Križi in težave otročjih let t         ---          :
VII. Keposlušni pastirji.
^f^udeča polna luna je priplavala izza hribov. Okroj -^Nadbrega,  srednje-velike vasi, se je vidigoval;
* tanka megliea. Delal se je lep, gorek jesensk večer. Pod vasjo se je čulo mukanje krav, pa vriskanji in vpitje vaških pastirjev, ki svo na koritu napajali živino
Kmalu potem je pri Žerjavu, bolj na :lolenjeqB koncu Nadbrega, kričal domači sin in pastir Urh: «Plavka ¦ dima! k žlebu, a — na, stoj no!« ter privezoval živinoa Brat Rok in sestra Lizika pa sta gonila neubogljiva uM reda nevajena teleta na svoje prostore.            v          I
«Kolikokrat serfl že rekla», karala je mati Žerjavkfl svoje otroke, «da ne gonite tako pozno domu! Dvakr« bi bilo že lahko pomolzeno, pa mudite! Kje pa ste paslifl Pa ne, da bi bili zopet dol v ,dovježl') podili?»         I
ctZrairaj v ,dovjež', kako pa da», govoril je za v« tri najstarejši Urh ter deval zakrivljeno palico v žlefl pri durih; «v ,zakotje4 *| stno gnali, pa te grdcoe ki'av» tako nagajajo ! Pisana je zbezljala, jaz sem tekil za njol pa je nisem mogel doteči; zgubil sem jo.»                 I
V tem je prinesel gospodar Žerjav svetilnico w hlev ter jo obesil na leseno kljuki) ob zidu. «No, kakS pa to, da je dima vsa krvava — glej, glej, rog imM snet! Kako vendar pazite na živino? Ali so se bodleS ali kali? Zakaj ste pa zraven, če ne branite! Saj pravin no pa še rečem, več ko jih je, slabeje je! Tako-le sl zgodi, pa je žival deset goldinarjev manj vrecna !»     ¦
Urh je nadaljeval svoj od očeta pretrgani zagovoa trdeč, da sta se tačas, ko je on lovil pisano, jeli bosM dima in plavka. Rok in Lizika si ji nista upala miritfl in tako je prišlo, da si je dima snela rog. «M ne m(M remo nič pomagati», dejal je konečno in pozval na pričl brata in sestro. «Seveda ne moremo«, bilo je kratko ifl boječe potrdilo.                                                           I
*) «Dovjež» = itne važkega pašnika poleg Save.                 I
2) «Z4kotje» = ime Žerjavove senožeti.                              M
«0h, to je križ s takimi pastirji!» tožila je Žer-ka in žaiostno ogledovala dimino prej tako lepo glavo: «ta si je rog snela, pisano so pa zgubili. Ko bi le sama domu prišla! Dal Bog in sv. Martin, da no bi zašla do kake detelje! Bog nas varuj take nesreče! Otroci, Zakaj vendar ne pazite; trijc ste, pa ničesar ne opravite.«
Žerjav je bil močno nevoljen in skoraj bi bil spodil oba sina v senožeti in na bližnja polja iskat zgubljeno kravo, toda mislil si je: «Kaj bo otrok po noči zunaj ? ^trah ga bo in za kakim grmom bo stal. Prestraši naj se, ali pa prehladi — domu si brez pisane ne bo upal — in bolezen bom imel pri hiši. Najbolj pametno je, da grem sam pogledat.»
dOtroci! v hišo», velel je resno, «večerno molitev zmolite. potem pa spat! Večerjali ne boste, prenepazljivi ste». Sam pa je stisnil oklešek pod pazduho ter stopil po klancu navzdol, da bi poiskal pisano.
Poldrugo uro je hodil Žerjav po senožetih in klical pisano, a našel je ni. Čmeren in ves v skrbeh §e je vrnil domu; žena in dekle so še pomivale posodo, otroci so bili že v postelji. In to je bilo tudi boljezanje: kre-gani bi bili namreč brez dvojbe še enkrat; če bi bilo še kaj na vrh, ne ve se gotovo, neverjetno pa ni.
Naslednje jutro so Žerjavovi otroci zopet gnali na pašo. Dima je imela obvezan rog, pisane pa seveda ni bilo med drugimi govedi. nlščite sami in poizvedujte pri drugih pastirjih ter priženite pisano domu, sicer bo pela palica», zabičal jim je pri odhodu oče.
«Ko bi doma vedeli, da smo včeraj pasli v ,dov-ježu'», pravil je Urh Roku in Liziki ter prigrizoval medeno hruško, «vsi trije bi bili tepeni. Le še dalje molčita, kakor sem vama včeraj naročil. Zato pa vama ne bo treba danes nikoli vračat iti. Jaz mislim, cla je pisana v prod zašla ali pa šla pit na Savo. Danes mo-ramo zopet gnati v ,dovjež', da jo dobimo.»
Roka je pa to skrbelo, da bi ne bil naletel na pisano dolgavaški Trdin v kakem zelniku. aAkoravno ni delala škode njemu, samo da jo je videl na dolgo-vaškem svetu, pa jo je odgnal. Slaba se nam bode godila, ako jo je ujel.»
3*
36                                         ¦
«Dobro nam res ne bode», pritrjeval mu je Urh, «ako je dima zdaj pri Trdinu.   Toda mi bomo morali ¦ doma reči,  da se je pripasla nemara iz .zakotjs,' noter do dolgavaškega sveta. Izdati se ne smemo.»
Prejšnji dan so namreč naši mladi znanci kljub očetovi prepovedi gnali v «dovjež». Tu ni trebi nikoli vradati, pasti se sme «čez in čez». V senožetili pa ni dovoljeno živini prestopiti grmovja, in pastirji morajo vedno paziti. Tudi je v «dovježu» vselej dovolj dmščine: pastirji bijejo «svinjko» ali «kozla», delajo «trden most», deklice pa se «nebeškljajo» ali pa se gredo «vsake vrste barve«. Z jedno besedo: zabave dosti! Zato pa tudi vsa- f kega nadbreškega pastirja tako vleče tja dol.                 I
Toda Žerjavovih otrok neubogljivost je precej ka-1 znovala nesreča.    Ker je bilo v «dovježu» iz pol vasil živine skupaj,  zbodle  so se krave,  in Žerjavova  dima I je bila tako nesrečna. da ji je odletel levi rog. Pastirji I vsega tega seveda niso  zapazili.    Kajti deklice so bile I vse zatopljene v svoje igre,  dečki pa so se ra\no voj-l skovali ter tekli, kakor je poveljnik ukazoval, proti dolga-vaškim senožetim. Da bi v vojski tudi kaj škode nare-dili, zažgali so dve kopici starega sena, katerega Gorkič, Trdinov sosed v Dolgivasi, še ni bil domu speljal. Potem so skakali čez goreče seno ter niso videli, kako je Trdin
—  največji jsovražnik in preganjalec nadbreških pastirjev
—  zalotil Žerjavovo pisano v svojem zelniku. Oodrnjal je nad otročjo lahkomišljenostjo  in  najrajše bi bil  šel podit pastirje, ki so sosedu deiali škodo, a mislil si je: «Bolje drži ga, ko lo"vi ga», ter se napotil z ujeto pisano proti domu.
Nadbreški pastirji so proti večeru položili v podobi križa na tleče seno par suhih vej, da bi po noči angeljci kurili. ter jeli peti:
«Domu ženimo,                Kje je tista meja?
Še pasimo;                      Voda jo je vzela.
Kaj bomo delali?              Kje je tista voda?
Mejico kopali.                  Golobčki so jo popili itd»
Šteli in razločevali so vsak srojo živino. Žerjavovi pa vsi trije niso mogli dovolj našteti, in poleg tega je imela dima poškodovan rog. Ker se pisana nikakor ni dala dobiti, poskusili so najprej jokati; pozneje se je pa
37
Urhu najpametnejše zdelo, ako jo tako zvijejo, da po-reko doma: «V ,zakotju' nam je pisana zbezljak, druge pa so se bodle«. Roka in Liziko je podučil, kako se jima je vesti. Da bodo drugi pastirji molčali in se ne vtikali v njegove zadeve, tega je bil prepričan popol-noma. Vedeli so namreč vsi: «Danes tebi, jutri meni.» Saj se to ni zgodilo prvič v nadbreškem «dovježu».
To jutro po opisanem nesrečnem večeru so tedaj prignali Žerjavovi otroci zopet v «dovjež». 0 pisani ni bilo ni duha ni sluha. Našo trojico je jolo skrbeti. Ves ljubi dopoldan sta dirjala Urh in Rok po produ in seno-žetih, ki meje na «dovjež», a brez vspeha. Nič kaj veseli so gnali ob enajstih domu. Toda pisana je bila že v hlevu na svojem mestu privezana. Težek kamen se je odvalil našim znancem od srca. »Vidiš pisano, je že doma», vskliknil je prviRok; «mijo pa iščemo. Sama i> menda prišla». Bolj natihoma mu jo odgovoril Urh: no že dobri, nič bati, vse se je srečno izteklo !» Nato s" nesli spravit vrhovno obleko v hišo. Oče Žerjav je sedel resno za mizo.
«Rok! pokliči ]jrž mater noter, pa sam tudi koj nazaj pridi», spregovoril je ter stopil proti vratom. Urhu, ki je botel venkaj, zastavil je pot, rekši: »Počakaj, da se zmenimo«. Nenavadna resnost osupne slednjega. A ni bilo časa premišljevati. Rok in mati vstopita, oč-3 pa zatakne duri . . .
«Lepo delate, lepo!» začne Žerjav. »Sinoči ste me nalagali, da sem zaradi vas po nepotrebnpm hodil po noči okrog in iskal kravo. Kdo vas je učil laži ? — Ali vam nisem določno ukazal, da mi ženite v ,zakotje', a vi ste gnali vendar v ,dovjež'! Pa to bi še prizanesel. Toda tam ne pazite na živino, ki sama ne ve, kaj je pravo; dva goldinarja odškodnine sem moral dati zdaj -le Trdinu, ker je dobil pisano na svojem zelniku. In še nekaj! Gorkiču ste požgali seno; ta bo tudi zahteval, da se mu povrne! — Vsi trije boste klečali na golih kolenih na ajdi in molili rožni venec. Kar precej!»
V kotu sobe je že bila posuta ajda na tleh, in Žerjav je prijel za roko Urha ter ga vedel tja, da na-stopi kazen.
38
«Saj nismo vedeli, da je šla pisana v zelje, mi nismo lagali«, izgovarjal se je bojazljivo Urh.
*To jc ravno slabo, da še vedeli niste; toposebno spričuje, kako pasete«, zavrnil ga je kratko oče.
Lizika je jela glasno jokati, in Rok je ihtel. «Nama je Urh rekel, da ne smeva povedati, kje smo pasli», zinil je vendar Rok za-se in za sestrico.
*Naj reče Peter ali Pavel, lagati ne smete!» In oče je razvrstil kaznovance tako, da je bil Urh v sredi, Rok na levici in Lizika na desnici njegovi.
»Urh, ker si ju učil lagati, začni jima moliti rožni venec; vidva pa lepo za njim, kakor sta ga tudi včeraj ubogala.»
»Otroci, le lagati ne», svarila je ljubeznivo tudi mati svoje otroke, «to je greh, pa tudi sicerje laž grda. Le to si zapomnite, ,kar se ne stori, se tudi ne zve'. Imejte pred očmi, da ,kjer laž kosi, tara ne večerja', to se pravi z drugimi besedami, nobena laž ne ostane dolgo skrita. Le lepo začnite moliti, pa poboljšajte se, da vas v prihodnje ne bo nikdar več doletelo kaj podobnega. Meni in očetu le žalost napravljate s takim ra\nanjem, sebi pa nakopujete skrbi in kazen.»
Skrbna Žerjavka je šla kuhat kosilo, oče pa je nadzoroval deco. Molili so solznih oči med precej glasnim jokom rožni venec. Huda se jim je godila na ajtli! Oj, to bode! In ako si je hotel kdo kaj olajšati ter se je premaknil, pomnožil si je še bolj bolečine. Očetu so se sicer smilili, a ni jim dovolil vstati, dokler ni bila kon-dana molitev. «Amen» dejali so otiYoci nazadnje ter pro-sede pogledali očeta, češ, naj bo že venclar doirolj.
«Ali obljubite, da ne boste nikoli več kaj takega storili ?> vprašal jih je le-ta resno.
Pokimali so z glavami.
*No, naj bo zadosti, toda zapomnite sitodobro.»
Sram je bilo vse tri. ko so se spogledali prestavši kazen. Potem pa sta šla Urh in Rok buCe rezat za pre-šiče, Lizika pa je spirala peške bučine. Nekaj jii je bilo odmenjenih za seme, druge pa sta nameravala porabiti Urh in Rok po zimi za-se in za senice. Tiho so delali vsak svoje delo, tudi opoldne pri jedi ni nihče ničesar govoril. Bilo je vsem nekako tesno.
39
Popoklne so zopet gnali, a sedaj pa prav, kakor jim je bilo rečeno, namreč v czakotje*. Drugi pastirji so brž opazili, da Zerjavovi že imajo pisano; radovedno so jih spraševali: «No, kje je bila?»
«1, Trdin jo je ujel, in danes domu prignal«, od-govarjal je Urh.
«Ali so bili doma kaj hudi?»
«Saj vsak po sebi ve, kako je.»
«E, ta Trdin! ta nam zmiraj neprilike dela; kakor dub pride za grmovjem, in če stopi krava za ped na njegovo posestvo, pa jo vzame.» Taka je bila sodba pa-stirjev o neljubem jim Trdinu.
V »zakotju* se je ta dan živina nenavadno rada pasla. Samo kake trikrat je bilo treba iti vračat in par-krat zavpiti: «Nazaj, pisan-a — pisananazaj! — ha-a!» Ves drugi čas pa so imeli naši pastirji prost. Delali so si torej mehke sedeže iz zelenega mahu pocl košato lipo in tudi zakurili so si.
Zvečer pa so prav zadovoljni s solnčnim zahodom vred pognali živino domu in nič niso premišljevali, kako naj govore, da bo prav, nazadnje pa še vse eno ne bo prav. Spoznali so v svojem notranjem, da se gre s čistim srcem in dobro vestjo mirno proti domači hiši, dasi-ravno si tega niso pravili, kajti sramovali so se prejš-njega prestopka in kazni.
Pisana jih je izučila, tla «zlo spredeno, je lahko zmedeno.*                                                       j. Štrukelj