v zbadljivi in šaljivi obleki. Letnik I. (XVI.) V Ljubljani 10. junija 1884. Štev. 1. (10.) Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, in to: dne 10. in 25. ter velja celo leto 3 gld., pol leta I gld. 50 kr. in četrt leta 80 kr. Posamezne številke se dobivajo po 15 kr. v administraciji, Kljnearske ulice (pod mestnim trgom) št. 3. Inserati po dogovoru. Novi „BrenceIj“, pozor na-nj! „Novi „Brencelj“, kaj pa je to ?“ — bo morda kdo prašal; — „kaj pa je s starim? ali ni več za nič? Ga je morda slana vzela ali ga snedel pajk? Ali je mar tako odebelil, da ne mara več brenčati in pikati ?“ Na vsa ta vprašanja bodi tu kratek odgovor. Stari ..Brencelj“ je opešal. „Brencelj11 je namreč muha, nobena muha pa ne živi dolgo, še leto dni ne. „Brencelj“ je pa vendar doživel XVI. leto, toraj starost, ktere ni in ne ho doživela nobena muha več. Prestal je mnogo, sukali, vili in preganjali so ga, tudi pestili do krvi, toraj gre rad v pokoj, kjer bo imel mir pred sovražniki. A ne žalujte in ne plakajte po njem, kajti dobil je mlajšega, čilejega naslednika, ki se bo spustil med svet s krepkejšimi p er o ti, z ostrejim želom, in to 'bo Novi „Brencelj“, šaljiva in zbadljiva muha. Da bo mogel krepko brenčati in hudo pikati, so mu obljubiti svojo pomoč vsi glavni stebri starega „Brenceljna“. „Pavlilia“ bo hodil s svojo marelo po svetu, „Jezična Žefa11 mu bo donašala mikavne dogodbe iz družinskega življenja, „Z Olimpa11 bo Miroslav vestno poročal dogodbe z onega sveta, „Krišpin Krišpovič11 bo zagovarjal zatožene ljudi po svoji stari navadi in tudi Tine in Jože bodeta večkrat ktero rekla. Bazen teh glavnih stebrov pa bo dobil Novi „Brencelj“ še nekaj družili, ktere bode že pokazal; komur ne bodo všeč, bo plačal groš. Podobe bo imel različne, velike ih male, lepe in grde, kakor se bodo komu zdele. Za smeh in dobro voljo ho toraj že skrbljeno, ne manjka nič druzega ko naročnikov. Oglasite se toraj iz vseh pokrajin in zapišite se Novemu „Brenceljnn“ vsi, ki ste bili zvesti staremu! Tudi prilogo bo imel, in to bodo povesti, ki stanejo za leto in dan samo 1 goldinar. Cena Novemu „Breiiceljim“ bo: Po 3 goldinarje na leto; po 1 gold. 50 kr. na pol leta; po 80 kr. na četrt leta. Do konca leta 1884 velja Novi „Brencelj“ 1 gold. 75 kr. KS* Naročnikom starega „Brenceljna“, kteri so plačali naročnino, se bo pošiljal novi, dokler je naročnina plačana. Tako ne bodo trpeli nobene škode. Naročujte se toraj, Slovenci, in plačujte, da se Novemu „Brenceljnu“ ne bo godilo tako, kakor se je godilo staremu. Naročnina naj se pošilja z naslovom: „2čovi Brencelj"' v Ljubljani, ključarske ■ulice št. •"?. Kolikor več se Vas bo oglasilo, toliko bolj veseli bomo vsi skup, ker mladič bo pikal na vse strani in uganjal burke, da se bote kar za trebuhe držali. Toraj le brž sezite v žep in naročite si Novega „Brenceljna“! Pavliha. Vse gine na svetu in mine, tako ljudje, kakor živali. Taka osoda zadela je tudi ,.Bren-celjna". Šestnajsto leto žeje brenčal, kar se ga je prijela sušica, ker mu precejšnje število naročnikov ni redno plačevalo obljubljenega davka, nekteri so mu ga celo odrekli, akoravno so mu ga bili dolžni. Tako je nastala suša v žepu, prišel je na boben in brž potem je poginil za jetiko. Jaz sem bil ravno prišel s popotovanja, ko slišim govorico o nevarni bolezni. Brž se podam k njemu in ga naj-_____ x dem v zadnjih zdihljejih. ^ ,,Bes te plentej, bren- celj", sto vragov in pol“ — se začudim — ,,zakaj nisi poklical mene? Saj vidiš, da je moja marela še trdna in se ne boji nikogar!" „Oh, Pavliha" — mi odgovoii — „hvala lepa za dobro voljo! Meni ne pomaga zdaj nič več, tudi tvoja marela ne. Če dobim naslednika, njemu jo posveti!" Ves žalosten ga zapustim, a komaj sem zunaj, že pribrenči druga muha, videti je, da se je komaj izlegla. Sede mi na ramo in brenči. Jaz jo hočem odpoditi, pa ker le ne gre, mahnem po nji z marelo. Toda kaj se zgodi! Marela moja, ta zvesta tovaršica, najlepše orožje moje, noče vdariti muhe, marveč odleti meni nazaj na nos. Prebita kapa, kaj je to? Stresem marelo in jo prizdignem vnovič, ali zopet je taka. Na, ta je lepa! Zdaj pa še jaz nisem gospodar svoje inarele! A ona se razpne košato in mi odleti in na-njo sede tista muha, mali brencelj ček. Kaj li bom jaz brez marele? Nič! Zato jo pokličem nazaj, približa se pa reče: „Z Bogom, Pavliha, jaz grem zdaj s tem-le. Pa ti bodi brez mene z „Brenceljnom!“ „Kdo pa je ta muha?“ — prašam zavzet. „Novi „Brencelj“ — mi reče ponosno"— „ta bo še veliko lmji, kakor je bil tvoj stari. Z Bogom toraj!" „Ej, sto polhovih kap. počakaj no!" — kričim jaz — „da se beseda vleti. Novi „Brencelj“ je to ? Pozdravljen! Jaz grem z Vama obema, kamor koli hočeta. Le zletita zopet k meni!" Priletela sta in tako smo storili zvezo zopet jaz, moja marela in novi ,,Brencelj". Fest dečko, hote že videli. Mislim, da bo še bolje brenčal in pikal, kakor ranji stari. To sem moral povedati, da veste, zakaj me najdete tudi v novem „Brenceljnu". Zdaj pa kaj druzega. Ravno pridem z Dunaja, kjer sem bil pri grofu Taaffeju. Naj povem, kako je bilo. Naši državni poslanci so ravno odšli z Dunaja z velikimi štrucami za svoje volilce, ko stopim k ministru. Zagleda me, se nekaj vstraši, pa stisne list papirja v žep in me ogovori kakor v zadregi: „0, servus, Pavliha! Se že dolgo nisva videla. Kako vreme imate?" ,.Nič kaj prida, celo prav slabo" — je moj odgovor — „posebno na Primorskem. Tam je Pretiš še zmiraj deželni namestnik." ,.Vem, vem" — odkima nekako nevoljen in nadaljuje: ,,Kako pa je na Kranjskem ? Lepo kaže letina, je-li ?“ „Pirkar je še zmiraj deželni šolski nadzornik" — odgovorim — „in nemški ,.šulferajn" se še zmiraj košato šopiri; tudi še nimamo nobene slovenske srednje šole." „To je pa Konradova reč, me nič ne briga. Kako pa je kaj z živinorejo?" „Po uradnijah, zlasti pri sodnijah, je navadni jezik večidel nemški, kakor je bil." „Pražakova reč, se ne menim. Ste bili veseli, ko je priletelo toliko odlikovanj in križcev lani na prsi vašim možem, kaj ne?" „Kmetiški stan hira in čedalje več posilnih dražb je, po kterih se kmetje preganjajo iz posestev. Tudi se davki prehudo iztirjujejo." „0, vaši poslanci so vrli možje, prav zadovoljen sem ž njimi, da gredo zmiraj tako lepo za ministerstvom in ga tako krepko podpirajo. Zato imam za-nje zopet nekaj prav lepega." „Na tistem papirji, ki si ga ravno skril ?“ „Ali si kaj videl?" „Nič, pa tako vem, kaj stoji na papirji." „Kaj li?" :— praša Taaffe radoveden. „Obljube!“ „Ej!“ — se začudi Taaffe — „pa praviš, da nisi videl, kaj je zapisanega na tem papirji! Res so obljube, pa čisto nove, takih in tako lepih jim še nisem nikdar dal. Prav zares smejo biti veseli." „0, kaj pa da, kaj pa, in ž njimi vred vsi mi drugi. Od obljub je človek tako sit, kakor če gre memo kuhinje, iz ktere pečenka diši. Toda brez šale, Eduard, danes se nisva razumela." „Sem nekaj gluh." ,, Kakor zmiraj. Pa tudi nimaš pravega srca do nas, zameri mi ali ne. Že vidim, pri čem da smo s tabo. Škoda besedi. Zato — z Bogom!" „Potrpi no, Pavliha, saj se ti ne mudi. Te bom vsaj nekaj pogostil." „S čem ? Z obljubami morda ? Ne spravljaj se v škodo! Kedar ne boš tako gluh. se bom morda zopet oglasil. Do tje pa — ozdravi se!" Pri zadnjih besedah imam že kljuko v rokah, pritisnem in zunaj sem. Mislil sem se podati potem še po svetu, da bi pogledal, kako se godi drugje; pa sem bil preslabe volje, zato sem si prihranil to za drug pot. Bote že zvedeli, kod sem hodil in kaj videl in zvedel starega in novega* saj se kmalu zopet vidimo. Pirker ist noch Landesschul-inspeklor! Priloga Novemu „Brenceljnu“ št. 1 (10) 1884. Krišpin Krišpovič. Ne, gospoda moja, to ni prav, da vsako reč tako na slabo obračate in sodite. Zdaj ste sedli k sodbi o kranjski hranilnici, češ, da sklenivši zidanje in vzdržavanje nemške šole in delavskih stanovanj v Ljubljani je prestopila svoje meje, ker prvo ni potrebno in bi se imelo zgoditi le iz političnih namenov, drugo pa je pač dobro, če bi za tem grmom zopet ne tičal strankarski zajec, namreč ta: v Ljubljani napraviti naselbino tujih, to je nemških delavcev. Zavoljo tega hočete obsoditi, gospoda moja, kranjsko hranilnico zarad nameravane zlorabe tujega in za varnost vlog odločenega denarja za strankarske, to je nemškutarske napore, in na podlagi svoje obsodbe hočete poživljati vlado, naj ta strankarski sklep vstavi ter za hranilnico naredi druge določbe ali pravila, po kterili bi se ta zavod mogel izviti iz rok nemškutarjev, ktere ga imajo zdaj popolnem objetega. Je li, uganil sem Vašo misel! Toda, gospoda moja, vsaka reč ima dvojno stran in ni je tako slabe, da bi se ne dala zagovarjati. Zato dovolite mi, da vso to zadevo pojasnim z razlogi, ki \as bodo postavili na stališče, s kterega se vidi jasneje in potem sodi mileje, piavičneje. Prosim toraj potrpljenja in pozora! Res je, gospoda moja, da je ljubljanska hranilnica s sklepom, da se napravi nemška šola štirih razredov v Ljubljani, prestopila svoje meje in vkrenila na strankarsko, nemškutarsko ali ponemčevalno pot; res je, da z zidanjem stanovanj ali hišic namerava polagoma napraviti naselbino nemških ali vsaj nemškutarskih delavcev, kteii bi se dali rabiti za nemčurske namene; res je, da je denar, s kterim hoče hranilnice vodstvo napraviti vse to, namenjen in odločen za varnost vloženega denarja in kar ga je odveč, za podpiranje občno koristnih deželnih naprav, ne pa za pospeševanje nemškutarije na Kranjskem; res je slednjič, da se je zaloga hranilnice nakopičila skoro samo iz slovenskih grošev — ker Kočevarji imajo doma svojo hranilnico — in če bi hranilnica kranjska že na vsak način hotela zidati kako šolo, naj bi zidala tako potrebno slovensko vseučilišče, kterega še nimamo in ga bodemo dobili morda takrat, kedar dobimo „Narodni dom“, česar pa menda ne bomo včakali mi, kar nas je zdaj živili; če pa do vseučilišča nima veselja, zidala naj bi vsaj »Narodni dom“. Vse to je res, ali gospoda moja! Premislite, kdo ima v svetu kranjske hranilnice vajeti v rokah? Dr. Selirey in dr. S up p p p a n n n. Kaj pomenite ti imeni? Najzagri-zenejše nemčnrstvo, najstrastnejše sovraštvo do vsega, kar količkaj po slovenščini diši ali po njunem okusu: smrdi. Ali moreta toraj delati zoper svojo naravo, svoj nagon? In to vzlasti še, ker imata v odboru tovaršev nič manj zagrizenih ? Jaz mislim, da ne, in tudi Vi, gospoda, hote temu pritrdili. Pa še nekaj, gospoda moja, morate vzeti v pretres in tega ste Vi sami krivi, ne zamerite! Ni še dolgo, kar so imeli ti možje v rokah vse slovenske trdnjave: kup-čijsko zbornico, deželni zbor, deželni odbor in še ljubljanski »rotovž11. Zakaj ste jih pregnali iz vseh teh trdnjav ? Če bi jih še imeli, bi ne bilo treba hranilnice, ampak nemško šolo in stanovanja za delavce bi lahko zidalo mesto ali dežela. Zdaj so pa potisnjeni v zadnjo trdnjavo in to je kranjska hranilnica; v tej se morajo braniti in nabirati novih brambovcev za svojo reč z vso silo, če tudi s tujimi pripomočki, to razume vsak, kdor ve, da se vsaka še tako mala in grda stvar bori za svoj obstanek. Komur voda v grlo teče, gospoda moja, stegne roko po brunu ali veji, naj bo drevo njegovo ali ne. In našim nemčurjem teče voda v grlo, saj to sami pravijo, če prav drugi tega ne vidijo. Iz ravno teli razlogov, gospoda, je popolnem razumljivo tudi, zakaj hočejo narediti hiše za delavce. To ima biti gnjezdo, kjer bi se po tujcih in domačih odpadnikih polagoma izlegal nemški materijal, ki bi se posebno dobro dal rabiti pri raznih volitvah, slovesnostih itd., otroci pa bi bili zopet dober materijal ali dobro blago za nameravano nemško šolo, kajti čemu hlev, če krave ni? V Ljubljani bi z vso silo ne mogli spraviti toliko res nemških otrok skup, da bi le en sam razred pičlo napolnili. Če že toraj hočejo napraviti nemško šolo, morajo skrbeti tudi za potrebno število nemških otrok, toraj je tudi sklep za zidanje delavskih stanovanj s tem popolnem opravičen. Ti razlogi, gospoda, postavijo Vas brž na stališče, s kterega se Vam ta zadeva vidi vsa v drugačnem svitu, in spoznali hote, da hranilnica po današnji svoji sestavi ne more drugače ravnati in sklepati, kakor je. To pomislite in prepričan sem, da hote hranilnico gori navedene obtožbe sijajno oprostili. Jaz sem govoril, gospoda, sodite pa Vi! Šukljv še ni deželni šolski nadzornik. Z Olimpa. Dragi mi novi »Brencelj“! To pismo namenjeno je bilo še Tvojemu predniku, staremu „Brenceljnu“, kteri je tako nenadoma zbrenčal v krtovo deželo — menda zato, ker tam muh ni, da bo vsaj ena. Več dolgih let sva bila prijatelja, a zdaj, ko je izdihnil svojo mušjo dušo, bom dopisoval Tebi, njegovemu pravemu nasledniku. To pričnem zdaj z željo, da bi se Ti bolje godilo, kakor se je Tvojemu predniku, in da bi dosegel vsaj njegovo starost. Le zleti med svet in pikaj, kar zasluži pikanje, brez vsacega ozira. Pa kaj boš pikal zdaj '< Saj nemškutarjev ni, na Slovenskem je vse v redu, vsi ste zadovoljni, kakor vrabci v prosu ali voli v detelji. Vsaj tako beremo v tistem listu, ki je tretje kolo na cizi; če naj vse verjamemo, se hote začeli pritoževati, da se vam predobro godi, zahtevali povišanje davka in da se naj vam odvzame vsaj nekoliko pravic, narodnih in drugih, kterili imate veliko preveč vsaj Kranjci, če prav drugi že ne. Če je tako, sporoči mi! Brž si bomo najeli velik balon in prijadrali ž njim gledat vašo obilnost in srečo, kakor se n. pr. vozijo Čehi s posebnimi vlaki gledat svoj ponos, narodno gledišče v Pragi. Z vratarjem se bomo že zmenili, da nas bo ven spustil za kak teden dni, balon bomo pa tudi že dobili. Kaj tako krasnega gledati se že splača globoka pot do vas. Samo to se nam čudno zdi, da se ob taki vaši sreči vedno selijo k nam možaki, kakoršnih bi vam še vedno treba bilo. Bolje bi bilo, če bi vam jili mi pošiljali, ker jih tu ne potrebujemo, nas je že dosti tu za celo upravo Slovenije, mislim. Ravno zdaj prišel je namreč k nam možak v dulio-venski obleki, Tebi gotovo dobro znan, ker je, potrkavši na vrata, z vsega grla zakričal: „Ali imate „Brenceljna“ tukaj, drugače ne maram iti k vam?“ „Saperlot, ta je pa liud“ — pravi naš vratar in pride prašat nas, če ga kdo pozna. „Ej vraga ali kali“ — se pa oglasi oni zunaj — „ali ne poznate Š ar ab o n a iz Šentpetra na Notranjskem ?“ „0 Valentin iz Šentpetra na Notranjskem" — se oglasimo brž vsi, kar nas je prišlo gledat pred vrata — „le noter!" Prišlec vstopi, a ko zagleda Blehveisa, se zažene proti njemu ter ga objame, da bi ga bil skoro vdušil, ter zavriska prav po tržiško: „Živil očka Blehveis, da le tebe zopet vidim. Od tod pa ne grem več, če bi me prav ven metali, primaruha!66 Blehveis se nasmeje, mu poda roko ter ga praša: „Kaj pa je tebe, staro tržiško narodno kost spodilo iz Pivke k nam ? Ali ti ni več všeč doli na Kranjskem ? Saj beremo v nekterih listih, da se tam tako dobro godi narodnjakom, da smo jih začeli že mi zavidati.61 „Ovbe no, bešte, bešte“ — pa odkima on — „to so pobarvani grobovi. Polovica tega ni res, polovica pa zlagano. To ni vse skup nič, skoro vse je pri starem. Nemčurjev ne marajo zatreti — menda zato ne, da imajo koga, s kterim se morejo spravljati, ker je „Versohnungs-ara“. Jaz sem nad vsem obupal, pa sem jo popihal sem gor, kjer nimate prepirov ne med seboj in ne z nemškutarji. Takega stanja pa, kakor je doli, se človek sčasoma zares naveliča.66 Tako je govoril mož in mi smo mu prikimali. Vzeli smo ga brž med-se, gostilničar Kam je prinesel kaj in rekli smo še ktero z veselim možem. Zdaj je tu vesel — posebno, ker je dobil zlato tobačnico, ktero ima zmiraj pred seboj na mizi. Pravi, da še Tebe — hočem reči: starega „Brenceljna“ manjka, pa bi bilo vse dobro. Nekoliko dni za njim potrka na vrata prav pohlevno drug duhovnik in praša, če je kaj prostora za-nj. Povedal je, da pride iz Ljubljane, kjer je bil pri trnovski cerkvi več let kaplan. Duhovniki, kar jih je že tukaj, ga spoznajo in tako tudi mi zvemo, da je to Janez Kil ar, Tvoj — ne: starega „Brenceljna“ sošolec in zvest prijatelj. Sprejeli smo ga z veseljem, saj veš, da je bil tih, a vrl narodnjak in še boljši duhoven. Le glej, da na njegovo mesto brž pridobiš si druzega! Pri nas je tih, kakor je bil doli. To so novice od nas za zdaj; druge Ti bom že sporočil. Želeč Ti dolgo življenje in veselo brenčanje sem s pozdravom ves Tvoj Miroslav. Pretiš je se cesarski namestnik v Trstu! Neka zbornica v Šangaji. (Poduena. povestica za. marsikoga). Šangaj je mesto na Kitajskem, ne veče ko Ljubljana. Prebivalci se dele v dve glavni stranki: prvi, ktere je ogromna večina, pravijo »Venci-Slo", drugi pa, ktere je silno malo, „Curji-Nem“. Vsaki imajo svoj jezik. Tam imajo po izgledu družili evropskih mest tudi neko zbornico, ki se ji pravi „puk-čij-6 in ki se voli po trgovcih in obrtnikih vse dežele. To zbornico so imeli v rokah prej Čurji-Nem, po novih volitvah so jo pa dobili Venci-Slo in vsa dežela z mestom Šangajem vred je bila tega vesela. Vendar je v zbornici ostalo še nekaj Čurji-Nem, med njimi neki bogatin Man-Luk, ki je jako mogočen mandarin, da se ga tudi marsikteri izmed Venci-Slov boji. Med temi je tudi veliko tako imenovanih „aveev-kim“, ki spoštujejo bolj denar, kakor glavo, ker nekteri sami nimajo ne onega, ne te obilo. Tako se godi tam čudež, da Man-Luk, akoravno je v manjšini s svojo stranko, vendar večidel prodira s svojimi predlogi, nasveti Venci-Slovov pa propadajo. Ravno se nam poroča od tam, da namerava v prihodnji seji Man-Luk staviti predlog, da se jezik Venci-Slovov popolnem palme iz zbornice in da, kdor bo črhnil v nji le eno besedico tega jezika, bo plačal primerno kazen. Ta predlog bo po vsem tem tudi sprejet. Šangajci pa reko zdaj: „Čemu bi še kedaj volili v to zbornico, ker je vse en pes, če so v večini Čurji-Nem ali pa Venci-Slov, ker prvim vse obvelja.66 To je dogodba iz Šangaja, ne iz Ljubljane. Na šrangi. Pobiralec dača. Kaj nesete, gospod? Prišlec. Štruco. Pobiralec. Komu ? Prišlec. Svojim volilcem. Pobiralec. Od kod? Prišlec. Z Dunaja. Pobiralec. Kaj ste? Prišlec. Državni poslanec. Pobiralec. A, tako! Le skoz, ker je gotovo tako majhna, da ni od nje plačati ne pol krajcarja na šrangi. Se priporočam! Prav resnične novice. V spominj šeststoletnice, ki se je lani obhajala, je sklenila kranjska hranilnica v Ljubljani po predlogu dr. Suppppannna in dr. Schreya zidati „Narodni dom6, ob enem je odločila precejšno svoto za slovensko vseučilišče v Ljubljani. — Kakor se sliši, bo dr. Zarnik postal načelnik ljubljanskega „turnverein-a6, dr. Schrey pa načelnik „Sokola6. — Za „Narodni dom“ in za Bleiweisov spominek se je o Binkoštih v ljubljanski kazini nabralo 10.000 gold. Dežman je namreč rekel, da „Narodnega doma“ in Blehveisovega spomina ne bo, če ga nemškutarji ne bodo postavili; odslej se bo tam nabiralo za oboje ob vsaki količkaj ugodni priliki. -— Celjski nemškutarji bodo Slovencem v Celji zidali »Narodni dom“, pa samo zato, da bodo hodili pred njega pljuvat. — Gelov-čani podpisujejo zneske za zidanje slovenske šole, pa ne za otroke, ampak za odrašene. „Nemški" — pravijo — „pri nas ni več nobelj.“ — Goriški in tržaški lahoni so povabili ,,dramatično društvo" in ljubljanske pevce za nekaj predstav v tamošnjih glediščih; vzrok je menda ta, da bi se radi zopet enkrat prav iz srca in do sitega nasikali, napiskali in nažvižgali. — Dolenjska železnica se bo zidala, pa ne na Dolenjskem, ampak na Sedmograškem. Dr. Suppppannn, znani tretji zob, kar jih nemčurji v Ljubljani še imajo in s kterimi šavsajo in grizejo po Slovencih ali vsaj skušajo popadati jih, je mož silnega napredovanja, kakor kaže ta-le kratka lestvica. Najprvo je bil narodnjak in s Tomanom, Bleivveisom, Vilharjem in drugimi poslanci našimi glasoval v deželnem zboru. Potem se je prevrgel in postal državni poslanec nemčurske stranke ter ljubljanski župan. Pozneje je bil le še mestni odbornik. Zdaj pa ni nič ko ud ravnateljstva kranjske hranilnice in advokat, pa kakšen ! Pa še nekaj, kar kaže njegovo napredovanje — pa nazaj. Najprej je prodajal mestu kolizejsko podrtijo na celovški cesti za vojaško kosamo; pa se mu ni posrečilo. Potem je nekaj enacega nameraval z „meščansko bolnišnico", pa mu je zopet spodletelo. Slednjič se je spravil nad „Brenceljna" in ga prodajal, pa tudi iz te kupčije ni bilo nič, kakor kaže novi „Brencelj“, čegar priden sodelovalec bo odslej dr. Suppppannn in bo marsiktero zagodel na edino struno nem-čurskega basa. Časa mu ne bo manjkalo, ker ne more imeti veliko opravila, če je začel že muhe loviti. Križ - Kraž. A. Gospod Palček je dobil veliki križ. B. Beži, beži! Jaz nisem nič slišal o tem. Zakaj li je bil tako odlikovan? Saj nima nobenih zaslug. A. Bes da ne, a vendar je dobil veliki križ. B. Kako je to? A. I no, oženil se je z vdovo Sitno v o. * * * A. Zakaj neki je gospod Kavelj v gostilnici zmiraj pokrit? B. Zato, da more odkriti se vsakemu višjemu, ki v gostilnico stopi ali memo njega gre. * * * A. Mojster Zajček je pa res prav umetnik. Zdaj je izumil neko napravo, po kteri se da piti, če prav človek ni zraven. B. Ta je pa bosa. Kako li bi bilo to mogoče? A. Prav lahko. Pije namreč — kdo drugi. * * * A. Ali si čul kaj novega? Krojač Pibec je v loteriji zadel. B. Ni mogoče! No, pa saj mu privoščim, ima veliko rodovino. A. Jaz mu pa ravno zato ne privoščim. B. Kako to? A. On je v loteriji zadel —ob „banger“ pri vratih namreč, padel in se pobil tako, da bo gotovo štirnajst-dni bolan doma ležal. Pred postonjsko jamo. Tujec (iz jame prišedši): Oj, to je krasota! Ta električna luč in te kameniti biseri! Postonjčanom ni treba nebes, kedar kdo umre, naj se kar tu naseli, pa bo v nebesih. Domačin. Ali pa v peklu, kajti če luči ni, je v ti jami tema ko v peklu. Roka roka umivaj! V nekem kraji na Slovenskem je bil duhovnik, ki se je pečal s homeopatijo ali kuglicami. To je ondašnjega zdravnika silno jezilo, zato pride k gospodu in mu to očita rekoč: „Zakaj meni kratite zaslužek? Mar prepustite bolnike meni in porok sem Vam, da bodete potem pri pogrebih zaslužili več, kakor pa Vam ljudje prineso daril za Vaše kroglice." Slabi časi. Jure. Zdaj so res slabi časi. Nekdaj je veljalo mož beseda, če sem šel k sosedu in ga prosil 100 goldinarjev na posodo, pa mi jih je dal kar z roke v roko; zdaj jih pa še na dolžno pismo ne dobim. Jože. Pa si mu jih gotovo potem tudi vrnil? Jure. Vrnil? čemu? Jože. A, tako! Zastavica. Ktera vina našim nemčurjem ne diše? •e u i A-omop u?[suaAoi§ Naznanilo in prošnja. Ker smo, kakor iz dozdanjih listov razvidno, namenili se, kroniko škandalov naše dežele sestavljati in priobčevati vestno vse take dogodbe, ki deželi naši niso v prid in ne na čast, ter s tem take madeže po mogočosti zapisane ohraniti v domačem jeziku še potomcem, se obračamo s tem do vseh svojih prijateljev in takih, ki nam hočejo postati prijatelji, s prav nujno prošnjo, naj bi nam blagovolili poročati prav naglo vsak škandal, vsak pretep, prepir, poboj, tatvino — sploh vsako še tako malo nerodnost, n. pr. če se pastirji lasajo ali stare babe zmirjajo, in kar je takih mikavnih dogodeb več. Mi bomo vsako tako dogodbo zabelili in osolili po svoje ter natisnili tudi imena, da ostanejo svetu tiskana, dokler traja papir, in bo potem še sin ali unuk lahko bral, kdaj se je njegov ded ali oče kje tepel ali lasal. Tudi slava naše dežele bo po ti kroniki silno povišana. Mi potrebujemo takih reči veliko, ker smo lačni vsak dan, in če jih ni — no, saj je znan izrek: Sv. Matija Led pobija; Če ga ni, Ga pa nar’df. S tem pa nikakor nočemo reči, da, če škandalov gori omenjene vrste ni, naj bi jih naši prijatelji sami provzročevali, da bomo mi imeli vedno dosti gradiva za škandalozno kroniko, ktere smo se poprijeli bolj, kakor vsi drugi slovenski listi skup. Prosimo toraj! „Ljubljans1ei IAst“ vrednik profesor Šuklje. Današnji številki priložena je za naročnike druga pola povesti-. „Kako sem se jaz likal.“ Ker se jih zd-njo mnogo oglaša, prosimo, da si jo vsak, kdor jo hoče dobivati, brž naroči, da vemo, koliko iztisev bo treba; če poidejo, ne bomo napravili druzega natisa. Prva pola je še dobiti. Kdor pošlje goldinar, dobi s prihodnjim listom vse tri, dozdaj izšle pole. Prvo številko tega lista poslali smo vsem naročnikom starega „Brenceljna“ kdorme misli sprejemati ga in naročiti se, naj ga pošlje nazaj. Prijatelje pa prav lepo prosimo, naj nam pridobivajo naročnikov, da bo novi „Brencelju mogel bolj veselo brenčati, kakor stari. — Drugi list pride 25. t. m. z veliko podobo. — Vse drugo je naznanjeno na prvi strani. „ITe v Ameriko!“ Povest Slovencem v poduk. Cena 1 goldinar. Dobiva se pri oprravništvu Novega „Brenceljua“f ključarske ulice št. 3., v „katoliški bukvami" in v Blaznikov! tiskarni v Ljubljani. »Ljubljanske slike" in pa »Petelinov Janez" se dobivajo še; slike po 60 in 70 kr., povest „Petelinov Janez" pa po 40 in 50 kr., ravno tako je še nekaj »Koledarja", »Ričeta iz Žabjeka" in pa »Povesti iz sod-nijskega življenja" po 20 kr.; vse to pri opravništvu Novega „ Brence\jna<(. Novi »Brencelj" piše: (Iz zapuščine za starim.) Gosp. J. G. v L. Vaše poslano „iz Š.“ smo nekoliko prenare-dili, ker je bilo prehudo in bi bilo speklo marsikoga. Saj veste, kaj sc zgodi, če se dregne v sršenovo gnjezdo. V drugem lepa hvala, pa še kedaj kaj! Gosp. F. T. v S. Stari „Brenceij“ Vani ne more veš odgovarjati, ker je šel v krtovo deželo, kakor berete na prvi strani. Naročil pa je, povedati Vam, da je Vaš spis prejel, pa ga moral vreči v koš, ker se s takimi zadevami ne bi pečal, če bi prav še živil. Doma se skampijajte, doma, Vas bo videlo le par sosedov, ne pa ves svet. Gosp. J. M. na M. Hvala za obžalovanje! Toda ali Vam ni znana francoska „Le roi est m ort, vive le roi!“ Če pa ne umete francoščine, bodi Vam to podomaeeno, namreč: „Breneelj“ (stari)jeTnrtev, živi „Brencelj“! (novi) Toraj niš se ne bati! Gosp. 31. J. v B. Zakaj je stari „Brencelj“ poginil ? To vedo najbolje tisti, ki so mu naročnino obetali, a ne plačali. Če pridejo zdaj komu drugemu v klešče, bodo že cvilili, ker jih bo huje stisnil, kakor jih je stiskal „Brencelj". Gosp. A. L. v K. Kurja vas je lepa vas, a vendar takih ljudi nima, kakor ste Vi. Da bi Vam knjigo „Ne v Ameriko“! poslali le „za prebrati" in če Vam bo všeč, jo hote kupili? Take „pokušnje“ so le pri vinu, pa še tam ne dobite k oj celega soda, ampak le kozarec. Pošljemo Vam toraj za „pokušnjo“ le zavitek knjige, če hočete knjigo, si jo pa naročite ali kupite za 1 goldinar našega denarja, pa le kmalu, ker bodo pošle. Gosp. P- H- v L. Stari »Brencelj “ Vas pozdravlja z unkraj groba, že veste, zakaj! ■•■■■■■ v ■-■■ ■■■ :::: :: w:::: Za žejne in druge.