudolf in Štefanija v Teretu, nekega Oberdank-a v ter-žaški okolici, ter našli pri njem dve bombe. Grozoviti človek rojen je bil v Teretu, pri vojacih služil je v polku (regimentu) Wetzlar, dezertiral je, in živel zadn i čas v Rimu. Dvomiti ni treba, da je mialil Oberdank vreči bombe v Teretu, ko bival je cesar tam. Hvala Bogu , da so ga zasačili, in obvarovali Terat nove nesreče. Te dni to zaperli v Terstu nekega Kranjca Klemenc-a po imenu, nekdanjega rudarja (knapa), ker so dobili ri njem smodnika in kapselnov. Ne mislimo, da | i bil ta človek, ki še laško ne zna, ud iredentski, I ter bi bil mislil početi kaj enacega, kakor ostudni udje te stranjke. (O p e k e 1) se je 25. t. m. tri leta star Jakob Zokan iz Verb', tako da ga ni poznati. Zlezel je namreč ns zid, kjer je zazidan kotelj, ter zvernil se je v vreči Ing. (Samomor starček a.) V Ptujem se je vstrelil 80 let star ključar« ki mojster Wintert. Potreba ga je dognala do obupa. (Povožen.) Pet let star Boblatscheg iz Romiha prišel je te dni pod kolesa s polenami težko naloženega voza, ter bil je povožen. Mali revček, kteremu so bila zlomljena štiri rebra, umeri je pred nekoliko dnevi. (Tatje so ukradli) te dni posestniku Senekovi u iz Blanžešiča rujavo dve leti staro žrebe, tatov še niso dobili. (Od Kače pičena) je bila vincarca (Ana Kolinz) gospoda Arledteija v Kamcih v saboto, ko je jabelka brala, na srednji perst leve roke, in je sedaj v Mariborski bolnišnici. (Ruske Židov e,) kteri so zbežali na Av-strijansko zemljo pošiljajo počasi nazaj v domovino, iz Brody-a se naznanja: Od ostalih 2570 Židov, kolikor jih našteje uradni izkaz od 10. 8eptombra, poslali so pretočen teden v treh transportih 362 oseb čez mejo. Ostalo je tedaj konec tedna še 2208 emigrantov. (Strupene gobe.) Da naši kmetje ne razločijo še dobrih gob, od strupenih, kaže nam sledeča žalostna dogodba. Pretočeno nedeljo šel je kmet iz sv. Marksa pri Ptuji v gozd gobe brat. Nabral jih je precej veliko, pa bilo je med njimi nekoliko strupenih. Ko jih prinese domu, napravi jih gospodinja, in cela družina, šest oseb, umerla je, ker je jedla strupene gobe. (Ruski car) peljal se je pretočen teden iz Petrograda v Moskvo, vsa železnica je bila zatav-ljena z vojaci, noben drug vlak ni smel peljati se po teh krajih, napravili so vsa mogoča varstva, da bi obvarovali čara pred njegovim „zvestim* ljudstvom; tako dalječ pride vladar, če ne da svojim narodom nobene pravice, ter vlada sam po j svoji volji. (Naši dešelobranci) to je Štajerski, Koroški, Solnograški. gornjo in doljno-Avstrijanski bataljoni bili so, kakor smo vam že povedali, okoli štirnajst dni v tabora v Bruku na Lajti. Cesar mudil se je tam dva dni, ter ogledoval ekseciranje in manevre. Večkrat naznananil je zadovoljnoat z obnašanjem naših vojakov, posebno pri defeliranji ponavljal je večkrat četam: Dobro, prav dobro, prav jako I — Če bi mi imeli več deielobranskih m manj stalnih vojakov, privarčevala bi deržava ua leto blizo sto miljonov goldinarjev. V vojaki stori vsak deželobranec svojo dolžoet ravno tako natanjko, kakor drug vojak, ki ljubi svojega eesaija in tvojo Avstrijanako domovino. I (P o v o d n j i) to napravili na Tirolskem in I na Koroškem strašno škodo. Cele vati so razderte, železnic« je poderta, in zaperta n več časa, polja, travniki , in pota so uničena. Po celem Avstri-jaaskem nabiralo se bo za ubožane prebivalce teh delelj. Vsak naj doda, kelikor mu je mogoče, da polajia žalostno stanje teh revežev. (Žetev na Ogerskem) zadostuje pri različnem in pri vsem žitu. V nekterih krajih je pšenica sicer sentjiva, ali rejnata, v občjem pa je žetev dobra; na Alföldu v južnih krajih . kar dobroto zadene, prav dobra. Rež je slabejša. Spom-ladno žito je sredno. Zavoljo velikega dežja je v nekterih krajih ječmen in oves nekoliko slabeji. Loterijne številka: V Gradci: 87, 22, 85, 11, 43. Na Dunaji: 65, 75, 38, 84, 25. Tržna, cena Mesta s b w s S b v S ■s t-1 s ■ o 3 a H o £ <3 a a. kr. 1. kr. ■> L kr. a. ta. i. kr fl.lkr". Celju . . . 9 75 T 32 570 3 98 6 45 560 650 Maribor . . 7 98 4 77 475 3 13 • 40 5 50 4p0 Ptaj . . . . 7 — 5 _ 480 2 60 7 5 _ 6P Gradec . . . S 29 5 89 4 73 3 — 6 46 5 60 13 KO Celovec . . 7 79 5 56 449 3 •JO • 75 S _ 5L_ Ljubljana . 8 65 5 30 4 69 3 21 6 87 4 23 608 Ormož ; . . 9 75 7 32 5 70 3 98 6 45 5 60 6 50 Dunaj 1 g ■» U 50 8 20 830 e 20 8 •15 t 85 — 20 Pešt J sa 9 60 7 10 7 20 T 6 25 6 70 6 82 630 Lepega težka gorska ovsa I kupuje Jožef Pallos vinoteriec v Celju. Ogledke potrebno. Prav Mre žaklje ia hmelj ae kaplja p« rral pri G. Schmidl-u in družbeniku J Učenec f špecerijsko prodajalnico se i še, sprejme pošten mladeneč iz dobre družine. Jm*. Mimrttf r Jbw» se le na in pridelkor prodajalnica. prav lepo oprsv-Hena, na dobrem krajn. je na prod^. Previame ae konec decembra. Najemnina u prodajalnico, etanovanje zraTen, d Ta nagaciaa, podstreho in klet 240 gld. Vei pore ■— Htartla t JfwrlW Oznaniio* Kakor poprejšne leto delili se bodo tudi letos sredi oktobra biki za rejo. Naznanila od živinorejcev srednje in dolnje Štajerske, da se vdeležijo licitiranja se morajo poslati najpozneje do 5. oktobra t 1. v kancelijo kmetijskega društva v Gradec, Hofgasse št. 8 (An die Kanzlei der Landwirth-schafts-Gesellschaft, Graz, Hofgasse 8). Naznanilu pridjati je treba za vsaeega bika deset goldinaijev, in povedati zraven natanjkega napisa (Adresse) naznanova'covega, tudi kte-rega domačega plemena naj bi bil bik, kterega želi. Gradec, 25. septembra 1882. Centralni odbor štajerskega kmetijskega društva. • v — 12 — V. LAI« priporoča «roje mobilje in vsa klina pripravo, postelje vsaka bata vedno za izvoliti si, kar komnr dopade, pripravljene. V CELJI. t gosposkih «lic Važno za gospodinje! Ne mislite, da boljio in boljii kup dobite, če jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Tersta kupite, kot pri nas. Hi dva prodajava kltva kilo po goldinaiji in viije; Kilo za goldinar in 20 kr. prodajava prav dafcra In lep« čaj (T3a.ee) prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in viije, akoravno je davk večji. 5 kilo in več skupaj po poiti pošiljava ie cenejii. Walland in Pellö, v Ce|Ju, na velkem trgu in y poštni ulici. K i TOC Hi „pri tkavco" am- \r Celji -ms priporoča svojo dobro izbrano zalogo Masa za jesen in za zimo, blago za suknje in hlače. Tifel (Tüffel), toskin, perivijen, vat mol in volnato robo za obleke, žamet, kaSmir, k rep, terno, tibetin in lister. Velik« lalaga glavnih zimskih pertov. kožice srajce, za.TTxa.t-nlks, manžete nogavice nai "bolj po ceni. DOC : Gnojni gips ki ima 97*/0 kristal i riranega ftrepljenokislega apna, ki je sa polja, kterim apna manjka prar dober, in sa detelo, sa tramike, za hleve nastilati in posipati gnoj, tndi ga je dobro mešati med gnojnico, ta gips p rar po ceni prodaja Betrietaleitmii des Tnrlertnmier Gns-Berömes Post: MOdliag, Sttdbahn. Naj boljše zdravilo za govedino živino, kadar jo napenja, prodaja in pošilja okrajni živinski zdravnik J. Sohlaohter is Kafk talna na Tirolskem. Samo ena steklenica, ki ne velja več ko 60 kr., zadostuje za večkrat; in se zdravilo da ohraniti več let. Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard (Haatscluigg. — Zaloiba ia tisk Jana Baktudi-s v Olj..