
■

limit?#.

Prvi »lei:

Občni pregled. — Jugoslovani: Slovenci.
Hrvati in Srbi. Bolgari.

Z dvema zemljevidoma.

Spisali -r

Janez Majciger, Maks Pleteršnik
in Božidar Raič.

Založila in na svitlo dala

MATICA SLOVENSKA.

Tisk Blaznikov v Ljubljani.

Vvod, spisal Janez Majciger.

Slovenci )

TT  . . „ ,. / spisal Maks Pleteršnik.

Hrvati in Srbi \

Bolgari, spisal Božidar Raič.

Narodopisni zemljevid slovenske in hrvatsko- j

srbske zemlje ’ narisal Maks Pleteršnik.

Narodopisni zemljevid bolgarske zemlje )

76'lUl

Občni pregled.

V v o d

fSp>lovani, ta velika betev indoevropejakega debla, se raz¬
širjajo po vzhodni Evropi in sosednem delu Azije, po jugovzhod¬
nem koncu Evrope (Balkanskem polotoku) kakor tudi po srednjem
jenem delu kot ostanki narodov slovanskih nekdaj dalje na zahod se¬
gajočih. Slovani tedaj zauzemajo dežele od Sumave na vzhod noter
za Ural k mejam činskim, od morja Baltiškega in Ledovega k
morju Jadranskemu, Egejskemu in Črnemu v številu 86 milionov
duš.

I. Na vzhodu prebiva naj številnejši narod slovanski, narod
Ruski,  kteri razpada na dva glavna oddelka: Ruse (Veliko-
r u s e) in R u s i n e (Maloruse in Beloruse) okoli 56 mil. duš.

II. Na jugu so Slo venci  (U/j, mil.) Hrvati  in Srbi (6 mil.)
Bolgari  (6 mil.); vseh Jugoslovanov  je okoli 14 mil.

III. Na zahodu prebivajo Čehi (Moravani in Slovaki)
7 mil. Polaki  9 mil. in ostanki nekdanjih polabskih Srbov  v
Lužici (150000). Baltiški Bodrici in Lutici  (Veleti) so deloma
izginili, deloma premenili se v Nemce.

Glede vere  so Slovani veči del pravoslavni,  62mil. (Rusi,
Bolgari, Srbi) grškozjedinjeni  (uniati) 3 mil. (nekoliko Rusi-
nov in Srbov), rimskokatolški  19 mil. (Čehi veči del Slovakov,
Polaki, Slovenci, Hrvati in Bolgari — Pavlikiani) protestanti
1V 2  mil. Srbi lužičanski večidel, Slovaki manjši del in nekoliko
Čehov, Polakov in Slovencev, mohamedanci,  skoro 1 mil. (hr¬
vaški in srbski žlahtneži v Bosni, Hercegovini, Stari Srbiji, Bol¬
gari — Pamakovci).

Po državah  prebiva Slovanov v Ruskem  58 mil. (Rusi,
Polaki in naselbe Srbov in Bolgarov) v Avstriji  16y a  mil.
(Čehi, Moravani, Slovaki, Polaki, Rusini, Slovenci, Hrvati, Srbi
in nekoliko Bolgarov, na Nemškem  (Pruskem in Saksonskem)
2 1 /,, mil. (Polaki, Srbi Lužičanski in nekoliko Čehov) na Turškem
(na Srbskem, v Črni gori in Rumunskem) 9 mil. (Bolgari, Srbi
in Hrvati).

Slovanstvo,

1

A« Zgodovina Slovanstva«

I. Pregled naj starših zgodeb Slovanskih.

Od prastarih časov krijočih se v nedosegljivem mraku pre¬
bival je veliki in ljudnati rod Slovanski  v vzhodni Evropi v
pokrajinah namakovanih od rek Dnjepra, Visle, Odre in Donave
od samega morja Jadranskega globoko za Tatre k vrhovom Dnje¬
pra in k jezeru Umenskemu (Mojsku) in sicer vprosred sorodnih
rodov Germanskega  (Nemškega nazapaduv Poodriju), Litev-
skega  na pomorju Baltiškem, in Trako-Ilirskega  (v Po¬
donavju) ; na severu in na vzhodu je sosedoval z tujim severskim
rodom Fin o v ali Čudo  v. Kdaj so Slovani, tako kakor Galci,
Nemci, Traki in drugi rodovi indoevropski (arski) iz srednje
Azije v Evropo prišli, ni znano: zgodilo se je to za časov pred-
historičnih, o kterih ni mogoče imeti natančnega znanja.

Izvirno se je nazival rod slovanski z domačim imenom Srbi
(t. j. rojaki); tujcem posebno Nemcem so sluli Srbi od pradavna
Venedi, Vinidi, Vindi.  Pod imenom tem (pomena neznanega)
bili so Slovani znani Grkom in Rimljanom (od VII. stoletja pred
Kr.), kteri so iz njih pobaltiških krajin dobivali jantar. Sosednjim
Skandinavcem so se imenovali Vane.

Po nekoliko več sporočil podava oče grške zgodovine Herodot
(v V. stol. pred Kr.). Pri njem se nahajajo nedvomljivo slovan¬
ski rodovi: Budini  nekde na Voliniji in Beli Rusi naseljeni
in sosedi jihovi Nuripo  Bugu, Narvi in Nurci. Južnejši rodovi
slovanski naseljeni po obeh straneh Dnjepra, bili so vpadli pod
gospostvo mongolskih Ščitov,  in zarad tega slujejo Herodotu
Sciti orači in poljedelci  (poznejši Pijani?). Od teh svojih
gospodov so slule vzhodne dežele slovanske še dolgo potem Scitija.

Novega prirastka so dobili Slovani zatatranski v IV. stol.
pred Kr. po nmogobrojnih rodovih slovanskih z Podonavja. Pridrli
so v polovici tega stoletja bojevni Galci (Vlahi)  v Panonijo in
Ilirijo in po mnogih bojih so tamošnje Slovane ali zatrli ali za
Tatre potisnili, in se deloma sami za njimi vrinili; tako Ombri,
in Kotini  nekde doPoodrija in Povislija, Bastarni in Peukini

1 *

4

k Dnjestru. Ali tudi v Podonavju in v krajinah podtatranskih,
kakor tudi najprej na pobrežju morja Jadranskega (Veneti), po-
zaostali so nekteri rodovi slovanski od bratov svojin oddeljeni;
imena Plešo (Blatensko jezero), Bistrica, Črna, Srbeč in d. nahajo-
ča se za poznejših dob v Podonavju pričajo o davnih jegovih pre-
bivavcih slovanskih. V ti dobi pa so izpotisnili tudi na severu bo-
jevni Goti  in drugi Nemci Venede z krajin jantaroplodnih v
Pobaltiiu globočeje v notrajne dežele in podvrgli so si Litvane.

Slovani tako i na jugu i na severu od sovražnikov obdani
in tlačeni razširjevali so se tim prosteje na sever in na severo¬
vzhod med slaba plemena čudska.

Nekteri rodovi slovanski na jugu so prišli pod gospodstvo
medskih Sar matov,  kteri potrevši ali podvrgši sebi Scite vsta-
novili so na pobrežju črnomorskem svoje kraljevstvo. Slovani in
jihove dežele so dolgo zaznamovane s tim imenom svojih gospodov
sarmatskih.

Z širjenjem rimskega gospodstva dobivali so Rimljani neko¬
liko boljše znanosti o Venedih ali Srbih. Pri Venedih, ktere Ta-
citus dobro posaja med Germane, Peukine, Sarmate in Fince na-
stopujejo tudi že jednotljiva plemena: Slovani  (Ilmenski), Kri¬
vi či, Veleti  (v sosedstvu Litve), Severjani,  tatranski Hor¬
vati,  Polaci i. d.

Ko so v drugi polovici II. stol. po Kr. germanski in galski
rodovi krdeloma se tlačili z P. odrija in od Baltiškega pomorja
na zahod, na jug, in v zraven tudi na vzhodu nekteri rodovi povol-
ginskih in uralskih Čudov, potisnili so se tudi Slovani, „severni
tujejezičniki (superiores barbari)" dalje na zahod med Odro in
Vislo, v kterih krajinah so se od pradavna mešali Nemci z Slo¬
vani (Suevi).  Takrat so se pomeknili tudi bojevni Veleti  do
Pomorja, Gote in druge Nemce izpodivši, Tudi na Rimljane so
trčili nekteri rodovi slovanski (v III. stol. po Kr.), kakor je ime¬
noma znano o Hrvatih (Karpih), kteri so z Bastarni in Nemci
vkup vojskovali se nekterekrati proti Rimljanom. (192—306.)

Po naseljenju Gotov na pobrežju Črnega morja je prišlo vsaj
del rodov slovanskih pod gospodstvo Gotskega kralja Ermanarika
(332—350), iz kterega so je osvobodili uraločudski Huni.  Go¬
spodstvo Hunov je bilo mirno, in razmere med obema narodoma
so bile dosti prijatelske; Slovani so od teh zvez z Huni dolgo
potem pri tujcih imenoyani bili z tem imenom.

Po razrušenju velikih kraljevstev Hunov in Rimljanov so se
jeli. Slovani širiti dalje na jug in na zahod do Podonavja in Po-
labja, kder so se javili deloma ko novi naselniki, deloma pa so
razmnožili zredčen tam v begu časovem živelj slovanski. Takrat
je tudi izginilo starodomače ime Srbov,  ko splošni naziv celega
debla in oviselo. je na nekterih rodih posebno polabskih in
južnih. Mesto njega nastopuje pri spisovateljih od VI. stol. po-

5

čenši vedno več naprej ime Slovani, Slavi, Sclavi, Scla-
vini, izvira nejasnega, prestari naziv roda vsedšega se okoli
Novgoroda in jezera Mojskega (pozneje Umenskega). Že v VI. in
VII. stol. se je delil veliki rod Vindov na dve glavni betvi: Slo*
vane in Ante. Slovani  so prebivali v severozapadnem delu
dežel slovanskih vsaj od Novgoroda na jezeru Mojskem (tako se
vsaj mora razkladati Jornandovo Novietunum a lacus Musianus)
na jugozahod k Dnjestru in Visli. Bojevni An ti so sedeli na po-
brežju Črnega morja od ustja Dnjestra globoko na severovzhod.
Nad njimi je gospodoval ok. 1. 384 po Kr. knez Bože, v kterega
deželo je Gotski kralj Vinithar vdrl, ga vjel in ga z sini in vel-
moži vred dal križati.

Ali že v VII. stol. se je zgubilo ime Antov potem takem po¬
polnoma in ime Slovani  zaznamuje pa več nekdajne Srbe kakor
pri domačih tako pri tujih spisovateljih. Tudi germansko ime Vi-
nidi, Vindi, Vendi  se nahaja redkeje, in oviselo je tako, kakor
ime Srbov, konečno na posameznih rodovih slovanskih, posebno
na rodovih baltiških, polabskih in na Slovencih korotanskin. *)

II. Notrajne razmere starih Slovanov.

Slovani spadajo po svedočbah naj starših izvirnikov od davna
v vrsto stalno naseljenih narodov,  različnih od kočevnikov.
Kakor je Tacitus pripovedoval o Venedih, da na razliko od Sar-
matov kočevnikov hiše stavijo in v njih prebivajo, tako so poznejši
Prokop, Jornandes in dr. ravno to potrdili. Stavljenje hiš vodi
ljudi k določenim mestom, obmejuje jihovo delavnost na tesni krog
domače vasi, kder si oni jedino z obdelovanjem zemlje morejo
sebi priskrbeti in zagotoviti potrebni živež.

Nagnjenost Slovanov k poljedelstvu  je delo same prirode,
nasledek dolgega jihovega prebivanja v pokrajinah k poljedelstvu
v Evropi naj ugodnejših, v pokrajinah Vislanskih in Dnjeprovskih.
V ti pradomovini Vindov je že za časov Herodotovih cvetela
oratev in kupčija z žitom: v krajini Budinov se je nahajalo ve¬
liko leseno mesto, obiskovano in veči del tudi naseljeno od samih
kupcev grških. Vse pri njih je merilo k temu poslovanju, vse je
mu bilo primerno; prirojena mehkost jihovega značaja, šeg, na¬
gnjenost k življenju svobodnemu je jedino v samem poklicu kme-
tovavskem mogla najti upokojenja. Razdrobljenje jihovo na male
in neodvisne občine, in ljudovladna uprava domača je ustavljala

*) Daje oblika Slovani, Sloveni, Slavjani izvirno domača,
oblika  pa  Slavi, Sclavi, Sclavi ni i. t. d. tujka, obširno dokazuje
Šafarik v Slovanskih Starožitnostih §. 25. Č. 8.

6

vsaktero odtrgan j e od poljedelstva. Sam naposled poljedelstvu nad
mero prijazni način stavljenja hiš v znamenitem oddaljenju od
sebe, tako, da je vsaka rodbina v sredi svojih polj in posestev
prebivala, kar še dan današnji pri južnih Horvatih in Srbih, kakor
tudi pri Lotiših Staroslovanom sorodnih nahajamo in, kteri je
nekdaj po Prokopu bil vsem Slovanom občen, daje o tem jasno
svedočbo, da je prvotni in glavni živelj Staroslovanov, iz kterega
so se še le vsi ostali izvili, bilo poljedelstvo in gospodarstvo.
Ljudstvo v resnici se z tim pečajoče krotko, mehko, izobraže-
nejšim tujcem negrozno, marveč pristopno in gostoljubno, ni moglo
dolgo brez drugih ugodnosti življenja iznajdeb, rokodelstev,
kupčij stva  i. t. d. ostati. In zares že pri najstarejših Slovanih
nahajamo sledi ne zadnjega družbinskega izobraženja, obrtništva
ali rokodelstev, umetnosti in nravne zvednosti.

Prirojen jihov značaj  celo neprijatelji jihovi hvalijo.
Prokop o njih pravi, da niso zlobni in zvijačni ampak iskrni (od¬
kritosrčni) in priprosti in Mauricius, da so inostrancem dobrotljivi,
z marljivo skrbijo za njihovo ohranitev skrbeči, iz mesta v mesto,
kamor za svojo potrebo idejo, je spremljajoči. Potem tedaj pri-
prostost brez zlobe in zvijače, iskrnost in lagodnost in človečnost
so bili glavni znaki v nravnem značaju narodov slovanskih.

Jihovo naboženstvo, prava, običaji in sam način
živenja  je bil povsodi takega duha navzet.

So dokazi, da so Slovani častili j edinega naj višega
boga,  stvarnika nebes in zemlje, poleg kterega so še manjšim
bogovom, kakor posrednikom med njimi in onim naj visim, žrtve
prinašali, obstoječe v govedih, ovcah in drugih živalih in plodih
zemlje. Ubijanje ljudi v žrtve bogom pri njih ni imelo mesta,
akoravno je pozneje iz tujine k nekterim jihovim betvam na bal¬
tiškem pomorju in v Rusiji ta krvavi obred vpeljan bil, se vendar
tudi tukaj ni za stalno vkoreninil. Verovali so v življenje duše
po smrti in prihodnjo plačo za dobra in zla dela.

Uprava občnih stvari  je ležala v rokah naroda samega
(iv drjfioxQari((. nalaiov §loriovai,  pravi Prokop) čeledni očetje so
vladali neomejeno svoje rodbine; izbirani in postavljeni od njih
na narodnih zborih ali shodih (večih) starešine, vojvodi, knezi
pozneje z različnimi drugimi imeni, kakor lehov, pano v, vladik,
županov,, bojarov, knezov i. t. d. imenovani so oskrbovali stvari
domače in. občne, naboženstvo, red, pravo, sodbe, kupčijo in obrt¬
ništvo,, vojskovanje in sklepanje miru z tujci. Ni dvombe, da so
Slovani, že v prastari dobi davno pred izstopom iz prvotnih se¬
dežev imeli svoje lastne zakone in prava,  kteri so deloma
ustmeno . od pradedov na sine prehajali, deloma pa tudi vsaj v
svojem jedru, od duhovnikov v pismu vajenih na deskah pisani
ali rajši v podobi run načrtovani bili.

7

Vsi Slovani so bili sicer v prvotni dobi, kar se tiče svo¬
boščin in prav jeden drugemu ravni,  vendar se zdi, da se je
različnost stanov in podedovavnost naj višega dostojanstva v deželi
brez ujme ljudovlade pri nekterih posebno z Nemci sosedujočih in
z njimi se mešajočih pokolenj že jako davno vkoreninila. Da v
najdavnejši dobi robstvo in sužanstvo vtem  smislu, v kterem
pozneje te besede rabimo, pri Slovanih v obče govoriti skozi in
skozi ni mesta imelo, je stvar gotova. Vsi Slovani od naj višega
deželnega dostojnika noter do najprostejšega seljaka so vživali v
svoji domovini jednakih svoboščin. Celo tudi takrat, ko je pri
Slovanih vrsta plemenitnikov in gospodov nastala, so ljudje slo¬
vanski v vrsto plemenstva ne spadajoči ostali svobodni, akoravno
je jihova osoda in razmere k ostalim bratom skoz to naposled k
veliki premeni priti morala. Robstvo in sužanstvo je prišlo k za¬
hodnim Slovanom še le pozneje od Nemcev, k južnim od Grkov
in Vlahov. K naj davnejšim vstanovitvam narodov slovanskih je
spadalo sledeče važno pravilo, da je Slovan ožnik ali jetnik, bodi
si v kterikoli oblasti, kakor hitro je stopil na zemljo slovansko, v
tem trenutku prenehal biti nesvobodnik niti je imel še kdo pravice
do osebe njegove. V oziru tujezemskih nesvobodnikov jednako
ljudsko pravo omenja cesar Mauricius. Jetnikov in ožnikov pre
ne držijo v večnem porobstvu kakor drugi narodi ampak le do
odmerjenega časa dajajoči jim potem na voljo, da bi, če hočejo,
odkupivši se povrnili se k svojim, ali pa ostali pri njih ko svo¬
bodni in prijatelji.

Preskrbovanje starcev, nedožnih (bolnih) in siromakov je bila
glavna dolžnost in občna čednost Slovanov: v deželi jihovi ni bilo
videti niti beračev niti potepuhov. Nadobičajno prijaznost jihovo
k prišelcem in gostom iz prirojene ljudstvu slovanskemu dobrot¬
ljivosti in žlahtnosti srca izvirajočo in vrh tega še z vlastnimi za¬
koni za sveto dolžnost potvrdjeno, celo neprijazniki jihovi Mau¬
ricius, Helmold i. d. na naj više povzdigujejo.

Mmogoženstvo splošni običaj tedajšnega veka ni bilo sicer
pri Slovanih prepovedano; je pa stvar ne le prirojena ampak po
svedočbah poznejših pisateljev zagotovljena, da se je večina ljud¬
stva držala jedne žene, in da se je veče število žen le premožnim
vladarjem in gospodom dovoljevalo. Žene jihove pa niso bile
stražene niti zaklenjene kakor pri vzhodčanih: ampak prosto je
jim bilo stopiti po volji kakor pred domače tako pred goste pri-
šelce. To varovanje prirojenega prava slabejšega spola daje jasno
spričalo o nravni jihovi izobraženosti.

Razun pokojnega pečanja z poljedelstvom, bčelarstvom, pa¬
stirstvom in lovstvom so Slovani vsak čas javili nagnjenost k
obrtništvu in kupčij stvu.  Sodččemu po položenju jihovih
dežel in jihovih okolnosti se zdi, da se je že v nedosegljivem
mraku davnovekosti veliki del kupčijskega obrtništva med Azijo

8

in zahodno Evropo ali nahajal v rokah jihovih ali pa vsaj po¬
sredno skozi jihove dežele šel. Besede kakor knjiga  — kineško
king, šel k — sericum, od imena Seres t. j. kinežani, m^dri —
mandarin (uradnik ali moderc kineški) slon, velblod,  raj  in
dr. kažejo na dobo cvetočega nekdaj občevanja med vzhodom in
Slovani. Kupčija z jantarom  je bila le v početku v njihovih
rokah, pozneje pa je vsaj deloma skozi njihove dežele šla. Od njih
se je kožuhovina, žito, med, vosek, izdelki leseni i. t. d. k drugim,
na vzajem od drugih k njim plodi prirode in obrtnije tujih dežel,
zlato in srebro, svila, orožje i. t. d. izvažala in privažala. Za časa
Herodotovega je cvetela kupčija na Boristenu (Dnjepru in Bere-
zini) obivanem od Slovanov. V I. stol. pred Kr. omenjajo se vin-
diški ali slovanski kupci priveslavši po morju Baltiškem zarad
kupčije do tujih dežel. Odtod so povstala pri njih v obilnem šte¬
vilu kupčij ska mesta,  ktera so že od časov nepomljivih vzrastla
na znamenito ljudnatost, bogatstvo in obrtnijo. Vsa veča mesta
in mestica na Ruskem, Polskem in v Pomorju i. t. d. so cvetela
že davno pred prijetjem kristjanske vere, tako, da se jihov po-
četek in rast ne brez razlogov more položiti nazaj, noter do naj
starejših časov. Ta mesta so bila vsled ravnega in lesnatega zna¬
čaja dežele, lesena.

Od II. do VII. stol. po Kr. nahajamo različne sledi in sto¬
pinje, da so Slovani na severu in jugu od Skandinavcev in Grkov
bili čislani za narod zveden imajoč nauke in pismo. Duhovniki in
modrijani so glavni obseg jihovih narodnih prav na drevenih
deskali zapisovali, z pomočjo vlastnega runskega pisma prihodnost
prerokovali in skrivno razodevali in morda izvoljene iz ljudstva
nekoje nauke in znanosti posebno naboženstvo, lekarstvo, pesništvo,
časoštetje i. t. d. podučevali. V skandinavskih pripovestih in spo¬
ročilih se Vani t. j. Vindi opisujejo za ljudi razsvetljene. Do Va-
naheima t. j. do dežele Vindov so izpošiljali Normani po pred¬
stavah bajepiscev svoje boge in slavne može po nauke modrosti;
od Vanov so prijeli nektera božanstva, obrede in posamezne izraze
vztegajoče se k predmetom obraženosti kakor tor g (trg), s er kr
(sraka — srakica = srajca), pfluac  (plug), t rumba  (tromba),
crosna, krušna  (krzno) i. dr.

V narodnem pesništvu, v spevu, v godbi in
plesu,  sodč po sporočilih Teofilaktovih o njihovih poslancih k
Avarom, o spevih slovanskih bojevnikov, in po prislovici latinskih
s pisatelj e v na početku srednjega veka (Slavus saltans) in mnogih
drugih okolnostih prekosovali so Staroslovani vse druge evropske
narode. Da so v mnogih rokodelstvih,  posebno v tesarstvu,
kovaštvu, v staviteljstvu in ladjetesarstvu, v jirharstvu in jerme-
narstvu, rudarstvu in rezbarstvu i. t. d. si pridobili nevsakdanje
izurjenosti, je stvar dognana. Že v prvi polovici VI. stol. niso se

9

le Avari ampak celo Grki posluževali jihovega delanja in naprav-
ljanja ladij.

Narod, kteri vdavši se poljedelstvu in obrtništvu in nepoznaje
neobmejene samovlade, se je sam navadil ocenjevati nasledke
vsakterega podvzetja, in kakor do napad o vanj  a nima volje in
sposobnosti, tako običajno previšuje druge v obrambi  svoje do¬
movine in v varovanju svojih svoboščin. Ta resnica se potrduje
po zgodovini Slovanstva. Kar Tacitus o vojni hrabrosti tedajšnih
Venedov, v čemur so bolj Nemcem nego Sarmatom podobni, metno
gredč omenja (da se bojujejo kot pešci in se poslužujejo ščitov)
zavrača prazno povest pristranskega Jornanda o nesposobnosti in
nevkretnosti Slovanov v orožju, ktera se pa še vrh tega po raznih
in mnogobrojnih spričalih drugih mu sočasnih in poznejših spisa-
teljev o nepremagljivi hrabrosti in moči Slovanov kot neresnična
pokazuje. Iz opisovanja vojne sposobnosti Slovanov pri Mauriciu
je dosti jasno, da so se odlikovali ne le po osebni hrabrosti in
moči ampak tudi po zdravem preudarku, okretni vajenosti in vojni
premišljenosti. Kako so bili navajeni v ogromnem številu stopati
v boj, moremo soditi iz tega, kar Konstantin Porfirogeneta o šte¬
vilu bojevnikov pri južnih Horvatih pripoveduje. Vojske Slovanov
z svojimi sosedi so bile večidel vojske obrambe ali povračbe.

Dve glavni napaki ste bili v nravnem značaju Slovanov.
Prva izmed njih že od cesarja Mauricia na koncu VI. stol. očitana
in iz lahkomiselnosti jihove izvirajoča je: da so Slovani zavidni
sebi vedno med seboj v neprestanem razporu in raz¬
trganosti živeli.  Na neštevilne male občine razdrobljeni in
razkosani so živeli brez skrbi in marnosti za sedajnost in bo¬
dočnost, za svojo slavo in srečo svojih potomcev in nikdar se niso
mogli povzdignoti k višemu političnemu duhu, k zjedinjenju vseh
namenov, k zadušenju osebnih strasti in sovraštva za domač blagor
in proti tuji premoči. Druga napaka, imajoča svoj izvir v živi
jihovi domišljiji ali v preveliki vnetljivosti zvunajnih utiskov in v
neki tekavosti čustva za posnemanje brez vstavljanja ne tem jedi-
nem, česar je najbolj potreba, to je nevrejena ljubezen do
tujezemstva,  k kteremu so se srca slovanska od vekov nagi¬
bala, tako da jim je vse inostransko vedno bolj bilo po godu nego
damače, tuji jezik in način živenja zmirom bolj priljubljen nego
vlastni in materni. Že Tacitus očita Venedom, da so običaje svoje
z sarmatskimi nakvasovali.

Iz tega obojega je prišlo, da so Slovani narod tako velik,
ljudnat in razširjen že v prastari dobi tako lahko kteremukoli
dobro družnemu bodi si manjšemu narodu, Celtom, Ščitom, Sar¬
matom, Gotom, Hunom, Avarom, Kozarom, Bolgarom i. dr. v
podloštvo in službovanje prihajali in svadivši se med seboj, sebi
rajši (gospode) vladarje in odiravce iz tujine poklicevali iz Var-

10

jagov, Bolgarov, Frankov i. dr., kakor da bi se bili pustivši svoje
medsebojne razpore na strani drug drugemu podvrgli.

III. Slovanske stai*ožitnosti. *)

Predniki Slovanov so v pradavnih časih prebivali med gor¬
njim Donom in^Vislo. Herodot pa pripoveduje, da so se na se¬
vernem bregu Črnega morja nahajale naselbine grške, kterih de¬
lovanje je daleč na sever, do krajin Ščitov, in kolikor se soditi
sme, tudi Slovanov segalo. Ako tedaj hočemo naj davnejše gmotne
spominke Slovanov preiskovati, moramo k onim pokrajinam svoje
poglede obračati in na razliko gledati, ktera med grškimi, scit-
skimi in temi spominki vlada, ki so od onih različni in lastni raz
na sebi imajo in za ostanke rodov slovanskih veljati morejo. Na
polnočnem bregu črnega morja nahajajo se' marmorove deske z
grškimi napisi in z izbuknjenimi obrazi starovinskega lica, novci
in okrasi grški, kar priča o gospodovanju grškega življa v onih
pokrajinah. Podobni spominki grške umetnosti nahajajo se poleg
orožja in strojev barbarskega lica v guberniji Jekatarinoslavski v
kurhanih Ščitov t. j. v grobih na poseben način z velikih kamenov
napravljenih, iz česar sklepamo, da se je v onih pokrajinah izo¬
braženost grška z življenjem scitskih barbarov srečavala. Čim
dalje pa preiskovanje starinoslovsko k severu stopa, tem več se
pozgubivajo iz mogil spominki helenski in scitski, redki sledi ji-
hovi se še pokazujejo v guberniji Kijevski; dalje pa na Beli Ru¬
siji in na obeh stranih Visle se ti spominki pogrešajo popolnoma;
za to pa se množi število mogil in grobov, obsegajoči kameneno in
železno orožje in stroje, steklene in jantarove okrase, bronzove
kroge, naušnice in prstene, kakor tudi glinaste posode, kterih je
navadno veča v sredi okoli nje pa več manjših. V drugih mogilah
se pa prikazujejo na dan kostnjače z podobnimi bronzovimi in
steklenimi okrasi previdjene, pri kterih se posode glinaste naha¬
jajo. Bronzi v teh mogilah najdeni se skladajo iz medi, cina, olova
in znamenitega dela iz cinka; posode iz mogil polskih dobljene
imajo dna čestokrat z posebnimi znamenji previdjena.

Vidimo toraj,. da kurhani in mogile potvrdujejo z svojim
obsegom, kar iz naj starejših sporočil zgodovinskih na jasno stopa,
da je tedaj na bregu Pontskem živelj grški vladal, čegar vpliv
je do3ti daleč na sever segal, in dalje nahajamo kako sledi jegove
nagloma redkeje postajajo, dokler da se umaknejo popolnoma sa-

*) Tukaj je govorica le o gmotnih starožitnostih paganskih, kajti
starožitnosti srednjega veka spadajo veliki del k spominkom umetnosti
posameznih narodov slovanskih.

11

morodnemu življu slovanskega prebivavstva. Prevdarivši pa, da
so se rodovi slovanski noter do Baltiškega morja, na zahod k
ustju Labe k Moganu, k planinam Tirolskim in na jug k morju
Jadranskemu razširili, moramo spoznati v pravokih mogilah na
onem razseglem prostoru se vzdvigajočih gmotne starožitnosti,
ktere so podobne spomenikom dobljenim iz grobov v praslovanskih
pokrajinah med Vislo in Dnjeprom.

Ker se pa nahajajo v pravekih mogilah v Franciji, v An¬
gleškem, Nemškem, na Češkem, v Maravskem, na Ogerskem in
Sedmogradskem, celi krogi, meči, srpi, noži, sekire (tako imeno¬
vane celtke in taranbalta — sekire z bronza, kteri se sklada z
medi in cina, običajno v razmeri do 10:1) pri kterih bronzih po¬
grešamo stvari železne; iz česar sledi, da prihaja tako orožje in
take stvari, iz veka, ko narodi v sredini Evrope prebivajoči še
železa niso poznali. V drugih grobih paganskih po onih pokra¬
jinah se nahajajo poleg krogov, sponek, naušnic in okrasov iz
bronza, po licu in složenju svojem od snovi onih starejših izdelkov
bronzovih se ločečih, stroji, meči, noži, sekire, sulice iz železa
narejene. Starožitnosti oboje vrste se je na svitlo spravilo v pre¬
obilnem številu v pokrajinah sredoevropskih in v deželah zahodnih
Slovanov, v kterih so v drevnejših dobah razni neslovanski
rodovi prebivali. Naloga starinoslovja slovanskega je tedaj usta¬
noviti in zaznamovati, kteri izmed onih grobnih spominkov z svo¬
jim izvirom segajo do predslovanske dobe in ktere izmed njih se
za ostanke narodov slovanskih  smatrati smejo.

K razrešenju tega vprašanja pomaga naj več regresivno ali
natražno preiskovanje starinoslovskih reci. Zaznamovaje tedaj,
kako se v domovini naši v grobih drevnejše kr sanske  dobe
nahajajo obroči, naušnice, spone, stekleni okrasi i. t. d. ktere so
popolnoma podobne rečem te vrste v mogilah, o kterih pagan-
skem  izviru pričajo posode z pepelom sožganih mrličev napol¬
njene, ne moremo dvomiti o tem, da so te mogile nad ostanki
Slovanov za poslednje dobe paganske bile nasipane. Označivni
znaki  te poznejše dobe poganske so obroči in naušnice z bronza,
kteri je po primešanem cinku podoben činu in kterih konci so
na podobo S zaviti;  nekteri izmed takih krožkov so z sre-
berno preobleko preblečeni, drugi pa iz čiste medi narejeni in
pozlačeni. V grobih kakor poslednje paganske tako drevnejše
kršanske dobe našle so se na Češkem posode iz gline na lončar¬
skem krogu delane, ktere imajo na spodnji strani dna vtisnjene
znake  skladajoči se iz krogov, četverovoglov, morjih nog in črt
na način križa, kolesa i. t. d. položenih.

__ Ako se ogledamo po starožitnostih v drugih slovanskih po¬
krajinah, vidimo, da so tam reči onim celo podobne v grobih naj¬
dene bile, posebno pa, da je na Polskem bilo najdeno obilno posod
z znaki na dnu in sicer kakor v grobih iz kršanske tako poz-

12

nejše paganske dobe prihajajočih. Poleg označivnih onih krogov
in posod nahajajo se v mogilah paganskih krogi navratni (grivne),
sponke, verižice, na kterih so lepšavne ploske obešene, bronzova
kovina pasov, drati na način cevek zvarjeni, koralde iz stekla in
nježne gline, biseri jantarovi, in v obče stvari, kterim podobne so
se tudi v grobih našle, kteri so kroge z zapono gadovito (S) in
posode z znaki obsegovali, iz česar sledi, da so te mogile, če bi
se ravno označivni znaki onih ne nahajali, vendar le za paganske
pa starejše  dobe nad ostanki Slovanov nasipane bile. V bronzih
te starejše paganske dobe ne nahajamo še cinka, kterega mesto
običajno olovo  (svinec) zastopuje. Iz medi, cina, in olova pa
skladajo se navadno tudi bronzi tako imenovane merovinske
dobe (V.—VIII. stoletja) kteri so bili na Angleškem, Francoskem,
na Nemškem in v drugih krajih iz grobov dobljeni in kteri po¬
sebno obliko in označivne čudovite načine olepšanj na sponkah,
zapinjalih, presekah, in pasih i. t. d. kažejo, in se zavzetno in te¬
meljito od bronzov slovanskih ločijo. Mogoče je tedaj že sedaj z
gotovostjo izreči, ktere vrste so bronzi in ž njimi vred v pagan¬
skih grobih na svitlo spravljene starožitnosti v obče paganskim
Slovanom pripisovati smemo in z tim vred označiti in pregledati
preobilno zalogo gmotnih spominkov paganskih Slovanov v temnem
krilu grobov noter do našega veka ohranjenih. Iz takih stvari
smemo soditi o obredih pogrebnih  in nekoliko vsaj o kroju
paganskih Slovanov; kajti le reči iz snovi glodajočemu času klju¬
bujoče t. j. iz kamna, bronza, železa, gline in stekla so se v le¬
žiščih grobnih ohranile, ko so se med tem odevi iz platna, sukna,
kože in drugega že davno v prah razsule. Ali namen starinoslov-
stva narodnega ni, da bi se starine iz grobov dobljene samo po¬
pisovale in po zvunajnosti in izviru svojem v zbirkah urejevale;
ampak namen j-go v dalje sega in dobiva viši pomen. Premišlju¬
joči tedaj o starinah gmotnih paganskega veka vidimo, kako se
tedaj pogled v delokrog praktičnega življenja prednikov slovanskih
odpira. Kajti gotovo k zgotovljenju okrasa iz zlata, srebra in
bronza, lišpa in posod iz stekla, železnega orožja in strojev, kakor
tudi posod iz gline, čestokrat okusno ozalšanih, je potrebno bilo
izurjenih rokodelcev in umetnikov, kteri so oblike takih reči na¬
risati in deloma v vosku ali glini izvesti znali. Morale pa so se
različne snovi, kakor gre, pripraviti, da bi bile k narejanju orodja,

f iosode, lišpa i. t. d. pripravne, prej nego se je na resnično izde-
ovanje takih reči roka položila. K vsemu temu je bilo potrebno
mnogo skušenosti in znanosti, različnih strojev, orodja in mnogo-
brojnih sredstev tehniških. Nahajajo se na primer med starinami
češkimi krogi iz močnega železnega gladko izdelanega drata, kteri
po tvrdjenju poznateljev jako znamenitih ni bilj drugače, nego
na ta način potegnjen, na kteri se še zdaj v železnih plavžih drati
potegujejo. Iz vsega je jasno, da so Slovani rokodelstva vrše de-

13

lavnice in celo plavže imeli, v kterih so razne reči iz kovine,
gline, stekla, in drugih snovi izdelavah.

Premislivši to, vidimo kako naglo obraz praktične delavnosti
praočetov slovanskih iz megle neznanosti na svetlo stopa in kako
starine iz grobov dobljene preobilno tvarino k slaganju kro¬
nike dela  prednikov paganskih podajajo. V takem preiskovanju
leži viši pomen in naloga starino slovstva slovanskega. Vsakako
pa je potreba, da se tega dela mnogi preiskovavci, različnih betev
znanstvenih lotijo in z krepko marljivostjo k preiskovanju in raz¬
biranju teh starožitnosti obrnejo. Kajti pomočke in sredstva
za izpolnovanje te naloge obsegajo ne le primerjajoče starinoslovje,
ampak tudi prirodoslovje, ločba, tehnologija, kakor tudi narodopis
in potopisi obsegajoči sporočila o načinu, po kterem tuji oddaljeni
narodi tkanine, orodje in stroje narejajo. Starožitnosti Slovanske
ponujajo tudi neposredna očividna spričala o razvoju omike Sjo-
vanov, spričala, kterim podobnih bi v zgodovini zastonj iskali. Že
sam jezik slovanski zapira v sebi jasno potrjenje tega, kar iz
preiskavanja gmotnih starožitnosti na dan prihaja in sicer v be¬
sedah jednako se glasečih v vseh narečjih slovanskih in segajočih
na poznamenovanje snovi, strojev, in reči sploh izpeljevanju po¬
ljedelstva, rokodelstev, obrtništva, v domačem in javnem življenju
potrebnih na primer: plug, ralo, lemež, železo, kosa,
dleto, klešče, sekira, j igla, žlica, voz, kolo, stol,
roba, riža  (dolga obleka), platno, sukno, plašč, obroč,
prsten, pečat, remeslo, kovar  (č), lončar, suknjar,
tkalec, zlatar  i. t. d.

Kar se tiče načina pogrebov in oblike grobov  slo¬
vanskih, na ktero so dosedaj starinoslovci naj bolj gledali, je do¬
kazal slavni, češki starinoslovec Vocel, da lice grobov in način
pokladanja pozostankov zamrlih v zemljo, ne podavajo nobenega
znaka, po kterem bi se soditi moglo, ali je grob in starine v njem
založene slovanske ali ne. Kajti skozi in skozi sebi podobne po¬
sode in pepelnice, bronzove in stekleni lišpi in železno orodje se
nahajajo po celem Slovanstvu kakor v grobih, v kterih se naha¬
jajo posode z pepelom sožganih mrličev, tako pri kostenjačah v
krilu zemlje ležečih, kakor v mogilah iz same prsti nasipanih,
tako v grobih, kteri so bili z kamenjem in drvmi obloženi ali
pa tudi izobokani, da celo v grobih, kakor studenci izdelanih, v
kterih so pepelnice v vrstah bile postavljene.

K starožitnostim paganske dobe gre konečno še prištevati
nasipe iz prsti nasute in z prekopi obdane ali gradišča, ktera se
po vseh pokrajinah slovanskih po vrhih, otokih ali tudi v planinah
pri potokih vzdigujejo, in za ostanke bivših gradov, razseglejša
pa izmed njih za spominke nekdajnih mest slovanskih veljajo.

14

IV. Razširjenje Slovanov na jug in zapad.

Po padu kraljevstva Hunskega in cesarstva Rimskega so se
začeli Slovani v večih trumah pomikati na zahod in na jug po
vzgledu Nemcev stranama zavolj gostega obljudjenja jihovih do¬
movin, stranama tiskani od uraločudskih plemen, Hunov, Avarov,
in drugih.

Za gospodovanja Hunskega, na koncu IV. in v teku V. stol.
pp Kr. pomeknili so Slovani meje svoje na jug in vzhod, noter do
Črnega morja; pa hitro so uraločudski Ogri in Bolgari opustivši
dežele svoje na Uralu in Volgi preobladali pobrežje črnomorsko
in Taurido (ok. 474) in zamejili tako daljše širjenje Slovanov na
vzhod. Slovani so se tedaj tim bolj tiščali na jug do Dacije in k
Donavi tako, da je na razpotju V. in VI. stol. severno pobrežje
dalne Donave bilo v njihovih rokah.

Na zahodu  so postopovali Slovani še pozneje za narodi
germanskimi in galskimi dalje na zahod in na jug se pobirajočimi,
in v IV. stol., ako ne prej, zasedli so kraje na Odri; in pred
koncem V. stol. pomeknili so se noter do Šale, dolnega Labja in
zahodnega morja baltiškega in zraven še dalje na jug do gornjega
Labja in k Volta vi in Moravi, tudi do Bavarskega, Frankovskega,
Durinka, Saksonskega, do Helvecije in dr., da nektere rodovine
mogočnih Veletov so zašle do Batavije in Angleškega. Tako so
obljudnili Bodrici, Veleti, ali Lutiči, Srbi, Čehi in Mo-
ravani v svoje  poznejše dežele razširjajoči se na vzhod od Labe,
Šale in Sumave.

Slovani naselivši in naseljajoči se v Daciji so se od tod od
konca V. stol. in v preteku VI. vedno dalje na jug pomikali do
zadonavskih dežel cesarstva vzhodnorimskega, do Mesije, Tracije,
Macedonije, te dežele za stalno posedši, mnogobrojna plemena slo¬
vanska so se naseljevala tudi drugod v cesarstvu vzhodnorimskem,
Tesaliji, v Epiru, da v samem Peloponesu tako, da se takratni
»pisatelji grški pritožujejo na poslovanjenje celega Grškega. Posa¬
mezne rodovine Slovanov so se preselile ali preseljene bile do
Male Azije in Sirije. Med Slovani v Mesiji so vtemeljili 1. 678
samostalno kraljevstvo uraločudski Bolgari,  kteri so pa kmalu
izginili v številnejšem in obraženejšem plemenu slovanskem, za-
pustivši mu samo svoje ime.

V tem času k koncu VI. stol. imenovito po prehodu Longo-
bardov v Italijo (568) so se širili Slovani iz Podonavja in Pano-
nije, posebno po vzrokovanju Avarov v Panoniji gospodujočih,
tudi v krajine alpinske, v sedajno Avstrijsko, Štirsko, Korotansko,
Kranjsko, Furlansko, Istrijo, da celo do samih virov Drave,

Ti Slovani naselivši se v vzhodnorimskem cesarstvu, pa v
Panoniji in v Noriku imenovali so se prav z tim domačim imenom
doma in pri tujcih več nego kterikoli ini rod slovanski. Jezik,

15

kterega so govorili Slovani v vzhodnorimskem cesarstvu in kteri
je postal cerkevni jezik pri vzhodnih Slovanih, je bil poznameno-
van napored z tim imenom, „slovanski, slovenski" tudi takrat še,
ko so Slovani sami z nagla prijemali po svojih gospodih ime Bol¬
gari. V ožjem smislu se je imenoma severna Macedonja imenovala
dežela Slovanska, Slovani. Ne manje niso prenehali tega narod¬
nega imena rabiti še dandanas Slovenci  Korotanski, Štajerski,
Kranjski, Goriški in Ogerski. Razun teh so si ohranili tudi še
Slovani podtatranski, Slovaki do sedaj to ime, kakor so se ga po¬
služevali nekoliko časa še tudi Slovani Novgorodski.

V prvi polovici VII. stol. (634— 638) so mogočno nastopili
iz zatatranskih pokrajin Belih Horvat, in Belega Srbskega Hor-
vatje in Srbi  in prešedši Donavo so se razširili sred Slovanov
Korotanskih in vzhodnorimskih: polastili so se južne Panonije,
Dalmacije in Ilirije odtod Avare izgnavši.

Sedaj pa je bilo celo Slovanstvo zadeto v VI. in VII. stol.
tako kakor prej od gospodstva Hunov od podjarmljenja Avarov
(Obrov) roda uraločudskega, kteri so se ok. 1. 557 vzeli na Donu,
podjarmili na kratko Ante in Duljebe na Volini, potem pa se v
Podonavje obrnili in tamošnje Slovane kakor tudi Slovane na
češkem in Moravskem, v Noriku i. d. sebi v službovanje podvrgli.
Gospodstvo jihovo pa je tu uničeno bilo od kneza Sama (623), v
Dalmaciji in Iliriji od Horvatov in Srbov.

V VII. stol. je bilo končano to veliko preselovanje Slovan¬
stva na zahod in na jug. Slovani pa se pokazujejo v stol. VIII.
—IX. kot rod neizmerno razširjen, zaujemajoč, srednjo, jugo¬
vzhodno in vzhodno Evropo. Sedeži jihovi so se razprostirali od
Labe, Šale, Šumave, Ina in Alp do morja Jadranskega globoko
na vzhod k gornjemu Donu in doljnemu Dnjepru; od morja Bal¬
tiškega, jezera Ilmenskega na jug noter do morja črnega in
Egejskega.

Na zahodu so bili v sedajnem Holšteinu in Meklenburgu
Bodrici  (Borožani, Vogri, Varni, Polabci, Smolinci, Glinjani in
zalabski Drevani); med Labo in Odro in ob Baltiškem morju mno-
gobrojni rodovi Lutičev ali Veletov  (Kičani, Grezpenjani, Do-
lenčani, Ratarji, Ukrani in Lutiči na otokih Ranu, Volini in Ug-
nojmu, Havolani ali Stodorani, Brižani, Moračani, Sprevani i. dr.)
južno od Veletov med Salo in Bobrom po obeh straneh Labe po¬
labski Srbi  (Susli, Žitici, Nišani, Hutici, Glomaži, Milčani, Luži-
čani in dr.; na jug od Srbov Cehi  (Čehi, Lučani, ^Sedličani, Le-
muzi, Lutomirici, Pšonani, Horvati, Dudlebi in od Čehov na vzhod
po reki Moravi in do krajin podtatranskih Moravani in Slo¬
vaki,  kteri so se pa še dalje na jug do Panonije noter do jezera
Blatenskega širili. (Dudlebi). Razun te celine so prebivali obilni
naselniki teh zahodnih Slovanov še dalje na zahodu med Nemci

16

v Bavarskem, Frankovskem (Moganski in Radniški Srbi), v Du-
rinškem in Saksonskem i. t. d.

Na vzhodu od Lutičev in Srbov, severno od Moravanov in
Slovakov so prebivali v deželah po Odri in Visli se razdevajočih
v ti pradomovini slovanski (Belih Horvatih in Belih Srbih)
mnogoštevilni Lehi ali Poljani,  naj sorodnejši Lutičem, (He-
zani, Poljani, Pomorjani, Mazovani, Krakovski Horvati).

Jugoslovani  so se razširjali od dežel alpinskih, Donave
in Karpat k morju Jadranskemu, Egejskemu in Črnemu. V kra¬
jinah alpinskih na gornjiJDravi in Savi so bili Slovenci,  (Vindi)
v južnem Avstrijskem, Stirskem, Korotanu, Kranju, Furlanskem
in v Istriji (posamezni rodovi jihovi, Horvati, Stodorani, Suslii. d.).
Od njih na jugovzhod so bili Horvati panonski in dalmatinski od
Drave do Cetine, od morja Jadranskega k Vrbasu; Srbi  so pre¬
bivali v deželah južno od Save noter do Sarske planine in jezera
Skaderskega, od Vrbasa, Betine, in morja Jadranskega do Morave
in Ibra, v Zahlumju, v Nerečanih, Travuniji, Konavlju, Dukli ali
Zeti, Bosni, Srbskem. Na vzhod in na jug od Srbov je prebivalo
mnoštvo plemen slovanskih, deloma pod gospodstvom bolgarskim,
deloma v cesarstvu vzhodnorimskem, v stari Mesiji (na zapadu
Braničevci, Ručani in Timočani  v „dolni Moravi"), v Tra-
ciji (Zagorje, Dragoviči, Morava),  v Macedoniji (Slo¬
vani, Berzjaki, Smoleni, Sakulati, Dragoviči, Run-
hini)  potem pomešani z Škipetari in Grki v Epiru (Vajuuiti)
v Tesaliji (Velegostiči),  v Peloponesu (Jezerci, Milčani.)
Razun teh so bili še Slovani v Mali Aziji in Siriji. Na severu od
Donave v nekdašnji Daciji kakor tudi v jugovzhodnem kotu Pa
nonije. so prebivali Slovani in dalje (tropoma preselivši se za Do¬
navo in razmnoženi po Slovanih od Bolgarov obilno iz Zadonavja
semkaj preseljenih) pomešano z ostanki Avarov in z Rumuni;
omenjajo se tukaj Bodrici, Severani, in Milčani.

Na severovzhodu v krajinah zatatranskih, v ti pradomovini
Slovanstva, so stanovali poleg Lehov mnogobrojni rodovi slovanski,
kteri pa so prijeli ime Rus. Na rebrih Tater so bili Horvati,
po Dnjestru Tiverci in Ulici,  na Bugu Bužani,  poznejši
Volinjani,  med Bugom in Stirom Dule  bi  in na vzhodu od
njih Dr e vani  (Drevljani); na desnem bregu Dnjepi’a okolo Ki¬
jeva Poljani,  na levem po Desni, Šemi in Suli Severani,  od
njih na sever na Soži in Oki Radi mi či in Vjatiči,  naj vzhod-
nejša vejica slovanska; na gornjem Dnjepru m Dvini Krivi  či
okolo Smolenska in Polocka (Poločani); jih sosedi na zahod med
Pripetijo in Dvino na meji Litve Dragoviči;  na severu pa
okolo jezera Ilmenskega in Novgoroda je stanoval sred plemen
čudskih naj severnejši rod slovanski imenovan ravno z tem imenom
Slovani (Sloveni).

17

Naselbine slovanske omenjajo se tudi v Siciliji (v Palermu),
dalje v Afriki, Siriji, posamezni Slovani celo na dvorih arabskih
vladarjev.

Y. Pregled daljši zgodovine narodov slovanskih.

Neizmerno je bilo zares prostranstvo zauzeto od naroda slo¬
vanskega, in ako imenujejo že spisovatelji VI. stol. (Jornandes in
Prokop) Slovane narod nad mero ljudnat in neskončno razsegel,
tako se je zdelo poznejšim, da jih ni mogoče še prešteti: „tako se
je pre jezik slovanski razširil''* (Helmolo v XII. stoletju.)

Ni bilo vendar dovoljeno vsem tem mnogobrojnim rodom
slovanskim, da bi položili krepek temelj k daljšemu življenju in
izdatnemu razvitku; posrečilo se je le nekterim vstvariti države,
povzdvigniti se tako nad običajno dotod začetno živenje posa¬
meznih rodov in plemen od sebe popolnoma neodvislih. Z vsta-
novljenjem teh držav se je pa vtrdilo razdrobljenje posameznih
rodov slovanskih in se razvijalo čim dalje tim bolj z razlogov
jako raznovrstnih.

Države, t. j. obseg nekoliko rodov z močjo vsredno, naj je
že bila kakoršnakoli, stvarjene ste bile na daljšo dobo v zahod¬
nem Slovanstvu  le dve: češka in poljska,  pri vseh ostalih
Slovanih zahodnih ni imelo prizadevanje, zbrati pod močnejšo
vlado vsredno več rodov, dolgega trpeža, marveč ostale so le
same poskušnje: tako je bila imenoma država moravska  in ne¬
koliko manjših oblasti pri Slovanih baltiških. Državotvorni živelj
je bil na Češkem pleme lastnih Cehov,  sred dežele se naselivših,
v (poznejšem) Poljskem pleme Poljanov,  okoli obeh so se vr¬
stili sosedni, bližnji in daljši rodovi slovanski, v močnejše celote,
nad kterimi so vladali knjezi omenjenih obeh plemen.

Pri Slovanih vzhodnih se ni vstanovila država iz njih samih,
ampak iz tuj : ne; postali so jim namreč živelj državotvorni, skan¬
dinavski VarjagoRusi, 1. 862 iz zamorja prišli „knjažit’ i vladet’.“
Ti knjezi Varjagoruski, so pa v begu jednega stoletja (X) zjedi-
nili mnogovrstna plemena vzhodoslovanska v neko celoto (Kus).
Podobno se je godilo pri Slovanih jugovzhodnih,  med kte¬
rimi so založili državno telo tudi tujci, uraločudski Bolgari  (678).
Ali pri obeh teh deblih slovanskih je bil vpliv tujcev preslab, da
bi se bil na dolgo ohranil; poginil je jako brž tuj živelj, po šte¬
vilu le pičel, v ogromni množini slovanski, zapustivši za seboj le
nektere neznatne sledi, za to pa ste obe debli slovanski prijeli od
njili ime za svoje narodno, Rusi (Rusini) in Bolgari  pome-
njajo odtod narode slovanske, med kterimi so vstanovili države,
tujci izvirno tako se nazivajoči. Pri Srbih, Horvatih  in po-
nekoliko tudi pri Slovencih  so vstanovili države, čeravno le
male, domači knjezi. Sprijetje kristjanstva  — kakor je vobče

Slovanstvo. 2

18

pri vseh narodih dogodba imenitna in o njih daljšem razvitku
odločivna — je bilo posebno narodom Slovanskim dogodba jako
imenitna in odločivna. Narodi, kterim so bili Slovani sosedi na
zahodu in jugu (Nemci, Lahi in Grki), so postali kristjani mnogo
prej, in prizadevali so se pridobiti kristjanski veri tudi sosede
slovanske. Prvi začetki kristjanstva pri Slovanih so bili le min¬
ljivi brez trpežnega podloga. Se le apostoloma bratoma Cirilu
in Metodu  in junim učencem se je posrečilo v begu IX. in X.
stol. pri velikem delu Slovanov vcepiti vztrajajno seme uka Kri-
stovega, in ni dvombe, da, ako bi jedinost takratna cerkve bila
dalje trpela, bili bi brž ko ne vsi Slovani prijeli od teh apostolov
ali junih naslednikov kristjanstvo in imeniten simbol (znamenje)
jedinosti narodne, slovansko pismo in jezik,  v kterega so bile
izvirno blagoslužbine knjige prestavljene.

Ali že takrat so se vedno silneje prikazovala znamenja raz-
cepljenja cerkve kristjanske na dve polovici, že takrat je bil veden
boj za prednost med Rimom in Carjigradom. Ta borba je postala

{ >osebno Slovanom osodonosna, in jihovemu daljšemu razvoju od-
očivna. Ležali so seveda Slovani zahodni in južni ravno na meji
obeh patriarhatov, rimskega in grškega, in ko je konečno nastalo
vztrajajno razcepljenje med cerkvo zahodno latinsko in vzhodno
grško, so bili po prirojenem načinu Slovani zadeti od te borbe in
jenih nasledkov. Pri južnih Slovanih je morala cerkev zahodna
veči del ustopiti cerkvi vzhodni. Bolgari in Srbi so ostali stalno
pri cerkvi vzhodni, akoravno so Rimski papeži ne jedenkrat po¬
skušali pridobiti ta dva naroda pokornosti stolice papeževe. Cerkvi
vzhodni pa so bili pridobljeni Rusi, Horvati in Slovenci so se
nagnoli k cerkvi latinski.

K cerkvenemu razcepljenju pa so pristopile tudi druge ime¬
nitne okolnosti, ktere so pripomogle k razdrobljenosti slovanski.
Dosegla je bila stolica papeška z prenesenjem korone cesarske
rimske na kralje Frankovske in potem Nemške močnega zavez¬
nika v širjenju svoje veljave in moči, in cesarji Rimskonemški
že sami po sebi bojevavni in „vedni razmnoževatelji države“ do-
mišljevali so se biti v pravici, da bi vse narode podrobovali sebi
in stolici papeški.

Razun tega je bilo raztrgano Slovanstvo po navalu divjih
med seboj sorodnih Hunov, Avarov in Bolgarov — Madjarov,
kteri so na razvalinah države Velikomoravske in v podunajskih
Bolgarih, vstanovili v Panoniji in Daciji kraljevstvo svoje (900);
tudi to. je pozneje po prizadevanju Čehov se naklonilo k cerkvi
z.apadni.. Jugoslovani so tako oddeljeni od Slovanov zapadnih in
ti so bili dani v pest pribojevavni politiki Rimskonemškega cesar¬
stva in z njim spojene cerkve latinske.

Cerkev.latinska je. zmagala tako tudi na Češkem  (in na
Moravskem) in na Poljskem,  kamor je bila prinesena iz Če¬
škega, in početki slovanske bogoslužbe, v obeh teh deželah lepo

19

se razvijajoči, so poginoli popolnoma. Cerkev češka in poljska
postale ste dela cerkve zapadne katoliške, in z tem je bil tudi
potegnjen narod češki in poljski v krog narodov zapadnih, v
obseg kulture romanskogermanske. Z tem je bila tudi odločena
osoda Slovanov baltiških in polabskih  sred kristjanskih
Pollakov, Čehov, Nemcev in Dancev položenih; morali so ti po¬
stati ali kristjani ali pa kot pogani biti iztrebljeni.

Za časa teh zmen je začela nastopovati zmirom bolj tudi
grozna burja spremljujoča celo zgodovino slovansko — sovra¬
štvo  obeh narodov skupaj sosedujočih, Nemškega in Slovanskega.
To sovraštvo, kterega pričetki so skriti v nedosegljivi temi, po-
kazuje se od samega početka dotikanja med seboj obeh naro-
dov, in vedlo je k bojem že drugače strašnim a vendar še sedaj
ne dokončanim. Skoro cela zgodovina zapadnega Slovanstva (da
i deloma vzhodnega) so glavno stikanje in potikanje in nastopo-
vanje obeh teh življev bojevavnega nemškega in slovanskega,
kteri pospevši se na razmere lastne je moral pred vsem braniti
svoje bitje.*) Pravda ta še dan današnji  ni končana in
odločena in traja v obliki, dobi primerni, peljana na različnih
poljih. „Dolga doba je zares minula, ko so z različno srečo Nemci
se borili za slavo in veliko pa razširjeno gospodarstvo, Slo¬
vani pa za svobodo in naj togši robstvo", pravi že nemški leto-
pisec X. stol. Vidukind. Dosedaj je bil nemški živelj zmagovalec
vkljub vsemu, togemu in drugače tudi groznemu odporu življa slo¬
vanskega; dosedaj je stopal in še stopa živelj nemški vkljub vsemu
naj krutejšemu zoperstavljanju vedno dalje na vzhod na ujmo
slovanskega življa.

Mrzost življa slovanskega in nemškega se javi prirojeno naj
silnejše pri slovanskih narodih Nemcem naj bližnjih, pri Čehih,
Slovanih polabskih, Slovencih  in deloma tudi pri Polja¬
kih.  Ostro se je napenjalo duhovništvo nemško že proti bogo-
službi slovanski in slovanskim knjezom na Moravskem, kder je
po navalu Nemcev „od prirode pre surovih in ljutih“ (kakor je
imenuje životopisec sv. Klimenta) podlegla in slovanski duhovniki
so bili izgnani. Prodiranja tega sovraštva ni pomirilo pri Čehih

*) Ne mislimo, da bi bilo Slovanom manjkalo popolnoma duha bo¬
jevavnega, duha iztezovavnega ; vsaj postopanje bojevnih Veletov, Antov,
Slovanov, (pozneje bolgarskih), kterih knjez Dobreta, (Lauritos) je tako
ponosno odbil poslance avarske, pohod Horvatov in Srbov na jug, pod-
vzetja prvih knjezov čeških in Poljskih, Srbskih iu Moskovskih, — ne priča
ravno o mirnem značaju Slovanstvo ne iskajočem bojev. Da pozneji Slovani
posebno zapadni niso postopali bojevavno, tega vzrok iščemo le v ti
okolnosti, da pri njih ljubezen k samostalnemu živenju v rodbini in rodu
ni bila ugodna vstanovi močnejših državnih teles in da so tedaj pri
svoji razdrobljenosti bili preslabi proti sousredjenim Nemcem,

2 *

20

Slovencih in Poljakih še krščanstvo ne, vsem z Nemci skupno,
Nemci niso nehali z neke prirojene ošabnosti in nadutosti zaniče¬
vati Slovane, (kakor se pritožuje že češki letopisec XII. stol.
Kosmas.)

Velika nesreča zapadnih Slovanov je bila, da se jim ni dalo
vstanoviti stalno veliko državo zapadoslovansko, ktera bi bila z
vspehom mogla na se vzeti boj z močnim in dosti sovsredjenim
cesarstvom rimskonemškim. Vse velike države zapadoslo-
vanske  so razpadale po smrti vstanovnikov. Tako je združil že
Samo (627—662) veliko mnoštvo Slovanov od Alp noter na sever
do Polabja, Poodrja in Povislja, pod svojo vlado in je z srečo
vojskoval se z Avari in z Franki; tako tudi veliki Svatopluk  Mo¬
ravski (870—894), k kterega vkrotitvi so morali Nemci poklicati
na pomoč divje Madjare; tako so si trudili v drugi polovici X.
stol. tudi češki Boljeslavi,  celo Bretislavi  1038—1039) z
združenjem kolikor naj več rodov zapadoslovanskih v jedno dr¬
žavno celoto upreti se navalu cesarstva in življa nemškega. Ali
po smrti teh knjezov so razpadale te od njih vstanovljene dr¬
žave in slovanski rodovi so obnovili prejšnje prvobitno živenje.

In naj svetlejša prikazen zgodovine zapadoslovanske v tem
obziru vstanovitev slovanske države od Boljeslava Hrabrega
knjeza poljskega (992—1025) se je le zabliskala kakor meteor.
Praga je imela takrat biti sedež Boljeslava, ,,kralja Slovanskega*',
v sredi močne države zapadoslovanske, ktera bi obsegala vse
Čehe, Moravane, Slovake, Polabljane in Poljake; pod udarci
„okrutnega Slovana**, „rujevečega leva**, „strupenega gada'* (tako
sluje Boljeslav pri sočasnem nemškem letopiscu Thietmaru) se je
zvijala vojska nemška, tresla celo rimskonemško cesarstvo in mo¬
ralo je konečno trpeti poleg sebe ^veliko jegovo kraljestvo, iz kte¬
rega so se samovoljno izmeknoli Cehi k svoji lastni škodi. Ali z
smrtjo Boljeslavovo je poginolo tudi jegovo kraljestvo in na dolgi
čas celo idea vstanovljenja države zapadoslovanske. Rodi zapadaslo-
vanski vedejo odtod življenje pohlevno v senci mogočnega Nemštva.
Cehi so se morali pridružiti nemškemu cesarstvu, akoravno so vživali
inače lastnega postavljenja; Poljsko, na ktero so povzdigovali že vsi
mogočnejši cesarji svoje pravice, je obvarovala podobne osode le veča
odaljenost, kakor neprestari boji Nemcev z Slovani polabskobal-
tiškimi, kteri so za ta stoletja dali opraviti raztezavni moči nemški.

1. Slovani baltiški in polabski.

Okrutni boji Slovanov baltiških in polabskih z Nemci so se
morali končati z  pogubo ali tega ali onega roda; in ni bilo dvom¬
ljiv 0  pri tadajšnjem stanu stvari, da poginejo Slovani stiskani od
sile cesarstva Nemškega in od Dancev, da celo kot pagani od
sorodnih Cehov in Poljakov, in vrh tega še med seboj nesložni
in razruvani skupaj „o moč in hrabrost** strastno se boreči in

na pomoč Nemce kličejoči. Vera Kristova je bila širjena med
njimi na tak način, na kakoršen inde islam (mohamedanstvo);
mnihi nemški jezika slovanskega neznajoči ali zopet cela truma
oboroženih Žolnirjev (najetnikov), kteri oboji so Slovanom krst
prijemšim nakladali hitro vsakojaka bremena — glej to so bili
„apostoli“ božjega nauka Kristovega v Palabju! Latinske ceremo¬
nije in spevi, kterih Slovani niso umeli (obračali n. pr. „kyrie
eleison“ v „U kri volsa“ — „v grmu jelše“), plače: biskupovnica
in vojvodnica in druga težka bremena in vrh tega še zaničevanje
od strani gospodujočih Nemcev — to so bile pa glavne reči pri
sprejetju kristjanstva; res mali razloček v primeri z prejšnjim
stanom!

Po obilnih spričalih sočasnih letopiscev nemških ni bilo mar
Nemcem razširjanja kristijanstva, ampak mnogobolj podjarmljenja
in davkov Slovanskih; v kristjansldh vojskah nemških bojujejo
ne jedenkrat tudi poganski polki slovanski proti svojim bratom. *)

Ni tedaj se čuditi, da so Slovani to nasilno jim vrivano
„kristjanstvo“ pri vsaki vgodni priliki se trudili odvreči, iz česar
so nastale zmirom trdovratnejše vojske vedene včasih z brezpri-
merno divjostjo. Naj prej so se morali Nemcem podati polabski
Srbi  (968) in prijeti kristjanstvo potem vsakojako vtrjevano.
Trdovratnejše so se vpirali Bodrici in L utici  ali tudi ti so ko-
nečno padli pod udarcih zmagovitih Nemcev (1157, 1160, 1168).
Na razvalinah pobitega Slovanstva je bilo vstanovljenih nekoliko
nemških gospodstev; jako zredčeni Slovani so bili tukaj komaj trpeni,
ako niso bili do konca izgnani in so se umikovali osadnikom nem¬
škim, na pozivanje nemških knjezov in duhovnikov tropoma se v
te dežele ženočim in po naselbinah (Slovane izključujočih) v nabi¬
ranju bogatstva varovanim.

Ali ta prod nemški se ni omejeval samo na dežele pod¬
vržene gospodom nemškim, ampak valil se je dalje na vzhod do
krajin, kder so ostali še domači knjezi krvi slovanske, tako v
knještvih, Meklenburškem, Ranskem, Pomorskem in Sleških. Ti
knjezi so sami prijemali narodnost nemško in so na vse mogoče
strani podpirali naselovanje Nemcev v svojih deželah, jim v obče
jako prijatelji, da Ranski knjez Vislav (1221) je razglasil ta pri-
godek, ko bi se Slovani sopet opomogli na ujmo Nemcev za
„nesrečni prigodek, kterega naj Bog blagovoli od-
vrnoti.“

Niso se vendar spolnili strahovi Vislavovi; ginol je slovanski
živelj jako naglo, uničevan in silama in drugače stiskan. Viši sta¬
novi pokod so bili še izvira slovanskega, so se naglo ponemčevali,
mesta in samostani, kakor i mnoštvo drugih naselbin so bili nase-
lovani od samih Nemcev, ostali Slovani komaj trpeni so bili izklju-

*) Vse kakor dandanašnji.

22

čevani iz cehov, morani prebivati na posebnih mestih i. t. d. Že
v drugi polovici XIV. stol. so bile dežele polabske in pobaltiške
veči del ponemčene; kar je tukaj slovanskega ostalo, so bili le
borni ostanki. (Na doljnem Labju v Liineburškem so se ohranili
ostanki bodriških Drevjanov noter do konca XVIII. stol., v obeh
Lužicah — spadajočih jinde k koroni Češki in tedaj bolj le druž-
binsko a ne toliko državljansko tlačenih v narodnosti svoji —
ostanki Srbov še dan današnji). Jezik nemški je gospodoval povsodi
v teh deželah, v Pomorju, Meklenburškem, in na oleskem, v Bra-
niborskem, Mišenskem in v Lužici.

Ginoli so ti Slovani i po nasilstvu, i notrajni slabosti in
neslogi; sami niso znali in mogli vstanoviti veče države. Tako se
še tudi ni vstanovila v njihovem sosedstvu na vzhodu po Boljeslavu
močna država poljska, ktera bi jih bila branila navala nemškega;
tiščal je živelj nemški vedno dalje na vzhod in Poljaki so morali
brž po poginu polabskih sorojakov z njim začeti kruti boj ne le
od zapada, ampak tudi od severa, kder so se vsled nesprevidnosti
poljske vgnjezdili deroči nemški vitezi v deželah baltiških vedno
dalje na vzhod se sireči.

2. Čehi.

Posebno postavljenje zavjemajo med Slovani zapadnimi Čehi,
kteri so na način dosedaj čuden ušli osodi^ sorojakov polabskih.
Drugi pa je bil razvoj naroda Češkega na Češkem in na Morav¬
skem,^nego je bil razvoj Slovanov onih. Posrečilo se je brž knje-
zom Češkim vstanoviti na Češkem (in pa na Moravskem), deželah
že zemljepisno celoto činečih, ponekod večo državo z močno vlado
vsredno; mogočnemu knjezu Praškemu so morali brž se umeknoti
ali popolnoma se podvreči vsi drugi knjezi na Češkem in pa pri¬
druženem Moravskem. Primši kristjanstvo latinskega izpovedanja
obvaroval se je ponekod narod Češki razbojnih poželjenj nemških,
ktera bi mogla vesti k vojskam pod zastorom naboženskim, kakor
se je to godilo v Polabju; konečno je postal knjez (pa kralj)
češki celo prednji ud — akoravno drugače popolnoma samo svoj
— volivnih knjezov nemških, izvršuje prava v cesarstvu Nemškem.

Ta spona z Nemškim cesarstvom in cerkvijo zapadno je ob¬
varovala narod Češki osode Slovanov polabskih, ohranila mu je
državljansko samostalnost in mogočnost, da bi se razvijal na pod¬
lagi narodni; kajti gotovo vkljub vsem zmagam Boljeslava, Bre-
tislava, Sobeslava i. t. d. bi ne bil narod češki, po številu le
majhen vendar^ mogel konečno izdržati navala cele Nemške države
in naroda Nemškega, posebno, ker se ni mogel opreti na nobenega
mogočnega. zaveznika. Ali to spojenje^z Nemškim je peljalo k
vzrasti različnih nemških šeg v narodu češkem in bilo bi na drugi
strani o svojem času peljalo tudi k podobnim razmeram, kakoršne
»o se napravile v drugih deželah izvirno slovanskih, v Meklen-

23

burku, Ranjskem, v Pomorju v Šleskem, če bi zavest narodna
ne bila ostala na Češkem živa in močna skoz vse vse veke, napen¬
jajoča se vedno več v borbi z tujstvom. Knjezi Češki, Premislovci,
so sicer res začeli tudi tako ravnati, kakor drugi slovanski knjezi
v Polabju; pozivali so obilno naselnikov iz Nemškega v mesta in
vasi, bili so prijazni življu in šegam nemškim nad mero , in po
vzgledu dvorovem so delali to tudi mnogi gospodi češki. Jezik in
običaji nemški so bili na Češkem in Moravskem v XIII. in XIV.
stoletju jako razširjeni ne le v mestih, izvirno skoraj izključno
nemških, ampak tudi med višimi stanovi.

Ali tudi odpor domačega narodnega življa slovanskega proti
vdirajočemu se tujstvu postajal je vedno silnejši, pojavljaje se
tudi v slovstvu in življenju praktičnem. Samostalna in gotovo
druge Slovane presegajoča delavnost Čehov v izobraževanju samih
sebe v umetnosti in obrtništvu je ohranila v njih veči ponosnost
in zavednost narodno in krepčala ta odpor, kteri je konečno v
burjah husitskih  prelomil vse ograje in popolno zmago si
pridobil. Dobro in zadetno so označeli takrat Pražani v svojem
razglasu od 1. 1420 cel tek nemškoslovanske zgodovine rekši, „da
Nemci, kteri pre nobenega vzroka nimajo, se vendar na naš jezik
jezijo, in kakor so storili našemu jeziku na Renu, Mišenskem, na
Pruskem in ga izgnali, tako ravno menijo storiti nam in obsesti
mesta izgnancev." Po husitstvu se je vzdvignol narod Češki ne
v jednem oziru na visoko stopnjo, z mnoštvom vsakojakih, sicer
prek mero smelih nagledov tedajšnih o cerkvi, o državljanskem
in družbinskem redu, kteri so se od nagledov navadnih po veljavi
cerkovni in državni pripoznanih razločevali, se je povzdvignola
narodna slovanska zavednost na neobičajno višino, in se vzdržala
tudi še v daljšem stoletju. Sicer so seveda ostali nasledki gibanja
husitskega deloma ali izginoli ali na mal obseg obmejeni bili, tako
misli o staroslovanski ljudovladi in ravnosti, o ločenju cerkve iz
področja države in hierarhije in j enega ponarodovanja. Po nasilnem
potlačenju burij husitskih se je močno opomoglo feudalno gospod-
stvo; goreče se je napenjalo izgnati ideje demokratične, podjarmilo
si je prosto ljudstvo in podvzelo pa z mesti združeno starodavni
boj z močjo kraljevsko, kterega je bilo noter do pada države češke.

Že po več nego stoletju po burjah husitskih po dokončanem
vkrepljenju redov zapadoevropskih in po okrepitvi feudalnega
plemstva, se je vsejal živelj nemški sopet v dežele češke, glavno
z pomočjo nemške reformacije,  h kteri se je veči del Čehov
nagnol; okrepčanje nemškega življa in obivateljstva je bilo preko¬
merno, da je 1. 1615 se zakonodarna moč sama primorano videla,
da napravi obrambe, „za ohranitev starožitnega življa češkega in
za jegovo izobraženje."

Z padom samostalne države češke, kteri je brž potem nastal
po nesrečni oposiciji protestantskih stanov proti okrepčujočemu se
katoliškemu absolutizmu kakor tudi po preganjanju -velikega dela
visih stanov in razumništva iz dežele in konečno po strašnih izgu-

24

bah 301etne vojske, se je pogreznol narod Češki v stoletno spanje,
kakor se je zdelo smrtno. O njegovi smrti že niso ne dvomili
več blagosrčni domoljubi sami poznejših dob; iz globočine
duše svoje kliče žalostni Balbin  (ok. 1670) na pomoč ginečemu
narodu Češkemu, — kteremu svare kaže osodo Slovanov po¬
labskih  — k pradedu Češkemu sv. Večeslavu: „Ne daj poginoti
nam in bodočim", in žalostne slutnje o bodočnosti jezika češkega
ima še 1. 1791 Pejcel  napisavši na koncu razprave svoje o zgo¬
dovini Nemcev v Češkem, „da se Čehi, kar se tiče jezika, v  naha¬
jajo v takem stanu kakor zdaj Mišensko, Branibori, in Šlesko,
kder se sedaj govori skoz in skozi nemško, in kder sedaj od je¬
zika slovanskega nič več ne ostaja nego imena mest, vasi in rek."

3. Poljaki.

Pad države češke je preživela država poljska,  še pol
drugo stoletje. Tudi na Poljskem je bila vstanovljena mogočnejša
država, ktera je sicer potem po neprestalem deljenju med rodo¬
vino kraljujočo in po okrepčanju aristokracije skoro dve stoletji
motjena bila po velikih burijah, konečno pa na začetku XIV. stol.
se z nova porodila kot zjedinjeno telo. Velike naloge, ktera je bil
sebi postavil Boljeslav Hrabri in o ktero se je poganjal še Bo-
ljeslavKrivousti: združiti zapadno Slovanstvo,  ali je bra¬
niti proti bojevnim Nemcem — se je Poljsko moralo odpovedati
nimaje samo na sebi in pa po svojem razdrobljenju dosti moči,
da bi z izdatnim prospebom podvzelo boj z cesarstvom Nemškim.
Pozornost Poljska je bila odvrnjena od zapada k veliki škodi ve¬
soljnega Slovanstva zapadnega in Poljskega samega, in je bila
obrnjena odtod glavno na vzhod, do dežel ruskih,  kterih
manjši del je bil neposredno pridružen k državi Poljski, veči del
pa so jej še le z veliko državo Litevsko  pripadle. To zdru¬
ženje Poljskega in Litve je postalo (1386) glavni nasledek vgnje-
zdenja Nemških vitezov na Pruskem in v ostalih deželah pobal-
tiških; k njih ukrotitbi je bilo obema sosednima državama potrebno
združenih sil. Boji z temi vitezi so trpeli pol drugo stoletje in so
bili bojevani z veliko grozovitostjo, ravno tako kakor boji Nemcev
z Slovani baltiškimi, kterih nadaljevanje so prav za prav bili;
končali so se sicer z velikim oslabljenjem, nikoli pa z popolnim
uničenjem vitezov.

Zajedno z to odbijavno borbo z Nemci moralo je Poljsko
prenašati notrajni boj z življem nemškim, kteri pogoltnovši Slo¬
vane polabske in baltiške se je vedno silnejše vrival v dežele
poljske, naj prej v Šlesko,  ktero je v begu XIII. in XIV. stol.
bilo veči del že ponemčeno, in sicer po vsilovanju domačih knje-
zov in gospodov samih, cerkve, mest in mnogobrojnih nemških
naselnikov. Iz šleskega je rilo nemštvo dalje na vzhod do samega
Poljskega, glavno do mest in stana duhovskega; saminekteriknjezi
Piastovci so bili prijazni Nemcem in jihovim običajem; v staro-

25

slavnem Krakovu, Poznanju, da celo v Levovu, je gopodoval
ali bil mnogo razširjen jezik nemški noter do konca XV. stol. in
močno se jezi proti neredom, narodu Poljskemu le k sramoti in
škodi služečim slavni domoljub poljski Jan Ostrorog.

Po okrepitvi narodnega plemstva poljskega in padanju mest
je nastala odločna reakcija proti Nemštvu na Poljskem. Dosegalo
je namreč plemstvo poljsko v begu XIV. in XV. stol. vedno veče
pravice in postalo je konečno jedrna predopravičena skupščina na
Poljskem, jedina moč zakonodavna; mesta so izgubila veliko ve¬
liko veljavo državljansko, ljudstvo je postal) podano plemstvu;
kralj sam je bil pa popolnoma obmejen po plemstvu; Poljsko je
postalo dovršena republika plemštveno-demokratična, plemstvo je
bilo i v prvotnem Poljskem i v Litvi in v deželah ruskih z Polj¬
skim združenih jegov jedini opravičeni zastopnik. Ko se je v so¬
sednih deželah na Nemškem, Češkem, v Moskvi ih d. moč vla¬
darjeva bolj in bolj množila na ujmo stanov in napravila polagoma
absolutno monarhijo, novodobno državo centralisovano; izgubil je
vladar na Poljskem vedno več moči in postal je konečno nastroj
vladujočega stana plemenitega. Vredba poljska je bila za ta čas
v temelju do tje dobra, da se je vlade vdeležilo veliko mnoštvo
državljanov in da se moč vladarjeva ni mogla zvreči v ljubovolno
despotično vlado; bilo pa je sopet dotje slabo, da je mesto jedne
glave vladalo mnogo glav in z tim na stežaj odprte dveri vsako-
jakim spletkarijam tujstva in častilakomnih posameznikov, kteri
so se vsemogočnega plemstva drugače še neizobraženega mogli
posluževati k naklepom Poljskemu nevarnim.

Kazun tega se je na Poljskem javila vedno bolj grozeča
kletba vesoljnega plemena slovanskega, iz razločka verskega izpo-
vedanja izvirajoča — razpori naboženski,  kteri so se po
navadi tedajšnih časov prenašali na polje državljansko. Husitsko
gibanje je bilo sicer izvir tudi velikega povzdviga narodnosti slo¬
vanske na češkem ali zraven pa je zabranilo tudi ožje združenje
Poljakov in Cehov; ni vdrlo husitstvo v Poljsko z tako silo, da
bi zlomilo bilo moč hierarhije, ktera je na vsak način si prizade¬
vala vbraniti in oslabiti občevanje Poljakov z „krivovernimi“ Čehi.
Z pridruženjem mnoštva dežel ruskih se je srečalo izpovedanje
katoliško z pravoslavnim i na Poljskem i na Litvi. Vladujoči rod
v obeh državah, pozneje združenih, Jagelovci, pripoznavši se k ka¬
toliški veri, so imeli za svojo dolžnost, širiti jo tudi med pravo¬
slavnimi svojimi podložniki, in to tim bolj, ker je jeden metropo¬
lita vse Rusije prijel Florentinsko unijo cerkve vzhodne z zapadno,
po čimur je širjenje vrhovne moči papeževe dobilo neko pravno
obliko. Ali ta unija ni bila sprejeta od naroda Ruskega, in v je¬
dini samostalni državi Ruski v Moskvi je bila popolnoma zavr¬
žena; poginovša sopet kmalu popolnoma — zlasti pri nastopu pro-
testantisma, kteri jev XVI. stol. našel na Poljskem in na Litvi
neizmerno mnoštvo privržencev — je bila še le pozneje obnovljena
k veliki škodi in pogubi države in naroda Poljskega. Vpletanje

26

verskega izpovedovanja z politiko v XVI. stol. v znašljivem Polj¬
skem stvar neznana, je rastlo do konca tega stoletja vedno bolj in
postalo je tako vzrok sovražnega srečanja države poljske z rusko-
moskevsko, ktera poslednja je bila v sosestvu Poljskega in Litve
med tim k veliki moči prišla, in kot samostalna država Puška je
imela veliko pritegljivost na ostali narod Ruski.

4. Rusi.

Ruski narod  je bil zjedinjen, kakor je že večkrat omen¬
jeno, v neko državno celoto, od knjezov Rusovarjaških. Znamenje
narodne jedinosti je bil Rusom razun jednega jezika, jednih obi¬
čajev in vere pravoslavne tudi rod knjezujoči Rurikovičev, kteri
je vladal Rusijo skupno, na čelu imaje naj starejšega v rodu, ve¬
likega knjeza, naj prej v Kijevu, potem (1169) v Vladimeru na
Kljazmi. Rusija se je drobila v kose vedno obilnejše. Razsegle
dežele Evrope so vabili k naselovanju, česar se je posluževal na¬
rod ruski v polni meri razširjaje se samohote in pozivan od knje¬
zov neprenehoma na vzhod med čudske in tatarske narode, je ali
iz njihovih sedežev iztiskovaje ali pa je sebi upodabljaje. Ravno na
tem razmejišču plemena slovanskega in čudskega, okoli V la di¬
me ra, se je usedel veliki knjez Ruski, zastopnik celega roda
knjezujočega in sedaj vse Rusije, in tukaj je bil položen temeljni
kamen k jedru bodoče samovlade ruske. Med tem ko je v ostali
Rusiji, v Kijevu, Vladimeru volinskem, Smoleosku, v Palocku, v
Pskovu in v Novgorodu, zarad neprestalih sporov in bojev knjezov-
skih narod pridobival vedno večega vpliva v državni opravi, po
klicaval in izganjal knjeze po svoji volji, odločeval vse na velikih
zborih (večih), v obče staroslovanska načela in običaje demokra¬
tične privel k polni veljavnosti, so se stvari v Vladimirsko - Su-
zdalski drugače imele. Tukaj na severovzhodu pokazujejo se naj
prej staroruski običaji; ruši se odločno načelo rodbinskega stare¬
šinstva , slabi rodbinske vezi med knjezujočimi linijami, mesto
celega roda nastopuje že ožja rodbina tega ali onega knjeza, iz
kterih si vsaktera trudi podvreči ostale; tu se že preskočuje volja
narodova javljena na zborih in na njeno mesto stopa vedno bolj
volja knjezova.

Po navalu Mongolskem (v polovici XIII. stol.) je bila sicer
Rusija ohromljena na dolge veke, razbita na dva dela; ali dru¬
gače je bilo z tem dan le silnejši podnet k ustvarjenju močnejše
države ruske.  Mongoli se niso mešali v notrajne zadeve Rusije,
zadovoljni z davki in pripoznanjem svoje vrhovne moči. K temu
je jim bilo potreba posrednika, in vgoden tak zastopnik vse Ru¬
sije pri velikih kanih je bil veliki knjez, kterega moč je z tim
znatno naraščala; stare pravice rodbinske, starešinstvo je se vedno
bolj pozgubljalo, dostojanstvo velikoknjezovo je dobil ta knjez,
kteri si je umel pridobiti kakorkoli velikega kana.

Dostojanstvo velikoknjezovo so dosegli v prvi polovioi XIV.

27

stol. knjezi Moskovski,  in znali so si je zdržati že naprej.
Moskva sedež knježevine, izvirno le male, je poslala odtod po
premedeni politiki svojih knjezov jedro Rusije vzhodne; v Moskvi
se pozgubijo konečno rodovi in rodbinske razmere popolnoma in
se umaknjejo ideji države. Knjezi Moskovski, zajedno tudi veliki
knjezi „vše Rusi" so širili dežele svoje na vsakojaki način po
skupovanju udelov, podjarmljevanju i. t. d. prestol je prehajal le
v njihovi rodbini od otca na sina, moč davne družine knjezujoče
je slabela, udi družinski so postajali naseljeni velikoposestniki,
kteri za službe dobro poplačani so bili prijatelji razcvetu knje¬
ževine Moskovske. Moč knjeza Moskovskega je rastla z
tem,  da je mnogo udelnih knjezov Rurikovičev prihajalo v
Moskvo služit bogatemu velikemu knjezu in so postajali ji-
hovi bojari; razmere rodbinske preminjale so se v razmere
službinske, iz sorodnih knjezov udelnih postajali so podložniki
velikega knjeza, carja. Razun tega je dosegla Moskva veliko ve¬
ljavo i z tem, da je postala sedež metropolita ruskega; ne le ve¬
liki knjez, (pa car) ,,vši Rusi", ampak tudi metropolit (pa patri¬
arh) ,,vši Rusi" je stoloval v Moskvi. Tako je podpirala tudi cer¬
kev okrepitev Moskve in absolutne monarhije, in konečno tudi
narod severvzhodne Rusije po značaju resnobnejši, davno svobode
odvajen, prejšnih, neprestanih prepirov knjezov sit in po trdnem
redu hrepeneč — je bil prijatelj okrepčanju močne vsrednje vlade.
Moskva je zbrala do konca XV. stol. celo severvzhodno Rusijo,
se je osvobodila mongolskega jarma in je vstvarila močno državo,
kder je občevala volja velikega knjeza skoro po ničem neomeje-
vana; osebni zajmi (interesi) so si morali popolnoma podrejevati
zajmom celote, zajmom države, ktere zastopnik je bil sam vladar
namestnik božji. „Volja božja, sud carjev."

Drugi je bil razvoj južne Rusije,  po navalu Mongolskem
strašno spustošene. Napenjali so se sicer Gališki Romanoviči zje-
diniti tudi južno Rusijo v jedno celoto; ali ni se jim to posrečilo,
in nalogo to so prevzeli sopet tujci — Litvini.  Bojevni knjezi
litevski vgodno se posluživši pogonobe tatarske in prepirov knje¬
zov so prišli iz dežel ponemenskih in zbrali v teku jednega sto¬
letja (1250—1350) celo Rusijo podneprovsko, zapadno in južno.
Tako je nastala poleg Rusije severovzhodne, poleg Moskve druga
država ruska, Ru si j a j ug o z a p adna, Litva;  kajti tudi ta je
imela večidel rusko prebivalstvo, ruske običaje, vero pravoslavno;
surovi knjezi in gospodi litevski pa so prijemali rusko narodnost
in vero pravoslavno. Obe te državi ruski ste se dolgo borili za
prednost in borba ta ni prenehala tudi takrat ne, ko je Litva in
sosedno Poljsko se združilo pod litevsko dinastijo v neko celoto,
akoravno z početka le jako rahlo.

Posebno postavljenje zaujema Novgorod,  kteri oddaljen
od središča Rusije je skupaj z Pskovom in Vjatko  (Hlinovim)
staroslovansko svobodo mnogo več in dalje ohranil nego kterakoli
druga dežela ruska. Veliki knjezi ruski drugače po drugih oprav.-

28

kih zadrževani morali so se pri oddaljenem Novgorodu zadovoliti
le z pripoznanjem svoje vrhmoči, sicer pa pustiti popolno prosto
pot svobodomiselnim običajem Velikega Novgoroda: poleg knjeza,
z početka voljenega, kdar se je Novgorodčanom poljubilo, pozneje
pa velikoknjezovega namestnika, je bd tukaj voljen predsednik
(posadnik), tisijaški in drugi od naroda na čas voljeni uradniki;
staroslovansko Veče, izraz narodne naj više oblasti, je cvetelo v
polni moči. Ali svobodomiselno vrejenje Novgoroda se ni zravno-
valo z nameni absolutne samovlade Moskovske; pri ugodni pri¬
ložnosti je vničila Moskva to vredbo in si pripojila razširjene de¬
žele Novgorodske, Vjatko in Pskov. Staroslovanska svoboda, na¬
čela demokratična iz severovzhodne Rusije Moskovske iztiskana,
na Ruskem poljskolitevskem po vplivu nastajajočega plemstva
vedno bolj propadajoča, so utekla na samo pomejišče sveta ruskega,
kder so se od doljnega Dnjepra na vzhod noter za Jaik (Ural)
stvarjale demokratične republike kozaške; v vrstah in krogih ko¬
zakov na Zaporožju, Donu, Jaiku in Tereku so živela nekdajšna
staroruska Veča in drugi običaji.

Veliki knjezi Moskovski „vši Rusi" po vničenju neodvisnosti
Novgoroda okrepivši se, so obrnoli odtod -svoje oči k Rusiji jugo-
zapadni, litevski, do ktere so si mislili imeti pravice in ktero so
nazivali tudi svojo „otčino“ (lastnino) po pradedu svetem Vladi-
meru. Zbrati vse dežele ruske, včiniti pravni titul  (naziv) veliki
knjez (potem car) „vši Rusi' 1  resničen - k temu merijo odtod
pred vsem napori vladarjev Moskevskih. K dosegi tega čila jim
je mnogo pomagala vera pravoslavna, k kteri se je priznaval ve¬
liki del Litve in Poljske, Rusini, in ktera tam ni vživala ravnih
prav z gospodujočim katolištvom.

5. Poljsko in Rusko.

Preganjanje pravoslavnega veroizpovedanja na Litvi je
bilo vzrok, da so že na koncu XV. stol. odpadale mnoge dežele
litevskoruske k Moskvi. Za razsvetljenejših kraljev Sigmunda I.
in Sigmunda Avgusta je prestalo to nerazumno in nepolitično po¬
stopanje, akoravno si je katolištvo še naprej lastilo moč gospodu¬
joče cerkve, in n. p. biskopi pravslavni niso sedevali niti v senatu
litevskem niti v zjedinjenem senatu poljskolitevskem. Nič manje
pa različnost veroizpovedanj kristjanskih (katoliškega, protestant¬
skega in pravoslavnega) v XVI. stol. ni delala nobenih zaprek v
Poljskem slasti za razsvetljenega Sigmunda Avgusta v vživanju
političnih pravic, in plemstvo rusko, vživaje tukaj pravic mnogo
razseglejših in postavaje vedno važnejši faktor v državnem živ-
1 j en ju ni moglo hrepeneti po razmerah v Rusiji Moskevski vla¬
dajočih, kder je absolutna monarhija bila v polnem razcvetu in vse
dvorjanstvo (plemstvo) je bilo hlapčevstvo (hlapi) slepo poslušno
volje carjeve. Prostemu ljudstvu se je godilo, kakor takrat v
Evropi vobče, povsodi jako slabo.

29

Ali taka obširna snaŠljivost, kakoršna je bila takrat v Polj¬
skem, mnogim ni bila po volji; po spletkah prenapetnežev je bila
razglašena (1596) znova davno pozabljena unija cerkve latinske
in grške, kar je vzbudilo občno burjo v deželah ruskih. Unija je
bila širjena z vsakojakimi sredstvi, vera pravoslavna v deželah
ruskih starodavna, z narodnostjo rusko tako rekoč zraščena (vera
ruska) je bila preganjana pogosto in grozno. Narod v svojem naj-
svetejšem v svoji ven razžaljen, se je močno proti temu vpiral;
naj prej je protestovalo proti temu pravoslavno plemstvo, kakor
jedini takrat opravičeni zastopnik naroda ruskega ; ali plemstva
tega je zmirom manj postajalo , ker se je slasti po prizadevanju
bistroumnih jezuitov preobračalo na katoliško in na poljsko; na
mesto jeno stopa vojaško tovarištvo rusko, kozaki;  mesto pro¬
testov na zborih in malih zborih se javijo protesti oroženi na bo¬
jiščih. Kozaki zaporoški odtod vsak čas razpenjajo zastavo vpora
in bojujoči i za svoje koristi i za pjjavslavno vero, so nahajali
naj živejše sočutje med prostim ljudstvom ruskim, izdanim popol¬
noma v roke svojega plemstva, ktero se je tropoma zbiralo pod
zastavo kozaških vodcev.

Naj veči dobiček iz teh prepirov je imela seveda Rusija Mo¬
skovska. „Kakov dobiček ima kralj iz takovih prepirov z
narodom Ruskim", je rekel 1. 1627 na zboru poljskem dobro
knjez Zbarazki „in kak drugi zadržek mira z Moskvo je,
nego žaljenje ruske vere?" Prepiri ti so bili tim nevarnejši,
da se je carstvo Rusko okrepivše se iz groznih škod, ktere
so je zadele na začetku XVII. stol. po prizadevanju polj¬
skega plemstva podpirajočega dobrodružne samozvance, sopet opo¬
moglo med tem, k veliki sili in moči. Boji in spori ti v Poljskem
so vzplameneli konečno v veliko povstanje kozaštva in naroda
Ruskega za Chmielnickega (1648). Pomirjenje med obema življema
katoliškim plemeništvenim in pravoslavnim kozaškim in narodnim
ni bilo mogoče, v kruti bor obeh se je vmešala konečno Rusija
Moskevska, klicana od Rusije Male na pomoč, in je odvzela Polj¬
skemu za ta čas le pomejne dežele ruske, ne mogoča še zdaj do¬
seči davnega svojega cilja; zbrati vse dežele ruske. Nič manj pa
so se razmere Rusije Moskevske in Poljskega jako spremenile;
Rusija dotod pobita in na vzhod tiskana, stopa odtod na zahod na
ujmo države poljske. Med tem ko je Poljsko stalno propadalo, je
mogočnela Rusija Moskevska. Ideja absolutne države je tu zma¬
gala popolnoma in podvrgla si vse nasprotujoče življe (kozaštvo
in z njim združeno ljudstvo.) Rusija se je porivala naprej na za¬
hod, .da se jej je konečno posrečilo popolnoma se približati k za¬
hodni Evropi in k morju Baltiškemu cesarju Petru Velikemu.
— Rusko je postalo država z evropskimi običaji, akoravno z po-
četka le naobličnimi; in kolikor je Peter napredujoč v delu Ivana
Groznega in predhodnikov svojih Romanovih razvil še v naj viši
•meri idejo vsredovane absolutne monarhije, se je bližalo Rusko tudi
tako ostalim modernim monarhijam v takratni Evropi se nahajajočim.

30

Poleg takih držav, kakoršna je bilo Rusko, okrepivše se
Prusko in dežele Avstrijske — kder je povsodi odločevala volja
vladarja podpiranega od velike vojske in vradništva — je bila
republika poljska prava anomalija. Na Poljskem kralj, voljen na
čas življenja, ni bil nič, nebrzdano plemstvo je bilo vse, vojska
in financije v sila revnem stanu in nesrečne zadeve nekatoličanov
(dissidentov) zmirom stiskanih so podavale sosednim državam z
veseljem prijeto priložnost, vmeševati se v notrajne razmere malo-
močnega Poljskega. Poljsko ni bilo le dober plen sosednim drža¬
vam , ampak tudi potrebno k daljšemu jihovemu razvoju in niso
se obotavljale se v nje razdeliti. Rusko je pograbilo z tim konečno
skoro vse dežele ruske. Poljska država je bila sicer z silo vničena,
ali tudi iz nasledkov notrajne slabosti, imela je v sebi od konca
XVI. stol. počivaje, vse zarode svojega propada, kteri so pozneje
počili v znameniti sili in dajali le sad skazovavni; vse poprave
vpeljane in namenjene so jjjle že prepozne in niso nič pomagale,
kakor tudi vse poznejše revolucije in napori k obnovljenju nek-
dajnega Poljskega namenjajoče.

6. Jugoslovani.

Naj žalostnejši obraz podava zgodovina Jugoslovanstva. —
Slovenci  kmalu priklenjeni na državo Nemško, razkosani med
veče in manjše gospode nemške duhovne in posvetne, so izgubili
večo severno polovico svojih dežel na Nemce, in ohranili so se le
na južni strani v sosedstvu bratov svojih Horvatov; jezik jihov
se je počel obdelovati še le od časov reformacije, in je ostal last¬
nina le prostega ljudstva. — Horvati  so sicer vtemeljili državo
dosti močno in ohranili so si svojo samostalnost, ali država ta ni
bila sama na sebi dosti velika, da bi bila vedla nadaljno življenje,
in pridružila se je brž k sosednim Ogrom; odtod delijo Horvati
postavši del korone Ogerske (1102) tudi zgodvino jeno, kakor i
drugi narodi slovanski, kteri so stopili v to korono. — Srbi  so
dolgo bili razdrobljeni na mnogo malih deželic, kterih knjezi so
bili med seboj v neprestanem boju in še le Stefanu Nemarjevemu
se je posrečilo (k koncu XII. stol.) zbrati vse dežele srbske in
stvariti silno državo srbsko, ktera se je razširjevala dalje na jug
do dežel cesarstva Grškega. Zajedno je bila odločena zmaga pra¬
voslavnega veroizpovedanja skoro v celem narodu Srbskem, kteri
je dobil veliko podpore po usredjenju svoje narodnosti v nasledu-
jočih žalostnih dobah. — Država Bolgarska  komaj vstanov-
Ijena (678) je nastopila dolgovečni kruti boj o prvenstvu na polo¬
toku Balkanskem z cesarstvom Grškim in ne jedenkrat je bilo
dvomljivo ali ostane cesar Vzhodorimski prvi vladar na polotoku,
ne jedenkrat je stala vojska bolgarska pod samim Carjigradom.
Vendar so konečno ostali Grki na vrhu in cesarstvo Bolgarsko je
dvakrat padlo pod zmagonosnim orožjem grškim; ko je pa konečno

Sl

sopet obnovljeno bilo (1186), tu je bilo obmejeno le na pohlevno
zemljišče in moralo je ustnpiti prednost Carjigradu. Tudi pri Bol¬
garih je zmagala k političnemu jihovemu prospehu vera pravo¬
slavna, ko se niso ne jedenkrat vladarji bolgarski nagibali glavno
iz vzrokov političnih in davne zamrze do Grkov k rimskim pa-
žem. Mnogoobljubni početki krasno razcvetajoče litarature slovan¬
ske pri Bolgarih so se pogubili po burjah vojnih. - Tri Jugoslo¬
vanih prebivajočih po pobrežju morja Jadranskega so se stvarile
po vplivu in pomešanju se naglo vzobrazujočega življa vlaškega
z slovanskim občine mestne, med kterimi se nad drugimi odlikuje
Dubrovnik; za to mestno občino so se neprestano trgali Ogri in
ljudovlada Beneška, ktera se je konečno vsedla na pobrežju Ja¬
dranskem. Na tem pomorju v sosedstvu izobražene Italije se je
razcvetela krasna tudi slovanska literatura, po poznejšem barbar¬
stvu turškem izgnana od povsod v ostalem Jugoslovanstvu.

V XIV. stol. je poskusil Srbski car Stepan Dušan  do¬
seči vrhmoč na polotoku Balkanskem in vstanoviti tukaj jedno
veliko državo, kar se mu je nokoliko malo posrečilo; ali razde-
livši državo svojo med mnoge namestnike je dal z tim podnet k
oslabljenju Srbskega, tako da so T ur ki v kratkem pokončali
carstvo Srbsko (1389) in zraven tudi Bolgarsko. Bunčuki (zastave)
turški so zaveli tudi nad sedeži carskimi Prizrenom in Trnovem,
konečno tudi v Bosni in Hercegovini (1463, 1483) in so se pomi-
kovali vedno dalje na sever do Horvaškega in Ogerskega. Narod
Srbski in Bolgarski je bil pogreznjen v dolgovečno temo, vržen v
sužnost islamu in siu-ovim barbarom in konečno je pal tudi v du¬
hovno sužnost davnih neprijateljev svojih Grko - Fanariotov. Ostali
Jugoslovani v koroni ogerski tedaj glavno Horvatje so začeli
kruti boj z bojaželjnimi Turki, napenjali so v teh bojih vse sile
noter do vtrujenja in zaslužili so z vso pravico častni priimek
„predgraja kristjanstva." Ti boji z početka nevspešni in se le po¬
zneje srečnejši so glavni izraz cele poznejše delavnosti Jugoslo¬
vanstva , in na Horvaškem in v Črni gori ne jenjajo še dan da¬
našnji ne; posrečilo se je dosedaj le delu Srbov izviti se iz pod¬
ročja turškega, med tem ko ostali Jugoslovani, Bošnjaki in Bolgari
čakajo še dne svojega osvobodjenja. Pri Jugoslovanih v Dalmaciji
slasti po mestih je zmagal živelj vlaški nad slovanskim, kteri je
po izrečnih sklepih deloma izločen iz življenja javnega in živi do¬
sedaj tam le ko gostač.

Kakor zapadnemu Slovanstvu se tudi Jugoslovanstvu ni po¬
srečilo , akoravno sebi tako blizemu, da bi vstvarilo državno in
narodno jednoto; po nasledkih neblagih dogodkov so razdvojeni
Jugoslovani še zdaj na nekoliko državnih družeb od sebe po navadah
in običajih različnih, da često sebi neprijateljskih, ali pa so postali
sopet plen tujine evropske in azijatske ; in za pričino razdvojenja
cerkve in po spreobrnjenju mnogih k islamu je nastala tudi med
njimi različnost veroizpovedanja, pisma in vobče vsega duhovnega
razvitka, kar še zdaj trpi. —

32

Pregledali smo v kratkosti zgodovine narodov slovanskih.
Videli smo, da Slovani dognavši do razmer posebnih, so izgu¬
bili izvirno narodno jednoto in se razdrobili na nekoliko delov
tu večih tam manjših; razdrobljenje to pa je še veče postalo po na¬
sledkih različnosti historičnega razvoja posameznih rodov izvirajo¬
čih iz raznovrstnih prigodkov in iz razpoltjenja cerkvenega, in
tedaj tudi kulturnega. Drugače zares so se razvijali Slovani za-
padni, drugače Slovani južni in vzhodni. Po borbi z življem tujim
je poginol del Slovanstva polabskega in baltišliega  po¬
polno, bodi si da je poginolo ali prijelo narodnost tujo. Cehi  so
si ohranili in vzdržali seveda za visoko ceno, državo da si tudi
malo in narodnost na druge veke noter da so konečno tudi oni
podlegli nadvladi življa nemškega, tako da se je zdelo , da zdaj
zdaj stopijo v stopinje bratov svojih v Polabju. Poljaki  so si
postavili — po izgubi velikega dela sorojakov —- sicer imposantno
poslopije državno, ktero vendar počivajoče na podlagah preveč
nezanesljivih, in kakor se je pokazalo, tudi na nepopravljivih, se
je moralo konečno zrušiti pri prvem močnejšem potresu. Jugoslo¬
vani, koj za prvih dob preveč razdrobljeni, so bili hitro vstavljeni
u daljšem razvoju po turških bojih. Jedinemu narodu Ruskemu se
je posrečilo po naj krutejših mukah vstanoviti močno državo
počivajočo na podlagah krepkih, vkljub temu, da izvirno v stvar
jenju jegovem niso odločevala zmirom načela čisto slovanska.

VI. Staroslovanski redi in običaji.

Slovani pokod so prebivali v krajinah zatatranskih in činili
jeden narod ali vsaj soubor plemen sebi dosti podobnih in bližnjih,
so imeli — po spričevanju Prokopa in Mavricia — jednake rede
in običaje. In ko so se pa v begu časovem mnoge rodovine in
rodi slovanski izrinoli iz teh svojih domovin na zahod in na jug,
in se vselili v drugem podnebju, v sosedstvu narodov tujih in ko
so se razmere pri posameznih teh narodih slovanskih deloma po
vplivu tujem, deloma tudi po nasledkih novih razmer, v kterih
se je ta ali oni narod slovanski nahajal, se vsakojako me¬
nile ; so si tudi tu ohranili posamezni oni narodi mnogo z izvirnega
svojega značaja in izvirnih svojih redov. Ne oziraje se na naha¬
janje jednakin imen mestnih in osobnih celo v naj bolj oddaljenih
deželah slovanskih, kažemo tu le na mnoge jednake in podobne
rede družbinske, pravne i. t. d., ktere nahajamo pri vseh narodih
slovanskih tudi v dobah poznejših, ko na pr. zahodni Slovani
(Cehi) z vhodnimi (Rusi) ali južnimi (Srbi) v nobeni bližnji zvezi
niso bili in tudi biti ne mogli; da celo dan današnji spominjajo
nektere navade Slovanov južnih, kterih so se tuji vplivi matije
doteknoli kakor ostalih, na vredbe starih Cehov in Poljakov,
kteri kot najzahodnejše vetve plemena slovanskega so tudi naj

33

več izgubili iz svojih izvirnih redov slovanskih, zamenivši je v
begu časov veliki del z redi tujimi imenoma nemškimi.

Naklonjenost staroslovanskega značaja k vredbi demo¬
kratični,  mrzost k podrejevanju se volji jednega gospoda — o
čem priča že Prokop in Mavricius — javi se več manj še v dobah
poznejših, ko se je po nasledkih različnih okolnosti in razmer moč
vladujoča, monarhija, ostrejše razdeljenje stanov i. d. tudi pri na¬
rodih slovanskih prijela in utvrdila. — Jugoslovani  še v X.
stol. niso priznavali drugih gospodov razun starih županov kakor
pre i ostali narodi slovanski (po Konstantinu Parfyrogenetu), in v
redih današnjega Srbskega stopa na dan demokratični oni duh
ravnosti z nova. — Baltiški Slovani  (imenoma Lutiči in Bo-
drici) so vse sile napeli za ohranjenje svobode, ktero so nad vse
ljubili, niso imeli nad seboj gospoda in odločevali so jednoglasno
vse važnejše stvari na občnih zborih (po Widukindu, Thietmaru).
-Vredba mest v Pomorju v mnogem spominja na vredbo mest ru¬
skih (gl. Novgoroda) in mest dalmatinskih; povsodi je tukaj na
zborih shodih (gromadah), večih, odločevalo ljudstvo (v Dalmaciji
in Horvaškem) potem le plemstvo o zadevah občnih. — Poljani
v dobah starših (po Boguhvalu) niso imeli pre vladarja, ampak
volili so si opravitelje; ko je pa k moči prišla gospoda, pobunilo
se je prosto ljudstvo v Poljskem ok. 1040. sopet za Boljeslava
Smelega 1067, in konečno v vstajah kozaških. Da i v poznejšem
državnem vredjenju poljskem, kakor se je začelo napravljati od
XIV. stol. počinjaje z propadanjem moči vladarjeve in z okrepitvijo
plemstva, so stopili očitno redi staroslovanski na dan, vsakako z
tem razločkom, da je tu odločevala le viša vrsta naroda, plemstvo:
Poljsko je bilo republika plemstveno-demokratična z kraljem do¬
smrtno voljenim; ,,narod" t. j. plemstvo je odločeval vse na svojih
zborih z jedinoglasjem, kakor nekdaj na zborih pri Lutičih. —
Pri Cehih so se načela demokratična objavila v polni sili slasti
za gibanja husitskega. Taborci so namerjavali k republiki in k
zrušenju vsega razdela stanov, k v  bratovstvu vseh, k zrušenju moči
vladarjeve in podložništva; in Žižka je bil goreč demokrat. Re¬
publikanska je bila vredba „velike občine" Praške (1420—1422),
ko so vsi samostalni prebivavci Prage odločevali o rečeh občnih.
Vsem tem nameram je bil storjen konec po zmagi plemstva pri
Lipanah in po vtrjenju jegovega gospodstva; ali demokratična načela
je zastopovalo pa društvo bratov čeških, in na početku XVII.
stol. tako zvani četerti stan, kteri si j e^ priboril onih pravic, kterih
so vživali gospodi vitezi — in mesta. Še 1. 1620 so češki stanovi
obširno dokazali, da je češko volbino kraljevstvo, ne pa dedično;
koj na početku tega dokazovanja pravijo, da je Slovanski narod
vobče in Ceski posebej že od prirode same svoboden narojen, da
nikdar ni bil podvržen dedičnemu gospodu, ampak ko narod svo¬
boden, v kterega rokah je bila jedino (vsaktera moč, da je zmi-
rom imel in izvrševal pravico voliti sebi vladarja, kakor pre
že Prokop (historik bizant.) pričuje, da Slovani živijo v „de-

Slovanstvo. 3

34

mokraciji“ nepodvrženi nobenemu gospodu. — Načela demokra¬
tična, ideja vrhovne oblasti narodne so se ukrepila tudi na Ru¬
skem v polni sili, ko je tukaj moč knježja po domačih prepirih
knjezov propadla, in se volja narodova sopetvrh nje povzdignola;
v Kijevu, Smolensku, Polocku, Rostovu, Pskovu, Novgorodu volijo
in izganjajo si knjeze po svoji volji; knjez tu stoji poleg občnih
voljenih urednikov in pod gromado (večem, zborom) celega na¬
roda. In ko je potem po vsiljenju knjezov Moskevskih moč vla¬
darjeva zmagala nad voljo narodovo (naj pozneje v Novgorodu in
Pskovu), so utekla demokratična načela v kozaške ljudovlade, —
gojena tukaj skupno z selskim ljudstvom, ktero vedno z togejšo
sužnostjo i v Poljskem, Litvi in v Moskvi stiskano, je javljalo naj
živejše sočutje k kozakom — in premagana po absolutni monarhiji
še le po nezmernih trudih za dob nedavnih. Sicer pa je ostal de¬
mokratični duh v celem društvu ruskem še dandanašnji, in z tem
se razločuje plemstvo rusko znatno od plemstev ostale Evrope.

2. Podobno pri vseh Slovanih so se razvijale razmere rod¬
bine knjezujoče,  ko se je moč vladarjeva pri njih trdneje vtr-
dila in pojem države stopal vedno bolj naprej mesto dosedajne
razdrobljenosti in množine rodbin knjezujočih (pri Čehih po pri¬
zadevanju knjezov Praških posebno Boljeslava I., pri Poljakih po
Boljeslavu Hrabrem, pri Rusih po prvih Rurikovičih, pri Srbih
po Stepanu Nemanji). Rodbina knjezujoča je živela v nerazdel-
nosti kakor drugi rodovi v deželi; red dednega nasledstva je bil
vstanovijen po samem vladarju ali rodu, in še le pozneje v
XI.—XII. stol. je bil vpeljan pri Slovanih seniorat, starešinstvo,
t. j. pravo naj staršega v celem rodu knjezujočem namreč, da je
bil vrhovni, veliki knjez nad celim narodom in nad ostalimi
knjezi svojega roda, kteri je v svojo preživo dobival o d del e,
apanažo v začasno posest. Seniorat prikazuje se na Ruskem pri
potomkih Jaroslava (1054) v rodu Rurikovem, pri Čehih po Bre-
tislavu (1055) v rodu Premislovem, v Poljskem po Boljeslavu Kri-
voustem (1139) v rodu Piastovem. Vladajoči knjez je bil vpeljan
v svojo moč z posajenjem na „stol oten i deden" (kakor se je
glasilo pri Čehih in Rusih) na Češkem, na Ruskem in priKoro-
tanskih Slovencih. Na prestol je imel pravico le ud vladujočega
roda knježjega in če ni bilo moških, tudi ženske, ktere so v obče
pri Slovanih vživale ravne pravice z moškimi. Seniorat se veda
ni mogel biti ostro izveden in zato nastajajo grozne one domače
vojske knjezov na Češkem, Poljskem in Ruskem (pri Srbih že
prej) napenjajočih se proti redu o poslopnosti knježjega prestola
in trpijo sopet noter do vtrjenja samovlade in dednega nasled¬
stva v ožji rodovini velikega knjeza do vpeljanja prvo rojenstva,
nasledstva z očeta na sina (v XIII.—XIV.) stol. pri Čehih za
Premisla Otokara I., pri Srbih za Stšpana Nemanje, pri Poljakih
za Vladislava Lokietka, pri Rusih za Ivana Kalite.

3. Od predavnega časa so imeli Slovani svoje vlastne
rede, zakone  in  p r a v o,  z kterimi so se razločevali od ostalih

35

narodov, bližjih in daljših. Mnogo takih redov se je vzdržalo še
po razitju Slovanov v dežele oddaljenejše: nahaja se pri vseh na¬
rodih slovanskih tudi v dobah poznejših mnogo podobnih vredeb,
ktere so sebi vkljub vsemu tujemu vplivu ohranili, jedni več,
drugi menj kot dedinstvo skupne matere Slave. Vsi Slovani so
mogli v resnici reči z češkim lehom Ratiborom: ,,U nas pravda
po zakonu svatu, juže pfinesehu otci naši v seže žirne vlasti.“
(Pri nas velja pravica po zakonu svetem, ktero so prinesli očeti
naši v te naše žirne (rodovitne) vlasti (dežele). To staroslovan¬
sko pravo pri narodih slovanskih, kteri so pa prijeli mnogo prav¬
nih vredeb tujih imenoma nemških je temelj onemu pravu dežel¬
nemu, kakor se je imenovalo na razloček od tujega prava nem¬
škega, kterega so se posluževali naseljenci nemški med Slovani
češkimi, poljskimi in baltiškimi celo tudi ruskimi v mestih in
vaših naseljeni.

4. Staroslovanski rod (rodina) je bil izvirno tak, kakova
je dandanašnji jugoslovanska zadruga, t. j. društvo oseb sorodnega
izvira, ktero ima skupno ime (v vseh koncih slovanskih je še dan¬
današnji mnogo mestnih (krajevnih) imen patronimiških na — ice
ici, — iči, iči, t. j. potomci na p. Borislava), skupno premoženje
in pod voljenim starešino (vladiko) v društvu dela. Taka je bila
tudi staročeska rodbina, kakor jo popisuje rokopis Zelenogorski,
in rodbina staroruska, ktera se je pa vsaj v vzhodnih deželah ru¬
skih hitro razširila v občino. Iz te rodbinske razmere je izhajala
nedeljnost premoženja (dedine, lastine, otčine), razun ako se je
razdelilo na jednake dele med vse ude; ta nedeljivost se je vzdr¬
žala pri Čehih in na Poljskem na mnogo noter do časov poznejših
(noter do XVI. stol.) pri Jugoslovanih (rodbinsko premoženje) in
pri Velkorusih (občinsko premoženje) traja še dandanašnji. Iz te
razmere so izhajali tudi različni drugi redi kakor n. p. izvirno
roka skupna.

5. Sostava gradna ali župna  nahaja se pri vseh naro¬
dih slovanskih več menj noter do XIII.—XIV. stol. naj dalje v deželah
korone ogerske, kder traja ponekod še dandanašnji (vsakako z vsa¬
kovrstnimi časovnimi premembami). Slovanske dežele so se delile
na župe  (ali drugače imenovane kraje, zemlje pogoste i. t. d.)
kterih središče je bil grad, mesto vtrdjeno, običajno v lesih in
poleg vod postavljeno, sedež knježjega namestnika (župana, ka-
stelana, dvornika, posadnika, namestnika, pozneje vojvoda i. t. d.
kakor se je imenoval pri različnih narodih slovanskih), in drugih
vradnikov (sodca, komornika, pristava, vladarja, vladalca, tiuna
i. d.), kteri so imeli za preživek, za hrano nakazana posestva (na
češkem „kladska“). Grad je bil za časov pribežališče župnega
prebivalstva. Okoli grada je bilo podgradje, predgradje, kder so
prebivali rokodelci, obrtniki i. d. Taki župni gradi jako različni
od nemških mest so bili povsodi po Slovanstvu od Holsteina (bo-
driških Vagrov) noter za Oko, od Baltiškega morja noter do Ja¬
dranskega in Črnega.

3 *

36

6. Župno prebivalstvo brez razločka je bilo zavezano k
vsakovrstnim robotam (delom) deželskim  kakor so bila:
stavljenje in popravljanje župnih gradov, mostov, cest, mitnic,
lesov, straženje mej, služba vojaška (ohranila se je v poljskem
pospolitem rušenju, ogerski insurekciji, v podobni naredbi na Ruskem
Moskovskem do časov poznejših), podavanje različnih potreb po¬
tujočemu knjezu in jegovemu spremstvu (vožnja, ježa, sprejembe,
sprevod, prenočišče, narez, vžitnina za meso, osep, dohodki iz
žitnega davka i. d.) Te dolžnosti in težka bremena nahajajo se
(pod temi ali podobnimi imeni) pri vseh Slovanih noter do XIII.
in XIV. stol. (do propada sostave župne) in v deželah baltiško-
slovanskih (Pomorju, Ranu) se imenujejo naročito „slovanske“
(expeditio slavica).

7. Med redi slovanskimi se nahaja pri vseh slovanskih na¬
rodih občinska poroka, skupna roka,  kder so izvirno vsi
udi jedne rodbine (občine) potem vsi prebivavci kterega okraja:
ko sit ve (na Češkem) op olj a (na Poljskem, kakor tudi na Sle-
skem in Pomorjanskem), o ko line  (pri Srbih), vrvi  (pri Rusih)
bili odgovorni, so dobro stali za vse, kar koli se je v njihovem
okraju zgodilo in če se ni moglo priti hudodelcu na sled, so mo¬
rali nositi krivdo za hudodelstvo v gonitvi storjeno. Na krik tega,
komur seje  škoda godila, „nastojte, v  pomagajte" so morali pod
kaznijo sosedi na pomoč priteči na Češkem, Poljskem, Pomorju
(pojdite), Horvaškem. Občinska poroka je propadala pri zahodnih
Slovanih, Čehih, Poljakih, Pomorjanih v teku XIII. stol. vedno
bolj in sicer po mnogem oproščevanju iz teh vezi podložnikov
duhovnih in gosposkih, in obilnih naseljencev nemških tako, da
se v XIV. stol. pri Čehih ni o nji nič več slišalo, pri Poljakih
pa se še v vstavi Vislički o nji omenja. Pri Jugoslovanih
imenoma pri Horvatih (po zakoniku Vinodolskem 1280) in pri
Srbih (po zakoniku Stefana Dušana) je bil ta red še v XIV. stol.
in vzdržal se je ponekod noter do današnjega dne. Pri Srbih kro-
nine (kazen za vmorjenega) ne plača le morivec, ampak tudi oko¬
lica, kder se je vmorstvo zgodilo, ako se hudodelec išče, zaročuje
se sosed za soseda, za kogar pa se nikdo ne zaroči, pada v sum
(kletva). Pri Rusih  nahajajo se sledi skupne roke noter do XVII.
stol. Na Ruskem polskolitevskem je bila po kopnem pravu vsa
občina in cela okolica odgovorna za varnost, za hudodelstva stor¬
jena v občinskem obvodu (kopu, stare vrvi); na Ruskem moskev-
skem je trajalo krogovo poroštvo tudi do polovice XVII. stol. da
ponekod še dalje.

8. Izvirna ravnost  vseh Slovanov pred zakonom se je
kazala v vredbi sodni; ni odločeval stan obtoženca, pred ktero
sodbo ima biti sojen ampak kakovost čina samega. Sod porotni
(po poroti t. j. prisegi) je bil gotovo pri vseh Slovanih, in naj
jasnejše stopa na svetlo pri Srbih. Penezna kazen za vmor (glava,
vražba itd.) ravnala se je pri Slovanih ne po stanu ubitega ampak
po stanu morivca in razločuje se z tim od germanske vire (wergelt),

37

ktera gleda pred vsem na stan ubitega (nahaja se tudi v Pravdi
ruski).

Med provodnimi (dokazovavnimi) sredstvi pravnimi so mnoga pri
različnih narodih slovanskih jednaka ali podobna in jednakih
imen. Svod  t. j. izvedenje samega sebe iz suma tatbine,
dokler je ukradena stvar (corpus delicti) lice,  kakor se ime¬
nuje v Pravdi ruski, zakoniku Dušanovem, v statutu litevskem,
in gotovo se je tako tudi imenovala pri Čehih, Poljakih in Slo¬
vencih (privedena bila na krivnika, nahaja se na Češkem (do XIII.
stol.), pri Srbih in na Ruskem (na poljskolitevskem) noter celo do
XVII. stol. lik po pravu kopnem). Vkradena reč se je iskala
tudi z pomočjo soka  t. j. človeka, kteri ji je mogel pokazati
sled, za kar je dobil poplačilo; ta navada je še dozdaj pri Črno¬
gorcih (poplačilo se imenuje sočbina), in je bila tudi pri Čehih
(po pravu Kunratovem), na Horvaškem (po statutu Vinodolskem),
na Litvi (po vstavu Litevskem). Vdan  j e (vzdanje) ali stava sod¬
nih sopernikov, da imata oba na reč, o kteri je šlo, pravico, je
bilo pri Čehih in Srbih do XIV. stol. na Litvi noter do XVI.
stol. v rabi. O čist  e (ordalije, božje sodbe), kiji, meči, vode,
ognji, železa se nahajajo na češkem, Poljskem do XIV. stol.) na
Ruskem (dvoboj se je tu imenoval polje, božja pravda)  tudi
na Srbskem, kder so se še na početku tega stoletja izpeljevali.

9. Telesna sužnost  v takem smislu, vkakoršnem na pr.
pri Nemcih izvirno pri Slovanih ni bila. Sužniki (hlapi, rabi, me-
ropki) so postajali pri vseh Slovanih le vjetniki vojenski, dolžniki,
hudodelci, obsojenci na smrt, ali kdor je prostovolno v sužnost
stopil. Selško navadno ljudstvo, ktero ti ni imelo svojega lastnega
imetja in je le bilo v najemu gospodov, je bilo zapored osobno
svobodno noter do XV.—XVI. stol. in še le potem je bila nava¬
ljena na nje po deželah slovanskih sužnost telesna, ktera pa
je v teku XVII. in XVIII. stol. prihajala vedno bolj težka. Spre-
mena narodnega imena Slovan, v grdivno poimenovanje sužnika
(sklav), kakor je pri vseh narodih germanskih in romanskih
še dandanašnji v rabi, prihaja odtod, da so v deželah slovan¬
skih , ktere so prišle pod gospodstvo nemško, tedaj imenoma pri
Slovencih in Slovanih polabskih in baltiških (v VIII. stol. potem
v X.—XI.) vjeti Slovani tropoma bili prodajani v sužnost (od
Frankov, Nemcev, Normanov) in da so napolnovali trge zahodno¬
evropske.

VII. Slovansko bajeslovje.

Slovansko bajeslovje je jedna naj težavnejših strani narodnih
znanosti slovanskih, in čeravno je o njem že mnogo bilo pisano,
vendar izvzemši nekoliko dobrih člankov o posameznih jegovih
delih v celoti svoji vendar še vedno pričakuje temeljitega obde-

38

lovavca. Slovansko bajeslovje se poklada tako kakor bajeslovje
vseh drugih arejskih narodov na občne prikazni v prirodi, na sile,
ktere v nji očitno delujejo kot vzroki blagodarnih in pogubnih
učinkov, leta in zime, dne in noči, življenja in smrti.

Po sporočilih Prokopovih o Slovanih zdaj ruskih iz VI. stol.,
in Helmolaovih o Slovanih nekdaj polabskih iz XII. stoletja so
spoznavali Slovani j edinega boga nebeškega,  kteri je vladal
cel svet in kteremu so ostali bogovi nižji tako bili podvrženi,
kakor člani rodovine svojemu starešini. Ko boga samostalnega,
boga bogov ga označuje češki priimek jegov Svebog ali Svojbog,
kteri se je ohranil v naj starejših imenih mestnih in osebnih,
celo tudi v pregovorih. Ali ker je od tega boga prihajalo narav¬
nost ali nenaravnost vse dobro in zlo, zato se mu je pripisoval
dovojnasobni značaj dober in zel, kteri dvojni značaj je bil pričin
baje o dveh naj viših bogih. „Dva sut’ bozi“, pravi stari letopisec
ruski: „jedin nebesnyj , drugij vo ade (v peklu, v podzemiju).

Prvega so imenovali „Boga“ xar’ št-otfv,  t. j. bitje jasno , svetlo
(gl. Bog), ali tudi Belbog, kakor imena mestna na češkem v Ha-
liču, v Lužici in v Pomorjanih spričujejo; drugemu pa je bilo
ime Zlobog, staro Ljutbog, Helmoldov Črnobog in vseslovanski
Črt, akoravno se to ime še le pozneje nahaja v spomenikih pi¬
semskih. Obema pa tema bogoma se ie pripisovala moč jednaka,
kakor pravi češki pregovor: „Črt vtrhl na Svehoboha“, t. j. prišla
je kosa na kamen, ravni na ravnega.

To razdvojenje jednega boga je očitno tudi v baji o stvar¬
jenju sveta.  Po baji kranjski ni bilo z početka ničesar, nego
Bog, solnce in morje. Bog ugrevši se se je potopil v morju in ko
je sopet izplaval zastalo mu je za nohtem zrno peska z morskega
dna. Zrnko je potem izpadlo in je ostalo na gladini morski le¬
žeče. To zrnko je naša zemlja in dno morsko jena domovina. Po
baji ruski, ktere sledi se nahajajo iz Haliča noter do Sibirje, je
Bog hote vstvariti zemljo poslal Črta po nekterih,v podobi gogola,'*)
da bi mu prinesel pest prsti z morskega dna. Črt je včinil tako;
ali hotč sam tudi nekaj imeti od tega, je vteknol košček prsti v
usta in ostanek je dal Bogu. Bog je razvrgel to prst po vodi in
zrastli so iz nje tri deli sveta; ali ko je tudi ta košček v ustih
Črtovih rastel, ga je razprskal po vsi zemlji in iz tega so se na¬
pravile ledine, puščave in prostori nerodni. Ravno to se vidi tudi
v baji o stvarjenju človeka. Po baji kranjski je bil človek stvarjen
iz kapljice pota, ktera je iztekla Bogu z čela in padla na
zemljo; in zato je pre že z početka sojeno človeku, da bi se potil
in trudil.

Nasproti temu pripovedujejo razkolniki ruski, da je Bog
stvarivši z svojo besedo naj prej živali, potem naredil iz gline

*) Neko račje pleme po slov. „žličarica.“

89

telo človečje zelo krasno in prosto vseh bolezni. Pa ko jejootem
odšel v nebesa, da bi prinesel dušo, prikradel se }e k telu Črt in
ga poprskal; in to je vzrok vseh grehov, pomankljivosti, bolezni
in smrti človeške. Ko pa se je Bog vrnol, akoravno je videl, kaj
se je zgodilo, je vložil vendar v telo dušo nebeško, vede da je
tudi tega zlega človeku potreba.

Oblok nebeški so si mislili Slovani v podobi kroglastega
oblovitega kamna (zrv. tvrdost firmamentum)  in so bajili,
da je Bog ta kamen prelomil v poli in polovico v pravi roki pu¬
stil sebi in z leve roke polovico podal Črtu. Prej pa nego mu jo
je dal, je udaril z jedno polovico tega kamena nekolikrat o drugo,
dokler so iskre letale, in iz teh v  isker si je stvaril družino, duhe
dobre, da bi mu dajali hvalo, črt videč to je hotel tudi podobno
družino imeti, ali ni vedel, kako si jo napraviti. In svetoval mu
je Bog.^da bi sebi vrnil roke in obličje in da bi z to vodo brizgal
nazaj. Črt je tako storil in kolikor je bilo kapelj, toliko se je na¬
redilo duhov zlih, besov.  Imajoč zdaj moč se je jel črt protiviti
Bogu; ali z gromom je bil pobit v brezden.

Oblok nebeški in v ožjem smislu zvezdni krog, pas dvanaj¬
sterih znamenj nebeških, se glasi staroč. svor,  starosl. in sanskr.
s v ar; odtod ima ime svoje naj viši bog slovanski S var o g,
stvarnik sveta, bog bogov, kterega so pod tena imenom častili
Rusi, Polabani, in brez dvombe tudi Slovenci in Čehi. Po spričbi
starega letopisca ruskega je imel Svarog dva sina: S o ln c e in

Ogenj,  k kterima se po baji jugoslovanski pridružuje kakor jih
brat Mesec  in sestra: Zvezda prehodnica  č. zviretnica.

Po S varogu je-vladal pre sin j egov S o lnce  Svarožič , ob-
državši zakon očeta svojega. In stvarno, kar se pripoveduje o Sva-
rogu, kakor stvarniku sveta, se ponavlja o njegovem sinu So Inču,
kakor stvarniku leta; ali tudi ta se dvoji v solnce letno,  in
v njegovega protivnika, solnce zimno,  na kterih neprestan
vsako leto se ponavljajoč boj se vzteguje mnogo baj slovanskih.
Bog Solnce,  ko zmagovavec nad zimo in temo je vžival pri
vseh Slovanih naj višo važnost in časten je bil pri različnih
vetvah in v različnih časih pod različnimi imeni. Kot Svarožiča
t. j. sina Svarogovega so ga častili Rusi in Slovani Retranski.
Drugače so ga imenovali Rusi tudi Daždbog  t. j. Dadibog ka¬
kor dajavca svetlobe, polagajoči sebe za njegove potomce; razun
tega so ga imenovali z imenom Hors ali Hrs, kr s, kres  (t. j.
bliščeči) z priimkom Veliki, kteri vsakega dne dovršava svojo
pot po obloku. Kot dajavca paše letne in varuha živine je
imel pri Slovencih in Rusih tudi ime Veles,  in pevci ruski so
si ga pokladali v tem imenu za svojega praočeta. Polabani so ga
častili pod imenom Triglav,  kakor gospoda nebes, zemlje in
podzemlje, obrazuje ga z tremi glavami; ti so ga tudi imenovali
Svatovit  (t. j. sveti svit) in so ga obrazovali kot stvarnika šti¬
rih letnih časov z štirimi glavami. Dalje se je imenoval tudi v
pokrajinah polabskih Jaro vit in Juterbog  t. j- bog jarni,

40

jasni,  Besomar  t. j. gubitelj besa zimnega, Rano vit ali Ru-
jevit  t. j. bog otoka Rane ali Rujena i. t. d. Ceski krt,  Hartes-
burski kr o do in kranjski kurent ali korant,  kterega tukaj
mestoma imenujejo svetega, pomenja boga solnčnega, kakor zma¬
go vavca nad zimo in stvarnika nove prirode. Tudi ceski Sitivrat
ga pokazuje ko vsakoletnega povrnitelja svetlobe in življenja v
prirodi in tedaj tudi ko boga časa. Kar se pa tiče solnca zimnega
razločuje se to v starih sporočilih kakor bog smrti, kakor Bes
y.cn  (glej više Besomar),  v pravljicah ruskih kot neumr-

joči Ko štej,  zato ker se vsako leto ponavlja, v obče pa naj po¬
gosteje ko D rak ali lita San,  kakor tudi češki Trut,  poljski
krak  ubijeta Sanj ljuto proizrazuje z tim se samo sopet ko oseb-
ljene izraze boga solnčnega. Neredkokrat popisuje se ta Sanj po¬
dobno kakor solnce Triglav, ko triglava na znamenje pogubne
jene moči v trojem kraljevstvu: v zraku, na zemlji in v vodi.

Drugi sin Svarogov, Ogenj,  pomenja pred vsem ogenj ne¬
beški, gromovi blisk, in potem tudi ogenj pozemeljski, kteri po
starem mnenju prihaja od onega. Bil je tedaj Svarog, kakor Pro-
kop spričuje, poroditelj bliska, kteri se tu vosebljuje v njegovem
sinu. Boga gromovega, kakor se zdi, Peruna, Slovani z prva niso
častili; vsaj je gotovo, da je Perun  prišel še le z Var-
jagi k Rusom in da je ostal tukaj le Bog vladajoče strane varja-
ške; narod slovanski vobče o njem nič ni vedel, in v spominkih
starega narodnega pesništva ruskega še celo ni spominja o njem,
akoravno je n. p. v Igoru bilo dosti k temu priložnosti. Do krajin
polabskih Slovanov, kder se tudi častenje Perunovo nahaja, prišlo
je to kakor je podobno, od sosednih Germanov, kakor spričuje
to ime dne četvrtka, peren-dan  t. j. Perunov dan po german¬
skem tfcorstag ali donnerstag.  Slovaško Parom  (pohrom?)
in češko Perun  v starem glosarju so imena dvomljiva; gotovo
pa dokazuje prostonarodni Hrimbog in Hfimal,  da je bilo
Cehom drugo domače ime tega boga znano in v rabi. Ljudstvo
prosto imenuje strelo gromovo vobče le posel božji.

Mesec  so imeli Slovani pred vsem za merivca časovega, pri¬
števajoči mu vrh tega neko čarobno moč. Tudi na njem so pozna-
menovali po njegovih premembah dvojno stranko, temno in svetlo,
tolmačeči si ginenje jegove svetle strani z tim,  da so ga jedle
veštice ali čarodejnice. K temu vrstenju jegovih strani vzteguje
se tudi mnenje malorusko, ktero na mesecu vidi dva brata, kterih
jeden drugega ubija. Rotba jugoslovanska poklada mesec na ravno
z solncem: „Zaklinjem te Suncom i Misecom.“

/zvezda prehodnica,  ktero Cehi z večer imenujejo zvi-
retnice  večernica in z rana dennice  naša danica, je bila tudi
v veliki časti. Danico imenuje jedna pesem narodna jugoslovanska
hčero Solnčevo. So temu mnogi dokazi, daje  tudi zviretnik
ali pravilno po staročesko svor  (zodiacus) in jegova razdelitev v
12 polj ali delov, bil Slovanom od starodavna dobro znan in da
so sozvezdju jegovemu skazovali božjo čast. Arabski pisatelj

41

Ibrahim ben Vasif v X. stoletju pripoveduje o Slovanih, brez
dvoma baltiških, da so praznovali v letu sedem praznikov, ktere
so po sozvezdju svorovem imenovali, ali da je naj veči praznik
bil Solneu posvečen. Tudi češki Štitny spričuje, da so ljudje še
za njegovega časa častili ,,zvezde, sposob tega vidljivega neba,
ktero se zodiak imenuje", in da so obraze dvanajsterih znaminj
zodiakovih obrazovali na zlatu in na medi, da bi to na vratu
nosili ali iz tega pili. Vsako tako znamenje so imenovali Cehi
vobče s ve roči  e st’, t. j. svorova čest, (del).

Med prirodnimi prikaznimi v zraku odlikuje se posebno
doga,  mavrica, tedaj oblok nebeški, ali kakor Srbi pravijo ne¬
beško kolo ali po naše božji stol. Častili so jo pred vsem zarad
njene blagodarne povlaživne lastnosti. Z tega vzroka jo imenujejo
Malorusi Veselko t. j. deklico zalivavko , pripoveduje o nji, da
„vodo nabira'*, — podobno kakor Čehi in drugi Slovani o božji dogi
rekajo, da „vodo pije" prištevajoči ji tako moč, da, ako bi človek
na to mesto prišel, bi tudi jega izpila.

Nestor imenuje med bogi ruskimi tudi Mokoša,  kterega
stari maloruski rokopis tolmači za boga dežja. To je brez dvombe
bitje, ktero Cehi imenujejo Zmok ali Zmek  ali tudi Plevnik
(Slovenci Plivnik), pripoveduje, da prinaša gospodarju bogastvo
t. j. povlažujoč in rodovitneč polje. Vraža misli si ga v podobi
ognjenega pozoja, kar bi izvirno moglo pomeniti gromovi blisk.

V etre  poklada stara basen ruska za vnuke Stribogove,
in povest ruska govoreča o štirih vetrih bratih nazvanih po štirih
stranih sveta, je sicer opisuje kot bitja ostra, burna, ali dobro-
miselna. Le „vihor burnyj" štejejo Rusi med zle sile ali bese. Ali
tudi Cehi imenujejo Viher močno se točeči Rarah  t. j. zel duh.

Jedno izmed naj prednejših mest v bajeslovju slovanskem
pripada Zemlji.  Z pomladi, ko se začinja odevati z zelenim in
krasiti se z cvetjem, je po starih povestih nevesta boga Solnčnega,
ktero je sebi dobil z močjo Drakovo, Kostejevo i. t. d. Takrat kot
boginja mladost in krasote, ljubezni in plodnosti se glasi Lada
h) kot dar i ca novega življenja in ohraniteljica stvari zemskih
Živa ali Žiza;  kot boginjo letno jo označuje ime Letnica in
Zlata baba.  Kakor pa iz pomladnega boga solnčnega v drugi
polovici pota svojega letnega postaja bog smrti, tako ga tudi v
tem boginja zemska verno nasleduje: iz boginje življenja nastaja
boginja smrti Morana, Ježi baba ali Jaga-bura.

V globinah vodnih ima svoj sedež Ruski Vodjanoj  jugosl.
Vodar ali Povodnik,  češki Vodnik ali Mužiček,  kterega
pokladajo za gospoda vode in rib. Značaj jegov je vobče temen in
okruten kakor voda sama. Prosto ljudstvo rusko boje se „zlaga
Vodjanago" in hote si ga nakloniti, potod da mu še z pomladi,
ko se vode odpirajo, prinaša neko počaščenje.

Razun tega so v zraku, na zemlji in v vodi še tudi neka
bitja polovična, dobra in zla, kterih popolnoma niti za boge niti
za bese porajtovati ne gre. K tem grejo imenoma jugoslovanske

42

•Vile. So bile oblačne ljubeče petje, Škropeče zemljo z roso in
posipavajoče jo z cvetjem. Jedna izmed njih je bila posestrima ali
izvoljena sestra kraljeviča Marka. So Vile gorske, lesne, poljne
i. t. d. Jedna taka Vila je priletela iz gore k detetu slepemu,
povrnila mu vid, umivša mu z vodo oči. Rade plešejo pri mese¬
čini , na lokah ali ni svetovati se jim približati. Tem zemeljskim
Vilam popolnoma se ravnajo češke Dive žene  ali tudi Bile
žene;  kradejo deteta porodnicam in povrgujejo jim za nje svoje,
ali tudi plačujejo obilno za nevelike službe. Vile vodne so večidel
zle: vabijo ljudi v vodo, da bi je vtopile, napravljajo močne
vetre, burje in točo i. t. d. Vila brodarica povodnja spava na
jezeru in gorje temu, kdor ji vodo skali. K Vilam vodnim spa¬
dajo tudi po neki meri jugoruske Rus alk e (gl. t.)

Ljudje sprijatelivši se z Vilami ali besi morejo od njih do¬
biti neke moči nadprirodne k delanju dobrega ali mnogo večkrat
še zlega. Žene take prijateljceVil imenujejo se Vilenice,  moški
pa Vileniki ali Vilovniki.  Pri Rusib se imenujejo taki ljudje
Vedme ali Vedomci,  pri Slovencih Vedomci.  Med Vedmami
je pa sopet razloček: so tedaj Vedme prirojene in Vedme učene,
prve izmed njih so vobče dobre, druge vobče hude. Zgodovinsko
znana v vražah ruskih je vedma Kijevska in zla jena sestra Mu-
romska. Vedmam in Vedomcem se priravnavajo popolnoma češke
čarodejnice in čarodejniki.

So tudi bitja božja, lcterim je Človek že od rojstva izro¬
čen, in ktera slasti vladajo jegovo življenje. Ko dete stopi na ta
svet, prihajajo temne Sojenice staroslovanske Roždenice, bolg.
IJrisnice k njegovi zibelki in že naprej vstanujejo, kaj iz njega
bode in kako se mu bode godilo. Zajedno z novorojencem se pri¬
kaže na obnebju nova zvezda, ktera tega človeka na pozemeljski
poti sprejme in z njim tudi zajedno umira. Ali ni varno po nji
iskati, kajti ko bi kdo po naklučju na njo pokazal, padla bi z
višine svoje in človek bi umrl na tem mesitu. Kdar človek pride
do spomladi svojega življenja, nakloni se k njemu z prijaznostjo
svojo pozemeljska boginja spomladi, kakor boginja ljubezni Lada.
Ali spomlad in mladost brž ocvete in z cvetom zajedno odpada
prijateljstvo krasne boginje. Ko se pa po mnogem trudu in delu,
po vsakovrstnem praznem potu in goljufanih nadah približa konec
pozemeljske poti, ga sprejme sopet boginja pozemeljska, hladna
Morana,  v naročje in ga vpokoji v temnem in volhkem krilu
svojem.

Razun teh prirojenih občnih božanstev je imel tudi vsak go¬
spodar svoje lastne rodbinske boge, kteri pa so v svojem varstvu
imeli le jegov dom in gospodarstvo. Bili so to duhi jegovih pred¬
nikov , znani pod imeni Ded, Selek, Gospodarek,  slovaški
Božik,  rusk. Domovoj in Hozjain,  kterih podobice sobivale
postavljenje v sobi na mestu naj častnejšem, tedaj v oglu za mizo
nasproti dverim. Kdaj pa se je vendar tudi priselil k gospodaruj
nemili gost in se vsadil za pečjo, kterega se na noben način ni

43

znebiti mogel, nego le z svojo smrtjo. Bila je to Beda,  ktera se
mu je včasih tudi prikazala v podobi suhe, kumerne in blede
deklice. In kakor so posamezne rodbine imeli v časti podobe svo¬
jih prednikov, tako tudi celi rodi podobe svojih nekdajnih očetov
rodovih, in ko se je ktera rodbina ali rod preselil drugam, ni po¬
zabil gospodar ali starešina rodovi vzeti z seboj Dedov svojih,
sam je nesoč. Tako pripoveduje staro sporočilo o praočetu Cehu
kako je prišel iz dežele Horvaške v te dežele, „Dčdky sve na
plecu nesa.“ (Dedke svoje na plečih nesoč.)

Kar se pa tiče časti, ktero so Slovani poganski dajali bogom
svojim, ni bila pri različnih vetvah slovanskih nikdar jednaka,
marveč nahaja se v tem nemali razloček po tem, kakor je ktera
vetva prej ali kesneje od poganstva popustila in kakor se je več
ali menj dotikovala drugih narodov poganskih, kterih malikovav-
stvo je bilo izobraženo. Naj menje od prostega častenja sil pri-
rodnih so bili pre oddaljeni Cehi in Jugoslovani. Pri njih ni bilo
nobenih žrecev ali duhovnikov poganskih, nobenih skupnih hramov
in tudi ne božjih soh ali malikov javno izpostavljenih, da bi se
jim ljudstvo poklanjalo in jim žrtvovalo: hram je bil oblok ne¬
beški in naj viši duhovnik knjez ali vojvoda sam, kakor glava
svojega roda in svoje vojske; ta je žrtvoval: ,,bogom spasam“, na
mestih jim milih, tedaj na višinah in na skalah; in ko je žrtva
slavna, obstoječa v kravici tolsti, plapolala, je šel vsak izmed
pričujočih okoli, bogom slavo prepevaje. Drugače že je bilo pri
rodbinah. Tukaj je tudi gospodar, kakor glava družine svoje
zavjemal mesto duhovnika, ali bogovi domači so že bili vpodob-
ljeni v malih sohicah, ktere so bile postavljenje bodi si v sobi na
častnem mestu, kakor je že gori rečeno, ali v bližnjih lesih pod
drevesi, kakor še dandanašnji ljudstvo obeša na lepa in velika
drevesa obraze svetnikov. Gost prihajaje in odhajaje se jim je
poklonil. Žrtva pa je obstajala v hranah, ktere je gospodar pri¬
našal o mraku v les bogom prepevajč jim hvalo. Slovani ruski niso
imeli sicer tudi nobenega posebnega stana duhovskega in so žrtvo¬
vali bogom nebeškim tudi pod širokim nebom na holmih, ali že
pred njihovimi podobami, in naj prej je bila podoba Perunova na
holmu v Kijevu postavljena. Knjez Vladimir je dal potem to soho
ali podobo novo narediti: tedaj „Peruna drevenega, in glavo je-
govo sreberno in vose zlate“, k kteremu je še pridjal sohe drugih
bogov domačih tedaj: Hrsa, Dadiboga, Mokoša i. t. d. vse po
vzgledu, po kterem so germanski Varjagi podobovali bogove svoje.
Tem malikom pa so pre žrtvovali tudi sine svoje in hčere, na
ktere je padel žreb, kakor so to videli tudi pri narodih germanskih.
Ali že tudi o početkih hramov poganskih na Ruskem pričuje
staro sporočilo, tedaj o Velesu in o Turu svetiščih na izgonu pod
Kijevom.

Naj bujnejše je vzrastla in se v sostavo popolno razvila bo-
goslužba poganska pri Slovanih polabskih. Hrami jihovi so se
imenovali kontini in kolikor je bilo v ti deželi krajev toliko tudi

44

hramov in vsak hram je imel svoje boge različno vpodobljene in
svoje duhovništvo više in niže, ktero je na vso moč slavo svojega
prvega boga skušalo razširjevati, ljudstvo k sebi privaditi in svoje
dohodke pomnožiti, drug drugega v tem prekosujoče, da z časom
celo razpore krvave med seboj vedoče. Nikoli ni smel v hram
priti brez dara pod imenom žrtve in do svetišča hramovega še
knjezu deželnemu ni bilo dovoljeno vstopiti. Naj imenitnejši jih
hramovi so bili: hram Triglavov v Štetinu,  hram Svaro-
žičev  v mestu Ridhosti  v deželi Ratarski, v Arkoni  hram
Svetovitov,  v mestu Korenici  na otoku Rugenu hram Ru-
genitovi.  d. Z kakim potroškom so bili nekteri hrami in sohe
v njih delane, spričuje arabski pisatelj Masudy, kteri je v X. stol.
po teh krajih popotoval in ki jeden teh hramov takole popisuje:
,,Nahaja se na gori obdani z morskim šumom, postavljen je iz
rudečega mramorja in zelenega smaragda. V sredi hrama se vidi
velika kupla, pod ktero stoji soha, ktere udi so napravljeni iz
dragega kamenja štirih plemen tedaj chrisolita, rudečega rubina,
žoltega karneola in belega kristala in glava jegova iz rumenega
zlata/' Bila je to soha Svetovita. Drugi hram je pre stal „na
gori visoki in je bil slaven po svoji stavbi iz kamenja različnih
barev in po svoji strehi iz vrst, v kterih so bili nastroji k opazo¬
vanju vzhoda solnca po gotovih črtah. Zhranjevali so se tudi v
tem hramu dragoceni kamni, na kterih so bila znamenja različna
napisana, ktera so oznanjevala stvari bodoče, zgoraj pa iz hrama
so izhajali glasovi, in ko so jih ljudje zaslišali, se je pre nekaj
čudnega z njimi zgodilo" itd.

Že vera sama v boge nebeške in v boge rodbinske k temu
pelje, da so Slovani poganski verovali v neumrjočnost duše
in v bodoče življenje. Pa so tudi naravnostni dokazi: Žene slovan¬
ske, kakor gori rečeni pisatelj arabski Masudy priča, so se po
smrti svojih možev metale v ogenj, da bi bile zajedno tudi z njimi
sožgane in zajedno tudi ž njimi všle v raj. Rusi so se bali
živi priti v zajetje sovražniškov imajoči za to, da tudi po smrti
suženj ostane suženj gospoda svojega. Mesto „vmreti" so stari
Slovani rekali „oditi k očetom" in prebivališče zamrlih na onem
svetu so imenovali vobče nav. Še Hajek pravi o Premislu in o
Libuši, da ,,so odšli do navi in pogrebeni bili". Kakor stare po¬
vesti spričujejo, je šla duša do navi po srebernem mostu; v navi
pa je bilo prebivališče ljudi dobrih različen od prebivališča hu¬
dobnih; dobri so prišli na mesto jasno in veselo v raj t. j. na
prekrasno zeleno livado, ktere krasote se še niso mogli dosita na¬
gledati; hudobni pa so prihajali na mesta polna žalosti, kder so
hudodelniki bili na različen način mučeni. Ohranili so se tega
očitni sledi pri Rusih, pri Jugoslovanih in pri Čehih, deloma v
spomenikih pisemnih, da se je mladina slovanska v poganskih
časih v glavnih tikih svoje vere redno podučevala z sredstvom
prašanj in odgovorov na način krščanskega katekizma.

45

VIII. Slovansko narodno pesništvo in jegovo slovstvo.

Slovanska narodna pesem je ali epiška ali pa liriška, in
sopet je ali složena v verzih ali vsaj v gotovem ritmu, da bi se
mogla spevati, ali je narejena v besedi prosti k prostemu pripo¬
vedovanju. Prva se imenuje pesem epiška v ožjem ali vlastnem
smislu besede.

Pri Slovanih se more prosto epiško pesništvo razdeliti v
nekdaj  no,  z kterega se je še nekoliko ostankov po starih zanimi¬
vih rokopisih ohranilo, ki so bili še le za naših časov najdeni, in v
s e d a j n o, ki pri nekterih vetvah slovanskih še sedaj v ustih pro¬
stega ljudstva živi z pokoljenja na pokoljenje prehajajoče in go¬
jeno od slepcev, goslarjev in drugih prostonarodnih pevcev.

Naj starejši spomenik epiškega pesništva slovanskega je ulo¬
mek staročeske pesmi Libušin soud  vobče imenovan. Cela pe¬
sem je obsegala znani dogodek iz zgodovine, kako je bil Pfemysl
St&dicky Češki knjez postal in je bila gotovo le člen iz večega
cikla pripovedne pesmi, k kteri so tudi Čestmir in Vlaslav
potem Zaboj in Slavoj  iz rokopisa kraljedvorskega znane
mogle pripadati, vsakako pa v obliki mnogo starejši in bolje
ohranjeni; kajti rokopis Zelenogorski Sodbe Libušine  prihaja
celo iz konca IX. stol., pesmi pa rokopisa kralj edvorskega so bile
zbrane iz ust pevcev prostonarodnih še le k koncu XIII. stol. Z
ostalih pesmi tega poslednjič imenovanega rokopisa spadajo k
epiškim Jaromir a Oldrich  (ulomek) Beneš Hermanov a
Jaroslav  tikajoče se deželnih dogodeb iz let 1004, 1203in 1241.

Naj imenitnejšaepiška pesem staroruska je Slovo o polku
Ig  or  o ve  opisujoča podvzetje tega Novogorodskega knjeza proti
Polovcem 1. 1182, pobitje jegovo na reki Suli, jegovo vjetje in
konečno osvobodjenje. Najdena je bila 1. 1795 in prvikrat na
svitlo dana 1800 v Moskvi od A. M. Puškina. Ji vsaj v ceni je
podobna Zadonšina  narodna povest o veliki bitvi med Donom
in Dnjeprom na polju Kulikovskem 1.1380, v kteri je veliki knjez
Demeter Ivanovič Donski in brat jegov Vladimir Andrejevič Ta¬
tarskega hana Mamaja na glavo pobil. Iz sbornika samostana Be-
lojezerskega iz XV. stol. in še iz drugega sbornika XVII. stol.
je jo dal na svitlo I. I. Srežnjevski v Petrogradu 1. 1858. Spisana
je v prozi ravno tako, kakor Igor, z ktero pesmijo še ima v
ostalem tudi mnogo podobnosti, ktera se z tem posvetljuje, da ste
obe te poetični povesti ostanki nekdajnih pesmi narodnih, ktere
Velikorusiimenujejo Biline,  Malorusi pa buvalšine  t. j. pesmi
zgodovinske iz ust ljudstva bivše južne Kusije zbrane in v celoto
spravljene. — Kar se pa tiče pesmi epičnih, ktere se še sedaj
ozivajo v ustih slovanskega ljudstva vidimo tri velike po mestu,
veku in obsegu med seboj različne skupine, ktere bodo, ako se
vsi jihovi deli sem tam še raztreseni skrbno zberejo in vredijo,
činile tri velike prostonarodne slovanske epopeje, kterih vsaka

46

sama posebi se more meriti, kar se cene tiče, z naj slavnejšimi
podobnimi umotvori pesniškimi drugih narodov. Te epopeje so:
a) Epopeja velikoruska,  ki bi se imenovati mogla: Vladi¬
mir, veliki knjez Kijevski in jega bogatiri.  Kakor bri¬
tanski Artus tako je tudi Vladimir  od 981 samovladar cele Ru¬
sije, 988 krščen, t 1015) postal v pesmih in sporočilih narodnih
velikoruskih središče celega kroga pesmi junaških, ktere se pa
od pesmi okrogle mize  po tem ločijo, da ruski junaki ne go¬
jijo prostopašnosti kakor Artusovi vitezi. Naj imenitnejši in naj
bolj znani izmed njih so tile: Dobrina Nikič, lija Muro-
mec, Vasilij Ruslojev, Aleša Popovič, Solovej Bu-
dimirovič, Curila Plenkovič, Daniel Ignatčvič  z svo¬
jim sinom Mih a j lom, Dunaj Ivanovič  in dr.

Te pesmi so raztresene delomo po različnih zbirkah narodnih
pesmi velikoruskih (Drevc. ros. stihotvorenja Moskva 1818. Sa¬
harov skazanja rus. nar. S. P. 1841 T. k. IV. Pamjatniki veli-
korus. narečja. S. P. 1855; Pesni sobran. P. N. Ribnikovim, č.
I. Moskva 1861 in dr.) deloma pa po vsakojakih časopisih, sta¬
rejših in novejših, da nektere morda še celo zapisane niso. b) Da-
vorija  (epopeja) jugoslovanska,  z imenom Lazarica,  t. j.
kolo pesmi, kteri pripovedujejo o rodu čara Laz a ra, o nesrečni
bitvi na Kosovem polju 1. 1389 na Vidov dan,  v kteri je ta
car padel vmorjen od jednega svojih vojvod Vuka Brankoviča in
kder se je tudi carstvu Srbskemu konec storil. K ti skupini slišijo
tudi pesmi o kraljeviču Marku, ki je vzor jugoslovanskega junaka
in o drugih junakih serbskih XIV. in XV. stol. Mnogo teh pesmi
je dal na svitlo Vuk Stef. Karadžičv  svoji zbirki Srbske
narodne pesme  (v Beču 1845 in pozneje); nektere pa so tudi
prišle na svitlo v drugih zbirkah ne samo v srbskih ampak tudi
v bolgarskih, c) Davorij a jugoruska  o slavnih delih Za-
praškega Kozaštva,  od njegovega početka v XVI. stol. noter
do propada v drugi polovici XVIII. stol. Te pesmi slavijo imena
junakov: Veeeslava Hmelnickega (ok. 1534. L), DmitraSamijlenka
Kolomijca (na koncu XVI. stol.), Hveška Khanžu Andibera (do polov.
XVII. stol.), Bogdana Hmelnickega (1647—1657), Vasila Moldavskega
(ok. 1650), Moroza (1656), Veremija Vološina (1648—1657)., Ivasa
Vdovičenka(1684),Slarka (1765—1768) in dr., najti so v zbirkah
maloruskih pesmi M. Maksimoviča (1827,1834,1849), J. Srežnjevskega
(Zaporoškaja starina. Harkov č. I. II. 1833—1838), Ambrozija Medin¬
skega (Nar. južnorus. pesmi. Kijev, 1854), P. Kulisa (Zapiski o južnoj
Rusi. S. P. 1857) in dr. Druge prostorodne epiške pesmi nižjega
roda, .ki opevajo dogodke zasebnikov, tedaj balade in romance,
nahajajmo se pri vseh kolenih slovanskih dosti v obilnem številu;
med njimi zaslužujejo posebnega pozorovenja pripovedne pesmi o
ljubljenkah Ogerskega kralja Matij  aš  a Kor  vi  na  (t 1490),
ktere po Slovenskem, Štajarkem, Koroškem, Kranjskem, na Morav¬
skem, da celo na Češkem še potod prepevajo.

Epiška pesem prostonarodna složena v besedi prosti, da bi

47

se le pripovedovala ali pravila, se naziva vlastno pogadka  in
spada k plemenu narodnih povesti.

Povest je vobče vse, kar se pripoveduje ali pravi, naj je že
resnično ali izmišljeno; slasti pa tekoče pripovedovanje o nečem,
česar resničnost je dvomljiva. Taka je imenoma narodna po¬
vest,  v širjem pomenu besede pripovedovanje nekega, da se je
zgodilo, ktero je iz neznanega vzroka prišlo in prešlo v narodu
vobče v ustno sporočilo. V tem smislu spadajo tudi pogadka,
povedka, povedčica, bahorka in bajka k narodnim
povestim.  V ožjem in pravem pomenu besede imenujemo pa
narodne povesti, taka pripovedanja kakega prigodka iz ustnega
poročila naroda vzetega, kteremu se v neki meri priklada vera, da
se je res prigodilo, kar se pripoveduje. Ako se to sporočilo vztega
na gotovi čas, na gotove osebe ali mesta se imenujejo narodne
povesti zgodovinske ali historične,  akoravnoje z bajami
(miti) večidel namešana, kakor na pr. narodne povesti  o Kro•
kovih hčerah, o Premislu Stavickem, o Libušini kopeli pod Više-
gradom, o Bruncviku, o slepem mladenču in njegovih prerokbah,
o Blanskih vitezih, o beli gospi v gradu Jindrihograškem, o kralju
Ječminku na Moravskem, o Marku Kraljeviču, junaku jugoslovan¬
skem, o Vladimiru, velikem knjezu Ruskem in njegovih junakih
itd. Med historičnimi narodnimi povestmi in med pogadkami v
sredi stojijo starodavne povesti o stvarjenju sveta, povest slovenska
o paganskem bogu Korentu, bolgarska o gospod Bogu, ki je v
podobi deduška hodil po zemlji in ljudi učil; obče znane povesti
o Kristu in svetem Petru, kako sta skupaj hodila po svetu in o
njihovih prigodkih itd. Nasproti tem imenujemo narodne pogodke
taka starodavna sporočila vsakovrstnih prigodkov, ktera se na
noben čas in nobeno mesto ne vztegujejo in o kterih tudi nikdo
ne veruje, da so se resnično prigodila. Nektere izmed njih so po¬
roda bajeslovnega obsegajoče ostanke starih sporočil o bogih, kot
vosobljenih silah prirodnih; druge pa so le za zabavo izmišljene
od ljudi, kterih poklic je bil, z pripovedovanjem pogadek svojim
gospodom kratiti čas, kar je še dandanašnji pri nekterih narodih
v Aziji v navadi. Sicer pa beseda pogadka  izvirajoča iz staro¬
slovanskega gada  ti,  skr. gad, govoriti  ima ravno ta pomen,
kterega povest ali povedka.  V vsakdanjem življenju se pa z
besedo povedka  zaznamuje pripovedovanje kakega prigodka, ki
se je ali v resnici prigodil ali se prigoditi mogel. Take zgodo¬
vinske ali izmišljene povedke se imenujejo drugače z tujim ime¬
nom novele,  in daljše romani.  Dalje se imenuje tudi poved¬
čica  to je kratko pripovedanje kake izmišljene, navadno šaljive
stvari. Od tega se razločuje b ah o ra, pomenjajoča pripovedovanje
kakega prigodka resnici nepodobnega, ki se pa za resnico izdava.
Tako pravi o Mohametovih umišljenih čudesih Lomnicki, da so
bahore, babske basni in klevetanje. Ta zaničljivi pomen ima ba¬
horka  tudi pomanjšavnica, ko prazno pripovedovanje izmišljenega
prigodka, ločeča se z tem od pogadke, ktera ko starodavno poro-

48

čilo ostaja v neki važnosti. Izvira pa bahora in bahorka
mesto bajora in bajorka  iz staroslovanske besede bajati,
staroč. bati sobe necot.  j. prazne besede govoriti, marnjati.
Kavno ta povod in pomen ima beseda bajka,  kakor tudi Ko-
mensky prav razlaga rekoč: „Když se včc smyšlena povida, bajka
jest". (Ako se reč izmišljena pripoveduje, je to bajka.) V novejših
časih rabijo to besedo za latinsko fabula,  tedaj kratka izmišljena
pripovedka iz kraljestva živali ali neživih stvari, navadno za pod-
učenje, da bi se kako pravilo življenja bistroumno izrazilo n. p.
bajke Ezopove tedaj toliko ko basen. Naj izvrstnejši slovanske
pripovesti so: pri Cehih Tyl, Božena Nemcova, C h o c h o -
loušek, Jan z Hvizdy, Kar. Svštla, Podlipska,  i. t. d.
pri Poljakih, Korzeniovsky, Kraszevvski  i. d., pri Kusih,
Puškin, Marlinski, Gogol, Turgčnev, Pogoreski  in
drugi, pri Slovencih, Matija Valjavec,  pri Srbih, Karadžič,
in drugi zbrali.

In konečno, kar se tiče prostonarodne pesmi liriške, ktero
vobče nazivamo narodno pesem, je treba še pregovoriti, nekoliko
besed.

Pesem, pesen (odpejem, pojem  kakor basen od bajam)
vobče je pesmotvor, kteri se poje, tedaj tudi epiški, v kterem
smislu so posamezni oddelki Homerovih junaških pesmotvorov,
dokod so se od pevcev helenskemu ljudstvu peli, tako dobro
bili pesmi  kakor so sedaj zgodovinski junaški spevi Srbov
pesmi;  v tem smislu se tedaj vgodno tudi jim daje naziv spevi.
V ožjem pomenu so pa pesmi oni liriški pesmotvori, kteri so
izrečno pred vsem za spevanje namenjeni. Pesmi se delijo glavno
na posvetne in duhovne,  dalje na prostonarodne in
umetne.  Posvetne imajo za predmet pred vsem slasti in strasti
življenja, ljubezen, družbinstvo, domoljubije , in prehajajo rada v
pesmi društvene, z čim se kar se tiče oblike, bliža pesmi duhovni.
Oživljenje posvetne, umetne pesmi  se datuje od te dobe,
odkar se je cena narodne pesmi  spoznala, k čemur jeposebno
prvi in krepki spodbud dal blagosrčni in duhoviti H er d er. Od
vlastnih pravih prostonarodnih pesmi gre razločevati znarodnele
t. j. take umetne, ktere so kakor narodne občno razširjenje našle
n. p. Tylova češka „Kde domov moj", Jenkova „Naprej zastava
Slave", Vilharjev „Kožic ne bom trgala", Orožnova, „Kde so jmoje
rožice" in drugih mnogo. Napodobnjeno pesništvo je pri Cehih
našlo v Jaru Kamenickem in pred vsemi v Celakovskem (Ohias
pisni ruskych a česk^ch),  pri nas Slovencih pred drugimi v
Vilharju srečne obdelovavce. Vsak narod ima svoje pesmi, ktere
so več manj izraz jegovega značaja in vrelec jegove godbe.
Jako znamenite so^ pesmi naroda slovanskega. Za časov verskega
gibanja se je pri Cehih začela marljivo obdelovati duhovna pesem.
Naj veče zasluge v tem obziru so si pridobili Blagoslav Lukas,
Jan Augusta in starejši izmed bratov čeških. Posvetna pesem se
je pri Cehih bolj živo začela obdelovati od začetka tega stoletja

49

sem. Možje kakor Kniže, Fr. Škroup, Jelen, Tomas ek, Veit, Kittl,
Rosenkranz in dr. izmed starejših, Pivoda, Prochazka, Zvonar
i. d. izmed novejših skladateljev so goreče delali na tem polju.
Epiške pesni prostonarodne so se pri Cehih ohranile noter do
konca XIII. stol. pri Rusih pa in Jugoslovanih živijo še potod v
polni moči. V to dobo, ko so bili poslednji ostanki starega prosto -
narodnega eposa na Češkem zbrani, lctejo zbirko imenujemo
Kra lj ed v or s ki rokopis,  nahaja se pri Cehih tudi že rimovana
umetna epika, naj prej več manj svobodne prestave vzorov izvir¬
nih v Alexandreidi, Tristramu in Thusneldi, v Tandariašu in Flo-
ribelli, i. d. več, in ko domači plodi izvirni vsakojake legende

0 svetnikih med njimi legenda o sv. Katarini,  v Štokholmu
najdena, stoji zarad starosti jezika in pravilnosti rimov na prvem
mestu. Da tudi tako imenovana Dalimilova  rimovana kronika
je imela nekako namen nadomestovati nekdajni prostorodni epos.
Da je poleg epike se na Češkem že jako rano tudi obdelovala na¬
rodna pesem lir iška,  pričajo ostanki ohranjeni v Kralj e-
dvorskem rokopisu.  Podobno tudi pri Jugoslovanih in Rusih
živi poleg pesmi epiških tudi prostonarodna lirika ali le bolj v
podružju in po strani povsodi umikaje se mogočnemu življu epi-
škemu; kder pa živelj epiški že peša, kakor v južni Rusiji, na¬
stopa pesem briška v čudoviti krasoti in bujnosti. Noter do po¬
četja XIV. stol. so bile tudi češke pesmi briške, kakoršne so
potod ruske in jugoslovanske brez rima. Naj starejši primeri takih
rimovanih pesmi je dal na svitlo V. Hanka v Čas. česk. Mus. (1838 str.
295 in 459, in 1839 str. 17). Doba husitska je bila pesmi narodni vobče
jako neprijazna; utrakvisti in Ceski Brati so vsako posvetno pesen
naravnost zametovali za grešno jo obsodivši. Tako se je zgodilo, da
je pesem češka, pokod je bila duhovna, popolnoma obnemela, in
ker nikdo starejših pesmi ni spoznaval za vredne, da bi jih zapisal
in tako potomstvu ohranil, kakor so to Nemci ravno v ti dobi
delali, je mnogo posvetnih pesmi čeških se pozabilo, tako da se
zdaj ne zna, kaj so Cehi nekdaj imeli.

Samo nektere detinske pesmi in detinski reki, in reki o bo-
lenikih so se ohranili skozi mnogo stoletij brez bistvene premembe
noter do naših časov, prvi gotovo zarad tega, ker jih nikdo Di
porajtal, drugi pa namreč reki o boleniluh, ker jim je vraža
olu-anila varno obrambo. Vlada nemška po bitvi Belogorski tudi
ni bila mnogo prijazna posvetni narodni pesmi, vendar pa izvira
naj večidel narodnih pesmi  briških m pripovednih pred¬
metov, ktere se zdaj v zbirkah nahajajo, iz te poslednje dobe. Prvi,
kteri so začeli med Čehi narodne pesmi zbirati, so bili Fr. C. Ce-

1 a k o v s k i in K amarit.  Popolnejše zbirke narodnih pesmi so
dali na svitlo: med Čehi K. J. Erben  (1864,) na Moravskem
F. Sušil  (1860), med Slovaki J. Kollar (1835). Tudi Srbi, Veli-
korusi in Malorusi imajo bogate zbirke krasnih starodavnih narod¬
nih pesmi. Med Slovenci so nabirali in na svitlo dali narodne
pesmi prvi Poljak Koritko 5 vezkov v Ljubljani, Stanko Vraz

Slovanstvo. 4

50

1 vezek v Zagrebu, A. Janežič 1 vezek („Cvetje“) v Celovcu.
Mnogo jih je tudi nabral in v Slov. Bdeli oznanil neutrudljivi
M. Maj ar.

Ne preostaja tedaj drugega nego da omenimo še nektere
imenitnejše zbirke povesti in narodnih pesmi slovanskih, pokod
se to že prej ni zgodilo. Povesti narodne na Češkem so izdali
Jakub Maly  in Božena Nemcova  pod naslovom: „Bachorky
a povesti 11  (v Pragu 1855), pa J. K. z Radostova  pod napi¬
som N dr. p o h a d k y (v Pragu 1856); dve poslednji zbirki pa
imajo za glavno načelo branje zabavno. Na Moravskem je izšla
Sbirka povesti moravskych a slezskych odM.Mikšička
(v Brnu 1843); potem Pohadky a povesti z okoli Rožnov-
skeho,  ktere je zbral B. M. Kulda  (v Brnu 1854) in nadalje¬
vanje jihovo od Jos. St. Menšika  1856. Na Slovaškem: Sio-
venskje povesti od J. Rimavskeho  (v Levoči 1845), in
druga zbirka od A. H. Skultetyho a P. Dobšinskeho  (v
Rožnave 1858); konečno tudi Slovenske pohadky a povesti
od Bož. Nemcove  (v Pragu 1857). V Lužici: Nekoliko povesti
narodnih zajedno z pesmimi izdanih v Budyšinu od Haupta in
Smole rja;  potem Sagenbuch der Lausitz od Karla Haupta
(v Lipsku 1862). Poljske: Wojcickega Klechdy, staro-
žytne podania i povviešci ludu Poiskiega i Rusi  (Varš.
1837); Powiesci ludu spisane z podan od K. Balinski-
ega  (v Varš. 1842); Bojarz Po lski od A. J. Glinškega
(v Vilni 1853). — Veliko ruske  zbirke: A. N. Aianasjeva
Narodnyja rus. skazki  (v Moskvi 1858); J. A. Chudja-
kova V elikorusskija skazki  (v Moskvi 1860). Nekoliko
skazek (pripovedek) maloruskih v spisku V 6 n o k od Ivana B.
Slovackega  (v Beču 1847) in v spisu Zapiski o Južnoj
Rusi od J. Kulisa  (v Petrogradu 1857); J. Rudčenko Nar.
južnor. zkazki  (v Kijevu 1869). — Pripovedke srbske je
izdal Vuk Stef. Karadžič  pod naslovom: Grpske nar. pri-
povjedke  (v Beču 1853), in horvaške iz okolice Varaždinske
Mat. Kračmanov Valjavec  (v  Varaždinu 1858j. Iz pripove¬
dek in pravljic vseh vetev slovanskih je napravil K. J. Erben
neki izbor pod naslovom: Sto prostonarodnich pohadek a
povesti siovanskich v nafečich puvodnich  (v Pragu
1865); in drugi izbor taki v prestavi češki je od taistega prišel
na svitlo pod naslovom Vybor z pohkdek a povesti jinych
vetvi slovauskych (v Pragu 186y).

Razun prustonar^dnih pesmi čeških, moravskih in slovaških,
o kterili se je že omenilo, imenujemo še tele: Gornjeiužiške

pesmi, ktere so izdali Haupt in Smol  er  (v  Budyšinu). Pie sni
tudu Krakowskiego,  ktere je zbral J. K. (v Krakovu 1840);
Piešni ludu Polskiego w gbrnym Slasku  od Jul. Rogera
(Vratislavi 1863), zbirka nekrotična, obsegujoča tudi pesmi uena-
rodne in vrh tega nemalo sicer narodnih pesmi ali čeških in v polščino
gamo prestavljenih. Piešni ludu Ruskiega w Galicyi,  zbral

51

Žegota Pauli (v Lvovu 1839). Z Bele Rusije: Sbornik pam-

1 'atnikov narodnoga tvorčestva v s evero-zapadnom
raje. Izd. od redakcije Vilinskega Všstnika (v Vilni 186(5). Lepo
zbirko pesmi velikoru-kih obseguje Sacharova Skazanja Rus.
naroda  (v Petrogradu 1841). Pamjatniki Veli koru s. na-
rečija  (v Petrogradu 1855); Russkija narodnyja pesni
od P. Kifejevskega (v Moskvi 1818). Iz Ukrajine in južne
Rusije so izdali znamenite zbirke: M. Maksimovič Malorus-
sijskija p 6sni  (v Moskvi 1827) in prof. Bodjanskj’  v Moskvi;
Vaclav z OleskaPiešni polskie i ruskie ludu G a 1 i-
cyjskiego (v Lvovu 1833); potem  A.  Metlinsk^ Narodnija
Južno rus. pesni (v Kijevu 1854);  J.  Kulis Zapiski o
Južnoj Rusi (v Petrogradu 1857);  O.  S.  Ballinoi Ukrain-
ski pisni (v Petrogradu 1863);  D.  Lavrenko Pisni Ukrain-
skolio ljudu (v Kijevu 1864).  — Iz  Bolgarskega imamo
tele zbirke:  P.  Bezsonova Bolgarskija pesni (v Moskvi
1855);  St.  G.  Verkoviča Narodne pesme Makedonski
Bugara (v Belemgradu 1860); potem  Bulgarski narodni
pesni od nesrečnih bratov  Dimitrija in Konst.  Miladino¬
vičev (v Zagrebu 1861).  Narodne srpske pjesme izdal
Vuk Stef. Karadžič (1. izd. 1824 -1833, 2. izdanje 1841 1862);
dalje jugoslovanska mladež v Pragu  sbirko pesmi srbskih z
češko in deloma poljsko prestavo (v Pragu 1852);  Mat. Topa-
lovič je dal na svitlo  Tamburaši Ilirski iliti nar. pesme
ilirske (v Oseku 1842); Ivan  Kukuljevič Narodne pčsme
puka Harvatskoga (v Zagrebu 1847),  in  Stanko Vraz Na¬
rodne pšsne Illirskih Slovencov (v Zagrebu 1839). Emil
Koritko Slovenske pesmi kranjskega naroda (v Ljub¬
ljani 1839). Izbor iz pesmi narodnih vseh vetev slovanskih je so-
stavil  Fr.  L.  Čelakovsky (v Pragu 1822).

O dramatičnem prostonarodnem pesništvu slovanskem se ne
da mnogo reči; pojavlja se le v detinskih igrah, kterih zbirke
imamo iz Češkega, Slovaškega, Jugoslovanskega in iz Ruskega
(chorovodi) pri pesmih narodnih.

4 *

B. Slovanska vzajemnost«

I. Slovanska zavest v slovstvu za starejših dob.
(do XVIII. stoletja.)

Slovani akoravno so v resnici izgubili narodno jedinost, niso
se vendar nikdar znebili jasne zavesti, da so bili nekdaj
j eden narod,  ■— na kar je kazalo zapored mnoštvo šeg in obi¬
čajev pri vseh Slovanih več ali manj jednakih in podobnih tudi
v dobah poznejših — čutili so se vedno vkljub vsi vzdaljenosti
in razdrobljenosti udi včlikega naroda in jezika slovan¬
skega,  in so za take veljali tudi pri tujih narodih od davno in
še dan današnji.

Ako prebiramo stare spominke slovanske, letopisce, listine,
gramatike in druge spise, kakor tudi sporočila tujcev o Slovanih,
pojavlja se nam ta resnica kolikor naj jasnejše: povsodi stopajo,

naj si bodo Cehi ali Poljaki, Rusi ali Srbi, Slovenci ali Bolgari
kot udi velike rodovine slovanske na dan.

1. Izmed domačih kronikarjev (letopiscev) slovanskih dobro
ve ruski Nestor  (1116) o jednem izviru narodov slovanskih pri¬
povedujoč o razširjenju Slovanov (Slovenov) iz krajev podunajskih
v dežele severne, v kteri vsi Slovani so se razšedši imenovali raz¬
lično : Moravani, Cehi, Eorotani, Lelii, Poljani, Lutici, Pomorjani,
Drevljani, Dregoviči, Poločani itd. ,,Tako razide sja slovenskvj
jazyk.“ To sporočilo Nestorovo pa ponavljajo pozneje vsi ruski
letopisei noter do XVIII. stoletja naštevajoči na početku svojih
kronik in historij p o s.am e zn e n aro de slovanske. Podobno imenuje
tudi češki Kosmas  (1125) Cehe ,,Slovane“, Dalemil^(1310) pri¬
poveduje o razširjenju Srbov (Slovanov), iz kterih so Cehi pošli,
tako tudi Pulkava  (1374) odvaja Slovane od Babelskega stolpa
iz ravnine Senaarske, kteri so posedli dežele podunajske, Bolgar¬
sko, Raško, Srbsko, Dalmacijo, Hrvaško, Bosno, Korotane, Istrijo
in Kranj, kder še dan današnji živijo in odtod so se razplodili na
sever na Češko, Moravsko, Poljsko, Polabije in na Rusko. V ime¬
nitnem državnem spisu kržtkd sebrAni z kronik českjch

53

k vystraze včrn^h Čechftv (ok. 1. 1437) se pojavlja zavede-
nost slovanska v stopnji neobičajni in v pridruženem tukaj maje
statnem listu Alexandra Macedonskega, z kterim ta podeluje celega
dela dežele „razsvetljenemu pokoljenju slovanskemu in jih narodu
ali jeziku", naštevajo se dežele „velikomočnega, naj slovutnejšega,
naj znamenitejšega in naj hrabrejšega naroda našega slovanskega",
tedaj različne dežele češke, poljske, ruske in jugoslovanske, „suma
79 jezikov." (Ta majestatni list je prišel tudi v poljske in jugo¬
slovanske kronike.) V  podobnem smislu pišejo tudi drugi kroni-
karji češki, Aeneas S^lvius, Kuthčn, Hajek, Paprocky, Stransky,
Balbin, (jako obširno imenoma v Mi s cel lan e i b), i. d. razprav¬
ljajoč o izviru naroda Češkega in Slovanskega, čegar tukaj ni
mogoče vsega navajati. Balbin je spisal obrano jezika slovanskega
slasti pa češkega, navdušeno vročega domoljnblja in žive zavesti
slovanske. Še v XVIII. stol. se je učilo na gimnazijah jezuitskih
na Češkem (po učni knjižici vseobčne zgodovine iz 1. 1729) da
so „Poljaki, Cehi in Rusi po jeziku in nravih si podobni, ker pri¬
hajajo od treh bratov, Leha, Čeha in Rusa."

Poljski Martin Gallus  (1110) imenuje Poljsko deloma
deželo slovansko; biskop Krakovski Matouš  (1. 1150) našteva
dežele Rusko, Poljsko in Češko ko deloma dežele Slovanske (Scla-
vonia), ktera obseguje mnogo dežel; Boguchval ali Baško
(1253) piše, da je mnogo narodov Slovanskih jednega izvira, kteri
se vzajemno razumejo, akoravno se v nekterin besedah in v izgo¬
varjanju ločijo. O slovanskem izviru Poljakov in o različnih vetvah
slovanskih pišejo pa i ostali zgodovinarji in zemljepisci poljski
Dlugoš, Kromer (jako obširno), Miechovvita, Bielski, Stryjkowski,
Sarnicki, Orzechovvski, Herburt, Krasinski, Guagnini i m. d. o
kterih tukaj na široko govoriti ne gre.

Pri Jugoslovanih omenja Orbini  (II  regno degli Slavi,
1G01) o razširjenosti naroda in jezika Slovanskega, (k kterim pri¬
števa tudi stare Ilire) od morja Jadranskega, k Baltiškemu, od
Saksonskega noter k morju Kaspiskemu; Dubrovničan Gradič
je spisal posebno razpravo o narodih in jeziku slovanskem (1670)
in v takovem smislu pišejo tudi drugi jugoslovanski zgodovinarji
(Lucius, Vilezovič, Ratkaj in dr.). Znane so konečno povesti slasti
čeških in poljskih letopiscev o treh bratih Čehu, Lehu, Rusu in_
njihovem izitju iz dežel jugoslovanskih (Hrvaškega) na sever, z
čim so hoteli sorodnost rodov slovanskih zaznamovati.

V obilnih listinah  vladarjev nemških, čeških, pomorskih,
ratiskih, meklenburških, šleskih, hrvaških in d. (latinskih) se po-
gostoma naziva jezik in narod v tamošnjih deželah j,,jezik slovan¬
ski" (quod sla vice  d i cit  ur). V spisu brezirnenika solnogra-
škega (Anonymus Salisburgensis) iz druge polovice X. stol se na-
ročito nahaja ime „Slavinija“. Nekteri vladarji se imenujejo na¬
ravnost knjezi ali kralji „Slovanov“ (kn. Pomorski, kr. Danski
duces, reges  Sla  v or  um,  srbski Mihal in Vukan na koncu
XI. stol. rex Slavorum).  Tako so se imenovale in se še dan-

54

današnji imenujejo nektere posamezne dežele v Slovanščini narav¬
nost „dežele slovanske" kakor n. pr. severna Macedonija, Pomorje,
(sprednje in Ransko), severno panonsko Hrvaško (sedaj Hrvaško
in Slavonsko), Slovenska stran (Windische Mark),  Slovensko
ogersko i. d.

2. Ali ne le domači slovanski pisatelji so si vedno bili v
zavesti skupnega izvira slovanskega svojih narodov, tudi tuji
kr o nikar ji in zemljepisci  nemški, grški, laški, arabski i. a.
različnih vekov naročito smatrajo narode slovanske za narode
jednega izvira, jednega roda. Opuščaje starše Jornanda Prokopa,
Mauricia, Leva Modrega in dr. pokazujemo tukaj glavno le na
nemške kronikarje sredovečne (Fredegarja, Vidukinda, Ditmara,
Adama Bremskega, Raimunda de Aigijes, Helmolda in dr.), kteri
različne vetve slovanske od Labe in Sumave noter za Kijev, od
(Novgoroda noter do morja Egejskega zaporedoma imenujejo Slo¬
vane (Vende), na kronikarje bizantinske, od Konstantina Parfiro-
genete počenši. Zemljepisni arabski X. XI. XII. i. t. d. stol. (Al
Bekri, Masudi, Ibn Haukal, Abu Išak, Edrisi in dr.) govorijo o
razsegli deželi Slovanski in njenih mnogoštevilnih narodih (Sklab,
Seklab, Saklab), kteri, ko bi ne bili tako razdrobljeni in med
seboj brez prestanja ne bi bojevali, bili bi pre naj močnejši narod
na svetu. Atenčan Laonik Chalkokondylas (v polovici XV. stol.)
govori o razseglosti narodov slovanskih v Evropi, od planin ruskih
noter do Moreje, kteri narodi so vkljub vsi različnosti imen ven¬
dar po jeziku in običajih sebi docela podobni; Nemca Krantz in
Kantzov (XVI. ^ stol.) o jednem narodu „Vandalov“ (Slovanov)
delečem se na Cehe, Poljake, Vende, Ruse; Herberstein in Val¬
vazor o veliki razseglosti jezika slovanskega (ktera oba Kranjca
imata za svoj čas dosti obširne znanosti o Slovenih) i. t. d. (Val¬
vazor pravi, da „die Slavonische oder Windische Spra-
che durch gevvaltig vielMaulervveitundbreit gehe“);
Kohl (1729; in mnogo drugih.

Razun kronikarjev in zemljepiscev slovanskih in tujih se na¬
haja pogosto tudi pri slovanskih gramatikarjih, slovničarjih in
drugih pisateljih docela jasna zavednost slovanska, znanje jezikov
slovanskih; pri nekterih celo neki začetek primerjajočega jeziko-
znanstva slovanskega.

Pri Čehih Sigmund Hrub^ z Jeleni  pečaje se z študi¬
jami jezikoznanskimi se je trudil soznaniti tudi z drugimi jeziki
slovanskimi in v svojem štirijezičnem slovarju (1537) primerjava
besede slovanske (t. j. češke obraza vseslovanskega) z latinskimi,
grškimi in nemškimi; v njegovo hišo so prihajali tudi Poljaki in
Hrvati. Slavni Jan Blahoslav  v svoji češki gramatiki (1571)
primerjava češki jezik ne le moravskemu in slovaškemu narečju,
ampak tudi poljščini, govori v lastnem poglavju celo o „dialektech
našeho jazyka“ t. j. o češkem, slovenskem (k kteremu prišteva Hrvate
od Ogerske dežele noter do Konstantinopola, od tod noter k Benetkam
do Vlaškega, kteri imajo različna imena, kakor Hrvati, Bosnjani,

55

Iliri), o poljskem, ruskem, moskovskem, navala tudi pesem slovensko
od Benetek, in ve da tudi v „krajine bosenske, v kteri je tudi nag
jezik alia tamen dialectus, tudi carmina Latinikom podobna imajo."
Matouš Benešovskf  imenuje jezik češki naj žlahtnejši cvet go¬
vora naroda Ilirskega t. j. slovanskega široko po svetu razširie-
nega (v predgovoru k gramatiki češki 15771; primerja besede
češke z poljskimi, ruskimi, hrvaškimi, slovanskimi, prinaša tudi
sedem psalmov v jeziku cerkvenem slovanskem in kaže vobče za
ta čas nevsakdanje znanje jezikov slovanskih in slovanske zaved¬
nosti. ,,Češki jezik ni le doma v sami češki deželi, ampak več nego
sto dežel je, v kterih v našem jeziku slovanskem govorijo", in
naštevši dežele slovanske deje. „Vsi ti narodi, se poslužujejo je¬
drnega jezika slovanskega zato ne more naš govor ozek biti"
in naš jezik je velik del sveta obsegel docela, tako da se
mu noben pod nebom ne more brez zavidnosti na stran posta¬
viti" (v knjižci slov. čeških, 1587). Vaclav Rosa  v gramatiki
češki (1672) v predgovoru piše o neizmerni razseglosti jezika slo¬
vanskega v Evropi in v Aziji. Peter Loderecker  je vzel v
svoj sedraijezični slovar (slovar (1605) razun češkega jezika tudi
jezik poljski in dalmatinski rekši (v češkem predgovoru), da „jezik
slovanski, iz kterega mnogi drugi jeziki kakor iz studenca in
vrelca obilnega tečejo in prihajajo, brž prvo mesto po latinskem
obdržuje."

Češke knjige so se dajale na svitlo ne le na korist „narodu
Češkemu in kraljevstvu temu slavnemu, in tedaj tudi na dobro
vseh Čehov, Maravanov in Poljakov, ampak na toliko tudi za te
narode, kolikor se ti našega žlahtnega in širokega slovanskega
jezika  poslužujejo", (Juri Melantrich v predgovoru k češkemu
izdanju Mathiolovega herbarja 1. 1562) so se izdajale k dobremu
in hasku slavnega naroda Češkega in drugih narodov posebno z
jezikom češkim se zravnajočih (brati z Puchova v Miinsterovi
kosmografiji 1. 1554), pripisovale „so se občnega dobrega in je¬
zika slovanskega ljubiteljem" (Konač z Hodistkona svojo gledišno
igro Judito  Janu Hodejovskemu 1. 1547). Pozora vredno je tudi
to, da so Čehi dobro vedeli o ponemčenju slovanskih dežel polab¬
skih in so se pritoževali na to ,,izganjanje, raznarodnjenje, potop-
Ijenje, zhujšanje našega jezika slovanskega" v teh deželah, kakor
v že omenenjem manifestu Pražanov iz 1. 1420; v Sobranju kro¬
nik čeških iz 1. 1437, v predgovoru Ješina k izdanju Dalemilove
kronike (1620), Balbin v Apologiji jezika slovanskega itd.

4. Podobno se imajo stvari tudi pri poljskih pisateljih. Stan.
Orzehowski  si domišljava, da imajo Poljaki, kakor tudi drugi
ljudje slovanskega jezika, svoj govor iz grščine (Quincun  1564),
kaže znanje jezika slovanskega (bolgarskega), iz ktere?a si je
tudi jemal besede v poljščino (Politia 1566). J. Gčrnicki  omen¬
jajo, da so jezik poljski, češki, ruski, hrvaški, srbski, bolgarski
in dr. bili prej jeden jezik, kakor tudi jeden narod Slovanski,
nasvetuje, naj bi jezik poljski, ako nima lastnih izrazov, si jih

56

izposodil naj prej iz češkega, potem iz ruskega, hrvaškega ali
srbskega jezika (Dworzanin  1566); tako tudi Knapski  nima
nič proti temu,  ako rabijo Poljaki „besed ruskih in drugih slo¬
vanskih, niso-li preveč od poljskih različne" (Slovnik poljski
1621). Budny  v predgovoru k poljski prestavi Novega za¬
kona (1574) pravi o slovanskem (t. j. v cerkvenem jeziku) pre¬
vodu svetega pisma, da je to velik zaklad Slovanom in nasvetuje,
naj bi „vsi Slovanskega našega naroda sedajni in pozneji tolmači
bodisi Poljaki ali Rusaki, Hrvati ali Čehi" posluževali se ga
pri prestavljanju. Ta Budny pripisuje ruski katekizem (1562)
knjezom Radzivvillom za to, da bi „pečaje se z tujimi jeziki
ne pozabili svojega starodavnega in slavnega jezika slovan¬
skega." K vv i a t k o w s k i je spisal delo o razširjenosti in porabi
jezika slovanskega (1569), St. Grochowski  se spominja v
pesmi Kalliopea Slovvienska  (1585), da spada k narodu
slevanskemu, Jak. Piekovvs zczyk  v pesmi na čast sv. Ane
(1610) piše, da hoče svetnico to slaviti z „slovanskim" versom,
Kašpar Miaskowski  imenuje Szczesnega Herburta „slovanskega
Herkulesa", Kochanovvskega „slaviča slovanskega." (Hercules
slavviariski  1612), Vojt. Debolecki  (bivši vojaški duhovnik
priLisovčikih na Češkem) posvečuje svoje delo Wywod jedy-
novvlasnega panstva švviata  (1633) „narodom korone Polj¬
ske in vsem drugim slovanskega jezika", in imenuje „jezik slo¬
vanski prvotni na svetu." Andrej Wegierski  (Regenvolscius)
je spisal celo delo o cerkvenih zgodbah slovanskih (1652), kder v
vvodu pripoveduje o različnih narodih slovanskih, o njihovem po¬
kristjanjenju , giavno pa o reformaciji pri Čehih in Poljakih in
konečno o uniji v cerkvi ruski; za geslo si je izbral mesto iz
Alstedia: „Lingua slavonica (quae et sarmatica dicitur) seu illyrica
longe lateque patet per Europam et Asiam. Cujus variae sunt
dialecti."

5. Tudi pri ostankih polabskih Srbov  je imel Abra¬
ham Frencel  (De originibus linguae sorabicae 1693, kder sicer
izpeljuje Slovane od Židov) jasno zavednost o razseglosti glav¬
nega in mogočnega naroda Slovanskega, kteremu bi gotovo cel
svet bil pokoren, če bi sreča bila ravna čednosti Slovanov"; v
slovarju pa jezika srbskega primerja ta jezik z češkim in poljskim.
Oče Abrahamov Mihal je vredil pravopis jezika srbskega po če-
skem in poljskem (1671), kterega pa je jezuit Ticinus  še bolj
počešil (v srbski slovničici v Pragu 1679); kajti, ker je naša
srbska beseda sestra češke, izvirajoča iz iste slovanske matere, je
spodobno, da bi se posluževala istih pismenk." — Tudi davno po¬
zabljeni potomci bodriških Drevanov  v Ltineburškem, skoz
dolge veke odločeni od vseh ostalih Slovanov, so vedeli še na raz¬
meji stol. XVII. in XVIII, da so Slovani: imenovali so namreč svoj
jezik „slovanski“ (slivensta ric.)

6. Pri Jugoslovanih  je bila združena zavednost slovan-
skaže z samim imenom. Že jezik, v kterega so izvirno prestavljene

57

bile knjige bogoslužbinske in kteri je postal cerkveni in slovstveni
jezik mnogih slovanskih narodov, se je od davna imenoval in se
še imenuje mr i^o/tjV  ,,jezik slovenski'' in to ne le pri narodih
slovanskih poprijemših se vere pravoslavne (Bolgarih,. Srbih, Ru¬
sih) , ampak tudi pri zapadnikih, Hrvatih (izmed kterih so mnogi
akoravno katoličani opravljali službo božjo v jeziku ,,slovanskem"
z glagolico pisanem), Cehih in Poljakih.*) Pri Jugoslovanih pristo-
pivših k rimski katoliški veri tedaj pri Hrvatih na Hrvaškem
(Slavoniji t. j. deželi slovenski) in v Dalmaciji se je imenoval
jihov jezik imenoma od konca XVI. stol. glavno jezik „slovinski,
slovenski" (lingua illjrica), v kterim so pisali oni slavni pesniki
dalmatinski in dubrovniški; Slovenci pa v Karantaniji so od pra¬
davna sebe in svoj jezik tako nazivali. Izrazov: jezik in narod
„slovinski, slovenski so se posluževali tudi pri Jugoslovanih tu v
ožjem, tam v širjem pomenu.

Po navalih turških barbarov ste bili kruto zadeti imenoma
Bolgarska in Srbska, narod je propal v dolgoveko temo; duševno
življenje na jugu so je sobralo pri zapadnih katoliških Jugoslova¬
nih, posebno pri Hrvatih v Dalmaciji v Dubrovniku in pri Slo¬
vencih. Učeni Jugoslovani pečaje se z svojim jezikom so se vsa-
kako ozirali tudi na ostale jezike slovanske. Hrvat Faustin Vran-
čič  (Verantius) pravi v predgovoru k slovarju slovinskemu (t. j.
hrvaško srbskemu, pri Loderekerju 1605), da „ni večega jezika
na svetu, pokod je znano, od našega slovenskega; kajti dobri del
Evrope in Azije zavjema", pripoveduje, kako pred tisoč leti pošli
iz Rusije ali Moskve Bolgari za Donavo, iz Poljske dežele pa Slo¬
vani polabski, Cehi, na jug pa v Dalmacijo in Macedonijo Hrvati
in Srbi (Slovinci), kterih jezik dalmatinski, hrvaški, srbski ali
bosenski, kar je vse jeden jezik, je mnogo čistejši negoli jezik
poljski ali moskovski.. Slovenec Adam Bohorič  v gramatiki
svojega jezika (v Vitembergu 1584) koj na naslovnem listu govori
o sorodnosti jezika slovanskega z moskovskim, ruskim, poljskim,
češkim, lužiškosrbskim, hrvaškim in dalmatinskim inv predgovoru
o razseglosti narodov jezika slovanskega, v kterem se pre govori
v Afriki, na Turškem, v Moskvi, na Ruskem, na Poljskem, na
Češkem, v avstrijskih deželah, na Srbskem, Bolgarskem i. t. d.
in kterega narečja se manje od sebe ločijo nego nemška narečja
v Mišnu saksonskem i. dr. Bohorič je tudi vedel, da je Karl IV.
poklical od Jugoslovanov mnihe v Prago, da bi tudi Čehi imeli
službo božjo slovansko.

Znamenit poznavec ne le jezikov slovanskih ampak tudi zgo¬
dovine in obče vseh razmer pri narodih slovanskih je bil katoliški
duhovnik Juri Križanič  Hrvat iz Bozne (od Bihača), kteri od-
šedški na Rusko je bil tam v Moskvi slovstveno delaven. Med

*) Tako se že v legendi o sv. Prokopu ,,dediču slovenskem" ime¬
nujejo Sazavski mnihi „Sloveni“ kteri „služiet’ slovenskim glagoljem,"

58

drugim je spisal gramatiko slovansko (v Sibirji 1665) v jeziku
hrvaškosrbskem, kder primerjava jezik staroslovanski z ruskim,
poljskim in z svojim vlastnim; v predgovoru toži, da je jezik slo¬
vanski pri Bolgarih jako pokažen, pri Poljakih z tujimi besedami
prenapoljen, v čeških knjigah je sicer jezik čistejši od poljskega,
ali tudi tu je nemalo pokažen , srbski pa in hrvaški jezik vgaja
le domači potrebi, in vrh tega je pomešan z tujimi besedami. Ko
za ta čas izvrsten poznavec zgodovine in razmer slovanskih Be
kaže Križanič slasti v delu svojem o carstvu Ruskem.

Križanič globoko čuti tužni stan in ponižanje vseh rodov slovan¬
skih, Rusov, Lehov, Cehov, Bolgarov, Srbov in Hrvatov za tedajšne
dobe in z nevoljo obrača se imenoma proti Nemcem; jedino re¬
šitev vsega Slovanstva vidi v Ruskem in narodu Ruskem, kteri
jedini izmed vseh Slovanov živijo pod vladarjem svojega jezika.
Križanič niti ne skriva napak Slovanov, posebno jihovo neizmerno
gnanje se po tujstvu in tujcih, glavno po Nemcih, kteri akoravno
Slovane grdijo in so jih iz pokrajin polabskih izrinoli, in med
Slovane razpor sejejo, so vendar od Slovanov iskani; Nemci in
Grki so pre tega krivi, da Poljaki in Rusi, čeravno ljudje jednega
očeta otroci, živijo posedaj v sovraštvu. Neobičajno razumno sodi
Križanič o razcepljenju cerkve na rimsko in grško, ktero je ime¬
noma Slavane zadelo.

Slovanska zavednost kaže se tudi pri pesnikih in pisateljih
drugih jugoslovanskih. Gundulič  opeva v pesmi Osman (1627)
junaška dela Poljakov in kraljeviča Vladislava, pozna ne le zgo¬
dovino jugoslovansko ampak tudi poljsko, pravi, da je slavni pe¬
vec Orfej zložil svoje speve v „slovinskemu svemu jeziku" da bi
se slavili z njimi slavni čini Aleksandra Srbskega (Macedonskega),
srbskih Nemanjičev, Obiliča, kraljeviča Marka , kralj a Ludvika,
Janka vojvoda, kralja Matjaža, Skanderbega, Šišmana, Batora,
poljskih Jagelonov, Vladislavov, Kazimirov in Sigmundov (Sišma-
nov) , zlasti pa Sigmunda III. in sina jegovega kraljeviča Vladi¬
slava. V podobnem smislu izražajo se drugi pesniki dalmatinski.
Tako imenoma Juni Palmotič  (+ 1657) v Kristiadi poje, da
bode oslavoval Krista

„slovinski jezik, koji
od Adrije mora redom (zaporedom)
svukoliku (vso kolikor je je) zemlju svoji
do pučine (morja) mrazne ledom."

Brat jegov Juri  posvetujoč Kristiado kardinalu Barberinu
pravi, da „jezik slovanski (illyrica) je naj več razširjen izmed
vseh, z kterimi se kliče in časti ime Kristovo" da je po svoji
vglajenosti in svojim bogastvu Čudnu primeren za pesništvo in
vobče za reči vznešene, kakor je že cesar Karl IV. priporočal
znanje jegovo celo knjezom volilnim. Mik. Bunič  v pesmi na
postavo Junija Palmotiča pravi, da

59

„Svedj prosiše dikle znane
od jezika slovinskoga,
ki se od naše stere stran«
tja do mora ledenoga."

Ign. G j orgjič (1675—1735) navaja rimskega pesnika Ovi-
dija, kterega znajočega pre slovanski poziva, naj pesmari v tem
jeziku, v kterem so slavni postali mnogi Dubrovčani in drugi Dal¬
matinci, Kochanowski poljske krvi pevec prvi, in neštevilno mno¬
štvo modrijanov in pevcev „slovinske besede", razlegajoči .se od
Marice, Drave, Adrije, skozi Krajno do Češkega, Litve, Poljskega,
Črne Rusije in mogočnega gospodstva Moskevskega, da noter do
Nove zemlje, do Azije k mejam kineškim, k Tatarom in Perzja-
nom, v pokrajinah med morjem Adrijanskim, črnim, Ledenim in
Nemškim, namakovanih od rek Save, Rabe, Dnjepra, Visle, Drave,
Dona in Dunaja.

Ravno ta Gjorgjič  je zložil v slovenskem jeziku življenje
sv. Benedikta, kterega čudeži „kinčajo naš jezik, ki se med dru¬
gimi naj razseglejši od Adrijanskih dežel do Ledenega morja v
daljavo in v širjavo od nemških mej do črnega pobrežja razpro¬
stira" in vroče zahteva (v predgovoru k Saltjeru slovinskemu),
naj bi jugoslovanski učenjaki po njegovem izgledu v spisih se

S osluževali bolj jezika slovanskega. Kačič Miošič  v eposu
Razgovor ugodni naroda slovinskoga  (1756) našteva
dežele, ktere je Aleksander zapustil Slovanom od morja Latin¬
skega do Balta; Sarmacija, Bosna, Dalmacija, Moskovija, Polonija,
Boemija, Vngarija, Slavonija, Bolgariia, Srbska dežela, Rusija i. d.
„slovinske države", ktere so Slovani davno v posest vzeli.

7. Kakor je med narodom Ruskim  v Rusiji poljskoli-
tevski in moskovski slovstvena delavnost nebogoslovska zaostala
za ostalimi Slovani in se začela še le pozneje razvijati, javi se
tudi zavednost slovanska v ruski literaturi (izjemši letopise) še le
pozneje, akoravno je ta zavednost drugače imela od davna veliko
važnost praktično posebno med pravoslavnimi Jugoslovani in Rusi.
O tem spregovorimo obširneje niže, ko bodemo pregledovali vza¬
jemne razmere, kakošne so bile med posameznimi rodi slovanskimi
za starejših dob.

II. Vzajemnost med posameznimi narodi slovanskimi za
dob starejših (do XVIII. stol.).

Slovanska zavednost med posamnimi narodi slovanskimi se
pa ni obmejevala na samo teoretično priznavanje jednoistega izvira,
ampak vedlo je čestokrat tudi k praktičnim nasledkom  po¬
sebno pri slovanskih narodih sosednih ali sebi bližjih, vedlo je k
političnemu vseslovanstvu.  To politično vseslovanstvo javi se

60

že. v težnjah čeških in poljskih Sama, Svatopluka, Boljeslavov in
Bfetislava o vtemeljitev močnega kraljestva zap ado sl o van-
s k ega  proti navalu nemškemu, javi se tudi v zvezah, ktere so
imeli med seboj različni rodovi zapadoslovanski tudi v svojih ne-
prestalih bojih: tako so živeli Lutiči in Čehi od nepamtiveka no¬
ter do XI. stol. v dobrem prijateljstvu in polabski Srbi in Bodrici
so se sopet z Poljaki združevali. Z poginom in politično smrtjo
polabskega in Baltiškega Slovanstva, k kterega padu so pripomogli
tudi češki in poljski križaki bojuje se na strani Nemcev proti
Bodrieem in Lutičem so obmejeni ostali zapadni Slovani le na
dva naroda in državi, češki in poljski.  Med tema jedinima
dvema ost dima samostalnima narodoma zapadoslovanskima, so pa
v teku časa nastale razmere posebno prijateljske.

1. Čehi in Poljaki.

Med Čehi in Poljaki, po domačih povestih potomci bratov
Čeha in Leha, pokazuje se že od svitanja v zgodovini samega
sem posebno sorodstvo, na ktero pokazujejo že naj starše povesti
pri obeh narodih zapored, kakor v poljskem Kroku in češkem
Kroku in junih modrih hčerah Vandi in Libuši, o češkem Pre-
mislu in poljskem Piastu, oba rodu nizkega itd. Poljsko je prijelo
krščanstvo iz Češkega, sv. Vojteh je postal patron obeh narodov',
Poljsko je bilo pribežališče mnogih čeških knjezov in gospodov'
(glavnikovcev in Vršavcev) in narobe so utekali tudi Poljaki v
Češko. Mnogi poljski rodovi so bili neki čas podložni češkim vla¬
darjem (Samu, Svatopluku, Boljeslavu), Boljeslav Hrabri je vladal
na Moravskem in Slovaškem in si ^prizadeval v imenu slovan¬
skega izvira  obeh narodov tudi Čehe nakloniti na svojo stran,
akoravno zastojn; zabranilo je to dinastična sebičnost čeških
knjezov, kteri so se nagibali vedno bolj k cesarstvu Nemškemu,
akoravno nikdar v taki meri, v kakoršni knjezi šleski in pomorski.

Sam kralj Premisi Otokar II., akoravno je sicer bil naklo¬
njen življu nemškemu, je bil v prijateljskih zvezah z knjezi Polj¬
skimi; v listu k biskopu Krakovskemu Prandotu (1255) se kaže
velikega častitelja sv. Stanislava, imenuje biskopa in jegovega na-
stopnika svojega očeta, in hoče biti v naj lepši prijaznosti z knjezi
Poljskimi, in je proti vsem sovražnikom braniti. V listu nekemu
kardinalu v Rimu toži na stiske, ktere se godijo na Češkem in
P«dskem minoritom „slovanskega jezika"  od minoritov nem¬
ških, kar je nespodobno in na sramoto „našega kraljevstva in jezika
slovanskega, naroda našega." Podobno tudi žena Premislova,
ruska v  kn j egi nj a Kunguta, v listu na Aneško , opatico Trebniško,
hčer Sleskega knjeza Ariha Vratislavskega in Ane Češke toti oči-
tuje, da je naklonjena nemškim minoritom, akoravno pohaja iz
brvi poljske in češke, na ujmo mnihov „svojega jezika" in jo na-

§ 0 varja naj zanaprej podpira mnihe „našega in vašega jezika."

io se je pa Otokar II. pripravljal k osodnemu boju z Rudolfom
Habsburškim (1278), tu kliče poljske knjeze na pomoč proti ne-
nasitljivim tirjatvam Nemcev v imenu skupnega izvira obeh naro¬
dov , pokazuje na nevarnosti grozeče od bojevavnih Nemcev ne
le narodu Češkemu, ampak i Poljskemu.

Spojcnje obeh kraljevstev zapadoslovanskih na razmejišču
XIII. in XIV. stol. se ni po sreči izšlo, trajajoče le nekoliko let.
Ali razmere med obema narodoma so ostale prijateljske, zlasti za
dobe dobrega sporazumljenja obeh kraljev Karla in Kazimira
(kteri je kralja Jana imenoval očeta, Karla pa brata), po obisko¬
vanju Praškega vseučilišča od strani Poljakov in Litvinov in dr.
Razmere te pa so postale za dobe močnega gibanja naboženslcega
in narodnega, ktero se je vnelo na češkem v dobah husitskih,
posebno prijateljske , in bile bi gotovo peljalje k vstanovitvi veli¬
kega kraljevstva slovanskega, češko poljsko-ruskega sredi Evrope,
če bi bilo Husitstvo vdrlo v Poljsko z tako silo, z kakoršno se je
pokazalo na češkem.

Zavednost slovanska, vseslovanstvo, se je pokazalo takrat v
mogočni sili. Čehi, na ktere se je tehdob valil celi zapad evrop¬
ski, imenoma pa odvečni sovražnik Slovanstva, Nemci, so si pri¬
zadevali opreti se na sorodni narod Poljski in združene z njim
Rusine. In akoravno je močna poljska hierarhia neustalo grozila
in žugala z kaznimi vsem, kteri bi krivovernim Čehom pomagali
in akoravno je tudi zabranila, da kralj Vladislav ni sprejel korone
češke mu ponujane vendar ni mogla zajeziti, jda se je sočutje v
Poljskem, Litvi in na Ruskem k „bratom Čehom" vedno bolj
okrepčevalo, da so se Poljaki in Rusini ustavljali pogostoma bo¬
jevati se proti „krivovernim" Čehom, in da so na tisoče hiteli
Čehom na pomoč proti Nemcem. Litevski veliki knjez Vitold
,,kralj Češki zahtevani" je bil Čehom dober, da na dvoru jegovem,
kder se je nekdaj vzdržaval Jeronim Praški, ozivali so se glasi,
da je bil Hus po krivem obsojen. Sinovec Vitoldov knjez Rusko-
litevski Sigmund Koribut in drugi gospodi ruski in poljski so
prihajali v vojske češke in se bojevali na strani slavnega Jana
Žižka,  boritelja „za osvobojenja pravice zakona božjega in slasti
jezika češkega in slovanskega"  vročega pospeševavca spojenja
Čehov in Poljakov, bojevali so na strani tudi jegovi nasledniki.

Navzajemno so pomagali tudi Čehi imenoma nasledniki Žiž¬
kovi Sirotci po vzgledu svojega mojstra Poljakom v njih bojih
proti nemškim križakom v Pruskem; združena vojska obeh „po-
bratimskih in pokrvnih narodov" pod vojvodom Čapkom in Ostro-
gom se je borila jv Pruskem z skupnim sovražnikom (1433), in
ostro je kaznoval Čapek svoje rojake zgrabljene v vojski nemški,
da „so se prodali Nemcem proti lastnemu narodu svojemu slovan¬
skemu." Trume bojevavnih Čehov se pogostoma nahajajo na Polj¬
skem in v Litvi, in učijo Poljake in Rusine vojnega rokodelstva.
(„Co Poljak to pan, co čeh to hetman"), Sam kralj poljski Via-

62

dislav, kteri akoravno po hierarhiji zadrževan od vsega občevanja
z krivoverci, je vendar iz političnih in narodnih razlogov bil do¬
ber Čehom in se trudil na vse moči je pomiriti sopet z vseobčno
cerkvijo, zarotuje jih, naj bi tako storili tudi v imenu slovan¬
skega  izvira obeh narodov. v

Misel združenja korone češke in Poljske, iz razlogov poli¬
tičnih in narodnih zdržala se je na češkem in Poljskem še tudi
na dalje. Pri voljenju kralja 1. 1437 se je trudila močna stranka
češka, imenoma gorečih husitov za izvoljenje poljskega kraljeviča
Kazimira, zahtevajoča naj bi Čehi — ako že ne morejo iz svojega
jezika gospoda imeti — na drugi slovanski pomislili, da je spo¬
dobno slovanskega jezika gospoda iskati in k nemškemu nikdar
svoje privoljenje podati." Trudi te stranke češke so se srečavali
tudi v Poljskem z naj živejšim vdeleževanjem; sam brat kralje¬
viča kralj Vladislav je tvrdil v oči soperniku Kazimiro vemu,  Av¬
strijskemu Albrehtu, da ima brat večo pravico do korone Češke,
ker so Čehi jn Poljaki jednega izvira slovanskega. Poljski polki
so vdrli na Češko na pomoč stranke poljske, Albrecht je sklical
„cel nemški jezik" v boj zamejit združenje obeh narodov slovan¬
skih, ktero se pa ni dalo.

Dobro porazumljenje med Čehi in Poljaki, je trpelo tudi za
kraljev Jurija in Kazimira; upozornil je Juri Kazimira v imenu
skupnega izvira slovanskega na nevarnost grozečo obema narodoma
od Nemcev, sklicaval se je na posredovanje Poljskega kralja med
njim in nastalim društvom gosposkim; Kazimir pa ni na noben
način hotel prijeti ponujeno korono češko in je na vse moči se
trudil napraviti mir med Jurjem in povstalimi gospodi in papežem
„ve!iko obžalovanje imaje nad pogubo našega kraljevstva slovan¬
skega jezika  in tega našega prirojenega jezika slovanskega."
Te dobre razmere med krivovernimi Čehi in krivoverstvu naklon¬
jenimi Poljaki seveda niso bile po volji Nemcem in še manj izvo¬
ljenje poljskega kraljeviča Vladislava za kralja Češkega (1471).
Pri ti izvolitvi je odločivno vago imelo „izvirno sorodstvo in od
veka obestrana ljubezen obeh narodov poljskega in češkega 1 ', in
veliko je bilo veselje i v Češki in v Poljski zarad tega »pove¬
ličanja in te slave jezika slovanskega."

Kod Jagajlovcev je konečno združil pod svoje žezlo tri ko¬
rone slovanske, češko, poljsko in litevskorusko. Vzajemne zveze
med Čehi in Poljaki so postale zelo zaupne; modri kralj Poljski
Sigmund je vžival veliko čast pri Čehih in je b i naročito pozvan,
naj bi „ko Poljak skrbel, da bi kraljevstvo češko ne ginolo pod
kraljem roda poljskega."

Ali to vseslovanstvo ni imelo le nasledke politične, ampak
tudi druge duševne, naboženske in literarne. Na universiteti Praški
je študiralo mnogo Poljakov, Rusinov, in Litvinov in po njenem
vzgledu je bila vstanovljena tudi akademija Krakovska. (V  dra-
mati Academia craceviensis 1537, v 2. delu pripoveduje Poljsko
Oehom o trudih kralja Kazimira, o vstanovitvi universitete in o

e?

propadlem jenem stanu po smrti Kazimirovi; Cehi tolažijo Poljsko,
da tudi Poljaki morejo imeti universiteto kakor oni.) Husitstvo je
vdrlo vkljub vsemu uporu tudi v Poljsko nahajaje slasti v Velko-
poljskem mnogo privržencev, ne le gospodi poljski Ostrogi ampak
tudi knjezi so mu bili dobri (Andrej Galka), zarad česar trpko
tožijo nekteri pisatelji i. d. XV. stol. Močno okrepo je našlo hu¬
sitstvo na Poljskem, ko je društvo bratov čeških ostro preganjano
v domovini se veči del preseljevalo v bolj snašljivo Poljsko in si
tu vredilo svojo mnogobrojno cerkev, ktera je bila v zvezi z dru¬
štvom na Češkem in Moravskem; mnogi Čehi so postali poljski
pisatelji (Turnovsky, Rokyta, Rybinsky i. d.) nasproti pa so Po¬
ljaki sopet prihajali na Češko in napolnovali tukaj imenoma stan
katoliškega duhovništva. Zanjimivo je, da Simeon Turnovsky na
sinodi evangeliški v Torunu 1595 govore o sporazumljenju Lutera
z potomci Husovimi je bil rekel Avgustu in Izraelu v Vitembergu
1. 1542: „Vi v narodu slovanskem, jaz z svojimi v narodu Nem¬

škem, bodimo poslanci Kristovi.“

Jezik češki prej izobražen in otrebljen nego poljski, je imel
na poljščino velik vpliv. Pobožne pesmi pevane na Poljskem
(Boga rodzica, Salve regina, pesem k devici Mariji
i. d.) so več manj češke; mnogo čehismov, slov in fraz je tudi
v drugih bogoslužbinskih delili (v Zaltarju Margete, v pesmi o
Viklefu, o v Andreju Galki 1449), v spominkih jančara Konstanti-
noviča, v Životu Krista pana od Opeca 1522 v biblijah od Šary-
špotocke blizo okoli 1390 začinjaje noter do biblije JLeopolitske
1561, 1574, 1577 in d.); potrebo jezika češkega vsakemu poljske¬
mu pisatelju slasti bogoslovskemu dokazuje že Hieronym Malecki
1. 1574, in Gbrnicki z neko razdraženostjo očita poljskim pleme-
nitnikom, da mešajo češke besede z poljskimi in stavi češčino nad
poljščino (1566). Jezik češki je vžival veliko važnost na Poljskem
(„Pier\včj gdy co zacnego i \v Polzcze zmaviano, tedy to czeskim
slowem zdzieržeč obiecano“) je bil znan ne le na dvoru kraljev¬
skem v Krakovu ampak tudi na Litvi: veliki knjez Litevvski Svi-
drigajlo je pisal češkim vojakom dva lista češko (1. 1431), kralj
poljski Kazimir Jagelončik je z češkim listom izdanim v Brestu
1. 1455 prejel gospoda Urbana z Stariča v svojo službo; češkega
jezika so se posluževali ko diplomatičnega tudi v razpravah (n.
pr. poslancev poljskih za kralja Jurja na Češkem); Ceni so pisali
ne jedenkrat na Litvo in na Poljsko češki (Pražani velikemu
knjezu Aleksandru Vitoldu, Vilem z Ternšteina, Arih z Kozenberka
i. dr. kralju Sigmundu i. dr.) Tudi na pravopis poljski je imel
češki pravopis vpliv. Knjige češke so bile prodajane na Poljsko z
posebnimi predpravicami kraljev poljskih (n. pr. Herbar Mathiolov);
znanje poljščine pri Čehih, m češčine pri Poljakih ni bilo nič
neobičajnega; na Poljskem je pisal Palidamus (1535) in ponekoliko
tudi Bielski (1554) o zgodovini češki, ktero je obdelava! tudi Po¬
ljak P a p r o c k y; pisal je namreč ne le poljski ampak tudi češki,
z  ljubeznijo delaje od mnogo let o zgodovini rodov „slovanskih,“

64

Podobno je tudi na Sleškem imenoma na gornjem ne tako ponem¬
čenem, jezik češki v javnem življenju dosegel prednost pred polj¬
skim. V nekterih knjeitvih sleških so se opravljale sodbe po če¬
ško in v vredbah knještva Opolskega in Ratiborskega (1562,
1671), in Tešinskega (1573, 1592) pisanih češki, se naročito vka-
zuje da „pred sodbo imajo peljane biti pravde češki ali v temu
jeziku razumevni besedi in ne drugače od vseh tujih in domačih
Tako so se tudi v knještvu Zatorskem in Osvetimskem posluževali
češčine, ne le za dob gospodovanja češkega (n. pr. knjez Slavuš
Osvetimski piše knjezu Vaclavu Zatorskeinu ok. 1453 češko) am¬
pak tudi za gospodovanja poljskega noter do prve polovice XVI.
stoletja.

Na znanje jezika češkega pri kraljih Čeških iz roda Habs¬
burškega je bila polagana tudi važnost politična, in ne jedenkrat
je bila izrečena nada, da bi z jezikom in narodom češkim mogli
Habsburžani gospodovati tudi nad drugimi narodi slovanskimi
(Benešovski 1577). Ko so se po izmrtju Jagajlovcev poganjali
Habsburžani za spraznjen prestol polj-ki, so omenjali med drugim
poslanci cesarski, glavno gospodi češki, da ponudniki avstrijski
znajo dobro jezik češki; cesarski izposlanec Vilem z Iiosenberka,
kterega je ko ,,Piasta", t. j. domačega plemenitnika hotela jedna
stranka poljska imeti na prestolu, se je v tem govoru do zbora
poljskega poslužil jezika češkega, in češko je govoril tudi ponud¬
nik prestola poljskega cesar Maksimilian z izposlanci poljskimi.
Plemstvo poljsKo in češko si je tega jasno bilo svesto, da „so
Poljaki in Cehi brati", in Zamojski opisuje (1. 1589) Rosenberku
razmere celega Slovanstva ga je opominjal, naj bi se pred vsem
skrbelo za blagor obeh glavnih narodov slovanskih, Čehov in
Poljakov.

Vse to se je vsakako zmenilo z padom države češke. K
temu padu je pripomogel Poljski kralj Sigmund III. z divjimi
Lisovčiki, ktere takrat kliče Mat. Zolecki v knjižici (1621), naj
bi rajši pripomagali k obrani Poljskega proti Turkom in pustili
vojskovanje za tujo reč. In jeden izmed takratnih sovražnikov
čeških, poljski vojnik Bart. Pogodzinski, kteri se je lahko bojeval
v cesarski vojski proti Čehom, piše v knjižici Nowiny z^Czech i
o przyrodzeniu tych ludzi (1620): „Akoravno se narod Češki po

krvi prišteva k Poljakom, ker oba naroda izpeljujeta svoj
izvir od dveh rodnih bratov; se je vendar oddaljil dalječ od čed¬
nosti in animusa poljskega; narod v vsem Moskvi podoben" itd.
Zavednost slovanska med Čehi in Poljaki je v dobah nasledujočih
izginola iz praktičnega življenja in omejila se je le na polje ved-
nostno, historično filologično.

2. Poljaki, Rusini in Rusi.

Stare povesti poljske pripovedujejo o tretjem bratu Čeha in
Leha o Rusu, kteri je z ljudstvom svojim naljudil deželo Rusko;

65

stare pripovesti ruske izpeljavajo naj bolj vzhodne rode slovanske
Vjatiče in Radimiče iz Lehov t. j. roljanov; na Poljane Kujavske
opominjajo tudi kijevski Poljani. In kakor se je potem narod
Ruski prijemši kulturo bizantinskogrško drugače razvijal od na¬
roda Poljskega, kteri se je kakor Čehi k zapadu nagibal, sta ostala
oba sosedna naroda slovanska še na dalje v vednih dotikali političnih
in kulturnih, ktere so bile pogostoma sovražne in krvave: Stali
so ne jedenkrat poljski polki v Galiciji, Vladimeru, Kijevu in
Moskvi, ruski pa v Zavihostu, Lublinu, Varšavi in Krakovu, ne
jedenkrat v staroslovanskih deželah zatatranskih namakanih od
Visle in Dnjepra, v krutih bratomornih bojih so prolivali kri otrok
praočetov Meha in Rusa, Vjatka in Radima. In kakor so Poljaki
dobro vedeli, da ste dežela Ruska, ta nekošni drugi svet, in narod
Ruski, kteri se po mnoštvu zvezdam primerja (kakor piše kra¬
kovski biskop Matouš ok. 1150), dela vesoljnega Slovanstva, tako
so imeli tudi Rusini Lehe, deželo Laško za sebi sorodno.

Prirojeno so bile tedaj zveze Poljakov in jugozapadne veje
naroda Ruskega, Rusinov  (Malorusov in Belorusov), ožje od
zveze z severvzhodno v vladarstvu Moskevskem (Velkorusi) in
sicer po nasledku bližnjega sosedstva in glavno zarad tega, da so
Rusini postavši potem podložniki državi Poljski skusili tudi prak¬
tično vpliv od strani naroda poljskega. Privedla je seboj viša
omika poljskoevropska, da so bili na Ruskem mnogi redi poljski
v politični vredbi, zakonodarstvu, družbinskem živenju (imenoma
z prevstrojstvom nekdajnega ruskega bojarstva v poljsko plemstvo)
in dr., da je jezik poljski, prinašajoči seboj večo in lepšo litera¬
turo od ruskega sprejeman bil celo od samih Rusinov skupaj z
veroizpoznanjem katolškim in protestantskim, tako da je v teku
dveh stoletij (XVI.—XVII.) postal materni jezik vsaj celega plem¬
stva ruskega; plemstvo in više duhovništvo v deželah ruskih so
pisali po mnogo več poljsko nego v jeziku ruskem, kteri, obilno
pomešan z poljščino , akoravno v javnem življenju (v zakonodar¬
stvu , listinah) in v literaturi (mnogo iz poljščine prestavljene)
nikde ni do cela izginol, akoravno se je obmejeval glavno le na

S e cerkveno. (Omeniti je tukaj treba, da so meje med narodom
jskim in Ruskim ostale še podnes ravno te kakoršne so bile
noter do IX. stoletja: reke San, Vepr, in Bug.)

Nasproti ni ostal tudi jezik poljski za dob starejših prost
silnega vpliva od strani ruščine: i Rusini pišoči poljsko, i Poljaki
živeči med Rusini (imenoma na črveni Rusi) so presadili mnogo
besedi iz bogatega zaklada ruskega v poljščino. (Orzehowski, Rej,
Szymonowicz, Stryjkowski i. dr.) Mnogi Poljaki so znali sorodni
jezik ruski, kterega je jedino govoril prvi poljski kralj iz roda
litevskega Vladislav Jagajlo neznajč niti latinski niti poljski;
kardinal Zbignev, Olešinski se je prikupil pri Vitoldu slasti z tem,
da je znal pisati in brati ruski, zgodovinar Dlugoš se je učil še
na stare dni ruski, da bi mogel zajemati iz Nestora, tako tudi kro-
Slovanstvo. 6

66

nikar ji Chwalczewski. Bielski, Strzyjkowski i. dr. posluževaje sa
kronik ruskih.

Slovanska sorodnost Poljakov in Rusinov je bila vsakako
jasna vsem i na Poljskem i na Ruskem, javila se je tudi v prak¬
tičnem življenju na poljskih zborih (kder se je rabil tudi jezik
ruski, kakor na primer kastelan Smolenski Maleško 1. 1589), v
literaturi (prim. kronike poljske in ruske; v dramati Mart. Biel-
skega Sej m newiešči  izd. 1595 govori Polyksena ruski) i. t. d.
Kallimach v listu na papeža Inocenca VIII. (1.14901 opisujč Poljsko
pravi, da med Dnjeprom, Dnjestrom, Odro, Baltiškim in Črnim
morjem prebiva narod jednega plemena, Poljaki: Peter Skarga
imenuje v delu O rz^dzie i jednošči kosciola božego
(Krakov 1590, 2. izd. v pripisu na kralja) narod Ruski „brate
naše po sosedstvu in jeziku m po jedni državi z nami združene."
Krist. Waroszewski (D e origine generis et nominis poloni
dialogu  s 1580) izpeljava Poljake iz Novgoroda; jezik Novgo-
rodčanov je pre poljskemu naj podobnejši, Novgoroačani so po
izrazu in licu podobni plemstvu mazovskemu.

In ko so nastali neblagi spori in boji verski med Poljaki in
narodom Ruskim, ni zašla nikdar zavednost slovanskega izvira v
pozabljenost niti pri Poljakih niti pri Rusinih. Mnogi razumni in
sodni Poljaki so zametavali počinjanje fanatičnega kralja Sigmunda
III. dobro predvidajoči pogubne nasledke prevračivne politike,
ktera je storila Poljsko, takrat še naj močnejšo državo slovansko,
sovraženo ne le Rusinom ampak i ostalim narodom slovanskim,
„kaki hasek pa ima kralj iz tolikih prepirov, ktereima z narodom
Ruskim?" pravi Dobromilski starašina Herburt v zapisku o narodu
Ruskem (1613). „Ta hasek ima,  da je nas slovanskih narodov
osemnajst; ti vsi so se zanašali na kralje Poljske, da jih osvobo¬
dijo, ti vsi so si domišljevali, da bi jih narod poljski imel iz tež¬
kega paganskega jarma osvoboditi, ti vsi so bili za vsako potrebo
kralja in naroda poljskega tilnike zastaviti gotovi. A zdaj ko se
je začela delati krivica narodu Ruskemu, so nam naglavni nepri-
jatelji. /.daj rajši ginejo v vojni sami, rajši sožigajo žene in deco
svojo, kakor so to storili v Smolensku, nego bi se pomirili z nami
z krvjo svojo. In kteri je zadržek k pomirjenju Moskve? Le raz¬
žaljena vera ruska. In kaj je pripomoglo k pobitju Potockega?
Jedina ta nevolja naroda Ruskega do naroda našega." Teh besedi
se je poslužil tudi 1. 1627 na zboru knjez Zbarazky.

Razžalbe vere ruske so peljale k povstajam kozaškim, in ko-
nečno k pobuni kozaštva in ljudstva ruskega pod Chmelnickim.
Ali tudi za teh groznih bratomornih bojev med Lehi in Rusini in
za burnih onih dob, kder na pomirjenje obeh na smrt razdraženih
narodov še pomisliti ni bilo, kder so ljudstvo in Kozaki klicali
voditeljem: ,,Pelji nas na Lehe, napravi konec z Lehi", kder po¬
glavarji kozaški v proklamacijah imenujejo Lehe „podedovne, na¬
glavne sovražnike naroda Ruskega, sklicevaje si v spominj prišlo-
vico pre poljsko: „Pokod svet svetem, Lach Rusinu ne bratrem"

67

— tudi ta čas ni vgasnila zavednost slovanska popolnoma, in
zares mnogim iz obeh strani je klical iz duše Rusin Lazar Bara-
novič (v Lutne Apollinovi  1. 1671.)

„PožaI sie bože nieszczesnčj godziny,

Že si§ sarmackie z sob% tlukli syny,

Turczyn sie cieszyl, že z sob^ wadzili,“

(Bogu bodi žal o nesrečni godini,

Da so se slovanski med saboj tolkli sini,

Turčin se je veselil, da so se med saboj svadili,)

gotovo so mu mnogi pritrjevali z njegovim izpovedan)em naj bi oba
naroda, „Rusin mezny in Lach potezny“ popustivša boje skupne
sč vzdvignola proti Turkom in Tatarom.

Sam Chmelnicki v universalu od Bile Oirkve izdanim (1648),
z kterim kliče narod Ruski na vseobčno povstanje proti Poljakom
(v nekterih vsakako hudobno preobrnjenih historičnih izpeljavah) pra¬
vi, da Poljaki izhajajo „od nas Sauromatov in Rusov, da so zpočetka
z samostalnimi brati našimi Sauromati in Rusi bili" potem pa „po-
vstali zastonj in brezvestno, kakor Kain na Abela na Ruse ali
Sauromate, lastne od davna prirojene brate svoje.“

Ako je imela zavednost slovanska med Poljaki in Rusini
nasledke glavno notrajne na polju družbinskem in literarnem: bila
ie pri Poljakih (in združenih z njimi Rusinih) in Rusih v državi
Moskevski glavno pomena političnega, nastopajoča v polni sili
slasti takrat, ko se je ponujala priložnost državnega združenja
obeh sosednih držav slovanskih, Poljsko-litevske in Rusko-moskevske.
Ta zavednost se je vedno ohranilo vkljub vsem groznim bojem,
ktere so o prvenstvo na severu med seboj bile obe državi in
vkljub vsi strasti razsrdjenosti iz teh bojev izvirajoči. Nikdar se
ni pozabilo še na Poljskem ne besed kronikarja Bielskega, da
sama jednošč mowy nas i Moskvve jawnie wydaje, žechmy z jed-
nego narodu z soba poszli, i przetož spolnega musim byč oj ca
dzieci." Da obe državi že davno niste bile združene na mirni
način, tudi tega je kriva težka kletba roda slovanskega različnost
vere: ni hotel, da ni mogel car Ruski postati katolik — nehote
po takratnih nazorih — izproneveriti se svojemu narodu, in naopak
kralj Poljski ni mogel iz ravno tega vzroka prijeti pravoslavno
vero.

Po izmrtju JagajlovceV v Poljskem se je ponudila čaru
Ivanu Groznemu, dvakrat priložnost zasesti prestol poljski (1573,
1575), in dolgo je bilo o tem pogovarjanje; glavni pa zadržek je
bila različnost vere. Združenje obeh držav so si želeli slasti Lit-
vini in večidel pravoslavni Rusini, med drugim tudi zarad po¬
dobnosti jezika in običajev"; ali tudi na Poljskem so priporočali
ponudbo Ivana; nikdo pre namreč ne more biti priložnejši kralj
Poljski, ker po tem bode pokoj med obema državama in obe sku-

5 *

68

S aj boto v stanu delati (v poljskem spisku Sententia cujus-
am de electione regis Polonorum 1573); sam primas
nadbiskop Gnezdinski Uchanski je svetoval Ivanu, naj bi v listih,
ktere bi pošiljal na Poljsko se izrekel da „ni krivoverec" ampak
kristjan krščen v imenu sv. Trojice, da Poljaki in Rusi, udi
jednega plemena slovanskega ali sarmatskega, mo¬
rajo toraj kakor brati imeti jednega vladarja.*)

Različnost vere je bila sopet glavni zadržek, da po smrti
kralja Stefana Batora (1585) ni car Feodor Ivanovič se vsedel na
prestol poljski. Na izvoljenje Feodora so silili sopet slasti Litvini,
pokazajoči na velike prospehe, kteri bi izvirali iz združenja obeh
sosednih držav ,jednega jezika in naroda Slovanskega."
In ko sta bila izvoljena Maksimiljan avstrijski in Sigmund švedski
od dveh straneh poljskih, so se neutrudno prizadevali o izvolitvi
Feodora za kralja, ali vsaj za pridruženje Litve, dežel Ruskih,
Podlešja in Mazovije k državi Moskevski, Nemca na prestolu imeti
ne hoteči ker pre — kakor so memo drugih pravili vojvoda Vi¬
lenski Krištof Radziwill in vojvoda Trocki Jan Hlebovič izposlan-
cem moskevskim — nemški jezik slovanskemu jeziku nič
dobrega ne obmisli.

Brž pod naslednikom Feodarovim Borisom Godunovom so se
sopet poganjali za naj ožje združenje obeh držav (1600), in med
pogoji večnega pokoja in združenja, predloženimi od izposlanca
poljskega, litevskega kanclarja Jana Sapiehe, je na prvem mestu,
naj bi oba vladarja, kakor tudi vsi prebivavci Poljskega, Litve in
Moskve bili „v večni neločljivi ljubezni bratovski, kakor ljudje
jedne vere krščanske, jednega jezika in naroda Slovan¬
skega; ostali pogoji so se tikali vzajemnega nasledovanja obeh
vladarjev in tako rekoč zlitja obeh držav v jedno.

Na početku XVII. stol. se je sopet zdelo, da bode država
Moskevska združena z Poljsko-litevsko bodi že na ravnost ali vsaj
da se na prestol moskevski vsede kraljevič Vladislav, kteri je
vsakako še imel prejeti vero pravoslavno. Veliki dobički, kteri bi
bili pošli iz takega združenja Poljskega z Moskvo, je ocenil sam
hetman (glavar) Z61kiewski (1611), pokazuje kralju na to, če bi
kraljevič Vladislav postal car Ruski, da bi bil lehko izvoljen tudi
za kralja Poljskega, „gdyž žaden z competitor6w nie moglby po-
kazač takich Rzeczvpospolitej commoda, jakie by byli zhjczenia
naszčj Rzeczypospolitej z panstwem Moskiewskim.“ Na te dobičke
pokazuje tudi poljski junak Marchocki (1607—1612); Palczcvvski

*) Iz bodočega združenja Poljskega, Litve in Moskve v jedno dr¬
žavo je bila takrat velika bojazen v Evropi. V sporočilu jednega izmed
francoskih izposlancev na Poljskem (1572) pravi se tudi to: Le Bogu se
je zahvaliti, da car Moskevski ni obvladal Poljskega. Nemci brez zadostne
obrambe bi bili prvi padli kot žrtva dvojnasobne jegove moči, in kaka
bi bila potem groza za ostalo kristjanstvo.

(1609, kteri je bil v državi Moskevski noter za Volgo) podaje
tudi nasvet, kako bi ta država mogla postati evropska z posred¬
ništvom poljskim; imela bi se poglavitnejša mesta obdarovati z
takimi pravi, kakoršna vživajo mesta pruska, ali cesarska mesta
na Nemškem, dežele v Moskevski državi bi se morale lcolonisovati
iz Poljskega, in pravice in svoboščine poljske se podeliti tarnoš-
njemu narodu Ruskemu.

Združenje obeh držav se ni zgodilo glavno zarad vzroka
različnosti v veri. Pa tudi grozne zgodbe in burje, od kterih je
bila država Moskevska pretresovana, ko so družine poljskih go¬
spodov podpirale samozvance in ko je konečno se Poljsko samo
vzdvignolo "*na vojsko k dobitju prestola Moskevskega, prinašajoče
nezmerna trpljenja in zgube narodu Ruskemu v carstvu Ruskem,
niso izdrle čuta slovanske zavednosti med Poljaki in Rusi: pri
sklepanju konečnega mira med obema vtrujenima državama so
bili na Poljanovce pri Vjažmi (1634) opetovani isti pogoji kakor
za Borisa Godunova, in na prvem mestu sopet „da je potrebno,
biti v večni prijaznosti, ko ljudje jedne vere krščanske, jednega
jezika in naroda Slovanskega."

Zavednost slovansko je slavno skazal tudi pravoslavni gospod
poljskoruski Adam Kysel, pogajaje se 1. 1646 z Ruskim carjem
Aleksejem za združenje Poljskega z Rusijo Moskevsko proti Ta¬
tarom Krym3kim. Slavil je takrat Kysel v cvetnatem gov ru ve¬
liko dobo večnega združenja obeh dveh mogočnih sosednih držav,
ktere je kakor dve cedri libanonske iz jednega korena vstvarila
pravica vsevladajočega gospodina iz jedne krvi slovanske
in iz jednega jezika Slovanskega,  kakor dokazujejo izviri,
slasti pa sam jezik, obema velikima državama, kakor jedinemu
narodu, skupni in nezmenljivi; opisuje pa zgodovino narodov slo¬
vanskih, je jo razdelil na tri dobe, „dobo srečao, v kteri so Slo¬
vani po združenju svojih sil sloveli po celem svetu — pričuje
namreč Rim stari in novi o hrabrosti slovanski; — dobo nesrečno,
dobo neblagih svaj, v kteri so Slovani oddelivši se z obilnim
gubenjem samih sebe in v krviprolitju bratovsko ljubezen raztr¬
gali , v kteri so mnoge rastline naših narodov tuji narodi in pa-
ganski obladali; konečno je nastala, (po Kyselu) tretja doba, doba
večnega združenja bratovske ljubezni, povrat k prvotnemu stanu
jednega roda in prijateljske ljubezni."

Besede ie so vendar ostale le prazne besede in niso imele
za ta čas praktičnih nasledkov. Ali tudi za groznih vojsk nastav-
ših brž po tem poslanstvu Kiselovem med Poljskim in Rusijo Mo¬
skevsko vsled povstanja Chmelniekega, seje  sopet izcimila misel
o izvoljenju carja Alekseja za kralja Poljskega, ni bila pa izpeljana
glavno zarad različnosti v veri. Rekel je 1. 1658 Poljski kralj Jan
Kazimir v universalu — sklicujč zbor, na kterem bi se posveto¬
valo o združenju Poljskega in Rusije Moskevske — da se na tem
zboru „z vladarjem in sosednim narodom Ruskim, kteri je jedne
in iste krvi in izvira Slovanskega  z nami in se po veri,

70

jeziku, običajih le malo kaj razločuje, se ima izcimiti in napraviti
stalni pokoj in tvrdno združenje k strahu sosedov, vesolne-
mu imenu slovanskemu sovražnih."  Kakor se ni posrečilo
izvoljenje carjeviča Feodora, tako tudi ne samega carja Alekseja
za kralja Poljskega 1. 1673 ne; različnost vere je bila sopet za¬
držek združenju obeh narodov, „po jeziku, mravih vredbah sebi
podobnih, v veri malo kaj različnih."

Ali tudi literatura in jezik poljski je imel vpliv na literaturo
rusko v državi Moskevski; po posredovanju poljskem so se sozna-
nili od prve polovice XVII. stol. Rusi z povestimi zapadoevrop-
skimi, imenoma z viteškim romanom; na Poljskem so si kupovali
knjige latinske in poljske, ktere so si tudi prestavljali (n. pr. kro¬
niko Stryjkowskega). Jezik poljski je bil znan tudi na carskem
dvoru Moskevskem: car Feodor odgojenec Simeona Polockega in
carica Sofija sta govorila poljsko. Lazar Baranovič, posvečuj6
(1672) svoja dela „Življenje sv. očetov" carjeviču Feodoru in du¬
hovne strune" carjeviču Ivanu pravi, da je dal na svitlo te knjige
v jeziku poljskem, ker je pisal tega časa, ko so Poljaki namerja-
vali poklicati Feodora na prestol, da bi vtrdili pre močno zvezo
mirnega združenja; vedel je, namreč, da Feodor in Ivan ne čitata
le ruski, ampak tudi poljski k svojemu veselju. Poljski vpliv na
polju duševnem je le Kratko trajal in se je pogubil v Veliki Ru¬
siji, ko je Peter Veliki trudč se približati svojo državo Evropi
segel do naravnostnih virov izobraženosti evropske na zapad v
Nemčijo, Holandijo, Anglijo in Francijo. Daljni dogodki XVIII.
stol. so razdvojili in razsrdili oba naroda slovanska, Poljski in
Ruski v meri vrhovni, in so napravili med njima razdor še dan¬
današnji trajajoč.

O vzajemnih razmerah jugozapadnega oddelka naroda ruskega,
Rusini,  in bratov jihovih v državi Moskevski, ne bodemo tukaj
na široko govorili. *) Skupni izvir ruski, pravoslavna vera, jezik,
pismo, kultura in dr. so vezali narod ruski i na Veliki i na Mali in na Beli
Rusiji oddavna k sebi kolikor mogoče naj ožje, bodi si, da so
se Rusini vsled raznovrstnih vzrokov in okolnosti v političnem in
družbinskem življenju drugače razvijali kakor narod Ruski v dr¬
žavi Moskevski. V jeziku ruskem, naj si bo že v litevskoruskem
ali moskevskoruskem, so obravnavali i Poljsko i Litva in Moskva
med seboj; iz Poljskega so bili pošiljani v Moskvo pogostoma
gospodje ruski; učeni Rusini soznanjeni z evropsko kulturo polj¬
sko so prinašali — v časih poznejših — prve jene početke v
Moskvo (Slavinecki, Simeon Polocki). Konečno so vsi Rusini zdru¬
ženi i državno z velikoruskimi brati svojimi. Naj prvi so bili pri¬
druženi k Veliki Rusiji zadnjeprovski Malorusi (1654, 1667), in

*) Obširno se o tem razpravlja v el. Rusko (zgodovina in naro-
dopis).

71

hetman Mazepa se je zavezal na vse moči se truditi, „združevati
v trdno in nerazvezljivo združbo oba Ruska naroda", (1687). Po
razdeljenju Poljskega pa so prišli tudi ostali Malorusi (razun Ga-
liških in ogerskih) in Belorusi k Ruskemu.

3. čehi in Rusi.

Vzajemne razmere med slovanskimi narodi, kteri so ali po
legi zemljepisni od sebe bili oddeljeni ali po neizmerni vzdalje-
nosti, niso mogle biti vsakako take, lcakoršne pri narodih slovan¬
skih sebi sosednih, in so se obmejevale glavno na teoretično pri¬
znavanje slovanskega izvira. Take razmere so bile med Čehi in
narodom Ruskim.

Čehi so se vedno tega zavedali, da v razširni deželi Ruski
bodi že poljsko-litevski ali moskovski, prebiva narod sorodni, po-
služevajoči se jezika slovanskega (prim. Blagoalava, Benešovskega,
in popisanje dežele Ruske in kroniko Moskevsko od Hosiusa,
kosraografijo Miinsterovo od bratov z Puhova i. dr.); da 1. 1615
je tvrdil ustmeno in pismeno Praški profesor Matija Sudetin,  da
Čehi izvirajo od Rusov (ex Russia seu Roxolania),  z čim
je obudil veliko nevoljo svojih kolegov zagovarjajočih izvir Čehov
iz Hrvaškega, imenoma pa Mik. Troila, kteri je z besedo in pe¬
resom (Anti-Roxolania  1616) goreče se bojeval proti Sudetinu,
pobijajo jegov nagled o priitju Čehov od barbarov, Scithov, Ro-
xolanpv. Trojilu se je pridružilo celo vseučilišče.

Čehom so pomenila imena „Rusin“ „ruski ‘ izpovedavača vere
pravoslavne vobče, kakor n. pr. Dalimil pravi o sv. Metodu „da
Rusin bieše, mašo svojo slovenski služieše", in v zapisu, kteri je
na koncu tako imenovanega Remskega evangelja (iz 1. 1395), ime¬
nuje se pravoslavna vera „Ruska", slovansko pismo „rusko.“ *)

Sicer bo imeli Čehi z Rusi neposredno malokaj opraviti; po¬
samezni Čehi so bili vsakako v deželah ruskih, kakor Hieronym
Praški, kteri je 1. 1314 na svojih potih na vzhod prišel celo do
Pleskova in Vitebska in se je prijazno obnašal proti veri pravo¬
slavni ; neki gospod Moravski, kteri je 1.1447 z 600 jezdci prispel
Novgorodskemu knjezu Juriju na pomoč proti Nemškim vitezom,
češki brat Rohyta z poljskim izposlanstvom v Moskvi (1570), sku¬
šnji carja Ivana pridobiti svoji veri, jezuit Tanner tudi z poljskim
izposlanstvom v Moskvi (1678), kaer se je z pomočjo češčine
razgovarjal z tamošnjimi ljudmi, primerjaje pogosto ruske besede

*) Poljak Mat. i Mechova pravi sopet v popisanju Sarmacije (1517),
„da v cerkvah Rusinov v jeiiku Srbov, kteri je slovanski, božjo službo
slavijo, čitajo in pojejo."


72

z češkimi, i dr. češke trume vojne so prišle ne le v Poljsko, am¬
pak tudi v dežele ruske, kder Be je vojska kozaška in vojska
moskevska soznanila z staročeskim načinom vozovne gradbe in
stavljanja taborov.

Nasproti so prihajali na češko Rusini, kteri so Cehom bili
bližji nego moskevski Rusi, iz jedne strani že po legi zemljepisni,
(1. 1252 so bili ruski polki knjeza Daniela Gališkega pod Opavo,
pomagajoči Ogrom), iz druge pa ko privrženci sprijateljene države
poljske. Za husitskih vojsk je prišlo mnogo bojevav-cev ruskih na
Češko pomagat sorodnim Cehom proti Nemcem, v bitvi pod Ustjem
so se bojevali Poljaki in Rusini na strani Čehov, Korybut, Friarih
Ruski in dr. Pri itusinih (prijemajočih tudi pod obema podoboma
(utrakvisti), slasti v vojvodstvu Ruskem (Galiciji) so nahajali Čehi
veliko vdeleženstvo; kralj Vladislav je zastojn pozival Poljake in
Rusine k boju proti Čehom, akoravno je obljuboval vsekolike
dobrote pozemne in nebesne.

Jezik češki je imel zares velik vpliv tudi na jezik ruski,
ker so se ga posluževali v kancelijah knježjihin kraljevskih. Jezik
listin in zakonikov ruskih v XV. in XVI. stol. v mnogem opo¬
minja na vpliv češkega jezika, kteri je, kakor je bilo že zgoraj
rečeno, znan bil ne le v Krakovu, ampak tudi v Vilni. V zani¬
mivem predgovoru k červenoruski prestavi Statuta Visliškega,
narejenem po skrbi in zalogu Vanka Kerdejeviča kastelana Chelm-
skega, jednega izmed svetovalcev kralja Vladislava Jagajla za
vladarja Vladislava Varninskega (1444) se pravi med drugim, da
„Čehi sut, ljudi na zapade slonca na gorah, in ljudi dovcepni (pa¬
metni), malo od ruskoho jazyka ottrgani; a Ruš jest ljudi bliski
riči svy jazyka češka.“ V Pragu, „u slavnom, velikom, Starom
Meste Prazskom" je izdaval 1. 1517—1519 dr. Skorina  iz Po-
locka del svet. pisma v jeziku tako imenovanem beloruskem, obilno
z češčino pomešanem v pismu slovanskem.

„ Mogočna oseba Petra Velikega  se je pokazala tudi na
Češkem. Ko je 1. 1698 se podajal Petar iz Saksonskega (kder ga
je „russovskoho khežora" pozdravil tudi lužiški Srb Mihael Fren-
cel 1. 1697) v Beč skozi Prago, je pri gostiji češkega plemstva
izrekel svoje veselje nad tim, da more z njimi govoriti slovanski.
Potrebuje pa k izpeljavi svojih namenov, različnih gradnikov, je
rekel, na Rusko „šrejbery iz Bemčan, (Čehov), iz Šlencov (Sleza-
kov ili iz Moravcov", kteri bi se lahko mogli naučiti ruski in iskal
je v Pragi ljudi, kteri bi z pomočjo Rusov prestavljali knjige v
ruščino. Da! tudi politična stranka ni manjkala takrat v razmerah
Petra k Cehom. Dunajski državniki so v shodu (1717), v kterem
so se posvetovali o izročenju carjeviča Alekseja Petru, pretresovali
tudi to okolnost, da bi Petar v primeru odrečene jegove tirjatve
mogel z orožjem vdaritiiz Poljskega na Sleško in odtod na češko,
kder bi se nepokojno ljudstvo lahko njemu pridružilo.

73

4. Čehi, P oljaki in Jugoslovani.

Tako, kakor se je med Čehi in Rusi obmejevala zavednost
slovanska glavno na polje teoretično, podobno je bilo med severo-
slovanskimi rodovi češkim in poljskim in med Jugoslovani, kteri so
od predavnih časov, slasti pa po vpadu Madjarov popolnoma bili
odločeni od svojih severnih bratov.

Kakor češki in poljski kronikarji izpeljavajo prevračaje do¬
godke praočete svoje, Čehe in Lehe iz južnega Hrvaškega: tako
sopet jugoslovanski kronikarji izpeljavajo — bližajoči se. mnogo
bolj resnici historični — Srbe in Hrvate od severa iz pokrajin zata-
transkih (iz Belega Hrvaškega in Srbskega Konstantina Parfiro-
genete), iz pokrajin tedaj „nemških, poljskih in čeških", naj so. je
tudi imenovali Gote, slovansko pre pleme, kteri pridrevši na jug
so se pre pomešali tukaj z praprebivavci Dalmacije in Ilirika. z
Hrvati „in so postali jeden narod, soroden v živetju, v običajih
in jednega jezika." (Duklanski letopisec, in arhidijakon Tomaž
Spletski). Tako tudi pravi Chalkochondvlas o Srbih (Tribalih), da
so izprošli iz pokrajin severnih, ruskih, akoravno popolne goto¬
vosti ni; Vrančič pa v predgovoru k slovarju, da so izšli Hrvati
in Srbi iz dežele Poljske prek Tater v Panonijo in se nasedli po
Dalmaciji od Istrije do Macedonije, od morja noter do Drave.
Poljak Gregor iz Sanoka (t 1479 ko nadbiskop Levovski), kteri
je bil spremljeval kralja Vladislava Varninskega noter do Srb¬
skega in Bolgarskega (i443—1444), pravi, sode o Kadlubeku o
izviru Poljakov, da prihajajo od Venetov, kteri so se razširili po
Sarmaciji, potem tudi do Dacije, Moesije, Dalmacije, Ilirije; na-
gledu temu pritrduje pre tudi jezik, kteri je vsem prebivavcem
teh razseglih dežel jednoistb

Bliže so se soznanili Čehi, potem tudi Poljaki z Jugoslovani,
ko je bil 1. 1347 v Pragu vstanovljen po prizadevanju Karla IV.
samostan „na Slovanih", poklicani so bili tje mnihi iz Hrvaškega
in iz Bosne, katoličani obreda slovanskega (glagoliti), kteri so
imeli božjo službo obhajati v jeziku slovanskem, „k časti in na
spominj sv. Jeronyma, prestavljavca svet. pisma v jezik latinski
in slovanski, iz kterega izvira tudi slovanski jezik kraljevstva
češkega, tako, da bi sv. Jeronym oslavljen bil na Češkem tako,
kakor med svojem narodom." Ta samostan je imel krčiti pot k
zjedinjenju cerkve vzhodne in zapadne, in ko je močni car Srbski
Stefan Dušan pri volji bil zjedinjenje to sprejeti, ga je skušal
češki kralj Karol v tem vtvrditi, očituje nad tem veselje tudi zarad
tega, da je obema skupen „vznešen in žlahten jezik slovanski"
(1355). Ta samostan in božja služba slovanska je bila končana v
burjah husitskih.

Po vzgledi Tr  ’ ' ' M  tudi kralj Poljski Vladislav

stan in naselil g 0 v  1390); božja služba v slo¬

vanskem jeziku se je tu obhajala še v drugi polovici XV. stol.

in jegova žena

Krakovu slovanski samo-

74

in na koncu samem tega stoletja (1490) je natiskan v Krakovu v
slovanskem pismu in jeziku Osmoglasnik in Casoslovec po trudu
Švajpolta Fiola.

Sicer se je vsakako obmejevalo dotikanje Cehov in Poljakov
z Jugoslovani na posameznike (puščamo na strani tukaj vojno
srečevanje n. p. pomočnih ogerskih polkov srbskih in bolgarskih
z Čehi za Premisla Otokara II., in Sigmunda, pot čeških trum
vojnih noter do Bolgarskega pod Jenikom iz Mečkova 1. 1443,
vdeleženstvo čeških trum v bitvi na Kosovem polju 1448. Polja¬
kov pri Varni 1444, itd. V življenjepisu srbskega despota Stefana
(za časov burje husitske) se pripoveduje, da je v Pragu se vzdvi-
gnolo „krivoverstvo" Husovo, izmed kterih so neki blizo pravo¬
slavja;" da je Hus bil tudi v Jeruzalemu in na Sinaju itd. Na
Koncilu Basilejskem sta se Čeh Prokop Veliki in Dubrovčan Stoj¬
kovič dominikan celo v gorkih prepirih imenovala, „rojaka po je¬
ziku in narodu."

Omenili smo že gori o delih Blagoslava, Benešovskega, Lo-
derekeria i dr., pri kterih se javi znanost jezika Jugoslovanov.
Vaclav Vratislav je omenil o Bolgarih, skozi kterih deželo je. po¬
potoval, da se „poslužujejo jezika slovanskega, tako da mi Cehi
z njimi govoriti moremo" (1599). Nasproti se kaže pri Jugoslova¬
nih znanost češčine: v delu B udi niča „S u m m a nauka kri-
stianskoga"  (iz lat. Canisia 1583) je jasen vpliv češčine; Budi-
nič pozna že pismenki č in ž. Se v drugi polovici XVII. stol. so
bile prošene in pošiljane katoliške bosroslužbinske knjige češke,
glavno iz matice Svatovaclavske, v dežele jugoslovanske, v Slavo¬
nijo, Hrvaško, Dalmacijo, Bosno, celo tudi na Srbsko in na Bol¬
garsko, „kder se poslužujejo češkega ali vsaj nemnogo različnega
jezika", kakor pravi Praški nadbiskop Valdštein 1. 1692.

Izmed Poljakov je bil Stryjkowski  tudi med Jugoslovani,
v Carjigradu, kder je slišal junaške speve spevsne pri ,,srbskih

f oslih v jeziku turškem in slovanskem;" in drugikrat (1575) svari
dijake naj bi bili pozorni pred Turki, in da bi ne padli v sužnost
jihovo kakor vbogi Jugoslovani, nad kterih osodo joka z Jere¬
mijem :

Dziedzictvva cudzoziemcom nasze sie dostalj,

Srogie reče sierotom chleb wlasny pobraly,

Wodešmy vvlasn^, swoje za pien^dze pili
Drwašmy sobie u pogan w niewoli kupili
Nad szyj^ nam okrutni katowie, stojeli
Spraeowanym od pracy wytcknač dač niechcieli.

(Dedištva tujezemcem naša so propala,

Surova roka sirotam kruh lastni je pobrala,

Vodo smo lastno za peneze svoje pili,

Drva smo sebi pri paganih v nevolji kupili,

Nad šijo so nam okrutni rabelj ni sedeli
Izdelanim od dela odehnit’ dati niso hteli.)

75

Jan Krasinski pa (v popisu Poljskega 1. 1574), naštevši
vse narode slovanske, kteri se „poslužujejo slovanskega jezika z
malimi različnostma dialektov", omenja, da tudi Turki znajo dobro
slovanski jezik in na dvoru Carjigradskem radi ga poslušajo, kar
pre odtod prihaja, da je Turski spitan dobil tudi nekoliko dežel
slovanskih; mnogi Slovani postavši mohamedani služijo v vojski
Turški. Srb Konstantinovič z Ostrovica prišedši po različnih pri-
godbah na Poljsko je spisal tu k koncu XV. stol. v jeziku polj¬
skem zanimive pamietniki Janczara,  ki so bili tudi v češčino
prestavljeni (1665).

Tudi od Poljskega so pričakovali mnogi Jugoslovani osvo-
bodjenje iz jarma turškega, kakor omenjeni gospod Herburt omenja.
Gundulič kliče k kralju Sigmundu III. da bi „otmanska težka
sabla pod tvojem britkiem mečem puče (je počila)", slavi kraljeviča
Vladislava, kteri je „med Dniestrom in Dunajem napadi, tiski,
zlomil, zdrtil ognjivega ljutega gada", in kterega glas so vsi narodi
slišali; Križanič tudi priporoča carju Alekseju zvezo z Poljskim
proti Tatarom in Turkom in k osvobodjenju Jugoslovanov.

Poljsko pa je davno že bilo pozabilo in se ni brigalo za
svoj slovanski poklic, kteri mu je bil tako rekoč po sami prirodi
pokazan; namesto tega, da bi postalo neko središče in zaštita
vseh narodov slovanskih, k čemur so bili storjeni tako izdatni
začetki za husitskega gibanja na Češkem, je podkurilo na krivo¬
verske" Čehe deroče Lisovčike, na „schismatiško“ Rusijo Moskev-
sko je pa poslalo samovoljne trope svojega razuzdanega plemstva,
in je dovršilo konečno svojo državniško bistroumnost z krvavimi
boji z vsem narodom Ruskim, in je z vso močjo in proti njegovi
volji hotelo iz „schismatikov (razkolnikov) napraviti uniate, kato¬
ličane — in to vse na voljo poškodovavcev Poljskega in celega
Slovanstva, Nemcev in jih prijateljev. *)

Na mesto propadajočega Poljskega stopa na prej druga močna
država Slovanska — Rusko.

5. Rusi in Jugoslovani.

Razmere med narodom Ruskim in Jugoslovani so podobne
od mnogih strani razmeram, ktere so bile med Čehi in Poljaki.
Bilo je namreč oddavna med Jugosfbvani, imenoma pravoslavnimi

'*) Proti zvezi Poljskega z Rimskonemškim cesarjem 1. 1683 so se
goreče vzdvigovali že mnogi v brošurah kazaje na to, da Poljaki niso
hoteli nikdar kraljev iz roda Nemškega in da bi z tem hoteli poma¬
gati k vtvrdenju gospodstva nad, „brati v Ogerskem, Moravi, Češkem in
na Hrvaškem.


76

in Rusi naj ožje združenje, pojavljaje se ne le na polju literarnem
ampak pogostoma tudi na polju političnem.

Mnoga plemena potem ruska imenovana so izpeljavala svoj
početek od Donave „gde jest nyne Ugorska zemlja i Bolgarska"
(Poljani, Drevljani, Dregoviči, Sloveni, Severjani), in nasproti je
izšlo sopet iz teh Slovanov severnih mnogo plemen na jug za
Donavo, kder se tudi nahajajo Slovani, Dragoviči, Sevrejani, potem
Hrvati, Srbi in dr. Akoravno pa to zjedinjenje ni moglo biti ne¬
posredno zarad mnogobrojnih azijanskih trum, neprestano se med
Ruse in Jugoslovane vrivajočih (Bolgarov, Kozarov, Madjarov,
Pečenegov, Polovcev, Tatarov), in zarad okrepeanja se Rumunov:
so vendar vzajemne razmere med južnimi Slovani in Rusi posebno
prijateljske ostale.

Od Jugoslovanov, imenoma od Slovenov Bolgarskih so spre¬
jeli Rusi vero pravoslavno in imenitni simbol jedinosti cerkvene
in narodne jezik slovenski" in pismo „slovensko“; v tem jeziku
slovenskem, kterega že Nestor zapeljan po veliki podobnosti ima
za jednoistega z ruskim („slovčnski jazyk i rušsky jedin jest“ —
je bila obhajana božja služba tudi v Rusiji, v Bolgariji in na
Srbskem, v tem jeziku slovenskem so pisane knjige i na Ruskem
in v deželah jugoslovanskih (vsakako z primešanjem tukaj ruskih,
tam bolgarskih in. srbskih besed in življev), pokod se niso izrazvila
domača narečja v dovršene jezike spisovne; in ta jezik slovenski
je ostal še dandanašnji cerkveni jezik Rusov in Jugoslovanov. Slo¬
vanski rokopisi pisani na Bolgarskem in na Srbskem so popoto¬
vali na Rusko, so bili tu prepisovani in posluževali so se jih; tako
se je godilo tudi naopak, mnogi Jugslovani so opravljali tudi
duhovske službe na Ruskem, sedali so celo na stotice biskopske
(ruski metropoliti: Kyprian 1376—1406 je bil Srb, Gregor Cain-
blak 1415 — 1419 je bil Bolgar). Iz Ruskega pa so dobivali pra¬
voslavni Jugoslovani, vrženi v sužnost turško, cerkvene knjige na
veliko srečo svojo.

Ali ta vpliv cerkvenega jezika ruskoslovanskega se ni vzte-
goval le na pravoslavne Jugoslovane, Srbe in Bolgare, ampak tudi
na katoliške Hrvate (v Dalmaciji), kteri so od davna imeli božjo
službo v jeziku slovanskem glagolski pisanem. Ko so se v prvi
polovici XVII. stol. popravljale te slovanske knjige glagoljske,
imenoma po trudu Levakovičevem, je imel na „popravljane“ tu
jezik velik ja odločiven vpliv, jezik, kterega so se posluževali
uniati Rusini v cerkvi in kt^i je veljal za pravi in izvirni jezik
„slovenski.“ Vpliv ta se javi ponekoliko že v misalu Levakoviča
(1631) in določno v breviaru in misalu iz 1. 1618 (in pa 1688 in
1706 po skrbi Pastriča) ktera oba je moral Levakovič predelati
na izrečen ukaz papeške stolice pod nadzorništvom ruskega unial.
biskopa Chelmskega, Terleckega. Ko so se pa za 100 let (v Dal¬
maciji) znova popravljale slovanske knjige, je bilo izročeno to
delo od nadbiskopa Žmajeviča duhovniku Karamanu poznejšemu
nadpiskopu Zaderskemu), kteri je v mladosti daljši čas bil v Pe-

77

trogradu. Karaman je vpeljal v knjige tudi akcent ruski. Jegov
misal (1741) so pregledali in odobrili tudi štiri Rusini uniati. Na
ta način je postal jezik, kterega se poslužuje cerkev ruska, uni¬
atska in pravoslavna, cerkveni jezik tudi pri Jugoslovanih obha¬
jajočih božjo službo slovanski, bodisi katoličanov, in uniatov ali
pravoslavnih. Izpolnjena je bila želja Karamanova (Considerazioni
1753), da bi pri vseh Slovanih obhajajočih božjo službo slovanski
ta postal jednoisti.

Sicer so bili Rusi in Jugoslovani vedno tega prepričanja, da
so udi naroda Slovanskega. (Primeri zgoraj Bohoriča, Vrančiča,
Križaniča, Gradiča in dr.) Spremljevavec ruskega metropolita Isi-
dora v Florencijo Simeon iz Suzdala, v popisu tega popotovanja
(1437) je omenil o Hrvatih (Chavratjanich), daje  pri njih „jezik
iz Rusije , a vera latinska", in primerjaje narečje, ktero je bil
slišal v severni in južni Nemčiji, pravi, da se loči „kakor Rus od
Srbov." Praktično stran te vzajemnosti med Rusi in Jugoslovani
spričuje tudi Sigmund baron Herberstein,  po rodu Kranjec iz
Vipave (kteri je bil dvakrat 1517, 1526 v Moskvi v poslanju di¬
plomatskem in kteri je to državo zanimivo popisal), da mu je
znanost jezika slovenskega, ki se ga je bil v mladosti naučil,
akoravno v posmeh pri svojih znancih, v mnogem pomagala na
Ruskem; jezik slovenski je pre z ruskim in moskevskim jeden in
isti. Drugi Kranjec Valvazor (1689) pravi, da je ruski jezik slo¬
venskemu (kranjskemu) zelo podoben in skoraj popolnoma jednak.

Znani Rusin Meletej Smotrycki  (v Apologiji peregrina-
tiey do krajow wschodnich 1628) popisuje pot v sv. dežele: „In

prinašal sem na tem mestu našega odrešenja in na drugih nekr¬
vavi dar v jeziku slovanskem, akoravno sem mogel darovati v
običajnem tam jeziku grškem, k temu koncu, da sem za te naj
milejši moj narod ruski in za vse te narode, kteri v jeziku slo¬
vanskem svojega stvarnika hvalijo, slavijo in častijo, milostno in
grehe snemajoče darovanje iz lastnega nagiba opravljal; in želi
si na dalje, da bi vsi slovanski narodi v jedinosti cerkveni živeli
in z jednim srcem ime očeta, sina in sv. duha hvalili in oslavo-
vali." Smotryckega slovnica cerkvenega jezika slovanskega (1619,
v kteri gorko priporoča studium tega vesolni grškoruski cerkvi
prirojenega jezika) se je razširila iz poljskolitevske Rusije ne le v
Moskvo, ampak tudi k Jugoslovanom in sicer tudi k pravslavnim
Srbom (izdana na ukaz metropolita Karlovškega Pavla Nenadoviča
iz Rimnika 1755), in k katoliškim Hrvatom giagolitom (prestavil
je jo v latinsko Sovič t 1774). Od Rusov pa so prejeli i Srbi i
Bolgari pismo graždansko, kakor je v obče jezik ruski imel ve¬
liki vpliv tudi na jezik obeh teh narodov jugoslovanskih.

Ali vzajemnost med Rusi in Jugoslovani se ni obmejevala
jedino na teoretično pripoznavanje skupnega izvira slovanskega
na polju duševnem, literarnem; ampak javila se jo tudi na polju
političnem.

Po vničenju carstva Srbskega in Bolgarskega in kraljevstva

78

Bosenskega od Turkov so se ozirali podjarmljeni Jugoslovani z
vročimi željami na sosedne kralje Ogerske, ko na svoje bodoče
osvoboditelje, na kralje, kteri so se imenovali ne jedenkrat kralji
Hrvaški, Dalmatinski, Slavonski, ampak tudi Bosenski (od 1.1138),
Srbski (1202), Bolgarski (1270), Rumanski t. j. Rumunski (1235)
in ki so to pravico Ogerske korone na one dežele jugoslovanske
(in rumunske) ne jedenkrat pre se trudili pripeljati v veljavnost.
Nade te v osvobodenje iz turškega jarma so narastle, ko je ko¬
rona ogerska prešla na cesarje Rimskonemške in kralje češke, in
branjena bila ne le od Ogrov in Hrvatov ampak tudi od Nemcev
in Cehov. V vojskah turških so z dejanjem pomagali jugoslovanski
Uskoki vojakom cesarskim, in z radostjo so bili ti pozdravljam v
Bosni, na Srbskem in v Bolgarskem, kder se je od konca XVII.
stol. posrečilo konečno cesarju prestopiti k ofensivi (napadu). Mno¬
žina Srbov se je naselila takrat v koroni Ogerski, nadjaje se, da
se o svojem času povrnejo v svojo osvobodjeno domovino in
postanejo podložniki kristjanskega „cesarja Dunajskega."

Cesarji^ Rimskonemški vladajoči nad mnogimi slovanskimi
narodi na češkem, Ogerskem in Hrvaškem, bi bili mogli z temi
Slovani tem lagljeje pridobiti gospodstvo tudi nad drugimi Slovani,
k čemur že Čeh Benešovski nasvetuje (1577). Tako kakor so na
Poljsko pošiljali gospode Češke, tako so se posluževali ne jeden¬
krat svojih Jugoslovanov v Carjigradu, kder je bil na dvoru sul¬
tanovem dobro znan jezik srbskhrvaški (vkterem so sultani izdali
mnogo listin) tako je 1. 1530 govoril pred sultanom v tem jeziku
Hrvat Mik. Jurišič spremljevaje cesarskega poslanca Josefa Lam-
berta, Kranjca, čegar slovenskega narečja turški tolmači niso ra¬
zumeli. Se na koncu XVIII. stol. (r. 1783) poziva srbski pesnik
Obradovič cesarja Josefa, naj bi osvobodil Srbe, Bolgare in Grke,
in oslavlja (1. 1789) to osvobodjenje po Josefu „mile Srbije milem
gospodarju".

Ali to osvobodjenje ni bilo vpeljano v resnico: ostale so

Bosna, Hercegovina, Srbska in Bolgarska v oblasti Turkov; Ju¬
goslovani imenoma pravoslavni so se začeli najednok odvračati od
cesarjev Nemških in kraljev Ogerskih, kteri se niso skazali dosti
močne k dovršenju osvobodjenja celega Jugoslovanstva iz sužnosti
Turške, in seveda, ker so bili naj poprej cesarji Nemški, so morali
tudi naj prej skrb imeti za državo Nemško. Razun tega so turški
Jugoslovani začeli z nezaupanjem gledati na razmere svojih prav-
slavnih bratov, naselivših se v koroni Ogerski, kder se je vkljub
vsem zagotovljenim priveligijam vsakojaka krivica in nadlega go¬
dila jihovi veri pravoslavni. Zgodilo se je pri Jugoslovanih nekaj*
podobnega, kar na Poljskem z Rusini: utiskovanje na pravoslavno
vero pri Rusinih in Srbih je odvrnilo oba naroda od Poljskega
in Ogrov. Svarivnih besed poljskega gospoda Herburta, ktere je
bil izustil o razmerah Poljskega k narodu Ruskemu, bi bilo lahko
se poslužiti o razmerah „cesarjev Dunajskih" in kraljev Ogerskih

79

k pravoslavnim Jugoslovanom. Rusini so se obrnili k Rusiji Mo-
skevski in tako so tudi storili Jugoslovani.

Carji Ruski jedrni vladarji vere pravoslavne, so bili dosegli
imenoma z dobitjem mohamedanskih chanstev, Kazanskega, Astra¬
hanskega in Sibirskega veliko važnost na vzhodu vobče, in pri
pravoslavnih Jugoslovanih posebno osvobodjeni na vzhodni strani
od nevarnih sosedov so se mogli lagljeje obrniti proti ostanku mo¬
hamedanskega gospodstva v Evropi, proti Turškemu in jegovim
področnikom roparskim Tatarom Krimskim. Jednaki zajmi so
tako spravili v zvezo carje Ruske, Poljsko in cesarje, kterim je
bilo vsem Turško in Krim skupni sovražnik.

Že Hrvat Križanič poziva (v gori omenjenem delu o carstvu
Ruskem) carja Alekseja, da bi se ko močen samovladar jezika
slovanskega združil z brati Poljaki proti Tatarom Krimskim, je
vničil in pa osvobodjenje Jugoslovanov podvzel.

Slovani, kteri so bili za Donavo zašli, piše Križanič, so že
svoj jezik izgubili, in vladarjev slovanskega rodu nikdar več ni,
kakor tukaj na Ruskem. Zato k tebi jedinemu, o preveliki car,
gleda veskolik slovanski rod. Ti blagovoli kakor oče skrbeti in
se brigati za razstrošene otroke, da bi je zbral. Ti o car si jedini
od Boga nam dan, da bi Slovanom zadonavskim pomagal, kteri
Bolgari, Srbi in Hrvati so že davno izgubili ne le samostalnost,
ampak i vso silo in jezik in razum, tako da že ne razumijo, kaj
je čast ali veljava in ne mislijo o nji; in sami od sebe si ne mo¬
rejo pomagati več ampak zvunajne moči ji jim potreba, da bi se
mogli sopet na noge postaviti in se med druge narode vvrstiti.
„0 car v rokah držiš čudodelno palico Mojsejevo in moreš z njo
delati velike čudeže; držiš popolno samovlado in zato imaš po¬
polno pokorščino pri podložnikih in moreš z božjo pomočjo ma¬
ščevati in oslaviti ne toliko to carstvo, ampak i veskolik Slovanski
rod, moreš si pridobiti pri Slovanskem narodu popolno hvaležnost.*)

Nada v pomoč carjev Ruskih je rastla med Jugoslovani
vedno več, imenoma, ko je od konca XVII. stol. Rusko rešeno
sovražnikov zamejnih moglo postopati tudi agresivno. Že leta 1688
jo pozival arhimandrit Isaias z svete Gore (Atoške) v imenu pa¬
triarhov Carjigradskega in Srbskega (Arsenia Crnojeviča) in go¬
spodarja Vlaškega mlade carje Ruske, da bi se vzdvignoli na voj¬
sko za osvobodjenje pravoslavnih Grkov, Rumunov in Slovanov,
kteri z radostjo pre učakujejo carskih vojsk, in naj bi ne pripu¬
stili, da posedejo pravoslavne dežele vojske cesarja Nemškega in
Benečanov; ne ljubijo pre oni narodov Nemcev in pomagali jim
bodo le v naj veči sili.

*) Primeri obširneje o tem zanimivem delu Križaničevem spis:
,,Vyvin idey vzajemnosti u narodov slovanskych“ (1867, str. 50—58).
Delo Jurja Serbenina je bilo v priročni knjižnici carja Alekseja in mi¬
nistra Golycina.

80

Z Jugoslovani je stopil v ožjo zvezo imenoma Petar Veliki,
„pravoslavni car slovanski/* V ruske službe so vstopali takrat
mnogi Jugoslovani. Izmed njih je Sava Vladislavih iz Dubrovnika
kazal Petru^ naravnost koristi, ktere bi prišle Rusiji iz zvez z
prebivavci Črne Gore, Bolgarskega, Macedonije, Bosne in Dalma¬
cije „iste vere z Rusi in jezika/'*)  Petar je na početku
vojske turške 1. 1711 tudi v resnici mislil na vstajo vseh Jugo¬
slovanov in je pozival, naj bi po izgledu svojih slavnih prednikov
„jezika slovanskega" vstali proti Turkom. Jugoslovani so iz duše
radi obljubili svojo pomoč,  z velikim veseljem so pozdravljali
izposlanca Petrovega Miloradoviča po rodu Srba. V navdušenih
pesmih slavijo Petra Dubrovčani Gradič  (1710) in Ružič  (1717)
pozivaje ga naj bi osvobodil Slovane iz jarma turškega zmaja. V
narodni pesmi črnogorski iz teh dob poziva Miloradovič „izposlanec
kristjanskega pravoslavnega slovanskega carja" Črnogorce k boju
„da kristjanski narod izbavimo in slovensko ime proslavimo",
in je opominja, da so z Rusi jednega roda, jedne vere, jednega
jezika."

Skupna vera pravoslavna in skupni izvir slovanski Rusov,
Srbov in Bolgarov zavjema imenitno mesto v vseh sledečih voj¬
skah ruskoturških , ne jednok so pozivali vladarji ruski k Jboju
proti Turkom, „grške in slovanske narode" (1769), Srbe, Črno¬
gorce in druge prebivavce slovanskega rodu in plemena, kteri so
z Rusi jednega izvira in roda (1788).

v  Imenoma je bilo vedno dobro sporazumljenje med Rusi in
Črnogorci,  in v mnogokratkih pogodbah dvora ruskega z Črno¬
gorci je bila posebna važnost polagana na skupno vero pravoslavno
in skupni izvir slovanski Rusov in Srbov, od časov Petra Velikega
počinjaje noter do daljših dob ; zmage ruskih vojsk nad Turki so
bile z veseljem pozdravljane tudi v Črnigori in videli so v njih
„oslavo slovanske roke" kakor je bilo za starodavnih časov (kakor
piše črnogorski vladika Štefan Petrovič Dubrovčanom 1771). Čr¬
nogorci so se bojevali 1. (1788) z Turki na poziv Rusov in
1806—1807 skupaj z brati Rusi proti Francozom. Odločno je
takrat odbil vladika Petar francozkega maršala Marmonta očita¬
jočega mu zvezo z barbarskimi pre Rusi." Vi sovražite in očrnujete
Ruse, pravi vladika, in se ostalim slovanskim vetvam prilizujete,
le da bi tako vaš cesar dosegel svoj cil. Ali mi vsi Slovani ne
vemo nikder drugod nade in slave nego z močnimi in sorodnimi
Rusi; poginejo li Rusi, poginejo tudi vsi ostali Slovani, in kdor
je proti Rusom je tudi proti vsem Slovanom."

Veljavnost Ruska se je povečala ne le med turškimi Jugo¬
slovani, ampak tudi med Srbi in drugimi pravoslavnimi prebi¬
vavci v deželah korone Ogerskeinna  Sedmograškem. Srbi,

*) Vladislavih je prestavil delo Orbinjevo o zgodovini jugoslovanski
v ruščino, ktero je pa Th. Prokopovič izdal (1722).

81

kteri so se bili naselili 1. 1691 na Ogerskem, so skušali zarad
svoje vere različnih pritiskov, in so se obračali ne jednok zarad
tega na ruskega poslanca na Dunaju. Tako je storil 1. 1696 in
1705 srbski patriarh Arzenius Crnojevič, tako tudi vjeti srbski
despot Juri Brankovič; ali prigovori carja in jegovega poslanca
so bili na dvoru Dunajskem zastonj. OgerskiSrbi so po lastnem
poslancu  pozdravili 1. 1700 Petra Velikega kot osvoboditelja
Bvojih bratov na Turskem proseči ga, naj bi se ozrl na uboge
Srbe in priporočajoči se v službo jegovo, „svojega pravoslavnega
cara“. Veljavnost Petrova je vedno veča med njimi prihajala, ker

E ritiski na vero pravoslavno niso prestali, in Rakoczy — proti
teremu so vneto pomagali ogerski Srbi cesarju — spričuje po¬
zneje (1722), da bi bili pozdravili vojsko rusko jedne z njimi
vere kot oarešenico prišlo osvobodit jih. Pritiski teh ogerskih
Srbov so dosegli konečno tako višino, da se je leta 1751 jih izse¬
lilo mnogo tisoč v južno Rusijo (Novo Srbijo), kder so bili ko
„jedinoverni“ z veseljem sprejeti. Vez med ogerskimi Srbi in Rusi
je bila tedaj dosti ozka, mnogo Srbov je hodilo na Rusko v štu¬
dije (Raič), stopali so v ruske službe, civilne in vojaške.

V korist pravoslavnih je delalo Rusko tudi v republiki Du¬
brovniški, ktero že Peter Veliki 1. 1711 imenuje prijazno prijate¬
ljico Ruskega naroda in jezika. Republika, akoravno še le po
dolgem vstavljanju, je privolila konečno 1. 1775 v vstanovitev
ruskega konsulatstva in v postavljenje pravslavne kapele v Du¬
brovniku. Dubrovčanom namreč to vgnjezdenje Rusov na morju
Adriatskem ni bilo po volji; bali so se — kakor je videti iz pro-
memorje dubrovniškega izposlanca Remedellega podane o ti reči
cesarici Mariji Tereziji — da z tem vpliv Ruski znamenitno vzraste
med domačimi in sosednjimi pravoslavnimi Jugoslovani, kteri bodo
srčno radi podpirali vsekolike namene ruske.

Vsakako je podajala jednaka vera pravoslavna Rusov in
Jugoslovanov Rusiji take prednosti, kakoršnih ostale veleoblasti
evropske nikdar doseči niso mogle. Rusko obilno pošiljaje v po¬
krajine turške pravoslavnih Jugoslovanov bogoslužbinske knjige,
posode, obleke, denarje i t. d. je zdržalo neprestano z njimi du¬
ševno zvezo. Na ta imenitni moment bije tudi početnik apokrifne
oporoke Petra, nasvetujč naj bi se Rusko, teže za svojimi nameni
opiralo glavno na pravoslavne na Turškem, Ogerskem in na južnem
Poljskem; in Pruski kralj Friderik II. izrečno spričuje o živih
sočutkih, lttere so imeli pravoslavni prebivavci na Ogerskem k
Rusiji; sočutkov teh se je tudi zelo bal Dunajski dvor, ko je 1.
1772 Rusko po namenjenem pridruženju obeh rumunskih knje-
ževin imelo postati sosed korone Ogerske, in je skušal na vsak
način zabraniti to zgodbo, kar se mu je tudi posrečilo.

Slovanstvo.

6

82

III. Slovanska \zajemnost na polju vecluostnem in
literarnem za novejših dob.

Stanje slovanskih narodov v XVIII. stol. ni bilo veselo.

Jugoslovani  so večidel stokali pod jarmom turških bar¬
barov, — kterim so morali priskrbeti ne samo davke ampak tudi
svoje vlastne sine (janičare) k vtvrdjenju jihovega gospodstva —
in niso mogli tam na kako više duševno življenje pomisliti; ostali
Jugoslovani so ali vedno stali na straži proti Turkom (Hrvati in
Črnogorci) in med hrupom orožja se še niso mogli vdati pokoj-
nejšenm živetju, ampak delovali so na polju preveč obmejenem
pod gospodstvom življev tujih (Dalmatinci, Slovenci)

Narod češki je spal v globokem spanju. Zgubivši samostal-
nost je postal nezmerno redek po trpljenju vojskinem in po trop-
nem izseljevanju svojega razumništva in je bil poplavljen z tujimi
življi, kteri so vdirali vedno globočeje v narod sam , odjemajoži
mu razsegle kose dežele, potujčuje mu više stanove. Nad dušev
nem življenjem so ostro budeli iz tujine poklicani čuvarji, večidel
Nemci, sožigali so spise jegovih dedov, napajali ga obilno z suho¬
parnimi svojimi spisi in mu popisovali slavne prednike jegove,
one božje borivce za osvobodjenje resnice zakona božjega in je¬
zika češkega in slovanskega kot izvržke pekla in borivce hudičeve.

Narod Poljski,  akoravno si je ohranil di’žavno samostal-
nost, se je pogrezoval vedno globokeje in se je hvalil z tem da
„Polska nierz^dem stoi“ (Polska po neredu stoji). Ni bilo med
njim Kohanovskih, Rejev, in Klenovičev, tudi ne Ostrorogov in
Zamojskih — mesto njih so zgostili svoje mreže nad celim Polj¬
skim tujci in si pridobili za nje velike zasluge imenoma z tim, da
so svadili med seboj narod Poljski in Ruski. „Z veseljem so gle¬
dali ti tujci večidel Nemci — pravi slavni historik poljski Lele-
welna tisoče kozakov, kteri so ali na vojski padli ko žrtve ali se
izselili, na izgnanje socinianov, na pokoritev vseh drugovernikovj
polastili so se take mere izključljivo odgojevanja in podučevanje
celega zaroda. Mehanično vbijanje nekterih v izmišljene formule
spravljene vednosti, z korabačem oživljene, je topilo čut in priro¬
jene darove. Pogubni sistem, odvračati pozornost od predmetov
naboženskih, morale in od vseh ved izobrazujočih srce in stanje
družbinsko, je vbijal zapopadnost in prepričanje in zamenil je z
lahkovernostjo in mračnaštvom.

Narod Ruski  v nekdajni državi Moskevski je bil v stanu
prehodnem , začel se je še le pobirati iz dolgoveke osamelosti, v
kakoršni je bil do sedaj sred narodov evropskih in vdeležiti se
evropske omike, vsakako jako oddalječ in z velikimi zadržki.
V ostalem jo bila pozornost jegova obrnjena glavno k nameram
državnim, ktere so pogoltavale skoraj vso ostalo delavnost jegovo;
narodnosti jegovi ni grozil naravnost nobeden sovražnik, ali z po¬
močjo izseljencev na mnogo dobrodružnih, za dobičkom se p o ga-

83

njajočih in v izbiranju potov in sredstev do bogastva ne zelo
izbirčnih so se drli tukaj tuji življi, imenoma nemški k gospodstvu
na polju duševnem in političnem. Narod Ruski na Ruskem litev-
skem in poljskem (Beli in Mali) je bil izgubil po ti meri vse više
stane na živelj poljski; narodnost ruska je tu postala skoraj le
prostega ljudstva dedšina, kterega glavna podpora k vzdržanju
rodove samostalnosti mu je bila vera pravoslavna vera „ruska.“

Pri takih na mnogo strani žalostnih in razrovanih razmerah
v celem Slovanstvu, kder so posamezni jegovi narodi v ti meri
prestali živeti ali so le še životarili, drugi sopet zbirali vse sile
samo k delovanju v lastnem, ožjem krogu, ni mogoče bilo priča¬
kovati, da bi misel slovanske vzajemnosti in solidarnosti živo bila
občutjena v celem tem ali onem slovanskem narodu, tako vsaj
kakor je bilo za časov husitskih; ta misel se je med tem oddaljila
iz življenja praktičnega na polje popolnoma teoretično,
znanstveno,  v knjige le nekterih učenjakov.

Te vednosti pa, iz kterih idea slovanske vzajemnosti ni nik¬
dar izginila, so znanosti historične in filologične:  zgodo¬
vinar tega ali onega naroda slovanskega iskaje izvira svojega
naroda je bil po naravnem potu peljan k študiju stare zgodovine
tudi ostalih narodov slovansldh, jezikoslovec preiskuje jezik svo¬
jega naroda, je gledal k razjasnjenju svojega jezika tudi na ostale
jezike slovanske. Ta vzajemnost slovanska na polju z nanos  t-
nem  se je tim več prijemala in širila, čim bolj resnobno in te¬
meljito so se gojile znanosti historično-filologične, čim globočeje
so se učenjaki napenjali prodirati v minulost svojega naroda, k
Čemur so si tudi iskali na vse moči pripomočkov.

1. Znanstveni temelj slovanske vede historično-fiologične je
kil položen po čeških učenjakih.  Čehi kakor že davno so
bili naj bolj goreči zastopniki in branitelji ideje slovanske v živ¬
ljenju praktičnem, so si jo ohranili vkljub vsem žalostnim okol-
nostim, v kterih so v XVII. in XVIII. stol. tičali, vsaj na polju
znanstvenem; da, ravno iz teh težavnih okolnosti je pošlo novo
gibanje med narodom Češkim, ktero ga je pripeljalo k vstajenju
in novemu življenju.

Od konca 3ČVII. stol. je narodnost češka, od nikogar gojena
od vseh zanemarjena, očitno propadala v grob; davno so bile že
minule dobe, v kterih je češki zbor sklepal previdne naredbe „k
ohranjenju starodavnega jezika češkega in k omiki jegovi": zbo-
rovili so v tem zboru že le nemški in ponemčeni stanovi kraljev-
stva Češkega.

Naredbe vladne k sistematičnemu ponemčevanju naroda Če-
skega, ktere so se začele od prve polovice XVIII. stol. so bile le
nasledek neblagih onih okolnosti, v kterih se je narodnost češka,
omejena le. na prosto ljudstvo, na Češkem'in na Moravskem
nahajala.

. Ali  ravno te naredbe vladne so vzbudile v krogih čeških,
kterim je bil spomin svojega naroda, jegove slavne minulosti, dra-

6 *

84

gocen, veliki upor in je gnala k novi delavnosti v znanstvenem
preiskovanju, ktero je kakor v XVIII. stol. vobče v Evropi začelo
hoditi po novih načelih in cestah. Na polju domače historije
je nastalo čilo gibanje. Po vzgledu žlahtnega domoljuba Balbina,
kteri je prvi po nekoliko bolj kritično obdeloval zgodovino češko
noter do njegove dobe zelo zanemarjene, so počeli tudi drugi
učenjaki češki budljivejše in kritičneje pečati se z domačo histe¬
rijo. Preiskuje naj starejše zgodbe češke samostalno, so bili vedeni
k izviru in pravlasti Čehov, in tedaj tudi k zgodovini vseslovanski.

Že leta 1745 je dal na svetlo svetovalec češke dvorne kan-
celije Jan. Chr. Jordan  obširno delo o zgodovini slovanski
(De originibus slavicis), za svoj čas znamenito. Jordan je tu zbral
z veliko marljivostjo različna sporočila o starih Vendih, Antih,
Slovanih (kteri so pre prebivali izvirno na Volgi in Donu in so
potem nastopili na Pontu in Donavi pod imenom Maeotidov in
Sarmatov), obširno izpituje izvir Čehov in sporočila kronikarjev
čeških in poljskih o Čehu in Lehu, razpravlja o Hrvatih, o Srbih
severnih in južnih, o Moravanih in Slovencih i. d., kakor tudi o
narodih Slovanom sosednih; kaže znanje ne le o virih slovanske
historije, ampak tudi jezikov slovanskih primerjaje jezik češki (in
narečje slovaško) z hrvaškim, tudi z cerkveno-slovanskim in
poljskim i. t. d.

Pravi očak kritičnega češkega preiskavanja zgodovinskega,
Gelasius Dobner,  je posvetil celi vvod k kritičnemu razprav¬
ljanju kronike Hajkove (1761) izviru češkega naroda, in ga je
napolnil z različnimi prevdarki in sporočili celega Slovanstva se
tikajočimi (Sarmate ima za Slovane); podobno razpravlja tudi
Pubička  v vvodu k češki histeriji (1770) obširno o Slovanih
vobče in tako tudi ostali zgodovinarji češki časov nasledujočih,
Pelzel, Voigt, Cornova i dr. (Voigt v delu o duhu čeških zakonov
se bojuje že proti nagledom nemških učenjakov, da bi Slovani
bili narod surov in neizobražen). Dobner taji bivanje izmišljenega
Čeha in Leha in izpeljuje Čehe in Lehe iz Kavkaškega od starih
Zihov in Lagov (kakor je to storil že pred njim Nemec Abel
1729). Ali vzbudil je z tim v učenih krogih čeških in poljskih
ostro vojsko, v kteri so proti njemu vstopili Duchovsky, Pubička
Athanasius, Moscczehski in poljski knjez Jablonowski, kteri se je
imel za resničnega potomca Lekovega in mn. dr. V teh sporih
sicer dosti neprebavnih (kterih se je vdeležil tudi slavni Schlozer),
je zanimivo to, da je v njih vstopovala vedno bolj naprej zaved¬
nost slovanska, imenoma Čehov in Poljakov, pojavljajoča se včasih
dosti vroče; Jablanowski se tu imenuje „veliki kras naroda Slo¬
vanskega", v delu Duchovskega Lucifer  obračajo se Čehi k
„slavnemu, velikemu in nepremagljivemu narodu Slovanskemu",
in pozivajo „svojo kri slavne Slovane", da bi se vdeležili jihove
žalosti i. t. d.

Po globokejšem študiju domačih zgodeb so bili peljani histe¬
riki češki tudi k primerjavanju razmer staročeskih z stanjem ostalih

85

narodov slovanskih: nahajajo se že razprave o različnih stvareh
iz kroga starožitnosti in zgodovine slovanske vobče, kakor v dosti
obilni polemični literaturi o Cehu in Lehu v aktih društva Jabla-
novskega (v Lipsku, n. pr. razprava Pubičkova o Slovanih, Vene-
dih, Antih, Veletih in Srbih 1773), v aktih Praske učene družbe
(Dobner: o viši starosti^ glagolice ali tako imenovane cirilice 1785,
o slovanski liturgiji na češkem 1785, prašanja o slovanskem pismu
dotika se tudi Voigt 1775; Pelzel: o Samu 1775, o litevskem
knjezu Sigmundu Korybutu 1786, Voigt: o koledarju slovanskem
1777, Heyrenbach: o avstrijskih Slovanih 1795, i. dr.). Fortunat
Durih  se je pečal z prašanjem za vesoljno Slovanstvo preime-
nitnim o dobi Cirila in Metoda, o Slovanskem jeziku in pismu itd.
in sicer iz stališča historičnega in filologičnega; v prvem zvezku
(kteri pa je kot vvod k celemu delu samo prišel tiskan na svetlo,
1795) Bibliotheca slavica antiquissimae dialecti com-
munis et ecclesiasticae universae Slavorum gentis
govori o izviru Slovanov, jihovem jeziku in jegovih spomenikih,
kteri so se vzdržali pri pisateljih tujih, o mravih, običajih, vred-
bah in naboženstvu starih Slovanov. Durih kaže tukaj že neobi¬
čajne znanosti izvirnikov vseslovanskih, kakor tudi vseh jezikov
slovanskih. Slovanska zavednost pojavlja se tudi v različnih gra¬
matikah češkega jezika, seveda le teoretično (v predgovorih, prim.
dela Bela, Doležala, Bernolaka, Herkela i dr.).

Ali nad vse delavce, kteri so obdelavah donekdaj pismen¬
stvo vseslovansko z večim ali manjšim vspehom, se je povzdignol
očak slavistike Josef Dobrovsky  (1753—1829). Dobrovski je
stvaritelj slovanskih vednosti jezikoslovnih in historičnih in „sam
Slovan, po očetu Čeh, je gorel za pravo slavo naroda", obdelujč
te vede prvi resnobno in kritično, razširjujč znanosti o Slovanih
v tujini vobče in pri Slovanih v posebnem, jim je dal mogočen
podnet ne le k temeljitejšemu študiju slavistike ampak tudi k ne-
slutnjenemu razcvetu slovanske ideje, slovanske vzajemnosti. ,,Idi
k svojim slovanskim bratom iz Češkega poslan, mili Slavin", pravi
Dobrovski v vvodu k slovanski zbirki Slavin poselstvi z
Čech ke všem slovanskym  na  rod  h m (1806) ,,oznanuj jim
to radostno novico: Slava v višinah bogu, i na zemlji mir, v člo-
vecih blagovolenije! — Da bi našel kde ljudi slovanskega jezika
ki bi jegove besedice ne razumeli, se komaj da misliti." Dobrovski
je objel celo slovanstvo in sicer vsestransko v delokrog svojih
študij: n a  polju starožitnosti in zgodovine slovanske (o izviru

imena Čehov, o Slovanih, jih prestarem izviru imenu, običajih, razprave
o različnih delih češke historije, imenoma najstarejših, kakor o Borivo-
jevem pokristjanjenju, Ljudmili in Dragomiri, Vaclavu in Boljeslavu,
o slovanski božji službi na Češkem, o sv. Cirilu in Metodu, spis za
svojega časa izvrsten, i dr., z Pelclom je dal na svitlo tudi Scrip-
tores rerum bohem.);  na polju slovanskega narodopisa (o obi¬
čajih različnih slovanskih narodov, razprave deloma izvirne, de¬
loma po drugih izdelane); na polju historije literature češke in

86

slovanske (zgodovina literature češke, o češki prestavi sv. pisma,
o glagolici, ktero je imel Dobrovski za izmisel poznejših mnihov,
i. t. d.) Posebno si je pridobil Dobrovski nezmerne zasluge v
slovanskem jezikoslovju, kder je položil prvi trden temelj, na
kterem so potem dalje stavili jegovi nastopniki: prvi je preiskal

znanstveno jezik češki glede tudi na ostale jezike slovanske,
izdelal je prvi temeljitejšo slovnico češko, ktero sam priporočuje
kot vzor za zlaganje gramatik tudi drugih slovanskih jezikov
(ktere so se tudi radi posluževali kakor naš Metelko v svoji iz¬
vrstni slovnici), podal je povod k vseobčnemu etimologiku slovanskih
jezikov, razpravljal je o različnih oddelkih slovanskega jezikoslov-
stva (o slovanskem dualu, spregi, razmeri staroslovenščine k osta¬
lim jezikom, o ruskem slovoizpitu, o ruskih gramatikah, o jeziku
polabskih Drevanov i. t. d,, gledal je tudi na praktično stran slo¬
vansko (izdelal je pomočke k praktičnemu naučenju jezika ru¬
skega), z izdanjem pa dela svojega časa izvrstnega Institutiones
linguae slavicae veteris dialecti  (1822) je napravil pre¬
vrat v dosedanji slavistiki. Mnogo se je zmenilo od časa Dobrov¬
skega v delokrogu slavistike, mnogo jegovega dela in jegovih na-
gledov je zastarelo ali je zavrženo — ali zasluge jegove o pozna¬
nju celega Slovanstva, o slavistiki, kder je krčil še le cesto, osta¬
nejo zmirom nevmrjoče.

Dobrovski, akoravno je dela svoja^ pisal skoro izključljivo
latinsko ali nemško misleč, da si narod Češki ne opomore več, se
vendar ni mogel odpovedati goreči zavednosti slovanski, ktera je
po razseglih jegovih študijah o celem Slovanstvu zadobila neobičajno
jasnost in ktera več ko jedenkrat pri njem naprej vstopuje. „Ce
imajo vsi državljani avstrijskih dežel" — pravi Dobrovski, v go¬
voru k cesarju Leopoldu II. o vdanosti in nagnjenosti na¬
rodov slovanskih k rodu Avstrijskemu  (1791) — „naj
odkritosrčnejšo vdeležbo v mišljenju naroda Srbskega, ktero je ta
k Avstrijskemu, rodu nedavno na svojih zborih dal na znanje,
tako imamo mi Cehi več nego jeden vzrok k temu. Smo deblo velikega
razseglega naroda Slovanskega, in imamo za naj večo slavo, da
smo skupaj z drugimi slovanskimi debli ohranili Nemškemu ce¬
sarskemu rodu jegovo slavo in važnost in da moremo skupaj z
združenimi silami vseh ostalih slovanskih debel Avstrijsko državo
tudi nadalje braniti proti vsakim sovražnim napadom. Dobrovski
pa pokazuje, da so pod gospodstvom ^cesarjevim slovanski rodi
Hrvati, Srbi, Slovenci, Poljaki, Rusini, Čehi in Moravani delajoči
polovico prebivavstva državinega, dokazuje, da so Slovani prej bili
potlačeni in izgnani iz pokrajin polabskih, „zdaj gospodujejo po
rodu Ruskoslovanskem od Črnega morja k Ledenemu" noter do
Azije, so vzeli sultanu Krim, premagajo ga in v kratkem bi ga
bili celo izgnali, „združeni z rodovi slovanskimi, kterih hrabrost
in sile so cesarju na službo"; in končuje prošnjo, naj bi cesar
bil Čehom milostljiv.

87

Delovanje čeških učenjakov imenoma Dobrovskega, je imelo
silni vpliv tudi na učene kroge pri drugih narodih slovanskih.

2. Pri Jugoslovanih;  kakor je bila zavest slovanska
zmirom dosti živa pri učenjakih in pesnikih pa tudi v praktičnem
življenju (gl. pri pravoslavnih), se je razvila od XVIII. stol. vedno
močnejše in izdatnejše. Misel o razseglosti jezika slovanskega po
celi Evropi, od Istrije, Dalmacije in Tracije noter do Ruskih de¬
žel nahaja se neprestano v učenih delih jugoslovanskih (primer,
n. pr. predgovor k ital.-latin-slovinskemu slovarju Dalmatinca Ar-
delia della Belly 1728). Dubrovničan Seb. Dolci  je spisal histo¬
rično kronologično razpravo o jeziku slovanskem (De illyricae
linguae vetustate et amplitudine  1754), kder je zpo-
službo virov slovanskih in tujih takrat lahko dosežnih (tedaj dela
Jordana o Slovanih) govoril (seveda mnogokrat na način nekritičen)
o izviru Slovanov ali Ilirov (k kterim prišteva Trake, Sarraate in
Skite), in o razširjenosti plemena in jezika slovanskega po Evropi,
o njegovih posameznih rodovih i. t. d. in si želi, da bi vsi Slo¬
vani (imenoma Rusi „Mosci dilectissimi",) kakor so jednega jezika,
bili tudi jedne vere. Dalmatinec Klem. Grubišič  v spisu o
izviru in zgodovini glagolice (1766) v reči pre k poznanju slovan¬
ske literarne historije zelo porabni, dokazuje z vsemožnim za ta
čas učenim aparatom slovanskim in tujim večo starost tega pisma
slovanskega kakor tako imenovano cirilice; Slovane izpeljuje že
izFrigije (tudi Severini  1767, 1771, izpeljava Slovane, k kterim
prišteva tudi Panonce in Trake, od Henetov paflagonskih). Du¬
brovničan Franc Appendini  (v razpravi „De prestantia et
vetustate linguae illyricae“,  v vvoduk II.delu ilirsk.slovarja
Stullijevega 1806), govori o sorodnosti slovanskih jezikov, kterc
primerja; sicer pa zabegne po načinu tcdajšnih vekov, kakor
Dolci do vsakojakih izcestnosti, videč povsodi Slovane v Celtih,
Gotih, Ilirih, Skitih, Sarmatih i. t. d. sploh v vseh »sinih Jafeto-
vih.“ Na podoben način piše Dubrovničan Sarkočevič  (1808),
Srb Soharič,  kteri, (kakor že Levesque t 1812) tudi v Kimlja-
nih vidi izvirno Slovane (1818), in tudi v drugih svojih spisih,
čeravno nekritičnih kaže znanost ostalih narodov slovanskih in
gorečo zavest slovansko i dr. _

Ostra veda je bila med Jugoslovani vpeljana od Slovencev,
kteri so vobče z neko posebno ljubeznijo od davna gojili znanosti
filologične. Jern. Kopitar  (1780 —1844) je tukaj krčil cesto te¬
meljitejšemu študiju slavistike. Prbivaje na Dunaju je imel pri¬
ložnost se soznaniti z literaturami in razmerami ostalih Slovanov,
in veden od izgleda Dobrovskega »svojega rojaka' 1  (t. j. Slovana)
je marljivo se oziral po vseh delokrogih slovanskega pisemstva,
literature, historije in filologije; glavno se je pečal z prašanjem o
izvirnem cerkvenem jeziku slovanskem, kterega jc imel za jezik
starih Slovencev; tako ga je tudi zanimala glagolica, ktoro je
imel za starejšo kakor cirilico. Akoravno je Kopitar, tako kakor
Dobrovski gledal pred vsem na ostro znanstveno stran študij slo-

88

vanskih, ni se mogel vendar zapreti živi zavesti slovanski, ktera
se ne jedenkrat pri njem očividno kaže in ga pelje k brambi ve¬
likega naroda Slovanskega. „Kako pa bi drugače živeli nego po. slo¬
vansko" kliče jednemu nasprotniku Slovanov, „ni vsak rojena opica."

Historiki jugoslovanski v vvodu k zgodovinam svojih naro¬
dov obširnejše razpravljajo o Slovanih v obče primerjajoči jihove
običaje, jezik i. t. d.; tako Linhart  o zgodovini Kranjski (2.
del, 1791), Raič  v zgodovini raznih slovanskih narodov, k kterim
prišteva tudi Gote, Vandale, Herule, Avare i dr., slasti pa Jugo¬
slovanov (4 deli 1794), dotika se tudi zgodovine Slovanov bal¬
tiških , ruskih in dr. in je marljivo snosil vse znane razprave
o historiji jugoslovanski; Pejačevič  v zgodovini Srbski (1799),
Mik o cz y (1806) v zgodovini Hrvaški; Katančič  v spisu o
Donavi in starih prebivavcih podonavskih (1798) izpeljuje južne
Slovane od Trakov in Ilirov, severne od Sarmatov i dr.

3. Napredki na polju slavistike pri Poljakih  se naj lepše
kažejo v velikem slovarju jezika poljskega od Linde-j  a,  kteri
je prvi slovanski slovar znanstveno izdelan (1807). Linde, kakor
sam pravi, sostavljaje „besede poljske nikdar ni izpustil izpred
oči zbratjene z poljskim jezikom slovanščine, in se je trudil jo
zbrati skrbljivo iz naj boljših virov", pri čem so mu pomagali
Zlobicky, Engel in „česke literature prvak" Dobrovsky. Linde
kaže že na mogočost vse občnega jezika slovanskega po približe¬
vanju pobratimskih narečij slovanskih, ravno tako kakor se je
godilo z jezikom laškim, in priporočuje vzajemno obogačevanje
posameznih jezikov slovanskih. Poljaki so se začeli pečati bolj
tudi z ostalimi narodi slovanskimi. Že zgorej omenjeni knjez J a-
blonovski(1712  1777), in grof Josef Ossolinski  (1748 —1826),
kteri ima Herodotove Budine za Slovane, kakor pozneje Safarik,
in grof Jan Potočki  (1761-1815) so se  goreče pečali z starejšo
zgodovino. Slovanov. Potočki je sprejel ogromni plan, izdati vsa
sporočila iz različnih virov, vztegajoča se na naj starejšo zgodo¬
vin 0  Slovanstva, od VI. stol. pred Krist, (vojske Darijeve na Skite)
po.čenši. noter do X. stoletja po Krist, v francoski prestavi;
prišel je vendar le do prvega zvezka (1793); na svojih dalekih
potih po Evropi (1.1794 je bil na doljnem Polabju, marljivo iskaje
ostanke, zaginovših tukaj snih Slovanov polabskih, in celo (med
Slovenci v Reziji, od 1.1797 je potoval po deželah ruskih) povsodi
je obračal svoje poglede na staro zgodovino slovansko, o kteri
govori tudi veliki del jegovih del. Kleczevvski  (1796) ima Slo¬
vane za potomce Skitov in Sarmatov, kakor je vobče ta nagled
pri poljskih učenjakih bil razširjen, in sam Naruszevvicz  (1796),
akoravno ima dežele med Volgo in Dnjeprom za pradomovino
Slovanov, razglasuje tudi Sarmate za sorojake Slovanov; Sarmate
in. Vende ima za prednike Slovanov tudi Bogusz-Sestrence-
vvicz  (1812, 1824), in Czajkovvski  (1817) drži Slovane za po-
omke Skitov; Majevvski (OSlavvianach  1816) pokazuje na
sorodnost Slovanov m Indov v jeziku. Chodakovvski  (Ozar-

89

nocki t 1825) se je pečal nekoliko let z preiskovanjem slovanskih
starožitnosti, daljne pote peš prekodivši po deželah ruskih zbiraje
material k stari historiji Slovanov, kterih spomin, kakor pravi, je
hotel vzbuditi. Rakovviecki  v obširnem vvodu k Pravdi  Ru¬
ski  (1820) pretresuje staro historijo slovansko, imenoma kulturno
in pravno. Banditi  e v vvodu k svoji historiji Poljskega (1810
in češče) obširno razpravlja tudi o Slovanih, dotika se sorodstva
narodov Slovanskih tudi v svoji poljski gramatiki, ktero je potem
pripisal Dobrovskemu.

Nad vse pa se je povzdignol Lovr. Surowiecki  po samo-
stalnih preiskavah v delokrogu naj starejše zgodovine in starožit¬
nosti slovanskih, o kterih je spisal že ok. 1. 1807 veliko delo;
resultate svojih preiskav je potem zložil v delcu Sledzenie
pocz^tku narodovv slowianskich  (1824). Surovviecki je tu
na podlagi vere vrednih spričal prvi na gotovo postavil starobilost
Slovanov (Venedov) v vzhodnji Evropi, v deželah zatatranskih,
naroda namreč različnega od Šarmatov, Skitov, Ilirov in dr. ob¬
jasnil je jihovo prvotno zgodovino in razmere in razširjenje na jug
in zapad; pretresuje vse ne le z kritičnem razumom in z okom
po nobenih predsodkih neskaljenim ampak tudi z vročim srcem
slovanskim, in slavni Šafarik, ltteri je po tem delu Surowieckega
napeljan na podlagi jegovi izdelal svoj spis „Ueber die Abkunft
der Slaven"  (1828), izreka tukaj svoje globoko spoštovanje pred
tim učenjakom poljskim in slovanskim vobče.

V pesmi Jana Woronicza  (1757—1829) Assarmot  (1805)
blagoslavlja ta, „patriarha narodov sarmatskih" bodoče svoje po-
kolenje, Slovane, razkazuje jim polnočne dežele, ktere pre zalju-
dijo kakor nebrojne zvezde, od lesov Heroinskih in morja Bal¬
tiškega, noter za Donavo,, k morju Črnemu in daleč za Volgo in
Ural, predpovedava jim veliko slavo, povdarja ko glavni jih pri-
met svobodo in jim kliče:

„Wspolnego rodu nie zabaczajcie
Wzajem sie bratni% dlonifj wspierajeie,

Jednego ojca dzieci, jedne miejcie prawa
Cnota waszym zywioiem, a rzemioslem slavca!"

„Skupnega roda ne zametujte

Vzajemno se z bratovsko dlanijo podpirajte,

Jednega očeta deca, jedna imejte prava
Čast vašim življem in rokodelstvu slava!"

Slovanska zavest se javi tudi v historični pesni Lech  ravno
pesnika.

„SIawo! stare bozyszcze Slavvianskiego rodu,

Rozšwieč zamierzchle dzeje p61nocy i vvshodu1"

„Slava! stara boginja Slovanskega roda,

Razsveti temne zgodbe polnoči in vzhoda!"

90

Kliče pesnik, z veščim duhom vrhnega duhovna Jesseja,
opisuje bodočnost Slovanov baltiških , polabskih in poljskih , in
prevzetje vlade po Lehu prišedšen iz Hrvaške Ilirije:

,,Nie obcym ja przybyszem, ani obccj ziemi:

Lijcze sie z wami bracia, tu mojemi.

Košč z kosci ojcow naszvch, rod jeden skladamy,

J jednym \vszedzie duchem oddychamy."

»Nisem prišel ko tujec, tudi ne v tuji zemlji
Ločim se z vami brati tu mojimi,

Kost z kosti očetov naših rod jeden skladamo
In z jednim vsakdan duhom se oddihujemo.

Tudi v časopisih poljkih se nahajajo sporočila in razprave o
drugih Slovanih, vedno bolj pogosto (med drugimi tudi razprava
bisko.pa Vilenskega Jana Kosakovskega  t 1808, „Rzut oka
na litera tur n czeskg, i z ivi^zek jezyk6w slowian  skich.")

4. Pri Rusih  je dal slavni veleum Leibnitz  prvi podnet
J znanstvenejšenm gojenju primerjajočega jezikoslovstva nego je
dotod bilo. Vcden od želje različne jezike zemske poznati, je sve¬
toval cesarju Petru Velikemu (1713) naj bi se sostavili k poznanju
jezikov v razsegli državi Ruski potrebni pripomočki. Zanimivo
je to, da se je Leibnitz obračal k Petru Velikemu ko „Slovan k
Slovanu." „Najni izvir je taisti", pravi Leibnitz k Petru v Torgavu
„oba sva Slovana: vi ste iztrgali iz barbarstva naj večo državo
sveta, jaz pa semvstanovil ne manjše gospodstvo. Mi oba dva po-
cetmka novih vekov, pohajava iz taistega plemena, kterega osode
ne more. še. nikdo naprej povedati."

p i .Leibnitz je prvi tudi obrnol pozornost k ostankom polabskih
o ncev, Drevanov, in po njegovem podnetu so bila zbrana raz-
mna sporočila o tem narodu, jegovih običajih in jeziku.

. INasvet Leibnitzov storjeni Petru ni stopil brž v življenje ali
jegova misel vendar ni prišla v pozabljivost. Izdan je bil po skrbi

onrw° o' 1 - 1  i^o 7 o'x' n . c  L' L 1787 v Petrogradu primerjajoči slovar
(v izd. _<•))  jezikov med njimi ruskega, slovanskega, (cer-
venega) slovanoogerskega, ilirskega, bohemskega, srbskega, vend-
s ega, sorabskega, polabskega, kašubskega, poljskega, maloru-
v c g a ', 11  .sostavljanju tega vsakako le površnega in nezadostujo-
S r! V f r J a  , s ? J* e  beležil tudi Srb iz Srema Teodor Jankovič,
p em obrovski (za češčino in je dodal tudi kajkovsko hrvaščino)
m pozneje Vuk Karadžič oskrbevŠi del srbski,
i , ?.S nbokojših preiskavah o jeziku in domači historiji so
\ T unol' S <l U e a J ui 1  P e l) an l h študiju ostalih narodov slovanskih.
StT n i P ° Schl ° Zerju  J? zbraI  Stritter  iz kronikarjev bizan-
I ommne ^ 01 ° ^"•5 )0r0,bla  tikajoča se celega Slovanstva (1774),
17fi8i «l°V Litiseev (kteri Slovane izpeljuje iz ladje Noeove
’  as 1  pa K aram  z i n v vvodu k zgodovini ruski je odkazal

91

že obširno mesto zgodovini starih Slovanov, akoravno je po vzgledu
tedašnjih dob sodil Slovanstvo mnogokrat krivo. Kače novski
se je začel na korist ruske znanosti obračati tudi k ostalim slo¬
vanskim literaturam; že 1. 1816 in potem večkrat je kazal na
važnost soznanjevanja z ostalimi jeziki slovanskimi; spisal pa je
(1817) razpravo o gramatikah jezikov slovanskih, v kteri je med
drugim tudi pokazal na veljavo Cehov v rimskonemškem cesar¬
stvu za Karla IV. V nasledujočem letu naznanuje izdavo Viest-
nika Evrope  je izteknol kot glavni jegov cil gojenje staro-
žitnosti, jezika, historije in narodopisa ruskega in sorodnih slovan¬
skih. (Kačenovski je 1836 postal profesor slovanske filologije na
vseučilišču Moskovskem.) Kalajdovič  je marljivo zbiral stare
spominke jezika in literature staroslovanske, podavaje tako zani¬
mivi in dosedaj nedoteknjeni materjal preiskovavcem na polju
slovanskega jezikoslovstva, literature in historije (glavno z izdavo
Joanna exarha bolgarskega  1824); tako je delal tudi Kop-
pen,  izdavši Slovanske spomenike na Ruskem nahaja¬
joče  (1825', kder so razun ruskih spominkov tudi staroslovenski
tako imenovani Frisinski odlomki, staropoljske molitve; v Biblio-
grafiških listih je pa podaval obilna sporočila o slovanski biblio¬
grafiji. Vos to kov pečaje se z cerkvenim jezikom slovanskim
(kterega razmero k ostalim jezikom slovanskim je določil), ime¬
noma po novo objavljenem Ostromirovem evangeliju, je prvi poka¬
zal po anologiji poljščine na nosnike v jeziku staroslovenskem,
(1820), česar dosedaj še nikdo ni bil porajtal. Dobrovskega I n-
stitutiones  so bile brž prestavljene v Ruščino (1825) in naprav¬
ljen je bil iz njih izvleček, kot priročna knjiga za srednje šole
ruske.

5. Študijem slavistike se pa ni omejevalo le na slovanske
učenjake ampak gojilo se je tudi od učenjakov neslovanskih glavno
nemških. Na Nemškem, kakor je bila veda historična vedno mar¬
ljivo gojena, so obračali pozornost tudi na zgodovino Slovanov po¬
labskih in baltiških (Vendov), na kterih razvalinah so bile vsta-
novljene mogočne države nemške, in z tem so bili vedeni tudi k
študiju ostalih narodov slovanskih. Opuščaje tukaj starejša dela
Krantza, Kantzova, Kokla, Gerckena i dr. pokazujemo imenoma
le na delovanje Schlozerovo;  od 1. 1762 bivajoč na Ruskem,
je pečal kakor rojak jegov Miiller marljivo z zgodovino rusko
in sploh slovansko, k kteri je bil zmirom z posebno ljubeznijo
nagnjen; prvi je izdelal kritično zgodovino severne Evrope (1771)
in ruskega letopisca Nestora (1802), in že 1.1771 kaže na potrebo
vseobčne slovanske gramatike in slovarja. Lužičan Anton  je
prvi poskusil spisati kulturno historijo starih Slovanov, ktere ima
(ja potomce Sarmatov, marljivo se pečaje z njihovim jezikom, obi¬
čaji in starimi izvirniki (1783), in ne gleda na nje ko barbare
kakor Gebbardi,  kteri je izdelal obširnejšo historijo vseh slo¬
vanskih narodov (1790—97), ali jo poln sovraštva in predsodkov
pisal o njih jezljivo. Z zgodovino slovansko se je marljivo pečal

92

tudi vrstnik Gebhardijev ogerski Nemec Engel  in jegova histo¬
rična dela o južnih Slovanih (Hrvatih, Srbih, Dubrovniku, Bolga¬
rih), o gališki Rusiji in o kozakih Zaporoških imajo še zdaj ceno
i šamana sebi i pa po obilnem nagromadj enem materialu; Bohr  er
je pisal o narodih slovanskih cesarstva Avstrijskega (1804), Sle-
zak Alter  o slovanski diplomaciji (1800), Haquet  o Jugoslova¬
nih (1801) in dr. Na slovanske jezike se je oziral tudi Adelung
(Mithridates)  in dr. Na jugu so se pečali z zgodovino slovan¬
sko imenoma Assemani,  čegar Calendaria ecclesiae uni-
versae  (Romae 1755, 6. d.) obsegajo mnogo sporočil in izvirov k
historiji narodov slovanskih, tako tudi Farlatega Illyricum
sacrum,  in dr.

Tudi slavni filosof nemški Herder  se dotika slovanskih na¬
rodov in to na način nekoliko drugi nego n. pr. Gebhardi in En¬
gel: „Kolo menečega se časa, piše 1. 1787 Herder (Ideen zur
Geschichte der Menschheit  i. d.), kazaje na žalostno zgo¬
dovino narodov slovanskih, „se neprestano vrti, in ker ti narodi
prebivajo naj veči del v naj krasnejših pokrajinah evropskih , ko
bodo popolnoma izobraženi in se bode tukaj obrtnija začela; ker
smemo misliti, da v Evropi zakonodarstvo in politika mesto duh
vojaški vedno bolj mora in bode podpirala marljivost in vzajemno
občevanje med narodi; bodete tudi vi, slovanski narodi, tako glo¬
boko propadli, nekdaj marljivi in srečni, iz dolgega, težkega spa¬
nja vzbujeni, okovov sužanstva osvobodjeni vživali svoje krasne
pokrajine od morja Adriatskega noter do Tater, od Dona noter
do Mulde in slavili na njih svoje stare slovesnosti mirne delav¬
nosti in obrtnije.“

6. Studium reči slovanskih je pošlo iz Češkega in je vedno
bolj razcvetalo, delavcev na polju slavistike je vedno več posta¬
jalo, občinstvo je jelo več marati za stvari slovanske, zavest
slovanska je jela prodirati v vedno širje kroge korakuje z na¬
rodnim probudjenjem,  kakoršno je nastajalo in se razširilo
od početka XIX. stol. skoraj pri vseh narodih slovanskih.

Nevarnost, ktera je grozila narodnosti češki v XVIII. stol.
je probudila ne. le kroge učene k gorljivejši delavnosti, ampak
povzbudila jih je tudi k temu, da bi propadajoči narod Češki vzbu¬
diti poskusili in ga peljati k novemu življenju. Med tem ko so
Dobner, Pelcel, Durich, Dobrovski in d. z latinskimi in nemškimi
spisi delovali na kroge više, na mnogo narodnosti češki že odtu¬
jene v smislu narodnem:*) so začeli drugi delati na prosto ljud-

*) Tudi žlahtni grof Fr. Kinsky se je prizadeval (v spisu E r i n-
nerung liber einen wichtigen Gegenstand, von einem Boh-
raen,  1773) za povzdigo „maternega svojega jezika ko dober potomec
Slovanov", pokazuje na njegovo ljubkost, časomero in na druge podobne
stvari, ktere ima skupne z latinščino in grščino, in je priporočal študium

93

stvo — jedili stan v narodu Češkem, kder deski jezik še ni prišel
v pozabljivost — in sicer z izdavanjem dobrih starih del, kakor
tudi z izvirnimi izdelki; velike zasluge so si tu pridobili Prochazka,
Rulik, Pelcel, (z izdanjem nove kronike češke), Kramerius,  in
neumrjoči Josef Jungmann,  Jezik češki so vedno bolj trebili
in popolnovali, k čemur je pripomoglo tudi šireče se znanje ostalih
jezikov slovanskih. Puchmajer  je primerjal češki jezik z ruskim
(Pravopis rusko-česki  1805), in izdal je pozneje (1820) te¬
meljito gramatiko rusko (nemško) po vzgledu Dobrovskega, ktera
je bila tudi na Ruskem z pohvalo sprejeta. Da rodila se je tudi
na Češkem misel o nekem bodočem vseslovanskem jeziku,
misel namreč, ktero je na Poljskem sprožil že Linde 1. 1807.
Jungmann (v predgovoru k. I. izd. češke prestave Miltonovega
izgubljenega raja 1. 1811) pravi k čitalelju, kteri bi morda očital,
da v ti pesmi nahaja tudi besede ,,jinoslovanske„Ker  si Slovan,
privajaj se boljši slovanščini in z razumnimi tega, zahtevaj, da bi
tudi mi Čehi, vseobčnemu govoru slovanskemu po malem nasproti
stopali."

Z ^založenjem Museja Češkega (1818) in z vstanovljenjem
Matice Češke (1831) in časopisa musejnega je bil^položen težnjam
učenjakov, pisateljev in drugih buditeljev naroda Češkega trdnejši
temelj, na kterem je literatura češka mogla izdatnejše se razcve-
tati. Jezik češki, kterega so se dosedaj posluževali le v spisih za
prosto ljudstvo namenjenih, je našel več pristopa tudi do del znan¬
stvenih, do del historičnih, filologičnih, slasti, ko je bogastvo je-
govo bilo zbrano in snošeno v neumrjoče delo jednega izmed glav¬
nih delavcev na polju češkega pisemništva, v Slovniku  (slo¬
varju) Jungmannovem,  kteri je zložen po vzgledu in na način
poljskega slovarja Lindeovega, in se marljivo tudi ozira po ostalih
jezikih slovanskih.

Z prebudjenjem naroda Češkega je pridobivala tudi misel
slovanska, dosedaj gojena le od nemnogih v delih učenih vedno
več privržencev. Ne malo je k temu tudi pripomagalo najdenje
starih čeških pesmi (kraljedvorskega in Zelenogorskega rokopisa),
v kterih se je objavilo življenje slovanskih Čehov v dosedaj ne-
slutjenem svetlu, m ktere so bile pri vseh slovanskih narodih z
veliko radostjo sprejete. Literati češki imajoči med seboj velikega
mojstra slavistike Dobrovskega so gledali se soznaniti z jeziki in
literaturami in zgodovino ostalih narodov slovanskih, so si dopi¬
sovali z učenjaki in literati jugoslovanskimi, misli si vzajemno
izrnenjavaje in sporočila literarna si sebi pošiljaje.

Nad vse takratne gojitelje ideje slovanske med narodom 5e-
skoslovanskim sta se povzdignila dva Slovaka, Pavel J. Safa-

dotnače historije, akoravno ne jedenkrat omenja, da se vsi ti jegovi slo¬
vanski predsodki", kar se jih tiče odgojevanja otrok , mnogim ne bodo
dopadli.

94

fik in Jan Ko H dr-, ktera oba nista le lastnina svojega ožjega
lastnega naroda, ampak tudi lastnina vesoljnega Slovanstva.

Šafarik  (1795-1861) se je od mladosti z posebno ljube
znijo pečal z študijem slavistike, imenoma jezikov in literatur,
kakor tudi naj starše zgodovine narodov slovanskih z veliko mar¬
ljivostjo odsedaj zbiraje in iskaje vsakojake vire in pomočite k
temu študiju se vztegujoče, kakor spričuje jegova biblioteka in
bogata rokopisna zapuščina, ltder se nahajajo zapiski o rečeh slo¬
vanskih že iz dob jegovih študij v Jeni. L. i826 je izdal na svetlo
Šafarik prvi veči plod slavistiškili študij: Geschichte d er sla-
wischen Sprache u n d Literatur nacli allen Mund-
arten  prvi namreč poskus kakor ga Šafarik sam imenuje zbrati
in podelati vse , karkoli je o ti reči takrat znano bilo, in podati
tako ljubiteljem slovanskih študij vodnika k daljšim študijam,
ktero je, kakor tudi Dobrovski priznava, primerno vredjeno in k
veliki potrebi; na njem so počivala vsa dela tega obsega pozneje
izdana. Na temelju dela učenega Poljaka Surovvicckega, o naj sta¬
rejši zgodovini Slovanov je dal na svetlo Šafarik 1. 1828 spis
Ueber die Abkunft der Slaven,  kder obširneje in temelji¬
teje (imenoma z pomočjo jezikoslovstva) razvija razglede Suro-
wieckega, in je tako konečno pripomogel k vstanovljenju staro
bitnosti Slovanov (Srbov, Venedov) v Evropi ko naroda izvirnega
in storil konec vsem krivim učenjakom in jihovim izpeljatvam
Slovanov iz ladje Noeove, od Skitov, Gotov in d. kakor se je po¬
ljubilo jegovim predhodnikom pišočim o tem predmetu.

Obširnejše je razložil in deloma tudi popravil (n. pr. kar se
Sarmatov tiče, ktere je imel dosedaj za Slovane) naglede svoje o
naj starejši zgodovini slovanski v svojem poglavitnem delu Slo¬
vanske Starožitnosti  (1837). Šafarik sprevidjen z temeljitim
poznanjem vseh virov in pomočkov je opisal po starih pristnih
sporočilih, z pomočjo primerjajočega jezikoslovstva in vobče z
ogromnim učenim aparatom in genialnimi kombinacijami, naj staršo
zgodovino slovansko, od prvega mraka historičnega počinjaje no¬
ter do X. stol. kder so narodi slovanski izgubivši prvotno jedin-
stvo začeli živeti vsak za se.

To delo je še dandanašnji temelj vsaktere slovanske histo-
storije; ne more brez njega izhajati noben slovanski zgodovinar
pri izdelovanju historije svojega lastnega naroda, nahajaje tukaj
vsa sporočila o starih Slovanih skrbno zbrana in kritično razred-
jena; tudi se v resnici vsi historild slovanski v vvodu k zgodo¬
vini naroda svojega na to delo sklicujejo in iz njega črpajo (Pa-
lacky, Rački, ililferding, Salovjev in dr.). Slovanske starožitnosti
so slava pristne vede vseslovanske : napravile so v nji resničen

prevrat in so bile sprejete ne le pri celem Slovanstvu (hitro po
njih izitju je bila oskrbljena prestava ruska, in brž tudi poljska),
ampak tudi v ostalem učenem svetu evropskem; z naj večo hvalo
in občudovanjem, in z vso pravico je rekel o njih Palacky, da
„se to delo tako dolgo ne poizgubi, ampak živelo bode in ne

95

prestane obilne koristi prinašati, dokler bode Slovanstva in zgodo¬
vinskih preiskav." Zelo je obžalovati, da Safarik ni prišel k izdanju
drugega vsakako delovitnejšega oddelka, ktero je imelo, kakor si
je izmislil obsegati obris notrajnega živetja starih Slovanov. K
poznanju različnih narodov slovanskih, njih sedežev, jezika in
literature, je izdal pozneje kratko priročno knjižico (Slovanski
narodopis  1842 z mapo), ktera ima še dandanašnji veliko ceno.
Ta knjižica je naredila med Slovani in v ostali Evropi veliko
sensacijo; pokazali so se tu Slovani ko narod 80milionovi, razle-
gajoči so od Šumave noter za Ural, od Ledovega morja noter do
Egejskega.

Safarik prebivaje po svojem poklicu med Jugoslovani (v srb¬
skem Novem Sadu) si je tu zbral za glavni predmet študium reči
jugoslovanskih vobče in srbskih in staroslovanskih posebej. Mar¬
ljivo je tu zbiral vsa sporočila in vire, listine, stare rokopise in
tiskovine i. t. d. jugoslovanske. Prvi nasledek teh študij je bila
historična gramatika jezika srbskega (Serbische Lesekorner
1833), kder je določno dokazano, da je kakor vsi jeziki slovanski
tako tudi srbski od davna, pokod spominki historični segajo, ostro
od sebe odločen, kakor dandanašnji in da niso nikakor hčere
tako imenovane staroslovenščine (starobolgarščine). Drugi plod teh
študij je razsegla zgodovina literature jugoslovanske (razun bol¬
garske), ktera je dolgo bila o rokopisu in je še le po smrti Safa-
fikovi izdana; dalje zbirka starosrbskih in starobolgarskih pisme¬
nosti (P a m & t k y drevniho pisemnictvi Jihoslovan  o v

1851, kterih je pa le prišel na svitlo prvi del). Posebno pa je
zanimalo Šafarika temno in prepirno prašanje o pismu glagolskem
(kakor sam priznava, da jo posebno nagnjenost imel k razreše¬
vanju zapletenih in tako rekoč obupnih prašanj iz delokroga sla¬
vistike). V ti reči je naredil velik prevrat. Iz početka se je nagibal
k nagledu, da je glagolica nekoliko mlajša od tako imenovane
cirilice (Pohled na prvovek hlaholskeho pisemnictvi

1852, Pam4tky hlaholskeho pisemnictvi  1853), pozneje
P a  (Glagolitische Fragmente  1857, Ueber d en Ur-
sprung und die Heimat des Glagolitismus  1858) se je
izrekel za višo starost glagolice pripisuje jo naravnost sv. Cirilu
(kakor nekdaj Dobner, Grubišič, Kopitar).

Safarik preselivši se iz Jugoslovanskega v Prago, se je pečal
poleg študij vseslovanskih (Slovanske Starožitnosti, Slovansky na¬
rodopis, mnogobrojne razprave iz delokroga staroslovanskega ba¬
jeslovja, histonje, ethnografije, slovanskega jezikoslovstva i. t. d.
pisane so na Češkem) tudi z jezikom in literaturo češko. Z Pa-
lackyjem je dokazal do gotovosti pravost nekterih staročeskih
spominkov (Die al teste  n D en  krnili er  der  b o hm  i seli e n
8 p r a c h e 1840), razpravljal je tudi o drugih rečeh, spisal je
•zvrstno gramatiko staroče/kega jezika i. t. d., Jul je v zvezi sko¬
raj z vsemi literati slovanskimi, soznanjal je Cehe po mnogobroj-
oih razpravah o literarnih razmerah pri ostalih Slovanih. V na-

96

menjenih delih jezikoslovstvenih v delokrogu slovanščine, tem njemu
ljubem predmetu, je delal le priprave, k dovršenju dela o slovan¬
ski etimologiji in slovarja slovanskih korenik, kakor je namerja-
val, in mnogih drugih reci ni prišel. Tako se tudi ni izpolnila
jegova davna želja, da bi bil zavzel stolico slovanskega jezikoslov-
stva na Praškem vseučilišču.

Safarik, akoravno učenjak, v najostrejšem pomenu te besede,
javi v vseh svojih spisih živo in vročo zavest slovansko, in v tem
se znatno razločuje od Dobrovskega. Pisavši poprej nemško je
začel na Češkem pisati češki, in še le na sklonu svojega življenja
se je poslužil sopet nemškega jezika. Pozora vredna k poznanju
slovanskega mišljenja slavnega učenjaka je posebno govor, kterega
je imel na shodu slovanskem v Pragu (1848). Safarik pozdravljaje
z odkritosrčno radostjo, „vrle brate iz bližnjih in daljših domovin
slovanskih, sine jedne matere", je poziva, naj bi se posvetovali o
svoji bodočnosti in dokazali tako Nemcem, Madjarom in Lahom,
„neprijateljem, tlačiteljem in sovražnikom vseh Slovanov, kterim
odrekajo sposobnost k svobodi, je slačijo iz Slovanstva, in psujejo
z surovci, barbari in sužnji; naj bi v resnici dokazali, da imajo
Slovani zadostivne moči mravne, da so zmožni svobodstva in vi-
šega političnega življenja in tako vredni, da bivajo še na dalje
ko Slovani. „Iz sužnosti ni brez boja poti k svobodstvu — bodi
si zmaga in svobodno narodstvo, bodi si častna smrt in po smrti
slava."

če je Safarik objel vesoljno Slovanstvo iz stališča znanstvenga,
če tudi z vročim čutom slovanskim, obsegel ga je rojak jegov
Jan Kollar  (1793—1852) iz višine pesniške v lirično epični pesmi
Slavy  D cer  a (1821, 1824, 1832, 1845).

„Slavo, matko mila, dej mi kfidla,
na nichžto bich všudy, kde jsou sidla
bratrft Slavu, mohl litati:

Čehowe k vam, Srbi, Chorvati,

Potom kde jsou Visly, Volgy zridla!"

„Slava mati mila daj mi krila,

Na kterih bi povsodi, kder so sela
Bratov Slavov, mogel letati:

Cehi k vam, Srbi Hrvati,

Potem, kder so Visle, Volge vrelci."

Z otožnim srcem prehodi pesnik dežele polabske in baltiške;
„nekdy kolebko, nyni narodu meho rakev", nekdaj zibel zdaj na¬
roda mojega raka — se spominja vsakojakih pritiskovanj in pre-
ganjanja, ktera so izginoli Slovani od svojih sovražnikov Nem-
cev morali pretrpeti; podaja se okoli spominja vrednih mest
skozi deželo Cesko , in Moravsko na Slovaško in dalje na Oger-
s o m Srbsko, meče kletbe na sovražnike Slovanstva in na lastne

97


odrodilce krvi slovanske, toži zarad razdrobljenosti in raztrganosti
narodov slovanskih, kteri so, akoravno tako številni, pretrpeli to¬
liko trpljenja in gorkih spominjev; in hotel bi iz njih uliti jedno
soho, jednega malika, „pred kterim bi poklekati morala cela
Evropa" žaluje nebrojne krivde, ktere so se dale in dajejo Slova¬
nom. „Ab, že nikdo ni na zemlji, kteri bi Slovanom pravico delil."
In poziva je krepko „naj bi celota bili in ne drobtine, ali vse ali
nič" in tolaži se z nado v boljšo bodočnost:

„Co z nas Slavft bude o sto rokft?

Cože bude z cele Evropy?

Slavsky život na vzor potopy
Rozšifi svych všudy meze krokft;

A ta, kterou mčli za otroku
Jen reč, krive Nemcu pochopy,

Ozyvati se ma pod stropy
Palacu i u ustech samych sokh.

Vedy slavskvm potekou tež žlabem
Kroj, zvyk i zpev lidu našeho
Bude mocnym nad Seinou i Labem!"

„Kaj z nas Slovanov bode v sto letih?

Kaj bode z cele Evrope?

Slavsko življenje kakor potop
Razširi povsodi svojih korakov meje;

In jezik, kterega so imeli za sužnjev
Krivi Nemcev zapopadki,

Ozivati se ima pod stropi

Poslopij in v ustih samih sovražnikov.

Vede po slavskem poteko žlebu
Kroj, običaj in pesem ljudstva našega
Bode mogočna nad Seno in nad Labo!"

Na to se vznaša pesnik do nebeškega kraljevstva, kder Sla-
yija z častitelji svojimi stoluje, in kder prebivajo izvrstniki moži
m žene roda slovanskega, vseh vekov, svetniki in svetnice, junaki,
vladarji, pevci, učenjaki, umetniki itd. kakor tudi prijazniki Slovan¬
stva. Z nebes se podaja v peklo, in k številnim sovražnikom Slovanstva,
Nemcem, Madjarom, Turkom, in dr., kteri vsi tukaj vsakojake muke
trpijo za krivice nad Slovani storjene. Konečno kliče na Slovane:

„Učte se svuj narod milovati!

Hučte Tatry hlas ten h Horam Cernym,

Hučte Krkonoše k Uralum :

Peklo zradcum, nebe Slavum vernym!"

„Učite se svoj rod ljubiti!

Nosite Tatre ta glas k Goram Črnim,

Nosite ga Krkonoši k Uralu:

Peklo izdajavcem, nebo Slovanom vernim!"

Slovanstvo.

7

98

Slavy D cera  je napravila ogromno sensacijo. Vesoljno
Slovanstvo je tu stopilo v celotnem obrazu risano v idealnih go¬
reče ljubezni nadehnjenih barvah, in so bile tu prenesene, včasih
smele misli o celem Slovanstvu; po nagromadjenem tukaj — za
ta čas neobičajnem — historičnem materialu iz celega Slovanstva
(k kteremu je potem pesnik izdal imeniten razklad) so se vzdignile
znanosti o zgodovini in razmerah slovanskih tudi v kroge širje.

Za širjenje in vtvrdjenje ideje slovanske si je Kollar prido¬
bil tudi po drugih delih velike zasluge. Opuščaje tu nektere ne
dosti kritične poskuse iz delokroga slovanske historije in arheo¬
logije, kar je imel ko pesnik  pustiti (tako je na pr. videl, ka¬
kor Solarič, v stari Italiji dežele slovanske, ali kakor celo nehisto-
rično in ne prav piše „slavske“) omenjamo imenoma spisek o
literarni vzajemnosti slovanski  (1837), misel namreč,
ktero je poprijel že pred 1. 1830. Slovani — tako sodi Kollar —
štejejo se sopet po stoletnem razdrobljenju za jeden velik
narod, svoja različna narečja za jezik jeden, in nameriavajo sopet
k izvirni jednoti. In slovanski izobraženci se imajo, nehavši jedno-
strano in izključivno gojenje svojega lastnega roda se prizadevati,
da bi se kolikor mogoče soznanjevali z različnimi narečji in lite¬
raturami slovanskimi ravno tako kakor je bilo pri nekdajnih Grkih,
kteri, akoravno so pisali v različnih narečjih , delali in se čutili
vedno ko jeden narod. Slavus sum, nihil slavici a me alienum puto
— Slovan sem nič Slovanskega mi ne sme neznano biti — ima
biti geslo vsakega izobraženega Slovana. Le po taki vzajemnosti
dosežejo Slovani, da jim ni potreba se iznebiti svoje lastne slo¬
vanske narodnosti v korist druge, boljšo bodočnost in bodo mogli
od starajočih se Rimljanov in Germanov sprejeti daljše razvijanje
človeške izobraženosti.

Poleg teh dveh zastopnikov v  slovanske vzajemnosti med na¬
rodom Ceskoslovanskim: poleg Šafarika v delokrogu ostroznan-

stvenem in Kollara na^ polju pesniškem, je vstopil tudi slavni
zgodovinopisec naroda Češkega, Moravan František Palacky
(nar. 1798). Palacky pečaje se globočeje in temeljiteje iz stališča
višega, nego vsi jegovi prehodniki, z zgodovino naroda Češkega,
najzapadnejšega izrastka plemena slovanskega, je prvi očitno po¬
kazal na postavljenje naroda češkega v historiji slovanski, na to
„vedno stikanje in srečevanje Slovanstva z Nemštvom", kakor
tudi na poklic jegov iz zgodovine izhajajoči „služiti za most med
Nemštvom in Slovanstvom, med vzhodom in zapadom Evrope v
obče." Sleduje pa osodo naroda svojega, tega naroda ,,mučeniškega"
se ozira slavni historik tudi na ostale narode slovanske, pokazuje
na namere čeških in poljskih knjezov vstanoviti mogočno državo
zapadoslovansko, primerjava notrajne razmere slovanskejših še
Cehov z razmerami jugoslovanskimi: razprava o podobnosti prav-
nih redov staročeskih z starosrbskimi, staropoljskimi in staroru¬
skimi (1. 1837 je bila prestavljena v ruski in srbski jezik), meče
neslutjeno svitlobo na zgodovino slovansko v obče; risa dalje gi-

99

banje husitsko, obrovski boj Čehov z zapadom, glavno pa z
Nemci, objasnuje kakovost te borbe, pokazuje na mogočno za¬
vest slovansko, kakoršna je vstopila takrat ne le na Češkem, am¬
pak tudi na Poljskem, Ruskem in na Litvi, in je vedla konečno
k nastopljenju poljskih Jagajlovcev na Češkem, na oni „pansla-
vismus", kteri za naše dobe toliko src vsakojako zanimiva, in
kteri se je javil z znamenito silo že v husitskih dobah.

To slovansko stališče javi se povsod v zgodovinopiscu Če¬
škega naroda in v učenih jegovih delih (v najnovejšem svojem
delu o husitstvu 1868 razlaga v pogl. XI. naglede svoje v razliki
med historijo nemško in slovansko), in v življenju javnem na
polju publicističnem in parlamentarnem. Slovani pa, naj so bližnji,
naj so oddaljeni, priznavajo v tem prijatelju Safarikovem, jednega
iz med svojih prednjih vodnikov: vpeljal je namreč Palacky idejo
slovansko iz kroga ostro znanstvenega tudi na praktična tla, na
tla javna, politična, J n je obudil tako k novemu življenju ideje
Žižke in Korybuta, Čapka, Hynca, Ptačka in drugih borivcev
„za osvobodjenje pravice zakona božjega in slasti jezika češkega
in slovanskega/'

Vaclav Hanka  (1791 — 1861), učenec Dobrovskega, bi¬
bliotekar na češkem museju, je se oziral slasti na praktično stran
slovanske vzajemnosti. Dopisoval si je marljivo z učenjaki in lite¬
rati jugoslovanskimi (med drugim je tudi pritiskoval na ruske mi¬
nistre narodne osvete Šiškova in Uvarova, da bi vstanovljene bile
slovanske stolice na ruskih vseučiliščih, kar se je tudi zgodilo);
na vse moči se je trudil soznaniti Čehe z jeziki, literaturami, in
razmerami drugih Slovanov (imenoma Rusov svojih ljubljencev),
prestavljal in izdajal je literarne plode jinoslovans.ke (Slovo o
polku Igorove, Krakovi;iky, evangelije Ostromirovo in Sazavsko,
modlitby glagolske i dr.) soznanjeval je Čehe z drugimi, jeziki
slovanskimi, gramatikami (poljsko, rusko, staroslovansko) in dru¬
gače praktično (z branjem) in je podajal češkemu občinstvu obilna
sporočila o literaturah jinoslovanskih. Po njegovi skrbi je bila z tim
ponujena mogočost in priložnost k temeljitejšemu in razseglejšemu
študiju reči slovanskih.

Prant. L. čelakovsky  (1799—1852) se je pečal že. v
mladosti z narodno poezijo, živetjem i t. d. narodov slovanskih,
> n  plod tega študija je bila zbirka slovanskih narodnih pesmi
(1822—1827), brž potem tudi izvrstni „Oglas pesmi ruskih"
(1829) in konečno zbirka pregovorov (prislovic) vseh narodov slo¬
vanskih (1852); razun narodne poezije pečal se je tudi z umetno
literaturo ostalih narodov slovanskih, predstavljaje v dobro zadetih
prestavah Čehom mnogo literarnih plodov jinoslovanskih. Poleg
j e ga se je marljivo tudi pečal z študiji filologiškimi, kteri.m se
J e  pa, postavši profesor slovanske filologije na vseučilišču Vratislav-
skem (1842), in na Praškem (1849) skoraj popolnema udal. Glavno
J e govo delo v tem delokrogu, ktero je izdelaval že od. 1. 1821
(marljivo se je pečal naj prej slasti z ruščino in jezikom izvmrlih

i-oo

Drevanov),  je  Primerjajoča slovnica slovanska (1853)
prvi in doseaaj jedini poskus v slovanski literaturi, kteri je vkljub
mnogim pomanjkljivostim se dandanašnji zelo zaslužno. K po¬
znanju jezika in ponekoliko tudi literature poljske in ruske pri
Čehih je izdal chrestomathio obeh teh jezikov.

Jan. Er. Vocel  (nar. 1803), ko je bil opeval v navdušenem
domoljubju dela lastnega naroda Češkega (Premyslovci, Meč
a Kalieh, Labyrint Slavy  (1846) pelje konečno junaka po¬
slednje pesmi Jana, soznanivši ga z boji svojega naroda, iz Če¬
škega k „zapadu Slave", risa mu borbo baltiških Slovanov z
Nemci, pad Bodriškega knjeza Niklota, kakor tudi pogin baltiških
in polabskih Slovanov, pelje ga na Moravsko na razvaline Ve-
lehrada, na Vislo k zvezanemu Poljskemu, k Tatram, pribežališču
Slovakov, k Srbom na polje Kosovo, v Moskvo, in slednjič tudi
do pradomovine Slovanstva do Indije; in akoravno vidi povsodi
le obraze žalostne, ne pušča vendar od nade, da konečno omika
Slovane visoko povznese, da „rešenje narodov slovanskih postane
po duševni svetlobi":

„Vezte, že jen svetla bleskne meče
Vydobudon večnu slavu vam!“

Vedite, da le svita bliskni meči
Pridobodč večno slavo vam.

Vocel se je pozneje obrnol k študiju čeških starožitnosti, in
zarad tega se je marljivo pečal tudi z starožitnostimi in z staro
historijo ostalih narodov slovanskih (imenoma baltiških); nasledke
svojih preiskav v tem delokrogu je zložil v naj novejšem delu
Pravek zemč češke.

Po vseh teh prikaznih značaja vseslovanskega na polju če-
skoslovanske literature so bili mnogi mlajši pisatelji češki podbud-
jeni in so se gorljivo pečati začeli z jeziki in literaturami jinoslo-
vanskimi; dela in razprave podučne in zabavne o drugih Slovanih,
prestave iz poljščine, ruščine in jugoslovanščine so se množile
(Zap, Koubek, ktera sta oba bila daljši čas v Galiciji, Havliček,
kten je bil na Ruskem, Štulc, Tomiček, Franta, Rittersberg, Hans-
girg, Chocholoušek, Kolar, Bende, Korinek in mn. dr.); Karl J>
Erben, Ig. Hanuš, Štur,  so se pečali in se še pečajo z
narodno poesijo, živetjem in mitologijo slovansko, Šembera
z staro historijo zapadnih Slovanov, Jiriček, Vocel  z^pravom
slovanskim i tako dali. Slovansko jezikoslovje je na Češkem
našel vrednega zastopnika v prof. Mart. Hatalli,  kteri je prvi
izsledke preiskav naj novejšega jezikoslovstva vseobčnega in slasti
slovanskega obrnol na jezik českoslovanski, dosedaj ravno v tem
oziru malo obdelan, potem pa samostalno preiskuje v delokrogu
primerjočega slovanskega jezikoslovstva, ga je obogatil v meri
znameniti in je le želeti, da bi podal učenemu svetu konečno hi¬
storijo in primerjavno gramatiko slovanskih jezikov.

101

Študium slovanskih jezikov, literatur, zgodovine i t. d. nahaja
med Cehi vedno več udeležencev in priljubljenosti in ne obmejuje
se že le na učenjake, ampak prodira že tudi v kroge širje: „pra-
šanje slovansko'* se marljivo obdeluje in pretresa v češkem ob¬
činstvu.

7. Pri Poljakih  so po Rakovieckem, Chodakowskem, Suro-
ivieckem i dr. napredovali v študijih slovanskih imenoma v delo¬
krogu prava slovanskega Vaclav Maciej owski  (nar. 1792) in
Andrej Kucharski  (1795—1862). Maciejoivski pečajč se od mla¬
dosti gorljivo z historijo in pravom slovanskih narodov je prvi
začel obdelovati ledino polja slovanskega pravništva v obširnem
delu: H i s t o r y a p r a w o d a w s t w slowianskich(Varšava
1832 -1835; 2. izd. 1856—1859), ktero delo, čeravno prvi poskus
v tem krogu ima vkljub vsi zaslužnosti mnogo pomanjkljivosti.
Poleg te liistorije je izdal Maciej o wski tudi razprave iz delokroga
slovanskega prava, literature in historije (Pamietniki  itd. 1839),
in pečal se je vobče, akoravno ne vedno srečno in ne vedno dosti
kritično, z staršo historijo narodov slovanskih, ne gledaje na nje
iz ozkega stališča poljskega. Kucharski je potoval v dvajsetih letih
po različnih deželah slovanskih nabiraje tu materijal k študijam,
in je na svitlo dal 1. 1838 Najdawniejsze pomniki praw-
dodawstwa slowianskiega,  spominki prava ruskega, srb¬
skega in češkega, akoravno z obilnimi pomotami. Kucharski ven¬
dar ni izpolnil nad v njega stavljenih, nagloma vstavivši se v svojih
študijah. Na pravo ostalih Slovanov so se ozirali tudi drugi prav¬
niki poljski Hube, Helcel,  in za našega časa se peča marljivo
ln  z vspehom z pravom slovanskim Henr. Hoffmanu,  docent
* e ga predmeta na vseučilišču Varšavskem.

Izmed historikov poljskih je ozir jemal na ostale narode slo¬
vanske imenoma slavni Joachim Lele\vel  (1786—1861), pečaje
6e  glavno z staroslovanskim zemljepisom in zgodovino pred vz-
rastkorn države Poljske; izsledke preiskav svojih v tem delokrogu
je položil v delu Narody na ziemach slawianskich przed
P°wstaniem Polski  (1853), kder je zbral razna sporočila o
Slovanih do X. stol.; Slovane izpeljava tukaj od Gotov, Trakov,
Mo e sov in Dakov, iz kterih podonavskih dežel so pošli ostali Slo¬
vani na sever. To delo je vendar daleč zaostalo za Safafikovimi
Slov. S taro žitno s timi  (ktere so prestavljene tudi v Poljščino
°d Bonkovskega 1842, kakor tudi Slov. narodopis  od Dahl-
fflanna 1843). Na zgodovino staroslovansko jemljejo ozir, tudi drugi
historiki poljski v vvodih k zgodovini poljski (Moraczewski, Szujski
[  dr.), v izdelovanju posameznih oddelkov iz slovanske in poljske
histerije (Szajnocha, Wegener). Za slovansko filologijo in jeziko-
s Wstvo marajo Poljaki še le za časa novejšega (Malinowski,

S u c h e c k i, Malecki),  tako tudi za historijo in literaturo jino-
s lovansko (Valer. Krasinski,  kteri se je pečal z zgodovino na¬
rodov slovanskih in z prašanjem slovanskim vobče, Boguslav-
®ki,  pisatelj historije lužiških Srbov, Paplonski,  kteri se peča

102

z jeziki in literaturami slovanskimi, W i s z n i e w 3 k i v obširni
svoji historiji literature poljske, kakor tudi Maciejovvski v podob¬
nem delu, Alex. Chodzko  profesor slov. jezikov v Parizu, Z mor¬
ski,  prestavljavec narodnih pesmi srbskih, Korytko,  zbiravec
narodnih pesmi kranjskih, i dr.

Slavni pesnik Mickiewicz  je imel 1. 1840—1844 na pa¬
riškem College de France vrsto branj o zgodovini literature
narodov slovanskih,  ktera, če tudi obseguje mnogo fantastič¬
nih in odvečnih reči, pomot in pomanjkljivosti, priča, da je tudi
naj veči pesnik slovanski razumel duh časov, da je zapopadel
„jedinost našega roda", da je premišljeval „o vzrokih minulih
naših razporov in o sredstvih, ktera bi peljala k našemu bodo¬
čemu zjedinjenju." „Literatura je polje", pravi Miekiewicz, na
kterem vsi narodi slovanski snašajo plode svoje mravne in du¬
ševne delavnosti, kder se srečavajo brez odbijanja in nevošljivosti.
Daj Bog, da bi to pokojno srečevanje na tem vznesenem polju
prerokovalo jihovo zjedinjenje na drugi poti!"

Pesnik vidi v celi historiji slovanski glavno borbo dveh ne-
prijateljskih življev, Poljskega in Moskevskega, in bliščečo bodoč¬
nost naroda slovanskega v vstajenju Poljskega in v njegovem pr¬
venstvu med ostalimi Slovani, kar se pre zgodi po nekem spa-
sitelju.

Literatura in historija češka  nahaja pri Poljakih izmed
vseh jinoslovanskih še naj večo priljubljenost. Gališki Poljak
Adam Rošciszevvski  (1774 — 1844) je z posebno ljubeznijo bil
nagnjen narodu češkemu, na vse mogoče načine (po knjigah, do¬
pisih i t. d.) se je trudil širiti in krepiti vzajemnost českopoljsko.
Chojecki  je obširno popisal vsekolike razmere češke (Czechia
in Czechowie  1847), in z gorečim sočutjem risa tu zgodovino
probudjenja naroda Češkega in jegovo novejšo literaturo. Iz zgo¬
dovine češke zanima Poljake naj bolj gibanje husitsko, kder so
vzajemne zveze med Čehi in Poljaki dobile velike razmere; to
gibanje je opisal Gliczczynski (Hus i Husyci  1859 glavno
po Palackem), in k njemu se ozirajo pred vsem tudi historična
študija K. Hoffmanna: O panalavvzmie zachodnem

( 1868 ). Z jezikom in literaturo češko se pečajo Varšavski Poljaki
A d. Naake-Nakeski, Dr. J. Nowakowski  (ktera oba raz-
širjujeta znanje reči čeških med svojimi rojaki, potem nekoliko
mladih učencev Kvčta,  učitelja jezika češkega na vseučelišč u
Varšavskem.

Mickievvicz govori o narodu Češkem in njegovih učenjakih
in literatih z velikim spoštovanjem očitno „te patriarhe slovansko
vede" označuje ko glavne zastopnike ideje slovanske, ko posred¬
nike in miritelje ne le slovanskega sveta z neslovanskim ampak
tudi med posameznimi narodi slovanskimi. „Čehi pripoznavajo
Rusei  Poljake za svoje starejše brate v delokrogu znanstvene®-
Ruski pisatelj ne zaupa pisatelju poljskemu, ta pa ruskemu ne,
ah oba bližata se z jednako zaupnostjo k delavnemu in vestnemu učen-

103

jaku češkemu; kajti z Čim se glavno odlikuje je jegova visoka
in tiha nepristranost; spominjaje tema narodoma jih skupni izvir,
jih cerkev in prvotne učitelje, kliče je neprestano k jedinstvu; on
govori z jednakim spoštovanjem o sv. Jakobu, sv. Janezu Kra¬
kovskem, kakor o sv. Cirilu in Metodu; on bi hotel pomiriti sine
Košciuszka z potomki jegovega zmagovavca; konečno sili pogrez¬
niti v jeden in slaven blesk spomine jih bojev, kteri je dosedaj
ločijo."

Sicer pa pri Poljakih ideja slovanska še ni našla zadostnih
tal, vsaj ne v taki meri, kakor na primer pri Cehih ali Jugoslo¬
vanih. Zgodilo se je to iz različnih vzrokov, o kterih spregovorimo
na svojem mestu.

8. Tudi Srbi Lužiški  so oživeli po trudu nekoliko gor¬
ljivih domoljubov (Klina, Lubjenskega in dr.) k novemu življenju.
Zanemarjen jih jezik je bil očiščevan z pomočjo drugih slovanskih
imenoma češkega in poljskega in po pravopisu češkem je bil po¬
pravljen tudi pravopis srbski. Srbskolužiško semenišče v Pragu je
vzdrževalo neke stalne zveze med Čehi in Srbi v njem je poduče-
val srbščino Dobrovski, potem Hanka. Vzajemnost slovanska je
bila sprejeta med Srbi z gorečnostjo. Naj gorljivejši jeni širitelj
in branitelj je bil tu Jordan;  1. 1843—1848 je izdajal Slawi-
sche Jahrbiicher,  temeljiti obzor duševnega delovanja pri vseh
Slovanih, širč tudi drugače, ustno in pismeno med rojaki in Nemci
znanje o Slovanstvu. V tem smislu je tudi napredoval Smolef,
kteri izdava v Budišinu še sedaj Slawisches Centralblatt.

9. Od konca XVIII. stol. se je vzbudilo tudi pri Jugoslova¬
nih živejše gibanje, ktero je v teku časa rastlo in se razširilo na
celem jugu od Alp noter do Črnega morja.

To gibanje se je začelo pri Jugoslovanih naseljenih v deže¬
lah krone ogerske pri Hrvatih in Srbih. Živejša zavednost narodna
pri Madjarih, ktera se je imenoma po smrti cesarja Josefa II. po¬
kazala (1790), je vzbudilo pri njih težnjo, da bi jihov jezik na¬
mesto dosedajne neutralne Latinščine postal vladajoči jezik v kroni
Ogerski, in da bi jemu bili pridobljeni ali podvrženi ostali narodi
nemadjarski, v kroni Ogerski prebivajoči. Ali to poželenje Madja-
rov  se je srečalo z togim uporom pri teh narodih, imenoma pri
Hrvatih in Srbih, in so znatno pripomagali tudi pri njih k večemu
Jzbujenju zavesti narodne. Hrvati so se odločno uprli „divjim IIu-
nom“ kazaje na to , da so trojedne kraljevine svobodna kralj ev-
stva. Ogerski Srbi (ali kakor so v uradnem slogu se imenovali,
Iliri) potomci premočnih Ilirov, pred kterimi se je pre tudi Alek¬
sander Veliki tresel, so tudi zavrgli želje „aziatskih barbarov" in
so stali zvesto na strani cesarjevi in so dosegli, čeravno le za
kratko tudi posebno dvorsko kancelijo srbsko (ilirsko), vse to na
veliko razgnjevanost Madjarov; v seji ogerskega zbora (2. brez.
1791) je kazal poslanec Jezernicky naravnost na nevarnost, ktera
Cgerskemu iz tega podpiranja pravoslavnega življa izvira; ker bi
se pre moglo zgoditi, da bi tudi drugi pravoslavni narodi iz Evrope

104

in Azije v ogromnem številu se na Ogrsko mogli privaliti in ga
poplaviti.

Gibanje med narodom srbskim ni ostalo obmejeno le na Srbe
ogerske. L. 1804, so zgrabili tudi turški Srbi za orožje in so si
priborili po neizmernem trpljenju večo samostalnost in so dosegli
napolneodvisnost knježevine Srbske (1815).

Zraven z tem gibanjem Srbov na polju javnem , političnem
se je začelo tudi gibanje na polju duševnem. Buditelj naroda srb¬
skega Dositej Obradovič  (1739—1800) je prvi poskusil čistemu
jeziku narodnemu pridobiti prehod v literaturo namesto dosedaj-
nega „slavenosrbskega", in si je v obče za narod Srbski pridobil
velike zasluge. Na poti jegovi je korakal naprej slavni Vuk Ste¬
fanovič Karadžič  (1787—1864) , kteri je tako rekoč iz nova
oznanil narod Srbski in soznanil izobraženi svet z njegovim živ¬
ljenjem (pesmimi, običaji i t. d.) in z jezikojn. Ne manjše zasluge
za srbski narod si je pridobil tudi slavni Safarik;  prebivaje v
Srbskem Novem Sadu je preiskaval znanstveno jezik in zgodovino
srbsko, in sploh gre po svojem delovanju na pol Cehom na pol
Jugoslovanom, imenoma Srbom, za kterih povzdigo se je gorljivo
trudil: vstanovljenje Srbskega letopisa  (1825) in Srbske
Matice  (1826,We je vdeležil poleg Mušičkega in Magara-
ševiča  tudi Safarik. Jemu in Dobrovskemu zahvalujejo vsi Ju¬
goslovani temelj svojih znanstvenih preiskav.

Poleg Srbov so napredovali tudi Hrvati.  Ideja narodnosti
se je vzdigala po dokončanih vojskah francoskih vedno mogočneje
in se je javila skoraj pri vseh narodih evropskih v jasnejši za¬
vednosti narodni, ktera je v deželah Ogerskih vsled izključivosti
madjarski pri vseh narodih nemadjarskih segala v vedno širje
kroge. Ko sta med Slovaki vstala Safarik in Kollar, med Srbi pa
delal blagodarno Mušicki, Karadžič in dr., je nastopil leta 1834
pri Hrvatih Ljudevit  Gaj  z veliko in lepo idejo (ktero je imel
že Slovenec Japel  t 1807) zjediniti literarno vse prebivavce „Ve
like Ilirije, te lire Evrope" t. j. Jugoslovane (ktere je imenoval
Ilire) od Črnega morja k Jadranskemu, od Alp in Donave k morju
Egejskemu. To idejo je Gaj vkljub vsem zaveram veliki del izve¬
del dosegli vsaj toliko, da so vsi katolški Jugoslovani, na Hrva¬
škem, v Slavoniji, Dalmaciji, Ogerskem, Bosni rabeči pismenk
latinskih popustili svoja pomestna pokrajna narečja in pravopise
včasih jako okorne, in da so prijeli j eden spisovni jezik (imeno¬
vani ilirski), z kterim so pisali že slavni Dubrovčani, in jeden
pravopis po češkem popravljen. Z tim se je doseglo, da so Srbi
m Hrvati zjedinjeni v jeziku, če so tudi v pismenkah ostali še na
dalje razločeni. Ilirismus vendar ni ostal omejen le na polje lite¬
rarno , ampak ko zastopnik ideje jugoslovanske je prešel tudi na
polje politično in se je obrnol tudi proti željam Madjarskim, šilečim
čim dalje tim brezobzirneje vrivati svoj jezik ostalim nemadjarskim
narodom v koroni Ogerski.

Po prizadevah Japelna, Jarnika, Vodnika in dr. so

urusivu rvj'6-

Podružnica

LJUBLJANA.

105

se vzbudili tudi Slovenci  iz dolgega spanja, v ktero so bili od
časov reformacije sem se pogreznili. Vodnik je pozdravil z nav¬
dušeno pesmijo Ilirija oživljena  združenje nekoliko jugoslo¬
vanskih dežel v francosko provincijo (1811). Slovenski pisatelji so
po izgledu učenega slavista Kopitarja obdelovali svoj zanemarjeni
jezik, vpeljali v njega češki pravopis, in so na vse moči delali
na vzbujenje prostega ljudstva — jedinega namreč zastopnika
narodnosti slovenske — na Koroškem, Stirskem , Kranjskem in
Goriškem; prizadeve jihove niso ostale brezvspešne.

Na Bolgare  so obračali učenjaki slovanski pozornost, ime¬
noma češki in ruski že zarad tega, ker je pre prišlo od njih raz-
svetjlenje ostalih Slovanov po Solunskih apostolih Cirilu in Metodu.
Ta slovanski narod je bil skoraj padel v pozabljenost; še Dubrov-
ski in Kopitar so imeli o njem in njegovem jeziku , hčeri častne
cerkvene slovanščine, znanje le revno. Karadzič se je v svojih
študijah tndi zanimal za Bolgare. Na Ruskem, akoravno vojska
ruska ni bila le jedenkrat med Bolgari, čudi se še 1. 1827 M o-
skevski Telegraf,  da so v evropski Turčiji ljudje, pravoslavne
vere, kteri govorijo jezik podoben cerkveni slovanščini. Velike za¬
sluge za Bolgare si je pridobil Rus Venelin  (1802—1839), kteri
se je prvi gobočeje in z vročo ljubeznijo pečal z njihovo zgodo¬
vino in njihovimi sedajnimi razmerami in je soznanjeval z njimi
svoje rojake. Veča deležnost k Bolgarom pri slovanskih učenjakih
se je vzbudila slasti, ko so nekteri začeli misel širiti, v  da iz njih
dežele prihaja cerkveni jezik in literatura slovanska. Safarik  je
kritično objasnil jihovo zgodovino in literaturo in je vobče. pripo¬
mogel znatno k bližnjemu jihovemu poznanju; na podlagi jegovih
preiskav napredujejo imenoma učenjaki ruski, obdelujoči zgodovino,
jezik in literaturo bolgarsko (Hilferding, Palauzov, Srežnevski,
Bezsonov, Biljarski, Grigorovič in dr.). Na Ruskem izobražuje se
tudi mnogo Bolgarov, glavno na učiteljski stan.

Narodna zavest se je pri Bolgarih povzdigovala od tridesetih
let po trudu nekoliko gorljivih domorodcev (med njimi se odlikuje
slasti arhimandrit Neofit),  z obilnim vstanovljenjem narodnih
sol kakor tudi z togo borbo z Grki Fanarioti,  kteri so kakor
prejemši nalogo Bizantinskega cesarstva po padu samostalnosti
Bolgarske napolnili celo hierarhijo na Bolgarskem, na vse moči
stiskajoči cerkev vzeti skušali Bolgarom jihovo narodnost in je
premeniti v Grke. Ta boj še dandanašnji ni končan, akoravno
se zmaga nagiba že odločno na Bolgarsko stran.

Veda slovanska je našla vrle zastopnike med Slovenci, iz
kterih sta pošla Kopitar in slavnoznani jegov učenec Fr. Miklo¬
šič  (nar. 1813). Miklošič, akoravno. se peča glavno z starosloven-
sčino, ktere ustrojstvo in bogastvo je temeljito preiskal, je zbral
hidi obilno tvarino k vsem ostalim jezikom slovanskim in jo je
podelal v svoji Gramatiki slovanskih jezikov  glasoslovje,
oblikoslovje, slovotvorstvo, in skladba); razun tega izdeluje tudi
druge vetve slovanskih študij, mitologijo (o Rusalkah), narodno

106

poezijo (o srbskem narodnem eposu), historijo (z izdanjem imenit¬
nega diplomatarja srbskega i t. d. in v zbirki Slawische Bi-
bliothek  (po izgledu Dobrovskega Slavina in Slovanke) si pri-
zdeva soznaniti občinstvo z razmerami pri slovanskih narodih nek-
dajnimi in sedajnimi.

Jugoslovanski učenjaki so se pečali z jezikom, historijo,
pravom in z drugimi razmerami svojega lastnega naroda marljivo
se oziraje tudi na ostale slovanske narode: tako filologi in jeziko¬
slovci Daničic, Jagič, Jarnik, Janežič,  Maj  ar  zgodovi¬
narji Rački, Kukuljevič,  pravniki, Krstič  (srbski prestav-
ljavec Maciejowskega zgodovine prava slovanskega) Bogišič  in
t. d. Znanje ostalih jezikov in literatur slovanskih imenoma češke
in ruske (v kterih obeh je mnogo razprav spisanih o Jugoslovanih)
Siri se pri Jugoslovanih vedno v veči meri.

10. Na Ruskem  so našle slovanske študije vročega prija¬
telja v ministru narodne osvete Šiškovu  (1754—1840). Šiškov
sam se je pečal tudi z ostalimi jeziki slovanskimi, kterih se je
posluževal tudi k jezikoslovnim razpravam svojim, prestavil je
Kraljedvorski in Zelenogorski rokopis hitro po njihovem najdenju
v ruščino in je bil v literaturni zvezi z Hanko.

Koppen v se je takrat poprijel namena poklicati Hanko Cela-
kovskega in Šafarika na Rusko, da bi tam vredili knjižnico slo¬
vansko in složili vseslovanski slovar. Predlog je bil sprejet tudi
od cesarja, na kar je akademija začela se pogajati z onimi tremi
slavisti; ker pa Šafarik in Hanka nista sprejela tega poklica in
je brž potem počila poljska revolucija, tako se je vse opustilo.

K vspehom slavistike na Ruskem je znatno pripomoglo vsta-
novljenje slovanskih stolic na ruskih vseučiliščih. Hanka je razla¬
gal že Šiškovu imenitnost vpeljanja študij slovanskih na ruskih
vseučiliščih in tako tudi jegovemu nasledniku v uradu (od 1.1834),
grofu Uvarovu,  kteri je ta načrt vpeljal v življenje; 1. 1839 je
bilo vtvrdjeno vpeljanje slovanskih stolic na vseučilišču Petrogra-
skem, Moskevskem in Charkovskem, in so bile obsedene z tremi
slavisti, kteri so na državne stroške bili poslani v dežele slovanske
učit se je jezika na mestu, literature in razmer ostalih Slovanov,
z Preisom, Bodjanskim  (naslednikom Kačenovskega) in z
Srežnevskim;  k tem stolicam so pa pozneje še prišli dve v
Kazanu m Kijevu. Jeziki slovanski in zgodovine literature so po¬
stali obligatni predmeti na onih ruskih vseučiliščih.

Število slavistov in vobče ljudi, ktere je slavistika in razmere
slovanske zanimala sama po sebi in ko pomoček k temeljitejšemu
poznanju, domačih ruskih razmer (arheologičnih, historičnih, lite¬
rarnih, jezikovih) je postajalo vedno veče, dela jinoslovanskih
učenjakov imenoma čeških, tikajoča se celega Slovanstva so bila
prestavljana v ruščino; tako že nektera dela Dobrovskega (od
rogodina.in Ševireva), Kolarjev spis o vzajemnosti slovanski (od
J. Samarina 1840)., Šafarikove Slovanske Starožitnosti (1838) in
Slovanski narodopis (1843), kakor tudi druge jegove in Palackega

107

razprave (od Bodjanskega). Venelin  se je s posebno zaljublje¬
nostjo pečal z ^zgodovino in razmerami bolgarskimi, Kovalevski
in Popov  z Črno goro. Mnogozasluženi profesor ruske zgodovine
Mihal Pogodin  bivši nekolikokrat v deželah slovanskih je stopil
tu v zvezo z učenjaki jinoslovanskimi imenoma češkimi; Šafarik
v predgovoru k Slovanskim Starožitnostim hvaležno omenja po¬
moči , ktera mu je prišla od Pogodina. „Bodi tudi Tebi hvala",
pravi, „mili Mihal Petrovič Pogodin, kteri videvši za časa bivanja
svojega pri nas v julij 1835 delo še necelo, pa si je ocenil z dušo
pravičnega Slovana, in od te dobe nisi prejenjal mene zalagati z
vsakojako pomočjo k obogačenju in lajšemu izdanju jegovemu."

Na te ruske prijatelje drugih Slovanov je sedaj prešel naziv
Slavjajnofilov,  za ktere so na početku tega stoletja bili pozna-
movani Šiškov in privrženci starega slovanoruskega sloga, nasprot¬
niki tako imenovanega novega sloga po Karamzinu vpeljanega.
Slavianofilom je bila ruska narodnost in vredba, kakor je bila v
Moskevski Rusiji pred Petrom Velikim vzor redov staroslovanskih
kakor so je imenovali, kteri so bili po prizadevah Petrovih v pri¬
rojenem razvitku zadržani, po redih zapadnoevropskih pre poka¬
žem in z prave poti izvedeni. Slavjanofili so trdili, da se je narod¬
nost slovanska naj čistejše ohranila med vzhodnimi in južnimi
Slovani, vere pravoslavne, vere „slovanske“, imenoma med Velko-
rusi, Bolgari in Srbi, tedaj med Slovani, — kteri so zarad neblagih
razmer historičnih naj manj zadeti od evropske izobraženosti in
so tako_ naj bolj za njo zaostali; drugi Slovani tedaj glavno Po¬
ljaki, Čehi, Slovenci in Hrvati, celo tudi Rusini, so jim bili Slo¬
vani „pokaženi" po vplivu zapadnoevropskem, navzeti kulture
evropske, odtujeni prvotnemu slovanstvu in slovanski veri pravo¬
slavni. Po Slavjanofilih imajo Slovani (pred vsem pravoslavni)
izpolniti važno nalogo v zgodovini človeški: gojiti slovanski svet
— kakor pravi Chomjakov ■— ako že ne ko prerojenja za člove-
čanstvo, tedaj vsaj mogočnost obnovljenja.  Te nagiede so tudi
zastopali v svojih organih Moskvitjaninu, Ruski Besedi in v Dne
in Moskvi in dr. Zanimivo je jihovo poslanje k Srbom 1. 1860
pisano v tem smislu.

Nasprotniki Slavjanofilov tako imenovani „zapadniki“ so imeli
nagiede zcela protivne. Jim je bila izobraženost evropska, nasledek
dolgovekega in skupnega delovanja vseh narodov zapadne in sredne
Evrope ideal, od kterega je bil narod Ruski vsled neblagih svojih
historičnih okolnosti tako dolgo oddaljen, in k kteremu je bil še
le po odločnih prizadevah Petra Velikega sopet veden; tvrdili so,
da se iz starin redov, literature in t. d. moskevske Rusije brez
sodelovanja izobraženosti evropske nič prida ni moglo razviti. Do
ostalih Slovanov zapadniki niso imeli dosti sočutja.

Iz teh dveh nasprotnih načelih so nastali na polju ruske lite¬
rature obilni razpori o nekdajni in sedajni Rusiji. Ti boji so bili
v  štiridesetih in petdesetih letih dosti ostro bojevani, vendar so v
begu časovem izgubili te ostrosti. Ne le Slavjanofili ampak tudi

108

tzapadniki so znatno že popustili v svojih nagledih, na kterih so
prej trdovratno lepeli: ni več slavjanofilom vse starorusko in staro¬
slovansko nespremenljivi ideal in nasproti tudi zapadnikom ne
prihaja ves blagor več od zapada. Vsakako so ostali še danda¬
našnji mnogi, kterim je pravoslavje in cirilica glavni znaki čistega
slovanstva, med tem ko so drugi do gibanja slovanskega ostali
hladnokrvni. V celoti pa so se v občinstvu ruskem nagledi o slo¬
vanskem vprašanju mogočno premenili.

Veda slovanska je našla in nahaja na Ruskem čim dalje tim
več gojiteljev. Naj bolj se vsakako pečajo z študijami slovanskimi
slavisti iz poklica, jezikoslovci in literarni historiki, profesorji:
Srežnevski  v Petrogradu (izdal je mnogo staroslovanskih spo¬
minkov , je obdelal različne partije iz slovanskih starožitnosti in
mitologije o Rojenicah, Solncu in dr);  Josef Bodjanski  v Mo¬
skvi (prestavil je mnogo Safarika in Palackega, pisal o slovanski
narodni poeziji, o izviru slovanskega pisma); Viktor Grigorovič
v Odesi (zbiral je na svojem potu po slovanskem Turškem roko¬
pise , podal je mnoge razprave in sporočila iz delokroga jugoslo¬
vanske literature in historije; Petar Lavrovski  v Charkovu
(spisal je delo o ss. Cii'ilu in Metodu, obilne razprave iz delokroga
slavističnega); Memnon Petrovski  v Kazanu (je izdal antologijo
iz slovanskih pesnikov in druge razprave); tako tudi jihovi učenci
(Duvernoj, Potebnja in dr.) in drugi ljubitelji študij slovanskih,
konečno tako imenovani Slavjanofili. Izmed teh pa vsaj nekteri
nimajo povse temeljite znanosti v slovanski jezikovedi, literaturi
in histeriji in po gosto gledajo na ostale Slovane iz stališča ne
dosti objektivnega in prav slovanskega ampak iz obmejenega sta¬
lišča velikoruskega smatrajoči razmere velikoruske za neki ideal
slovanski, za neko merilo za vse ostale Slovane.

Jedno izmed prednjih mest zauzema tukaj brez ugovora
Aleksander Hilferding,  temeljiti poznatelj celega Slovanstva, ki
je podal ruskemu občinstvu že mnoga izvrstna dela iz delokroga
slovanske historije (zgodovino Baltiških Slovanov , Srbov in Bol¬
garov, popis Bosne in Hercegovine, o lužiških Srbih, o ostankih
Bodricev, naj staršo zgodovino Slovanov in dr.), in se trudi vobče
soznanjevati svoje rojake z važnejšimi razmerami pri narodih slo¬
vanskih, z historičnimi in političnimi (imenujemo tu le imeniten
spisek o zapadnih Slovanih), zauzemaje neko rekel bi oficiozno
stališče ruskega slavista. V podobnem smislu dela tudi mnogo ob¬
darjeni Vladimir Lamanski,  pisatelj dela o Slovanih na Špan-
skem, v Aziji, in Afriki, o slovanskih rokopisih v Zagrebu, o po
ložaju Srbskega in drugih časovnih prašanjih tikajočih se Slovan¬
stva, vobče jeden naj gorljivejših širiteljev ideje slovanske na Ru¬
skem z besedo in peresom; M a j k o v se peča glavno z zgodovino
in jezikom srbskim, kterega temeljito zgodovino je spisal, Biljar-
ski z jezikom Bolgarskim; No vi ko v je spisal delo o srbsko-
lužiškem jeziku in o Janu Husu, Bezsonov  je izdal bolgarske
narodne pesmi in t. d.

100

K Slovanom obračajo tudi drugi Slovanofiii pišoči o rečeh
ruskih (Aksakov, Chomjakov, Sevirev in dr.), kakor tudi zbiratelji
narodnih pesmi, običajev in t. d. Snegirev, Kirejevski, Afanasjev
in dr.), kteri so že po samem predmetu bili peljani k študijam
razmer jinoslovanskih. Mnogo pesmotvorov in narodnih pesmi je
bilo prestavljeno v ruščino (od Chomjakova, Puškina, Vjazemskega,
Aksakova in dr.). Tudi drugi historiki starožitniki in dr. literati,
ruski, če se ravno ne zlagajo z nagledi slavjanofilskih (Solovjev,
Buslajev, Pipin in dr.) dobro uvažujoči koristi, ktere izvirajo
specialni ruski vedi iz primerjavanja z razmerami ostalimi pri
drugih Slovanih, se trudijo soznaniti se z temi Slovani.

Izmed pesnikov kliče Puškin  za časa poljske revolucije
1. 18dl evropskim, „klevetnikom (obrekovavcem) Ruskega" naj bi
nehali se mešati v bratomorni razpor poljskoruski, ktercga tako
ne razumejo, kakor ne razumejo Kremlja in Prage.

„Slavjanskije 1’ ručji (potoki) soljutsja (zlijejo se)
v Ruskem morč?"

„Ono 1’ izsjaknet? — vot vopros!“ (glej vprašanje).

Chomjakov  v pesniškem navdušenju vidi, kako „slovanski
orli nesejo se na vzgor" pod zaštito „staršega severnega orla"
(1831), kterega pozivlje, naj bi ne pozabil „mlajših bratov" na
jugu in na zapadu in naj bi jim pridajal hrabrosti v njih težkih
bojih (1832). Navdušeno opeva tudi Prago, Srbe, kliče Jugoslovane
k zavrženju okov,  in se tolaži z lepšo bodočnostjo vseh narodov
slovanskih.

,,Vspomnim: my rodnyje bratja,

Deti materi odnoj,

Bratjam — bratskija objatja,

K grudi grud’, ruka z rukoj!“

Spomnimo se: mi smo rodni bratje,

Deca matere jednč,

Bratom ~ bratovska objetja
K prsom prsi, roka do rokč.

Ukrajinski pesnik Ševčenko  (1849) v pripisu pesmotvora
lan Hus,  kterega je poslal Šafariku z britkostjo se spominjaj e
žalostnih razmer, v kterih

„vyrostaly u kajdanah (okovih)
slavjanskiji dity (deca)
i zabuli nevolniki,
čiji vony dity",

110

Vzraščali v okovih
Slovanska so deca,

In pozabili so nesrečniki
Čegavi da so oni deca.

pozdravuje Šafarika, da so se po njegovih prizadevah Slovani
spoznali:

„Slava-ž tobi Safafiku
vo viki i viki

ščo zviv (zpeljal) jesi v odno more
slavjanskiji riki (reke)!"

Slava tebi Safarik
V veke in veke
Da speljal si v jedno morje
Slavjanske reke.

prosi konečno Boga, „ščob da bi usi Slavjane postali dobri brati
in sini solnca pravice."

11. V tujini je našla slavistika naj večo vdeležnost pri .N e ni¬
čih, v kterih jeziku so pisana dela Dobrovskega, Kopitarja, Mi¬
klošiča, Šafarika, Palackega in dr. Nemški jezikoslovci, Bopp,
Pott, Grimm, Schleicher in dr. so vzeli v delokrog svojih študij
o jezikih indoevropskih tudi jezike slovanske, imenoma jezik sta¬
roslovenski; Schleicher je vrh tega še preiskaval tudi specialno v
slovanskem jezikoslovstvu znatno ga obogatevši. Nemški uče-

a 'aki so položili temelj k kritični historiji ruski (Schlozer, Lehrberg,
tiller, Scherer, Ewers, Krug in dr.) in se dandanašnji še z vspe-
hom z njo pečajo (Herrmann); podobno z zgodovino poljsko (Ko¬
peli, Caro), jugoslovansko (Fallmerayer, Ranke, Kanitz). V oddalje¬
nejši Evropi so se manje menili za Slovane, in še le za novejših
dob obračajo tudi na nje večo pozornost: pri Dancih Thorson,
pri Angličanih Bowring, gospa Talvj , Wratislaw, pri Francozih
Bouč, Cyprien Robert, Reus Taillandier, Martin, gorljivi slavista
Leger, pri Lahih Tomaseo, P. Mensinger, in dr.

K razširjevanju znanosti o Slovanih so pripomogle tudi sto¬
lice slovanskih jezikov in literatur v Vratislavi, Berlinu, Parizu.
V razlogih k vstanovljenju te stolice v Parizu 1840 se naravnost
pokazuje tudi na „politično važnost slovanskih jezikov", kakor
tudi na potrebo dobro se soznaniti z narodi slovanskimi, „kterih
bodočnost je neizmerna (immense), kteri pa ne morejo ostati tuji
našim osodam." L. 1868 se je pečal zakonodarni zbor francoski
sopet z tem prašanjem in je vstanovil, da se ima zanaprej stolica
slovanskega jezika imenovati stolica slovanskih jezikov, da bi se
pre ne podpirale ruske prizadeve vseslovanske z širjenjem mnenja
o jednem jeziku slovanskem, kar pa je jako tesnosrčen razlog.

Gre vendar še omeniti, da ima zapadna Evropa v celoti K

Iti

revne znanosti o Slovanstvu; pri Francozih in Angličanih je tega
kriva vzdaljenost Slovanov, pri Nemcih pa vsaj v  širj ih krogih
narodni predsodki, kteri so na ujmo tudi globočejšemu študiju in
in objektivnemu in nestranskemu jemanju reči slovanskih.

IV. Slovanska vzajemnost v življenju praktičnem v
novejših dobah.

Po nevtrudjeni delavnosti slovanskih učenjakov in dr. pisa¬
teljev razširjevane so bile med posameznimi narodi slovanskimi
znanosti in načela tikajoča se 'že ne samo tega ali unega naroda
slovanskega, ampak celega roda. Slovani zarad neblagih svojih
razmer, znatno se od sebe vzdaljivši da i odtujivši so se začeli
na naglo pobirati iz svoje dosedanje raztrganosti in razdrobljenosti
in se čutiti ko j eden velik rod.

Zivejše gibanje, ktero je od početka XIX. stol. nastalo pri
vseh Slovanih ne le na polju znanstvenem in literarnem, ampak
tudi v življenju javnem, političnem je izdatno pripomoglo tudi k
povzdvigi misli, slovanske med posameznimi narodi slovanskimi
imenoma med Cehi, od davna naj gorljivejšimi gojitelji misli slo¬
vanske. Rekel je namreč že Dobrovski v govoru k cesarju Leopoldu
(1791), da zarad gibanja, ktero je takrat nastalo med ogerskimi
>thbi, imajo Cehi veselje slasti ko slovanski jihovi pobratimi, in
nikder ni našel „ilirismus“ takega vdeleževanja kakoršnega ravno
pri Cehih, kakor je vobče med temi in Jugoslovani slasti Hrvati
m Slovenci vzajemnost slovanska naj silnejše nastopala.

Ali že je začela tudi tujina slasti Madjari in Nemci z ne-
voljo gledati na približevanje Slovanov. In začeli so na Slovane,
slasti pa na Čehe ko na glavne začetnike tega divjati vedno sil-
ne J e  > popisovali so jihove prizadeve k povzdvigi narodnosti česko-
slovanske ko nevarne ne le državi avstrijski ampak tudi narodu
Nemškemu: Čehi pre, tako so kričali Madjari in Nemci, delajo
gorljivo propagando k zjedinjenju vseh Slovanov pod žezlom ce¬
sarja Ruskega, oznanujejo politični panslavizem,  iz jedne
strani vpeljavaje z tim v pogibelnost trajanje države Avstrijske
narodnosti madjarske, iz druge pa prizadevaje se zabraniti
z jedinjenje naroda Nemškega.

Potomci Arnulfa in Arpada so si po tisočletju sopet podali
roke in so začeli na potomce Svatoplukove, na ta „klin zabit v naj
žlahtnejši del Germanije“, metati strašne kletve in jezljive psovke, v
oasopisih, in posebnih brošurah in spisih, kterih je bilo posebno v tride-
®otih in štiridesetih letih tega stoletja mnogo danih na svitlo; Pulszki,
Cukacz, Lay so se skušali za prvenstvo tukaj z Laubejem, Wuttkom,
r allmerayerjem,^Menzelnom, Heffterjemin dr. Ali tudi Slovani ime-
? 0 jua zapadni (Čehi, Slovaki, lužiški Srbi, Poljaki), niso bili leni odbi¬
jajoči napade svojih odvekih sovražnikov; na tem polju so vato-

U2

pili Vocel, grofa Leo in Joaef Matija Thun, Štur, Jordan (izdatelj
,S 1 a v i s c h e Jahrbiieher),  Mali, Gisewiusz nad druge ostro Ju-
lian Klaczko v spisu die deutschen Hegemonen  in dr.

Čehi razjasnuje razmere naroda svojega, kterega naloga je
„klestiti pot v kraljevstvu osvete in izobraženosti ostalim Slova¬
nom" (L. Thun), so pokazovali tudi na to, kaka korist bi prišla
tudi sami državi Habsburžanov, ko bi svoje Slovane podpirala na
polju literarnem in političnem, in bi tako položila neko protivago
domišljenim ali resničnim prizadevam Ruskega na ostale Slovane.
Na to reč sta pokazovala že prej Schlozer (1809) in Kopitar
(1810 in večkrat) priporočajoča vstanovo stolice slavistike na Du¬
naju ko sedežu cesarstva, v ktero šteje toliko različnih slovanskih
narodov, in za njima tudi Safarik, (kancelarju Pillerstorfu) 1.1847,
ko se je pogajalo za vstanovitev stolice slovanske filologije na
vseučilišču Praškem.

Poleg te ostre in mnogokrat strastne polemike pismene pe¬
ljala se je ostra borba ustmena na zboru Zagrebškem med hrva¬
škimi domoljubi „Uiri“ in med privrženci Madjarov; ti boji so
peljali tudi k krviproljitju 1. 1845. Tako so se tudi pripetili burni
nastopi v zboru ogerskem med poslanci madjarskimi in nemadjar-
skimi.

1. Avstrijski Slovani. Slovanski shod  1. 1848.

Nastalo je burno leto 1848. Po vzgledu Francozov so se gi-
bali skoraj vsi narodi evropski; Lahi in Nemci so si mislili, da
je napočila vgodna doba k njihovemu zjedinjenju davno zažele¬
nemu , Madjari pa k izpeljavi davnih jihovih namenov podvreči
sebi nasprotujoče življe nemadjarske v Ogerski kroni, Slovane in
Rumune. Cehe, Moravane, Slovence in deloma tudi Poljake so mi -
slili Nemci če tudi z silo v novo nemško cesarstvo ali republik 0 ;
Madjari pa Slovake, Srbe in Hrvate po dobrem ali hudem prisilit 1
k pomadjarenju ali vsaj k priznanju gospodstva madjarskega živ¬
lja ; konečno so razprostrli tudi Lahi svoje želje po nekdajnih de¬
lih Beneške republike, po Istriji in Dalmaciji.

Slovanom je v Avstrijskem cesarstvu grozila velika nevai';
nost: zapadnim od Nemcev, južnim od Madjarov in Lahov. P° 41
nevarnosti so bili razdrobljeni Slovani v Avstriji vzbujeni k ožje® 11
združenju, in videči le v daljšem obstoju mogočne države Avstrij
ske narodnost svojo obvarovano proti namerjatvam nemškim, ® a
djarskim in laškim. Geslo avstrijskih Slovanov so postale besede;
ktere je bil izrekel Palacky v odgovoru na odbor petdeseterih v
Frankobrodu (11. aprila), da, ko bi ne bilo Avstrije,
rala bi se vstvariti  (ktere besede je dal potem ban Jela®
napisati na svoje zastave).

Skupno postopanje avstrijskih Slovanov je postalo neizogib 110 '

k

113

Že na začetku aprila 1. 1848 sta se zgovorila na Dunaju Šafarik
in ban Hrvaški Jelačič o nujni potrebi takega zjedinjenja avstrij¬
skih Slovanov, in potem (na koncu aprila) je stavil predlog Ku-
kuljevič v Zagrebških novinah shod poverjenikov avstrijskih Slo¬
vanov, in sicer v Pragu kakor v mestu vsem naj bolj pristopnem.
Ta ideja je bila povsodi med Slovani sprejeta z glasnim veseljem.

V Pragu je stopil vkup na koncu aprila medtemni odbor,
naj več iz Cehov in Poljakov sostavljen posvetovaje se o potrebnih
pripravah. Ta odbor je izdal dne 1. maja poziv na vse narode
slovanske v Avstriji klic&je može jihovega zaupanja vredne, naj
bi se sošli na dan 31. maja k shodu v Prago posvetovat, se o po¬
trebah vseh avstrijskih Slovanov. Memoavstrijski Slovani so imeli
biti pripuščeni ko rado vidjeni gosti. „Slovani brati!“ pravi se v
tem pozivu, ,,kdo iz nas ne pogleda z žalostjo na našo minulost?
In komu je neznano, da je to, kar smo pretrpeli, se zgodilo v naši
nezavednosti in razdrobljenosti, ločeči brate od bratov ? Ali po
dolgih vekih, v kterih smo pozabili drug na drugega, v kterih se
je tolikero nesreč na glave naše sesipalo, prišli smo do tega spo¬
znanja, da smo jedno, da smo^brati/' Ta poziv so podpisali memo
drugih Jožef Mat. gr. Thun, Šafarik, Palacky, Hanka, Stur, Vocel,
Rieger, Miklošič, Lubomirski, Dobržanski in dr.

Zraven je bil izdan tudi poziv na neslovanske narode v Av¬
striji, k njihovemu vpokojenju zarad namenov slovanskega shoda :
proglašena je bila tu neomajljiva zvestoba k vladajočemu rodu
Avstrijskemu, celota Avstrije, pomirljivost in ravnopravnost naro¬
dov neslovanskih, pa tudi trdna voija braniti pravice Slovanom
idoče. Odbor je izdelal tudi opravilni red za prihodnji shod slo¬
vanski kakor tudi program predmetov, o kterih se ima na slo¬
vanskem shodu posvetovati (27. maja). V tem programu se poka-
zu je na burne čase in na potrebo iz tega izvirajočo, da bi avstrij¬
ski Slovani, „po rodu, jeziku, značaju, mravih, in običajih, tudi
po skupni ali vzajemni zgodovini naj bližji <( , se zjedinili k skup¬
nemu delovanju in jednemu cilju. Začetniki tega programa,. razjas-
nujoči pomen Slovanov v Avstrijski državi in jih vzajemnih raz¬
mer , razmero slovanskih narodov k ostalim narodom avstrijske
države, sedajne razmere avstrijskih Slovanov k ostalim Slovanom
(zahteva se tu imenoma poravnanje ruskopoljskih razpoiov in
osvobodjenie turških Jugoslovanov, vstavljenje ponemčevavmh pri-
zadev Saksonskega in Pruskega, kakor tudi kolikor mogoče naj
®lrje izpeljanje literarne vzajemnosti slovanske), in konečno ozna-
Senje razmer avstrijskih Slovanov k ostalim evropskim narodom;
predlaga posvetovanje glavno o teh štirih vprašanjih: a) So-li zbrani
Slovani za sklep slovanske družbe k vzajemni obrambi in na kaki
način? b) Pod kakimi pogoji zahtevajo vstvarjenje avstrijske fede¬
rativne države? c) Kake so želje v oziru na mimoavstnjske Slo¬
vane in na kak način se da slovanska veda in umetnost naj boljše
gojiti? d) Ali imajo izreki Frankobrodskega parlamenta za kten-

Slovanstvo. S

114

koli del Avstrije pravno veljavnost? in če je nimajo, na kakov način
se mora z nase strani proti temu protestovati ?

K koncu maja so se sošli v Prago iz vseli koncev Avstrije
slovanski gosti, deloma voljeni poslanci, deloma znani domoljubi,
vživajoči vseobčnega zaupanja svoj ih narodov: iz Jugoslovanskega
je bilo tu 42 udeležencev, Poljakov in Rusinov 61, Cehov, Mora-
vanov iu Slovakov 237, vseh tedaj 340. Izmed memoavstrijskih
Slovanov, kteri so takrat prišli v Prago, imenujemo slasti Rusa
Bakunina in Poznanske Poljake Libelta in Morac,zewskega.

Udi shoda slovanskega so se razdelili na tri zbore: českoslo-
venski (predsednik Šafarik) jugoslovanski (predsednik Pavel Sta-
matovič protopresbiter Novosadski) in poljsko ruski (predsednik
Libelt); starosta celega shoda je bil izvoljen Palacky. (Šafarik
tega častnega posla ni sprejel). line 2. junija je Jbil slovanski shod
z glavnim zborom na otoku Žofinskem odprt. „Cesar se naši očeti
nikdar niso nadjali, kar se je v naši mladosti komaj ko krasne
sanje v našem srcu rahlo gibalo, kar se pred nedavnim časom
ko vročo željo nismo se upali javiti, to današnji dan osrečenim
našim očem stavi ko vresničeno, živo dejanje: Slovani brati k

vseh široko in daleko razločenih domovin svojih so se danes sošli
v gromovitem številu k nam v starodavno Prago , da bi se tukaj
priglasili k veliki rodovini svoji in si podali roke k večni zvezi
ljubezni in bratovstva.”

Tako je začel svo j govor starosta shoda Palacky pozdravljaje
goste slovanske je povdarjal ta imenitni trenutek, ko so Slovani
prešinjeni čuta bratovske ljubezni in složnosti, sopet dosegli odveko
svoje dedinstvo , svobodo , ktere bi veliki narod Slovanski nikdar
ne bil izgubil „ko bi se v sebi sam ne bil raztrgal, raztelesil, od¬
tujil se jeden drugemu, ne hodil vsak za lastnim pravcem in razno
politiko.” „Slovan je in bode nepremagljiv, dokler se bode geslo
zjedinjenja, svobode in složnosti ozivalo v srcu jegovem.”

Po teh besedah je oglasil starosta shod ko odprt.

Po mnogih navdušenih govorih in delih pripravljajočih se je
posvetovalo v zborih o glavnih točkah prej povedanega programa
predloženega od pripravljajočega odseka, kar se je pa vendar brž
spremenilo in ko podlaga posvetovanja je bil sprejet predlog 14'
beltov, naj bi se izdal manifest na narode evropske o načelih i»
ciljih slovanskega shoda, naj bi se izročila cesarju peticija o za¬
htevah avstrijskih Slovanov, in konečno naj se sklene zjedinjenje
narodov slovanskih in naj bi se oskrbela 'sredstva k podpiranju
onih ciljev.

Nagledi shoda slovanskega so položeni v manifestu na narode
evropske, kterega je na podlagi posvetve vseh treh zborov (od <•
do 10. junija) in imenoma na podlagi predlogov Zacha, Libelta
in Bakunina izdelal Fr. Palacky.

,,Shod slovanski v Pragi, pravi se na početku manifesta, j e
nov dogodek, kakor v Evropi tako med Slovani samimi. Prvikrat
odkar nas zgodovina imenuje, zbrali smo se raztreseni udi velikega

115

debla narodov v obilnem številu iz daljnih pokrajin, da spoznava¬
joči se ko brati med seboj bi sopet ko brati vzeli v mirno posve¬
tovanje skupne svoje zadeve. In porazumeli smo se ne le po kras¬
nem svojem od 80 milionov govorjenem jeziku, ampak tudi po
glasnem bitju naših src in po istih duševnih naših zajmih."

Dalje se razklada razlika med zgodovino bojevitih Germanov
in Romanov in mir in svobodo ljubečih Slovanov, kteri so skoraj
vsi izgubili samostalnost in svobodo, ali vendar sedaj, ko se pov-
sodi novo življenje giblje, oglašajo se sopet za staro svoje dedin-
stvo, za svobodo in to ne le za sebe, ampak tudi za vse ostale
narodnosti brez razločka stana. „Svoboda, ravnost in bratovstvo
■ vseh v državi živočih je, kakor pred tisoč leti tako tudi danes
geslo naše." Manifest varuje popolnoma ravnopravnost vseh narod¬
nosti, zametuje vse polake in prenapete svojitve Nemcev in Ma-
djarov gospodstva ali navlade nad Slovani, vstopuje proti poljub
nemu postopanju z narodi od strani vladarjev in v korist v stvar -
jenja zjedinjene države Avstrijske k zvezi narodov ravnopravnih,
med kterimi morajo dobiti Slovani tiste pravice kakor Nemci in
Madjari; odbija od sebe iznajdeno od Evrope strašilo političnega
panslavizma, kteri se lahko da zajeziti z pravičnostjo k vsem na¬
rodom slovanskim; poteguje se posebno za Poljake, kteri so po
zvijačnem nasilstvu pripravljeni bili o samostalnost svojo, protestuje
proti trganju Poznanskega kakor tudi proti ponemčevanju Poljakov
in lužiških Srbov; poziva Madjare, naj bi popustili od nasilstva
doprinesenega nad ogerskimi Slovani, in izreka nado v osvobo-
djenje turških Slovanov. Konečno predlaga vseobčni shod evrop¬
skih narodov na poravnanje vseh mednarodnih prašanj.

Razun tega manifesta je bil na podlagi posvetovanj zbora
storjen predlog peticije na cesarja Avstrijskega, ktera pa vendar
ko gotovo delo ni dokončana. V ti adresi izrekajo se avstrijski
Slovani, „sini velikega roda Slovanskega" za novo vredjenje Av¬
strije ko države federativne, ne pa izključivo slovanske , v kteri
bi bili vsi narodi slasti pa sjovanski jednako in popolnoma opra¬
vičeni. Imenoma so tirjali Cehi in Moravani na podlagi kralj,
patenta od 8. aprila — odgovorno vlado, tako tudi gališki Poljaki
ln  Rusini, zagotovivši sebi stroge izpeljave ravnopravnosti narod-
nosti poljske in ruske v šoli in uradih; ogerski Slovaki in Rusini
paj bi bili pripoznani ko lastni narod na zboru zastopan
1,1  z Madjari ravnopraven; Srbi in Horvati naj bi se izpolnili
vsi sklepi, minuli in bodoči Karloviškega shoda (imenoma, kar
se tiče lastne vojvodine in zbora Trojedine kraljevine; Slovenci
■—paj bi bile vse dežele, kder prebivajo, združene
v  jedno celoto, kraljevstvo Sl ovensko, v  kder bi slo¬
venski jezik vladal.  Konečno so protestovali Cehi, Moravani
jn Slovenci proti vsakojakemu vtelešenju v nemško zvezo iz se izre¬
kajo z ostalimi Slovani za popolno souveraino državo Avstrijsko.

Tretji predmet predloga: izdelanje pogodbe in zveze med

avstrijskimi Slovani k zagotovljenju narodnih pravic ni dovršen.

8  *

116

Predlogi Libelta in Bakunina niso bili mogli sprejeti biti, ker so
se vztegovali na vse Slovane vobče; predlog Zachov pa zato, ker
se je oziral na vse narode v Avstriji tudi na neslovanske; predlog
knjeza Lubomirskega o ožji zvezi avstrijskih Slovanov, kakor tudi
še druge reči (o izdavanju slovanskega časopisa, vstanovljenje slo¬
vanske biblioteke, akademije in t. d.) niso mogli biti v pretreso-
vanje vzeti zarad naglo nastalih nepokojev Praških (12. junija).

Ti nepokoji so bili vzbujeni po tujem vplivu  (kakor je
spričal pozneje 11. oktobra sam knjez Windischgratž), po vplivu
prekucijažev evropskih vobče (med njimi tudi Bakunina) in ma-
djarskih izslancev zlasti, da bi bila ohromljena vojaška moč av¬
strijska in bi se ne mogla obračati tako izdatno proti povstaniu
laškemu in pripravljanemu madjarskemu in nemškemu, in da bi
bil letel sum na zbrane Slovane.

shoda. Udi shoda so se r  siljeni k temu, deloma

ne videči nade, da bi v obloženem mestu varno mogli napredovati
v posvetovanju svojem. Zato se je shod razšel svojega prirojenega
dokončanja ne dočakavši. Ali po teh dogodkih je bilo posvetovanje
le pretrgano ne vničeno. Gotovo nobeden razhajajočih izposlancev, pa
tudi občine ne in narodi, od kterih so bili odposlani, ni popustil sklepa
svojega: izpeljati popolnoma in dognati zjedinjenje

Slovanov pod Avstrijsko vlado stoječih, dobiti Slo¬
vanom na vznesenem načelu ravnosti narodov one
pravice, ktere so vsakemu narodu, ker je narod, ne-
porušiteljno in nezamolčljivo dane od prirode same;
povzdvigniti avstrijsko Slovanstvo k ti veljavnosti,
ktera mu po njegovem številu in duševni mogočnosti
poleg drugih narodov avstrijskih gre po božji volji.
Shod slovanski je imel položiti prvi temelj k temu novemu bra¬
tovskemu življenju narodov. Ako je tedaj bil pretrgan nad vse
človeške misli po nezgodah, ktere so zvunaj njega iz življev jemu
popolnoma tujih nastopile, vendar zarad tega ne more biti niti
namen jegov odložen za zmiraj, niti posveti jegovi vničeni, ravno
kakor z dogodki Praškimi ni vničen velik poklic Slovanstva v
razvitku človečanstva vobče, niti ni zlajšana velika važnost Slo¬
vanstva v Avstriji posebej. Po izrečeni volji odhajajočih je bil
shod na neodločen čas odložen, da bi se v prijaznejši dobi dovršilo,
česar dokončati prvemu shodu ni bilo mogoče.“

Akoravno shod slovanski ni bil dosegel izteknjenega cilja,
in ni imel positivnih nasledkov, ostal je vendar dogodek v zgo¬
dovini Slovanstva, slasti zapadnega in južnega jako spominja
vreden, ko prvi poskus po dolgih vekih: vpeljati idefo slo¬

vansko v praktično življenje.

V ostalem pa vendar ta shod ni minul brez vseh nasledkov.
Vstopili so avstrijski Slovani v kratkem solidarno v prospeh jed-
notne di’žave Avstrijske proti Madjarom in Nemcem: na državnem
zboru Dunajskem so jo branili Čehi, Moravani, Slovenci, Rusini

,Po teh dogodkih

delovanje slovanskega

117

in Poljaki na bojiščih pa ogerski Hrvati, Srbi in Slovaki vodjeni
od čeških prostovoljcev in podpirani v boju svojem na poziv Če¬
hov tudi od Mihaela Obrenoviča in dr. Zveza med vsemi Slovani av¬
strijskimi imenoma med Čehi in Hrvati je bila jako živa in srčna.
K koncu maja se je obrnil Jelačič v imenu hrvaškega zbora do
Prage z zahtevanjem, naj bi zveza med Hrvati in Čehi postala
ožja; zbora češki in hrvaški naj bi bila imela biti v dotiki po
lastnih poslancih. Z vseobčnim glasnim veseljem je odgovoril
narodni odbor Praški banu privolivši v to zahtevanje, po listu pi
sanem od Šafarika (3. junija), v kterem se omenjajo nekdajne
vzajemne razmere med obema narodoma slovanskima. (V Zagreb
je odšel potem ko češki poslanec K. J. Erben; češki zbor se
ni sošel).

Jelačič pa na vse načine stiskan od Madjarov in Nemcev
Dunajskih, kteri so z združeno močjo hoteli prisiliti vlado na
zboru na Dunaju, da odpošlje veliko armado proti njemu, se je
obrnol z poslanjem Strossmayerja  za pomoč k poslancem češkim,
od kterin sta bila poslana k ministru Bachu Palacky in Rie-
ger,  ktera sta pri ministerstvu dognala, da je sklenolo v razporu
madjarsko-hrvaškem vstopiti odločno na stran Jelačiča — in tedaj
tudi za jedinost države Avstrijske v obleki federativni na podlagi
ravnopravnosti. Jelačič tako dobivši pogum k daljnemu posto-
panjn, je oznanil v listu na slovansko Lipo v Pragi (22. oktob.)
pohod proti povstavšemu Dunaju, proti ,,sovražniku Slovanstva"
in javi veliko veselje, da so češki brati podali pred Dunajem bra¬
tovsko desnico jemu in jegovi vojski.

Nade Slovanov avstrijskih v z nova vredjeno avstrijsko ce¬
sarstvo ko državo federativno, v kteri bi bili vsi narodi jednako
opravičeni, se niso izpolnile. Po okrotjenju povstanja Dunajskega
in nevarnega madjarskega — in to jeaino le z pomočjo Slovanov
avstrijskih in tujih (Rusov) — je bila vredjena seveda na novo
država Avstrijska, ali ne na podlagi ustavni in federativni, ampak
kot absolutna monarhija z nadvlado nemškega življa nad vsemi
ostalimi življi nenemškimi; gospodstvu temu so zapadli ne le
po vstali Madj ari, ampak in sicer še z manjšo prizanašbo, kakoršna
J e  bila varovana Madj arom nasproti, tudi Slovani, kteri so bili
državo rešili. Staro strašilo političnega panslavizma^ je bilo izvle¬
čeno na svitli dan v strah Evropi in v sumničenje Slovanov.

. Slovanska vzajemnost je bila sopet gojena le v literaturi

. Se le leta 1860, ko je nastalo novo gibanje v državi Avstrij¬
ci je bilo obnovljeno javno življenje parlamentarno, je stopila slo¬
vanska vzajemnost sopet na praktična tla. Na državnem zboru
? a  Dunaju so hodili Čehi, Poljaki in Slovenci jednako pot vza
Jfmno se podpiraje. Zadeve Cehov, Poljakov, Rusinov, Slovakov,
Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile sojene ko skupne zadeve
Rovanške in se gojijo tako v literaturi, časopistvu in v javnem
žlv ljenju na zborih in taborih, v življenju družbinskem (omenjamo

118

le prineskov iz Češkega vojskujočim se Črnogorcem 1. 1862, po-
vstalim Poljakom 1. 1863, slavnosti Velehradske in t. d.), kakor
je nam še vsem to v živem spomipju.

2. Spo r polj sko-ruski.  *)

Razdelitev Poljskega je napravila med Poljaki in Rusi velik
razdor in ali bode kdaj ta razdor poravnan z dobra na podlagi
kake dobrovoljne pogodbe, o tem odloči še le bodočnost. Sedaj
pa še spor poljsko-ruski z dobra ni poravnan in sovraštvo med
obema narodoma slovanskima od vekov se borečima za prednost
na severovhodu evropskem, je pridobilo po obeh nesrečnih preku-
cijah poljskih (1831 , 1863) naj veče razmere in naj vilo razka-
čenost.

Glavni, prav za prav jedini zadržek pomirjenja
obeh narodov je, da Poljaki hočejo obnoviti nekdajno
Poljsko državo v mejah, kakor jih je imelo pred
prvo razdelitvijo  1. 1772, ali celo pred mirom Andriu
sovskim  (1667), tedaj razun prvotnega Poljskega Piastovcev, ra-
zun staropoljskih dežel od naroda Poljskega obivanih (Velkopolj;
ska,  Malopoljska, Mazovija z deli Pruskega in Šleskega), hoteli
bi k ti obnovljeni Poljski državi še pridružiti tudi dežele ruske
(Rus, Crveno, Črno, Malo, Belo in dr.), kakor tudi dežele litey-
eke_ (Litvo, Žmud), ktere „zabrane kraje" (kakor je imenujejo
Poljaki) so vsled različnih dogodeb in okolščin postale v begu
časa deli poljske države, in kder je živelj poljski noter do 1.1863
(in še dandanašnji) bil zastopan le po plemstvu in deloma tudi
po prebivalstvu mestjanskem (pokod ni židovsko), po stanih nam¬
reč prvotno veči del ruskih, potem pa prijemših narodnost poljsko
in vero katoliško. Prosto ljudstvo je bilo tu od davna in je ostalo
še do sedaj rusko ali litevsko. In ravno v teh deželah rusko-
litevskih se srečavajo zajmi poljski in ruski.

Ruska država, ktera je od časa Ivana III. skozi tri polna
stoletja se trudila pridobiti te podnjeprovske dežele, to — »očet¬
njavo sv. Vladimira", se jih ne more odreči ko dežel na potu med
morjem Baltiškim in Črnim ležečih, k daljšemu razvitku svojemu
neizogibno potrebnih in z tolikerimi žrtvami kupljenih.

OtiPodnjeprovini se suče celi spor poljskoru-

*) Razpravljaje tukaj obširneje o tem najimenitnejšem prasanj^
slovanskem , omeujamo , da smo se trudili na vse moči pretresovati ^
ueblago slovansko zadevo ncstransko in objektivno , kolikor je to mogo
bilo ko Čehu (Slovencu), kteri z jednako ljubeznijo gleda na oba naro
slovanska in obema želi vse dobro.

119

ski o nič večem. Pustimo popolnoma to okolnost iz ozira da so
te dežele (imenoma 9 gubernij zapadoruskih: Kovenska, Vilenska,
Vitebska, Mohilevska, Minska, Grodenska, Volinska, Podolska,
Kijevska)  obivane večidel (67%) od pravoslavnega naroda Ru¬
skega (od Malorusov in Belorusov) združenega z Velikorusi po
imenu in veri (po veri ruski) in po jeziku spisovnem, od naroda,
kteri je že 1. 1648 in v sld, cel hotel biti pridružen Veliki Ru-
siji. *)

In da bi tudi ne bilo te okolnosti, Rusija bi morala skrbeti,
kako si one dežele pridobi; potrebuje jih ne le k daljšemu raz-
vitku, ampak tudi za ohranjenje obraza države evropske, in proti
tem sedaj n im dejanskim potrebam države  in naroda
Ruskega minejo vse stare pogodbe Horodelske in Lubelske, naj bi
bile še imenitnejše in častivrednejše.

Poljaki stoječi na stališču historičnega prava, ali na stališču
aristokratičnem ne prenehavajo od samega pada nekdajne svoje
države (1795) noter do današnjega dne upati in na vse moči se
napenjati za obnovljenje te države v njeni popolni celoti, naj bi
bila že celo stamostalna ali po osebni uniji zvezana z cesarstvom
Ruskim. Namene svoje so gledali po izgubi svoje države izpeljati
naj prej z pomočjo Napoleonovo; po njegovem padlim vstvarjenju
lastnega kraljevstva Poljskega  (kongresovega) združenim z
cesarstvom Ruskim, so delovali v tem smislu na cesarja Aleksandra
(Adam Czartoryjski)razširjevali iu utrjevali so te ideje po mno-,
gobrojnih tajnih društvih, napravljenih med vojaki, plemstvom
in študenti in dr. ne le v kraljevstvu Poljskem ampak tudi na Litvi
in v deželah ruskib, kder je bil po skrbi kuratorja vseučilišča
Vilenskega Ad. Czartoryjskega, od profesorjev Vilenskik in od
dr. posebno gojen duh poljski; konečno so se trudili vresničiti te
namene celo z oroženim povstanjem. (1830 1831).

Po spodleteli ti prekuciji je zastopala te namere poljske
glavno poljska emigracija.  Iztrajno brane celo nekdajno
Poljsko z besedo in pismom, se je poprijemala k izpeljanju svojih
namer vsakojakih sredstev, izmed kterih je bilo jedno prvih Rti
®iji škoditi,  povsodi in na vsak način, naloga ne preveč težka,
ker zapadna Evropa od davna irnajoča k Ruskemu, če tudi nepo-
z nanemu, posebne antipatije, o razmerah pa ruskopoljskih ali slabe
z nanosti ali pa nobene je rada poslušala vsakojaka kriva ali po-

*) Razmere narodopisne iu verske v deželah nekdajnega Poljskega
dajo izraziti z temile številkami (ok. 1. 1863); 7% mil. Poljakov,
v iše 8 mil. Rusiuov, 2% mil. Litviuov in Lotišev, skoro ‘2 mil. Nemcev,
2V 3  mil. Židov, pa nekoliko tisoč Rumunov, Tatarov, Armencev i t. d.
P° veri j e  tu 9% mil. katoličanov, 1 */ 3  uniatov, više 6 mil. pravoslav-
2 mil. protestantov, 2% Židov. Ostalo se nahaja v našem sestavku
Poljska, Litva in Malorusi.

120

pačena poročila, ktera je poljska emigracija v časopisih, pamfletih
in znanstvenih delih o Ruskem in o sporu poljskoruskem raz-
širjevala. Sovraštvo do Ruskega je doseglo v emigraciji konečno
toliko stopnjo , da se nekteri emigranti izseljenci niso sramovali
seči celo po laži na polju znanstvenem: počeli so namreč tvrditi,

da Rusi (Velkorusi) celo niso Slovani ampak pleme turansko,
Mongoli, narod od Poljakov in Rusinov popolnoma različen, itd.
(Duchinski, Rykaczewski in dr.j, o kterih nagledih, stari Poljaki
Bielski, Kromer, Sapieha, še celo novejši Mickievvicz, Lelewel,
Moraczevvski, Krasinski in drugi, čeravno so bili politični sovraž¬
niki Ruskega, nič niso vedeli.

Drugo sredstvo emigracije poljske je bilo podpirati vsako
pr ek učijo  kakor tudi vsako gibanje, ktero je namerjavalo proti
Ruskemu:  vidijo namreč v vsaki burni dobi in v vsakem po
tresu obstoječih razmer v Evropi vgoden trenotek k obnovljenju
nekdajnega Poljskega. Poljske legije so bile v armadi francoski
za časov republike in za časov Napoleona, od kterega so pričako
vali Poljaki novo vstanovljenje Poljskega, bili so tudi 1.1848-1849
na bojiščih ogerskih (Dembinski, Bern, Wisocki) in 1853 —1855 v
službi turški (llinski, Czajkowski-Sadyk paša) dadoči se rabiti ne
le proti Rusom ampak, kar je več, proti, sorodnim Jugoslovanom
(za naših dob slasti tako imenovani kozaki Sadyka paše). Po de¬
lovanju ravno te emigracije je nastalo tudi nepremišljeno povstanje
na Poljskem 1. 1863 '

Poleg emigracije je ostalo tudi plemstvo v vseh deželah nek¬
dajnega Poljskega, v poljskih, litevskih in ruskih zvesto svojim
tradicijam in gledalo kako bi moglo delovati tudi doma v korist
svojih namer, ktere se je prizadevalo naj prej oživotvoriti po
mirnem potu v porazumljenju z Ruskim. Za raznetenje src v ru¬
skem Poljskem pred poslednjim povstanjem 1. 1861—1862, jo
plemstvo Podolsko in Mninsko in dr. zahtevalo naročito obnovljenjo
celega nekdajnega Poljskega.

V obilnih demonstracijah na poljske namere kažočih, kakor
v znanih slavnostih unije Horodelske in Lubelske se je vdeležilo
poljsko plemstvo iz vseh koncev nekdajnega Poljskega, iz Litve,
Rusije, celo iz Smolenskega; in 1.1862 je razglasilo po Andreju
Zamojskem  očitno, da tirja, da bi se vse dežele nekdajnega
Poljskega združile v jedDo. Stališče to hranijo tudi Poljaki v av¬
strijski Galiciji in v Poljskih deželah Pruskih, akoravno tukaj
živelj poljski nima veliko veljavnosti, ker ga neprenehoma požira
požrešno žrelo nemško.

Na vresničenje teh namer poljskih je delovala tudi preku-
cija poljska 1. 1863, ktera pa neimaje zadostnih pomočkov je do¬
segla dosti manjših nasledkov, nego povstanje 1. 1831 in brž p°'
tlačena je prinesla veliko izgubo narodu Poljskemu in je na novo
izruvalo globoko rano poljskoruskega spora ravno v to dobo, ko
je bila trdna nada, da se ta rana zaceli, in da oba slovanska na-

121

roda Poljaki in Rusi podasta konečno roke k pomirjenju ne le v
svojo lastno korist ampak celega Slovanstva.

Bili so sicer med samimi Poljaki od pada Poljskega kraljev-
stva noter do dandanas možje, kteri se niso dali zgrabiti od na
hipnih antipatij in so dalje v bodočnost gledali, ker so dobro
sprevideli nevarnost grozečo Poljskemu narodu, ako bi ostal na
cesti trdovratnega zanikavanja k dejanskim dogodbam. Spoznavši
da ne gre z vspehom podvzeti boj z tremi sovražniki, so si gle¬
dali nakloniti vsaj jednega in sicer naj močnejšega in vrh tega še
sorodnega — Rusko.  Ta misel nagnjenosti naroda Poljskega k
Ruskemu je pridobivala med Poljaki vedno več tal, imenoma po
padu Napoleonovem.

Tudi ti Poljaki so razumevali pod „Poljskem vsakako celo
nekdajno Poljsko čemur pa se ni čuditi, ako premislimo, da so
za onih dob jedino odločujoči stani v deželah litevskih in južno
ruskih, plemstvo, inteligencija in t. d. bili še izključivo poljski,
in da so te dežele celo pri Rusih tako rekoč kot poljske veljale.
Sam cesar Aleksander I. je hotel obnoviti celo nekdajno poljsko
državo in postati jeni ustavni kralj , proti čemur je krepko stopil
na noge historik Karamzin  (1. 1818), dokazujoč, da Aleksander,
čeravno samoviadar, nima vendar pravice razdrobiti Rusko. V po¬
dobnem smislu je odgovoril tudi cesar Nikolaj poljskemu poslancu
grofu Jezierskemu pred samo prekucijo (26. jan. 1830) odločno
zavrgli tirjatve poljske za pridruženje „zabranih zemi“ >  k Poljskemu.
Celoto dežele Ruske je branil tudi veči del ruskih zarotnikov
proti nameram Poljakov v pogajanju z zarotniki poljskimi (na
koncu vladanja Aleksandra I.), in le Pestel in Bestužev sta se
zlagala z Poljaki.

Zmagovavni zavezniki, Rusko, Avstrija in Prusko so namemb
stvaritev Napoleonovo, veliko knještvo Varšavsko, med seboj razde
liti (z pogodbo v Reichenbachu 27. junija 1813). Poljaki zvedevši
za to nevarnost, so na vso moč prosili cesarja Aleksandra, naj bi
ostali združeni pod njegovim žezlom; naj tukaj vlada po svoji
volji, ali naj le zabrani, da veliko knještvo.n e pride.por.
gospodstvo nemško: vsaj so pr e Poljaki in Rusi na¬
rod soroden.  Te prošnje je prednesel Aleksandru Szaniawski v
Preiburgu in Czartoryjski jih je podpiral na vse moči.

Takrat je vstopil tudi žlahtni domoljub poljski Stanislav
ktaszic  v pospešitev zveze Poljakov z Rusi, ktero misel je že
od davna gojil in vtrjeval slasti za ponemčujoče vlade pruske v
^elikopoljski in Mazoviji, in ktero je branil tudi 1. 1813 — 1814.
8pasenje in bodočnost Poljskega je videl le v zvezi z Ruskim pod
krili j ego ve moči — v vstvarjenju skupne slovanske dr-
žave  pod žeslom Ruskega cesarja, v kteri bi svojega časa Poljsko
po osveti in razvitku zavzelo prednje mesto. To misel je razširje-
yal po Dunajskem kongresu z besedo in pismom. Iz zgodovine
izvajaje sorodnost obeh narodov je zagovarjal zvezo Poljskega z
Ruskim, z ohranitvijo lastne ustave in samouprave. „Združite se

122

z Ruskim in izobražujte se" je klical rojakom. (O rownowadže
polityčnej Europy, Ostatnie moje do spolrodak6w
slowa), Kožmianu pa prašajočemu na kaj vlada izdava milione
na olepšanje Varšave, je odgovoril te imenitne in pomenljive be¬
sede: „Aii ne razumeš pomen Varšave pod žezlom Ruskim. To

mesto je po svojem položaju zemljepisnem in političnem odločeno
biti tretje in more biti celo glavno mesto velikega pod jednim žezlom
združenega roda slovanskega.  Evropa ni marala Poljake za
zaveznike, imela je bode vtelešene v Slovanstvo za gospode. Zdru¬
žujmo se z Ruskim in izobražujmo se, jemljimo od njega moč,
ono naj pa jemlje od nas omiko. Te naglede je gojil Staszič noter
do smrti (t 1826) in z nevoljo je gledal na sirečo se opozicijo
proti vladi ruski. „Se ni vgasnil v njih duh anai-hiški, je rekel k
Kožmianu v jedni burni seji zborove komisije. „Videl bodeš oni
še enkrat pogubijo Poljsko."

Velika škoda naroda Poljskega je bila, da takrat Rusko ne
maraje za tirjatve Poljakov, si ni vzelo celega velikega knještva
Varšavskega, pustivše Poznanj sko Prusom in ga je tako izdalo
naglemu ponemčevanju; ta škoda je tim bolj občutljiva , ker je
cesar Aleksander ne jedenkrat ustno in pismeno (1815) povdarjal
slovanski izvir obeh  združenih narodov, Poljskega in Ru¬
skega.

Ta slovanska zavest med Poljaki in Rusi se ni dala vkljub
vsi kislosti in nevolji — kakor že za vekov minulih, tako tudi
poznejših, iztrebiti. V literaturi je ta ideja zastopana po Lindeju,
Surowieckem, Staszicu, Rakorvieckem, Chodakovvskem in po drugih
in našla si je tudi pot v življenje praktično, politično. Med tajnimi
društvi, ktera so na Poljskem vstajala že na koncu XVIII. stol.
obilnejše pa po padu Napoleonovem, je zanimiva prawdziwa
masonerya rzeezy pospolitčj,  vstanovljeno 1. 1782 od mla¬
dega plemenitaša Rowackega na Volinu; med tremi višjimi stop¬
njami je „wolny Slawianin",  „rowni bracia" in „župany pro-
mieniste"; to društvo je imelo čisto demokratično namero in zares
vseslovansko; Nemci in Židi so bili iz njega izključeni. Tajna
društva- poljska so stopila na koncu vladanja Aleksandra I. v spo-
razumljenje z tajnimi društvi ruskimi. Ko je Krzyžanowski, ud
središnega odbora Varšavskega, se pogajal' 1. 1823 v Kijevu z
ruskimi voditelji zarote, rekel je mu Bestužev-  Rj  umi  n:  „(3as
je, da se nehajo sovražiti Poljaki in Rusi; korist obeh narodov je
taista; društvo rusko vse stori, česar je potreba za iztrebljenje
delečega je sovraštva."

Da Pestel in Bestužev sta pripoznavala Poljakom Poljsko v
nekdajnih jegovih mejah proti volji večine ruskih zarotnikov, kteri
so kakor Karamzin branili celoto države Ruske in so puščali Po¬
ljakom le Litvo.

__ Zavest slovanska se je pokazala tudi na samem početku pre-
kucije 1. 1830—1831 vkljub vsemu sovraštvu in razkačenosti. V
manifestu oglašajo Poljaki, da niso k povstanju prisiljeni od no-

123

benega sovraštva proti Rusom, kteri so kakor mi „v e 1 i k narod
plemena slovanskega",  in podobno pravi tudi Skrzynecki v
manifestu na Litvine, da „nismo zgrabili za orožje proti narodu
Ruskemu, narodu velikemu in žlahtnemu jednegaznami ple¬
mena." In ko je po nesrečnem tem povstanju staro sovraštvo med
obema tema narodoma slovanskima doseglo naj višo mero, in ko
je emigracija Poljska hujskala celo Evropo proti Ruskemu: celo
za teh dob (1832) začinja naroden poljski odbor , kterega pred¬
sednik je bil Lelewel, adreso na narod Ruski z temile besedami:
„Rusi naši bratje,  zovemo vas brate, ker ste kakor mi
sini velike rodbine slovanske.*)

Ta zavest slovanka je ostala tudi naprej med samo emigra¬
cijo poljsko, pojavlja se ne jedenkrat v njenih spisih (či tanje
M i c k i e w i c z a o Slovanih) in tudi za naših dob ne nahaja pri
nji žalosten uk o neslovanskem izviru Rusov, kakor pravijo, ta¬
tarskem vseobčne obljubljenosti: sin slavnega Mickievvicza Vla¬
dislav, izdajaje 1. 1866 čitanja očeta o Slovanih (Les Slaves,
histoire et literature des nations Polonaise, Boheme,
Serbe, et Russe, Pariš  1866, 3 vols et 2 vols)  ostro od¬
bija nepremišljene naglede Duchinskega in jegovih tovaršev polj *
skih in francoskih.

V deželah poljskih ie nahajala ideja slovanska slasti med
pruskimi Poljaki  vedno veče obljubljenosti. Ti Poljaki so v
ravno tem stanu, v kterem so bili pred veki jihovi poginili brati
baltiški Bodrici in Lutici. Gine živelj poljski ne le v gornjem
Šleskem in v obeh provincijah Pruskih (West & Ost Preussen),

—■ v kterih deželah že od stoletij sem pruskih se omejuje le na
prosto ljudstvo vrh tega že silno ponemčeno, - ampak tudi v

*) Takrat za dobe poljskega povstanja 1. 1831 je zložil tudi Pu¬
škin zuano pesem Kletvenikom (obrekovavcem) Ruskega. Odbija tukaj
pesnik vse vtikovanje tujcev v ta boj, kteri je starodavni

„Spor Slavjan meždu soboju,

Domašnij staryj spor, už vzvešennyj sudboju,

Vopros, kotorago, ne razrešite vy.“

„Vam neponjatna, vam čužda

Sija semejnaja vražda.“

Takrat (i. 1831) tudi Chomjakov v odi preklinja ta krvavi boj in
prepir slovanskih „odnoplemenikov" in jegovega vzrokovavca,

„čej glas

Protiv Slavjan Slavjanskim bratjam
Meči vručil v prestupnyi čas!“

124

Poznanskem, kder pruska vlada imenoma od 1. 1831 izpeljuje po-
nemčevavni sistem v polni meri. Cela zemljevina poljska v Pru¬
skem od meje Krakovske noter za jezero Nebolsko v Vzhodnjih
Prusih je že pomešano od požrešnega življa nemškega vedno dalje
na vzhod stopajočega. )

Poljaki pruski se tukaj zastoju zoperstavljajo temu ponem¬
čevanju, ker nimajo dosti moči niti moralnih niti materialnih (glej
nesrečne poskuse revolučne v Poznanskem 1. 1846 in 1848), da
bi zajezili ta popolnoma prirojeni proces, kteremu slasti vlada se-
dajne nemške zvezane države nikdar zavir uarejala ne bode.

Mnogi pruski Poljaki videči neizogibnost so se poprijeli
srčno vzajemnosti slovanske. Tako Gizewiusz,  vzhodnopruski
Mazur, kteri je gorljivo branil stiskavanje narodnosti svoje, Libelt,
Moraczevvski, oba člana slovanskega shoda v Pragi 1. 1848, in dr.

Poznanski Poljaki so se ozirali slasti v petdesetih letih na
sosednje kraljevstvo Poljsko, kder je živelj poljski jedino med
vsemi deželami Poljskimi bil gospodujoč in slasti za Aleksandra
II. se je znatno okrepil. Zanimiva je posveta, ktero je Poznanski
grof Titus Dzialynski izvirno bil položil na čelo svojega izdanja
Zrzddlopisma do dziejow unii korony Poljskičj i W.
X. Litewskiego  1569. (Poznan 1856 3. č. potem pa jo jo sopet
vzel nazaj). Dzialinski posvečuje to delo Aleksandru  II., ce¬
sarju Ruskemu, kralju Poljskemu in velikemu knjezu Litevskemu,
pokazuje na zjedinjenje Poljskega in Litve, ktero je pod Grttn-
vvaldom (1410) znalo na dolga leta zadržati pohod tega
plemena pogubnega narodom slovanskim,  ktero je
podjedaje podlage bitja našega ne po orožju, ampak po zvijači
in prevari povsodi iz rodnega gnjezda iztiščalo stare jegove last¬
nike, omenja da ga bodo svetovavci in sosedi jegovi odvračali od
vzgleda Jagajlovcev in strica jegovega 5  ne morejo pre „Tvoji so¬
sedi vošiti Tebi slave, kakoršne sami ne iščejo in ktera bi težnje
in nade vseh narodov slovanskih k Tebi  jedinemu obrnila.
Vhakako so se v čelo bili pred Tvojim očetom, ali nekdaj so se
tudi nam globoko priklanjali prej nego so nas raztrgali. — Naj
močnejši vladar narodov slovanskih,  preziraj lakomne, za-
vidne, in nečimurne, naj bode obnovljenje in ne pogubljenje cilj
Tvojih blagosrčnih teženj .' 1

Tudi v deželah Poljskih podložnih Ruskemu se je našlo ne
koliko možev, kteri so videči brezvspešnost oboroženega povstanja
proti Rusom in hladnokrvnost ostale Evrope k zadevam poljskim,
nastopili cesto Staszica in so oznanjevali rojakom svojim pridru-
ženje naroda Poljskega k Rusom ko jedino rešitev. 'Gorljivo je

*) v  Šlezskem je bilo 1.1861 le 719.365 Poljakov med 3,390.395
prebivavci, v obeh Pruskih 690.441 Poljakov med 2,866.866 prcbivavci,
v Poznanskem 801.366 Poljakov med 1,485.550 prebivavci.

zastopal to idejo zimena grof Adam Gurowski  na način pri
Poljakih nenavaden: pravi namreč sam, da je glas jegov za ta
čas glas kličočega v puščavi. Gurowski vidi v Ruskem „jedi¬
nega in samostalnega zastopnika slovanskega roda, sedež Slovan¬
stva, ktero gre jemu, ktero ima jedino v njem bodočnost in izpolni
svojo nalogo biti posrednik med Evropo in Azijo"; in nagovarja
svoje rojake, da bi pustivši prazne svoje nade in sanjarije o vsta-
novitvi celega nekdajnega Poljskega, telesa namreč nepriklicavno
že pogubljenega, po vzgledu drugih Slovanov se držali odločno
načela slovanskega, vtelešenem v Ruskem, in da bi mu služili v
ti ogromni državi in pripomagali k njenemu razcvetu. (La civi-
lisation  et  1 a R u s s i e 1840, Pensčes sur 1’ avenir des
Polonais  1841, Le Panslavisme  1848).

V ravno tem smislu se je izrekel tudi markiz Aleksander
Wielopolj  ski  po groznem povstanju selskega ljudstva v Gali¬
ciji proti plemstvu (1846).

V listu na knjeza Metternicha (L e ttr e d’ un gentilhomme
polonaise sur les massacres de Gallicie)  kolikor naj

-a-- i • i* ••• • 1

proti Jemcem in proti Avstriji", in z nedalekim maščevavcem,
kterega vojske in ohrane so si prosili Krakovčani in „kteremu
hode dano, da bi združil razdrobljene ude narodov slovanskih,
kteri pomnoženi tudi po poljskih rodili bodo ogromni material nove
stavbe." Z železno sicer strogostjo teži Rusko na Poljsko ali „del
naših starih redov nahaja milosti pred njim ko ostanek narod¬
nosti slovanske.  — Vse meri na to, da bi nastala zmena
razmer Poljakov proti Rusom; nova bodočnost se pripravuje. Mo¬
ramo se je tedaj vdeležiti. Na mesto te nevredjene in dobrodružne
ceste, po kteri dan današnji hodimo, moramo smelo in odločno,
naj nam srce tudi krvavi, postaviti ravnanje zdravo in po dogod-
hah odkazano. Mesto da bi se slabili z moledvanjem ktere-
re gakoli postavljcnja  od zapada, moramo vračajoči se k
s ebi samim stvariti si svojo bodočnost v končinah protivnih in
sebi krčiti cesto v samo notrajnost te nezmerne države. Vedno
bolj in bolj slabi učiniti sebe gospode svoje osode ko političnega
telesa, ko države, moremo najti novo osodo ko člani tega

naroda.

„Mnogokrat v dolgovekem boju so se borili med seboj življi
h temu poklicani, da bi se vzajemno dopolnovali, mirili in menili,
ln  tako se druže našli skupno osodo. Ako bi tega ne bilo med
°bema narodoma slovanskima, razsrdjenima še zdaj v bratomor¬
nem boju,  nič bi ne pomagale tujcu zvite okrutnosti, da bi ne
bil pospešen dan jihovega poznanja in vzbujena bi bila med nji-
jedinost slovanska, in to občutivša bi mogla po¬
pustiti medsobno sovraštvo.  Tudi Rusko bi pridobilo mnogo
PO pridruženju poljskega življa; rešivši se mrzlice, v kteri ga

126

vzdržava neprestali upor Poljakov, moglo bi se na vnoter tudi z
pomočjo Poljakov vtrjevati in razcvitati.

Pa bi naša slovanska združba  morda bogatejše in
lepše se vzdignila, nego vsaka izmed teh sedaj razcepljenih na¬
rodnosti , ktere bi v sebi se zjedinile. Konečno bi nam država
pridobila vpliv na vse dežele obivane od naših bratov,
in z tem bi tudi novo veljavo dobili na ostale narode
slovanske na jugu in zapadu.  Plemstvo poljsko pojde brez
dvombe rajše z Rusi na čelu slovanske civilisacije mlade, silne in
polne bodočnosti . nego da bi se na stran porivana, zaničevana,
sovražena, žaljena vlekla za vašo minulo, težavno in domišljeno
eivilisacijo.

„Ali je se daleč oni dan,  ko bo plemstvo poljsko, decimo-
vano, vedoče z seboj ostanke naroda, ki jih ima še za seboj,
ponosno vendar molčanje nakladaj e svojemu tolčečemu srcu,
moglo reči cesarju Ruskemu: „Prihajamo se vzdat Vam ko
naj velikomislnejšemu neprejatelju. Bili smo vaši dosedaj ko sužnji
z vojsko, grožnjami in nič nismo porajtali naše prisiljene prisege;
sedaj pa dobite do nas nove pravice. Združevaje od sedaj svojo
osoilo z osodo Vaše države izročujemo se Vam ko ljudje
svobodni, kteri imajo moškost se pripoznati za premagane; činimo
to tako iz svoje lastne volje, brez okazalosti in brez skritih misli
iz srca in iz prepričanja. Postanite tedaj sedaj, kar ste bili do¬
sedaj proti naši volji, naš gospod po volji božji, kterega razsodbi
razglašeni v osodi našega naroda se podvrzujemo. — Imamo pa
to jedino prošnjo: Ne puščajte brez kazni hudodelstva izvršenega od
tujca na naših bratih v Galiciji, in v njih preliti krvi ne pozabite
krvi slovanske,  ktera kliče za maščevanje.*)

V smislu tega lista je Wielopoljski tudi ravnal in gledal
imenoma na cesarja Aleksandra II. delovati v ti nameri z listom
iz 1. 1857, in potem 1. 1860 z spominja vredno spomenico na
lcnjeza Gorčakova, predloženo cesarju. Wielopoljski, kteri vidi
blagostanje Poljskega le v združenju z Ruskim in tega si tudi
„želi“ dotikaje se medsobnega sovraštva naroda Poljskega in Ru¬
skega izreka nado, da se ti trpki občutki kmalu umeknejo občut¬
kom prijateljskim, početek mora storiti Rusko in prednik jegov
vlada kakor gospodujoči narod. Pokazuje pa na takratne burne
dobe v Italiji in Avstriji, na vladajoče načelo nai’odnosti in na
koristi, ktere bi prišle iz tega, ako bi Rusko samo znova vredilo
Poljsko in naredilo tako prijateljsko državo sosedno z Ruskim
združeno.

*) Z političnim panslavizmom, z združenjem Poljakov in Rusov
pod skupno zastavo slovansko, grozi tudi grof Valer. Krasinski Pan-
slavisem and Gevmanism,  London 1848) posebno Nemcem, ako
ne bodo na pomoč obrani države Poljske. „Ako bi bili v stanu nas vni-
čiti ko Poljake, maščujemo se ko Slovani.' 1

127

To združenje je obema nujno potrebno imenoma proti
.,skupnemu sovražniku Nemcem", kteri so v resnici močni
in grozni sovražnik, tako, da jim le z združenimi močmi naspro¬
tovati moremo. Razdeljeni in v sovraštvu med seboj jim
moramo podleči. A k o se vzajemno slabimo, izgubimo
mi, in Nemci dobijo. Nemci so večen in jedin vzrok
vse nesložnosti in politika jiliova proti nam je stalno
taista in prinaša vedno jim j edin im dobiček. Le od
Nemcev je bilo Rusko k temu napeljano, pa le Nemci imajo do¬
biček. Dobili so z tim kos slovanske dežele k svojim naselbinam,
in to naselovanje vršijo v tako grozni meri, da bodo dežele polj¬
ske, ako bodo še 15—20 let pod pruskim gospodstvom, popolnoma
ponemčene."

Dalje pokazuje Wielopoljski na znani oni gon Nemcev na
vzhod, rivajočih se že v Rusko. „Koliko slovanskih dežel je že
padlo ko žrtva nemške požiravosti in so postale nemška zemljišča?
To osodo bi pripravili Nemci tudi nam za predprostirano žlahtno
namero razširjevanja omike na vzhod. Ta omika deluje na nas
kakor pravi strup, in za to bi se želel zveste zveze z Ruskim in
sem prepričan, da nagon sebe obraniti, kterega je Bog v vsako
bitje vložil, tudi Rusko in Poljsko primora k temu združenju.
Sovraštvo obeh narodov je obema na škodo."

„Složnost in ljubezen med Ruskim in Poljskim je moja naj
vročejša želja. Na nji spočiva prava velikost, moč in slava obeh
narodov. Ako se pa ta želja mojega srca ne bode ispolnila, pa
gorje nam, gorje Ruskemu! Nemci veselja zavriskajo
m z zmagovavnim kričem in drznejši koračijo proti
vzhodu!"

Besede Wielopoljskega niso ostale brez vspeka. Ruska vlada
je resnično poskusila vresničiti pomnjenje oben narodov Slovan¬
skih, Poljakov in Rusov.

Wielopoljski vstopivši 1. 1861 v rusko službo (naj prej ko
minister nauka v kraljevstvu Poljskem, potem ko jegovi civiljni
namestnik) je začel vpeljavah ideje svoje tudi v praktično živ¬
ljenje, na vse moči glede na to, kako bi se propast med Poljaki
'n Rusi kmalu zacelila. Z veseljem je bil v tem podpiran od no¬
vega namestnika kraljevstva Poljskega, brata cesarjevega, ve¬
likega knjeza Konstantina,  privrženca Slovanstva. CJniversiteta
Varšavskega je bila na novo vrejena, poklicani so bili tje mnogi
Poljski profesorji iz Poznanskega in dr., prepuščeno je bilo široko
mesto slovanskim študijam vobče. Dr. K vet je žačel tu čitanje o
jeziku in literaturi češki z naj večim vdeleževanjem Poljakov;
sočutje med Čehi in Poljaki je pridobivalo neobičajno toploto,
sam Wielopoljski ga je delil v polni meri, in po njegovih priza¬
devali je bilo dano v Varšavi narojenemu sinu velikega knjeza
Konstantina pri krstu ime Vaclav.

Zdelo seje, da kraljevstvo Poljsko  (kongresovo) po¬
stane konečno jedro naroda Poljskega pomirjenega z narodom Ru-

128

skim, da konečno stopijo v življenje stari zapisi in besede nek-
dajnih dob carjev Borisa, Mihaela in Alekseja, da bi oba naroda
živela v večni nerazdelni ljubezni in prijazni, kakor ljudje jedne
vere kristjanske, jednega jezika in naroda Slovanskega."

Z nesrečno in nepremišljeno prekucijo 1. 1863 so bile vse te
krasne nade žalostno pogrebene, stara zijoča propast med Poljaki
in Rusi se je sopet znova razrila tim močnejše in strašnejše, ali le
na čas ali za vedno — to razloči bodočnost.

Z to prekucijo je bilo razdraženo javno mnenje v Rusih v
veliki meri: sprevideli so Rusi, da Poljakom podani pogoji (ob-

mejenje Poljskega naroda v Ruskem na kraljevstvo Poljsko) ni¬
kakor ne zadostujejo, da prizadeve jihove merijo sopet, kakor 1.
1831, na obnovljenje celega nekdajnega Poljskega, na gospodo¬
vanje življa poljskega nad življem ruskim (malo- in beloruskim),
nad deželami, kterih se Rusko nikdar odreči ne sme.

Razkačenost ta je v krogih ruskih vedno veča postajala,
skoraj vsi ruski časopisi so se izrekli proti Poljakom, in so ostro
in strastno postopali proti njim, odločno so odbijali jihove tirjatve
in jihovo seganje na celoto države Ruske, Kijevske in Moskevske.
Poljaki so sopet klicali nebo in peklo na pomoč proti „vzhodnim
barbarom", kteri pre grozijo pogubo evropski izobraženosti in
proti kterim mora Evropa znova vstanoviti celo nekdajno Poljsko
ko ograjo pre izobraženosti proti vzhodnemu barbarstvu. Razdra¬
ženost ta med Poljaki in Rusi traja še dan danas neprestalo oživ-
ljano ne le od Poljakov poznanskih, galiških in emigrantov, am¬
pak tudi od Rusov samih: kakor z jedne strani Poljaki na vse
moči skušajo Rusom škodovati, razkričuje jih po celi Evropi ko
barbare, da celo za Mongole, tako sopet z druge strani mnogi ča¬
sopisi ruski nočejo čuti imena Poljakov, prepoveduje jim — ako-
ravno so državljani cesarstva Ruskega — vlada ruska v zahodnih
gubernijah pridobivati posestva, da celo govoriti poljsko, začenja
poruščevati tudi kraljevstvo Poljsko, kterega lastno postavljenje v
cesarstvu Ruskem je že zrušeno. Pri tako razburjeni strastnosti ne naj¬
dejo besede mirnejših strank pri obeh narodih nobenega ali ma¬
lega oglasa, da tolmačijo se še v zlo podavajoče pogosto le povod
k praznemu sumničenju in obrekovanju jihovih govornikov.

Ne ostaja tedaj drugega nego čakati dob daljših, da se ta
raznetjena razdraženost po nekoliko utisi in vstopi hladnejšemu
pretresovanju spora poljskoruskega, dokler da obe stranki posta¬
nete pristopnejši važnim besedam.

Izmed številnih ruskih glasov o poljskem vprašanju za in
proti je tu dolžno omeniti glavno gorljivega prijatelja Slovanstva,
Mihaela Pogodina,  kteri od 1. 1831 sem noter do današnjega
dne ne preneha se pečati z tem prašanjem ne le za Rusko ampak
za celo Slovanstvo jako važno. *) Pogodin ko pravi Slovan in

*) Zbirko razprav in premišljevanj o poljskem vprašanju iz leta
1831 1867 je izdal Pogodin nedavno: Poljskoj vopros  (Moskva

129

Slavjanofil prazen vsega sovraštva do sorodnega naroda Poljskega,
javlja od davna — kakor sam pravi — ^spoštovanje k poljskim
čednostim in gorečo prijazen k Poljakom, k najizvrstnejšemu slo¬
vanskemu rodu, jednemu, izmed prednjih udov celega slovanskega
društva, ktero je bilo zaljubljeno sanjanje mojega mladega časa."
L. 1839 v sporočilu, ktero je bil podal ministru osvete o stanju
zapadnega Slovanstva, odločno pritiska na to, da bi Rusko ne le
prenehalo od vsakega utiskovanja poljskega življa v kraljevstvu
Poljskem, ampak da bi ga na vse moči podpiralo, ker bi potem
moglo delovati tudi na ostale narode slovanske in moglo bi biti
jako važno v bodočih mogočih razmerah Ruskega k Slovanstvu.“

Poljsko t. j. dežele čisto poljske, v mejah jezika Poljskega,
tedaj glavno kraljevstvo kongresovo, — združeno z Ruskim na
podlagi skupnega vladarja, sicer pa popolnoma samoupravno, je
jedina rešitev naroda Poljskega pred grozečim ponemčevanjem :
to je nagled, kterega Pogodin od samega 1. 1831 noter do da¬
našnjega dne neprestano zastopa zlagaj e se tukaj kakor je videti
čudno z Wielopoljskim. Zraven pokazuje tudi na imenitnost takega
Poljskega pomirjenega z Ruskim ne le v oziru na Rusko samo
ampak tudi na ostalo Slovanstvo; ne skriva nevarnosti, ktera bi
Ruskemu v slučaju evropske vojske nastala iz neprestane rane
na zapadnih mejah, ker sovražno Poljsko bi bilo prednji vojščak
evropske zveze proti Ruskemu. — ,,Združeno Poljsko in Rusko
~-.t° je pomoč nepremagateljna v Evropi. Te se bojijo vsi prija¬
telji in neprijatelji vaši in naši!“ Za prvi pogoj pomirjenja Polja¬
kov in Rusov ima Pogodin vsakako tukaj to, da bi se Poljaki
odrekli svojih tirjatev na zapadne gubernije, kterih Rusko nika¬
kor oddati ne more in ne sme, in predlaga, naj bi poljsko plem¬
stvo tam naseljeno bodi si postalo rusko ali pa naj bi zamenilo
svoja posestva za posestva v kraljevstvu Poljskem.

Z temi nagledi o razmeri Poljskega in Ruskega strogega
monarhista Pogodina se zlaga tudi ruski socialistični demokrat,
Aleksander Herce  n. Tudi Hercen želč in hotč iz cele duše
r| u vsak način svobodo Poljskemu svetuje Poljakom , naj bi v
svojo lastno korist in v korist celega Slovanstva ostali v združbi

1 868 str. VIII., 240), in sicer v porabo zapadnih Evropčanov, in konečno
tudi Rusov samih, kteri se hočejo poučiti v tem vprašanju. Z nagledi o
Poljskem vprašanju zlaga se tudi drugi Slavjanofil, Hilferding (V čem
'skat' razrešenija poljskemu voprosu,  1863 in drugod).

L. 1842—1843 se je poskusil Petar Dubrovsky  z izdavanjem rusko-
Poljskega časopisa Dennica-Jutrzenka  v Varšavi posrečenega litera¬
turi vseh Slovanov približevati Poljake in Ruse na podlagi slovanski;
'Jobro bi bilo, da bi ta poskus se ponovil tudi zdaj.

Slovanstvo.

9

130

z svobodno Rusijo; prašanje o zapadnih gubernijah pušča odprto
in prepušča jegovo rešitev samemu narodu Maloruskemu.*)

Ali nastopi konečno kako pomirjenje med Poljaki in Rusi
na podlagah mogočih, ktere bi obe sovražni stranki dobrovoljno
z izločenjem vsakojake grobe sile — prijeli: za ta čas reči ne

moremo.

Po našem mnenju imajo v rešitvi tega imenitnega prašanja
ako pripustimo mogočnost rešitve po poti mirni  ne pa po
poti oborožene moči — prvi glas  Rus  in  i (Malorusi in Belo¬
rusi), narod, kteri prebiva od prastarih dob v deželah, in o kterem
je prav za prav spor med Poljaki in Rusi, „od Podolja, Volini
in Voloch skupaj noter do samega Vilna in Smolenska'', (kakor

5  ra vi Chmelnicki v universalu na narod Ruski 1. 1648), po številu
— 10 mil. duš. Ta narod ni nikdar poljsko ali popoljščeno plem¬
stvo med njim naseljeno, tim manje pa drugi Poljaki k temu pra¬
vice ncimajoči — naj po vseobčnem glasovanju  odloči, kam
hoče spadati k Ruskemu ali Poljskemu. Pokod moremo za ta čas
soditi, ne kloni se vendar niti ta narod niti jegovo razumništvo k
poljskim nameram o obnovljenju nekdajnega Poljskega in gleda
kakor zmirom tako tudi zdaj k bratom svojim Velikorusom. Ime
noma so to Malorusi,  kteri bi po pravici imeli razsoditi tako
imenovano prašanje poljsko, Ta rod ruski prebiva od pradavna
od južnih nižav Tater in Sana noter _ do Kavkaza (kozaki Črno
morski), od Pripeti in Šemi noter do Črnega morja, v številu 15
mil. duš na prostoru 12000r] milj ; tu okoli Kijeva, Vladimira,
Haliča, Črnigova, Perejaslave in dr. so živeli rodovi slovanski
(pozneje ruski) davno pred prihodom Varjagov „v demokraciji'*
vladali so knjezi Kij in Mal, in potem mnogobrojni knjezi iz roda
Rurikovega in konečno tudi Gediminovega; v Podnjeprovju je
vzrastla slavna Kozačina, delovali so hetmani Daškovič, Bajda,
Bogdanko, Sokajdačni, Hmelničenko, Dorošenko in dr.

Ljahi (Polaki) so se vzeli v teh deželah naj več ko nepri-
jatelji: tako že za Boljeslavov (Hrabrega in Smelega) pod Kije
vom,  često pa pod Haličem in Vladimerjem; Ljahi so vpeljali
tukaj plemeniške rede, odtujili narodu Ruskemu više stanove, po¬
tomke Rurikovičev in Gediminovičev in jihovih bojarov, Ljahi so
segli tudi na starodavno vero pravoslavno — kaj čuda, da narod
Ruski, pretrpevši mnogo od teh svojih „ljačkih“ gospodov, si je
ohranil o njih nemil spomin in da se hvaležno spominja svojih
Serpjakov, Nalivajkov, Mušketov, Kukuruzov, Hmelničenkov, Pe-
rebijnosov, Nečajev, Morozenkov, Palijev in drugih nasprotnikov
tega gospodstva in da neče sočuvstvovati z njihovimi nameri, od-

*) Razprave Rossija in Polij  a iz 1. 1859—1860. (Za pj at
lžt’, London 1860, č. I, str. 109—192). — Tudi Mazzini kliče v naj
novejšem listu (1. 1868) Poljake k solidarnosti slovanski.

131

bijdje po vzgledu svojih prednikov vsakojake tirjatve Ijaekega
plemstva na dežele ruske ko „tretke“ (cjačkv), klicdje Ljahom:
„Imejte vi svoju Polšču, a nam Ukrajina nehaj zostajetsja!“ To
stališče naroda Ruskega zaujemajo tudi vsi poglavitnejši zastopniki
(Kostomarov, Kulis, Bčlozerski in dr.) nikakor ne pripoznavdje
domišljenega historičnega prava in tirjatev Poljakov na dežele
ruske, ktere pre nimajo za naših dob nobenega pomena in so le
»divji strahovi" škodljivi narodu Ruskemu.

Ako le še to preudarimo, da so se gališki Rusini postavili
kolikor mogoče ostro proti Poljakom, tako se ne da domisliti, da
bi poljske težnje in nade o obnovljenju nekdajnega Poljskega se
kdaj oživotvorile. Rusini so in bodo vedno naj glavnejši zadržek
tega, kteri se ne da odstraniti. *)

Ako se pomirjenje med Poljaki in Rusi ne izteče po sreči,
grozi velika nevarnost celemu Slovanstvu vobče in Ruskemu na¬
rodu posebai. Nemški „gon na vzhod" traja od celega tisočletja
sem noter do današnjega dne in sicer v neizmerno pogubo
Slovanstva;  padlo je namreč jemu v žrtvo že veliko mnoštvo
dežel slovanskih, bodi že z silnim iztiskovanjem življa slovan¬
skega iz njih, bodi po njegovem ponemčenju; živelj nemški
imaje silno oporo v nemškem cesarstvu in v plemstvu baltiških
gubernij ruskih, tišči vedno dalje na vzhod v dežele poljske in
litevske, razširja se in vtemeljuje znova in žali Bog, z podporo
vladno, mnogobrojne naselbine celo v daljnih koncih ruskih.
Da oglašajo se za dob novejših celo glasi, da bi Nemci zdru-
živši se pod vodstvom pruskim nastopili po vzgledu nekdajnih
pruskih križarjev z vojsko tudi proti vzhodu in da bi se naj prej
polastili Poljskega, Žmudi in Baltiških provincij (Kaltner 1868).
Ta nevarnost ni ušla pozornosti ruskih domorodcev, in nedavno
je povzdignil Juri Samarin (Okraini Rossii  1868) svarivni
glas v ti reči klicaje na svoje rojake: „Kdor ima ušesa k slišanju,
ta naj sliši!“

Ako li spor poljskoruski še na dalje traja, mora razdraženost
Poljakov toliko stopnjo doseči, da se v kaki politični konstelaciji
obrnejo celo na Nemce za pomoč.

„Slovani polabski, kteri so zaujemali nekdaj polovico sedaj ne
Dermanije, so bili razdrobljeni med seboj in so drugi druge z
yojsko sebi podjarmjevali. V teh bojih so klicali nemške sosede
m sovražnike svoje proti svojim bratom slovanskim na pomoč, in
tako podjarmljujoči drug drugega so drug za drugim prišli vsi v
sužnost in so poginili. Kdo je nam za to porok, da se to ne bode
Ponavljalo, ako nas ne poduči minulost in ljubezen bratovska?
Ako bode boj med Rusi in Poljaki še dalje trpel in ako ima biti
v  teh bojih boj o bivanje naroano, kdo je nam porok, da Poljaki

*)  Glej, v članku Rusko  (narod ruski).

9 *

132

o svojem času ne pokličejo Nemcev dospevših do svoje jedinosti
in k veliki moči vojaški proti Rusom na pomoč? In jaz vidim z
žalostjo naprej , da bode v takem boju sopet jeden velik rod slo¬
vanski tako ali tako pogubljen. Kam ima priti po tem potu dalje
Slovanstvo in naš velik poklic, kterega ima za omiko človečanstva
tako velik narod, ki zaujema polovico Evrope?"

Te važne besede nadahnjene vročega slovanskega čuta in v
resnici državniškega veleuma je izrekel dr. R i e g e r v Moskvi v
1. 1867, drzno razkrivši to neblago zadevo slovansko in pokazavsi
na njeno imenitnost. Da bi porajtali na ta češki glas  tudi Po¬
ljaki,  kterim je mar obraniti jihovo narodnost, in Rusi,  da bi
vsaj veljavniši inoži obeli narodov slovanskih pomislili na kako
pomirjenje!" Drugače gotovo zavriskajo Nemci v zmagovavnem
kriku in drznejše pokorakajo proti vzhodu."

So sicer med Poljaki jako mnogi — da mogoče je to trditi
v celem narodu Poljskem — kteri se nikakor nečejo odtujiti Slo¬
vanstvu , in z veseljem pripoznavajo idejo slovansko, da vidijo
celo v nji tudi svojo rešitev. Ali na jedni strani neustopno bra¬
neči svoje tirjatve na obnovljenje celega nekdajnega Poljskega
tudi z deželami litevsko-ruskimi, na drugi strani izločujoči velik
in močen narod Ruski, prvi narod slovanski iz razresenja pitanja
slovanskega: privajajo z takim ravnanjem vsekolike svoje težnje
slovanske ad absurdum, ali na smeh.

Po njihovem nagledu gre med narodi slovanskimi prvo mesto
narodu Poljskemu, kteri osvobodivši se ima stati nekako na čelu
vseh svobodnih narodov slovanskih. Taki poljski pan s lavi  s-
mus  je oznanjeval razun drugih tudi Adam Mickiewicz.

Drugi Poljaki, bodi si nepriznajoči Rusov za čiste Slovane
ali iz narodne mrzkosti je iz slovanskega programa svojega izlo¬
čujoči, oznanujejo zapadni panslavismus  t. j. idejo slovan¬
sko, se omejujočo na Poljake, Rusine in Čehe in po slučaju tudi
na Jugoslovane. Po njih ima država avstrijska  v zvezi z vele-
vlastimi zapadoevropskimi, imenoma z Francosko, ta zapadni pan¬
slavismus gojiti ko protivago proti panslavismu ruskemu, in ga v
prihodno dobo tudi oživotvoriti; prvi pogoj k temu je obnovljenje
nekdajnega Poljskega, naj je to tudi z vseobčno vojsko proti
Pruskemu in Ruskemu. Tako nasvetuje grof. Valer. Krasinski
(Panslavism and Germanism 1848), da bi cesarstvo Avstrijsko z
privoljenjem in z pomočjo zapadne Evrope vobče, ne le zadrža-
valo politično gibanje zapadnih Slovanov, ampak, da bi je na
vse moči podpiralo, da bi se tako napravila velika zvezna država
slovanska, ktera bi obsegala Poljake, Čehe in vobče Slovane v
Avstriji, kakor tudi Madjare in Rumune, vresničila bi vsaki deželi
naj popolnejši razvitek jene narodnosti, in bi vse združevala pod
jednim vladarjem; to pravijo je jedino sredstvo omejiti napravo
države ruskoslovanske. Podobno poziva znani poljski publicist
•Tulian Klaczko  (v strupeni razpravi: Kongres v Moskvi o

133

propaganda pansUvitov v časopisu Revue des deux
M o n d e s 1867) Avstrijo, naj bi iztiskana iz Nemškega in Laškega
iskala glavno podporo v življu slovanskem z pomočjo zapadne
Erope imenoma Francoskega in Angleškega, naj bi obnovila Polj¬
sko in pripoznala za svoj program: združenje treh koron,
Ogerske, Ceske in Poljske podjednim žezlom.  V po-
spešenje zapadnega panslavisma ko protivage proti ruskemu pan¬
slavizmu stopa tudi poljski historik Andrej Moraczewski
(Opis p i e r w s z e g o zjazdu  Slowians.ki.ego, Poznan
1848), kteri pa ko demokrat in republikan zametuje zjedinjenje
zapadnega Slavjanstva na podlagi monarhije Avstrijske, priporoča
vtemeljenje slovanskih republik. Zapadni panslavismus oznanuje
tudi historik in publicist Karol Hoffmanu (O panslawizmie
zachodnim  1868) obširno razpravljaje o v panslavismu pojavivšem
se tako mogočno za burij husitskih med Čehi in državo Poljsko-
litevsko. K tem ali podobnim idejam nagibajo se mnogi galiŠki
Poljaki, privrženci federacije, plemstvo (Lubomirski, Potočki, Bor-
kowski in dr.), posebno pa stranka'demokratična (Srnolka).

Kako se konečno vredi razmera Poljakov k vprašanju slo
vanskemu, se za ta čas še ne da naprej videti. Mi tukaj o ti reči
ne bodemo na bolj široko govorili.

Ostaja še, da omenimo še razmero in stališče, na kterem se
nahajajo ostali narodi slovanski imenoma Cehi v oziru k sporu
poljskoruskemu. Ne da se zatajiti, da je postavljenje drugih Slo¬
vanov v tem prašanju na mnogo strani kočljivo in težavno. Ni-
tnarno za gotovo in ne moremo imeti tako mrzkost in sovraštvo
niti proti Poljakom niti proti Rusom, čutimo k obema tema naro¬
doma slovanskima, ktera nikdar nista bila naša sovražnika, jednako
ljubezen in z žalostjo gledamo na ta bratomorni boj jihov, čegar
konca ne moremo videti k neizmerni izgubi vsega Slovanstva.
Sveta naša dolžnost je tedaj, ki smo od davna naj gorljivejši za¬
stopniki ideje slovanske vzajemnosti, da bi — nepristransko niti
Poljakom, niti Rusom — delovali na oba naroda slovanska v smislu
pomirljivem, obema kazaje na nevarnost, ktera grozi celemu Slo¬
vanstvu in da bi se varovali posebno napake, — kakoršne se je
del naroda češkega — deloma iz ljubezni k svobodi, deloma iz
popolne neznanosti razmer poijkoruskih , deloma zapeljan na čisto
poljsko stališče — zadolžil 1. 1863, brezozirno se postavivši na
stran povstalih Poljakov, in ne prejemajoč z dobro voljo svarivnih
glasov prednjih voditeljev svojih Palackega in Riegerja, „naj bi
spominjaj e se pred vsem na razmere in potrebe lastnega naroda,
we vdeležiti se teh strastljivosti, ampak sledili ta žalostni boj med
uarodi^ nam sorodnimi z objektivnostjo in nepristranostjo."

Že Mickiewicz je resnično omenil, da poljski in ruski pisatelj
z  nezaupnostjo gleda vzajemno na sebe, da pa z jednakim zaupa¬
njem se obračata k pisatelju češkemu. Prizadeva naša naj tedaj
bode, da bi se oba naroda Poljski in Ruski sebe vzajemno ne
uioreča in si nezaupajoča, obračala vedno več k nam z zaupanjem

134

in ljubeznijo in bi nas pripoznali ko mirivne sodnike v neblagi
svoji pravdi. Razsodbo bode nam gotovo narekovala stroga pra¬
vičnost in ljubezen, ktero gojimo k obema narodoma slovanskima,
potomcema Leha in Rusa, bajeslovnih bratov našega Slovena, če¬
škega Čeha, hrvaškega Meha in drugih.

S Slovanska ideja na Ruskem. Slovanski shod v
Moskvi  1. 1867.

„K Tebi jedinemu, o preveliki car, gleda veskolik narod
Slovanski. Ti o car si j e din nam od Boga dan, da bi zadunajskim
Slovanom pomagal." Tako kliče že ok. 1. 1665 Jugoslovan Križa¬
nič k čaru Alekseju.

Aleksej preveč obložen z bližnimi posli maloruskimi in no-
trajnimi še ni mogel se obrnoti k oddaljenim Jugoslovanom in je
pokazal nalogo svojim nastopnikom , kteri so pa v resnici iztrpno
korakali na poti pokazani jihovemu praočetu od Križaniča. Skupni
izvir slovanski in skupna vera pravoslavna Rusov in Jugoslovanov
zaujemajo imenitno mesto v vseh vojskah ruskoturških XVIII. sto¬
letja in 30 pripomogli konečno tudi k osvobodjenju dela naroda
Srbskega iz jarma turškega na začetku XIX. stol. (1804—1815).

Srbi bojujoči se za svoje osvobodjenje niso nikder drugod
našli sočutja in pomoči razun na Ruskem, kteremu je povstanje
srbsko vsakako tudi še iz drugih razlogov bilo povšec za njegove
vojske turške (1806—1812). Srbi so bili od Ruskega podpirani z
vojaki in z denarji; državni svetovavec Rodofinikin je pomagal
Črnemu Jurju pri vrejevanju osvobodjene dežele; Srbi so prisegali
»bojevati za isto vero z Rusi, častni križ in pravoslavnega ruskega
kralja", ruski general Ramenski poziva »hrabre Srbe, verne brate
in zaveznike" k boju proti skupnemu sovražniku. Srbe je zastopalo
Rusko, tudi pri pogajanju z Napoleonom zastran namenjenega raz-
deljenja Turškega (1808) govoreče v prospeh samostalnega kra-
ljevstva Srbskega; in v miru Bukareštskem (1812), kterega so mo¬
rali sklenoti zarad vpada Napoleonovega izpogodilo jim je popolno
amnestijo. Ko so pa Srbi od vseh zapuščeni sopet padli pod turško
premoč in so se oDrnili za pomoč na zbrane vladarje na kongresu
Dunajskem: tu je bilo sopet jedino Rusko, ktero jim vsaj ni od¬
reklo pomoči.

Z povstanjem Miloševim in zraven z posredovanjem Ruskega
(ktero se je tudi v pogodbi Akermanski 1826 in v miru Drino-
poljskem 1829 krepko potegnolo za Srbe) so Srbi dosegli konečno
svoje napolsamostalno knještvo, ktero, kakor nekdaj Rasa (Novi
razar), zibel obnovitelja Srbske, Štepana Nemanje, more postati
svojega časa jedro veče samostalne države Srbske.

135

Sočutje Srbov je ostalo odtod vedno na strani „jednoverne in
jedinoplemenine Rusije prirojene jihove braniteljke.*)

V tem sočutju Jugoslovanov k Ruskemu je imel svoj temeli
tudi ukaz cesarja Aleksandra I. dan poveljniku ruske podonavske
vojske Čiča go vu na pomlad L 1812, ko se je Avstrija zvezala z
Napoleonom proti Ruskemu. Cičagov se je imel poslužiti bojnega
duha slovanskih narodov na Srbskem, v Bosni. Dalmaciji, Hrva¬
škem, v Illiriji, celo na Ogerskem na korist rusko", vzbujati je k
povstanju proti Avstriji, in jim obljubovati samostalnost, vstanovi-
tev slovanske države  in t. d.

Na Ruskem samem — posebno zraven z oživljenjem študij
slavistiških in narodne zavesti, imenoma po vojskah francoskih —
seje  začela slovanska  zavest tudi širiti nekoliko v kroge sirje
in se je javila tudi med mnogobrojnimi tajnimi društvi, ktera sc>
nastala na Ruskem in Poljskem po padu Napoleonovem imenoma
med vojaki. Ta društva so merila navničenje absolutne monarhije
na Ruskem in na vpeljanje federačne republike na primer Zjedi-
njenih držav Severoamerikanskib. Glavni načelniki te na široko
razvejene zarote, ktere glavni odbori so bili v Petrogradu in
na jugu v Tul činu, so bili knjez Trubecki. Pestel, Bestužev-
Rjumin, Muravjev - Apostol, Rilejev. Leta 1823 se je vsta-
novilo tudi po prizadevanju Borisova društvo Slovansko
ali zjed injenih Slovanov,  namerjajoče navstanovljenje fede¬
rativne republike Slovanske,  ktera bi obsegala vse dežele
slovanske, Rusijo, Poljsko, Češko, Moravo, Srbsko, Hrvaško in pa
Ogersko in Rumunsko; to društvo je stopilo 1. 1824 v ožjo zvezo
* društvom Tulčinskim.

Ali namere ruskih zarotnikov se niso posrečile. Povstanje
vojske, vzbujeno v Petrogradu pri nastopljenju cesarja Nikolaja v
januarju 1825 po navodu zarotnikov („dekabristov“), je bilo žadu
Šeno 'in načelniki zarote so plačali svoje naklepe z glavami ali
Sibirjo. Nič manj ideje jihove se niso pozgubile; gojile so se na
skrivem na Ruskem samem še na dalje, očitno pa pri ruskih emi¬
grantih, imenoma od Hercena in Bakunina.  Hercen omenja
v svojih spisih pogosto slovanske federacije, mislč si jo ko socia
Hstični demokrat ko federativno republiko. Bakunin se je že na
slovanskem shodu v Pragi trudi! vpeljati ideje dekabristov, v
Praktično življenje akoravno brez vspeha; podal je tudi predlog
lederacije narodov slovanskih  z vsrednjo vlado (sovet slo¬
vanski), in je izdal sopet zarad tega na koncu 1. 1848 strasten
poziv na avstrijske Slovane.

Poleg teh meglenih naklepov ruskih prekucnikov je imela

*) Obširnejša razprava o razmerah Ruskega in Jugoslovanov vobče
je najti v „Časopisu Češkega museja pod naslovom: Uhry a vychodni
otazka.“  j869.

136

slovanska vzajemnost na Ruskem tudi nasledke bolj praktične in
pravim razmeram bolj primerne. Ruski Slavjanofili so gojili to
idejo vedno gorljivejše ne le v literaturi, ampak tudi na polju
pratičnem.

Nad vse se tu odlikuje Mihal Pogodin.  Ta goreči prijatelj
Slovanstva, vrnivši se iz potovanja po deželah Slovanskih na Ru¬
sko (1835, 1839, 1842) je podal ministru narodne osvete grofu
Uvarovu natančna sporočila o stanu Slovanstva, zimena avstrij¬
skega. V teh zanimivih sporočilih opisuje Pogodin na mnoge strani
žalostne razmere, politične in literarne, avstrijskih Slovanov —
sicer z barvami jako ostrimi — jihove vseslovanske prizadeve,
nasvetuje, naj bi se dela jihovih učenjakov iz Ruskega podpirala
tudi raaterjalno, in predlaga, da bi k širjenju znanosti o Slovanih
se podvzela različna učena dela znaka vseslovanskega, da bi se
sostavljale gramatike, slovarji, chrestomatije in t. d. vseslovanske,
da bi se vredile razmere knjigotržne, da bi bil vtemeljen časopis
vseslovanski, da bi se poklicavali na Rusko slovanski učenjaki,
pedagogi, in dr. Konečno pokazuje tudi na razmere Pruskega,
Francije in Anglije k Ruskemu, kakor tudi k mogočnosti, da bi
v primirljaju nemarnosti Ruskega k drugim Slovanom se te ve¬
le vlasti mogle poslužiti Slovanov za sovražne svoje naklepe proti
Ruskemu.

Pogodin je povzel tudi zbirke k materjalnemu podpiranju
slovanske vede; grof Uvarov je nakazal 10.000 rubljev (asign.)
na podporo del Safarikovih in Hanke (1838). Ko je 1. 1840 prišel
v Moskvo Ga j, zbrali so mu po trudu Pogodina in general guber¬
natorja knjeza Galicina, Chomjakova, Ševirjeva, Samarina, Aksa-
kova, Pavlova in dr. 17.500 rubljev (asign.) v podporo učenih del
in širjenja cirilice med Jugoslovani.

L. 1858 je bil v Moskvi po trudu mnogih prijateljev Slovan¬
stva (slasti grf. Uvarova, Samarina, Katkova, Koželjeva, Busla-
jeva, Bodjanskega, Chomjakova, Aksakova, Solovjeva, Pogodina,
Bachmetova in dr,) z privoljenjem vlade slovanski dobrodejni odbor
(slavjanskij blagotvoriteljnij komitet) vstanovljen, kteri bi drugim
Slovanom, zimena pravoslavnim Bolgarom in Srbom poskrbel de-
narstvene in druge podpore k izobraževanju, k vzdržavanju jihovih
cerkev, šol in t. d, Vdeleževanje tega odbora se je pomnožilo p°
prineskih v denarjih, knjigah in dr. od zasebnikov in od vladnih
krogov (naj novejše 1. 1868) tudi od ministra narodne osvete
Tolstega, so obilno prihajali tako, da so si mogle podati izdatne
podpore raznim jugoslovanskim podvzetjem, mladim Srbom in Bol¬
garom na Ruskem študujočim in t. d. Predsednik tega odbora je
sedaj Pogodin, tajnik prof. Nil Popov  goreči prijatelj in poznatelj
Slovanstva.

Nepričakovanih vspehov je dosegla ideja slovanske vzajem¬
nosti na Ruskem z prihodom mnogobrojnih gostov slovanskih v
Moskvo na ethnrografično razstavo  (v maju 1.1867). Ako-
ravno ta snid mnogih Slovanov zapadnih in južnih z Rusi ni bil

137

noben shod slovanskih poslancev in poverjenikov, kakor shod slo¬
vanski v Pragi 1. 1848, akoravno zbrani v Moskvi niso nastopali z
nobenimi positivnimi in formuliranimi nasveti, kteri bi se tikali vredbe
razmer celega Slovanstva: vendar je ta shod vsled srečavanja

raznih vzrokov in okolnosti veliko važnost in veljavnost politično
za celo Slovanstvo pridobil.

Pozvanje k vdeleževanju pri narodopisni razstavi Moskevski
na zapadne in južne Slovane je prišlo od Rusov samih: Lavrovski,
Lamanski, N. Popov, Rajevski in dr. so dali k temu povod. Na
tak način je bila podana priložnost in mogočost, da bi se zapadni
in južni Slovani soznanili na samem mestu z vsemi razmerami
naj večega in naj važnejšega pa malo znanega naroda Slovan¬
skega.

Z tem pa, da je med Slovani, kteri so to pozvanje sprejeli
in se podali na pot v Rusijo, bilo mnogo mož odlikajočih se v
krogu vede, literature in t. d. in vživajočih vseobčnega zaupanja
svojih narodov (Palacki, Rieger, Brauner, Erben, Hamernik, Su¬
botič, J. Safarik, Kovačevič, Pučič, Holevacki, Majar in dr.) je
dobil shod Moskevski posebno zanimivost. Učenjaki, literati, politiki,
umetniki, obrtniki in t. d. zapade- in jugoslovanski so se tako
srečali osebno z odličnimi Rusi, so se spoznali, se zmenili vza¬
jemno svoje naglede in težnje. Slovanska vzajemnost sc je
tu znašla na resničnih praktičnih tleh.

Slovanski gosti so bili po celi Rusiji sprejemani z naj večo
slavo in prisrčnostjo in sicer od vseh stanov od naj viših do naj
nizih. V mnogobrojnih govorih, — ktere so govorili pri različnih
priložnostih od samih mej kraljevstva Poljskega noter do Moskve
iraenitnejši gosti slovanski in jihovi pogostovavci ruski (pokazuje-
mo tukaj glavno na govore Riegerja, Braunerja, min. Tolstega,
Lamanskega, Majkova, Solovjeva, Or. Millerja), — v teh govorih
stopa ideja slovanske vzajemnosti  v takovi sili in mogoč¬
nosti na dan, v kakoršni se nikdo ni nadjal, nadjati ni mogel. Ru¬
ski narod sprejemaje z slavo in navdušenjem svoje slovanske goste,
8vo j e  »rodne brate"  (kakor jih je imenoval sam cesar Alek¬
sander) , je dal naznanje nehlinjeno in vroče svoje sočutje, ktero
una k ostalim Slovanom zapadnim in južnim.

Po shodu Moskevskem se je znamenito povzdignila slovanska
yzajemnost vobče in med narodom Ruskim posebaj; k razširjenju
, ln  vtrjenju jenemu so storjeni vgodni koraki; sklenjeno je
imenoma, naj bi se literarna in duševna vzajemnost med posa¬
meznimi narodi slovanskimi gojila po večkratnih shodih slovanskih
učenjakov in pisateljev, kakor tudi, da naj bi se vzajemno podpi¬
rala literarna podvzetja slovanska. Pomen shoda, kakor tudi na-
gledi in težnje, ktere so se tu prikazale na dan, se naj lepše
zrcalijo v listu (spisanem od dr. Riegerja), z kterim se poslav¬
ljajo slovanski gosti od pogostovavnega naroda Ruskega.

„Mi sinovi različnih plemen slovanskih delajoči glavno za
°miko, našli smo zaželeno priložnost vzajemno spoznati drug dru-

138

zega, spoznati pobliže svojo rodovo zvezo in potrebo, da bi se da i
rovala veča skrb temu delu, kteremu moramo mi vsi želeti koli
kor mogoče naj hitrejšega in stalnega vspeha vobče in v delokrogu f
vede posebaj; mi smo si izrekli drug drugemu svoje čute, bratov f
ske svoje svete, svoje želje, svoje nade."

„Na tak način, kakor naša obiskava Ruskega je podala bra
tom našim priložnost, da bi spoznali v mnogem nas in narodne
naše težnje, tudi se je nam posrečilo pobliže spoznati Rusko z tim,
da smo se zbližali ne le z prednjimi jegovimi moži ampak tudi i
narodom vobče. Spoznali smo narod čisto slovanski v čutih jego-
vih in v bitju jegovem — narod, v kterem se je že močno pro- *
budilo in se razvija spoznanje sorodnosti in bratovske z nami de-
ležnosti; narod veliki ne le po številu, ampak tudi po vspehu
izobraženosti, ktero si je dovršil v tako kratkem času in pri tako
neprijaznih nkolščinah — veliki tudi po visokem povzemanju po
mena svojega v zgodovini človečanstva in po krasni trdni podlagi,
ktero ima v povišanje svoje izobraženosti in vsestranskega blago *
stanja,"

„Pri tem našem srečanju se je vobče čutila in spoznala, po¬
treba, da bi se slovanski narodi dalje ne več razhajali  :
in vsaj v vedi in v krogih izobraženih se vedno bolj približevali
med seboj po živi zameni svojih misli in del in vzajemni podpori
goječi skupni zaklad samorodne slovanske izobraženosti."

. „V vsem tem ni nobenega političnega načela;  te
težnje niso in ne smejo biti nevarne narodom ostalim. Vseobčna
omika more le pridobiti, ker se jami čvrsti narodi v polnosti svoje
moči in ognjene navdušenosti skupno poprimejo dela občnega,
jeden drugega spodbujajoči, in ker se k oslavljenim starinam člo¬
veške izobraženosti pridružijo v skupni falangi novi, čvrsti, časti-
željni bojevavci za svobodo, človečanstvo in osveto."

„Po svojem narodnem značaju Slovani niso navajeni krivico
delati in drugih žaliti; za ljubezen in za priznanje jihovih pravic
so vedno z radostjo in hvaležnostjo plačevali z ljubeznijo in z
spoštovanjem pravic drugih. Zna j oči pa iz skušnje, kako malo
imamo prijateljev v Evropi, čutimo vsi potrebo, da se vza¬
jemno ljubimo med seboj, vzajemno podpiramo drug
drugega kakor pravi brati in da ne pozabimo jeden
na drugega v uri nevarnosti."

Misli javljene v Moskvi so stopile za leto dni znova v Pragi
pri priložnosti polaganja temeljnega kamna narodnemu gledišč«
(maja, 1868) na dan. Vdeleževanje te slavnosti je bilo po vseh de
želah slovanskih, neizmerno. V Prago je prišlo mnogo gostov.iz
vseh dežel slovanskih, ideja vzajemnosti slovanske  j e stopil«
v mogočni sili ne le v obilnih navdušenih govorih, ampak tudi v
neizmernem mnoštvu pripisov in pozdravljenj prišlih v Prago iz
vseh dežel slovanskih. Podobno se je godilo že za mesec dni p°'
zneje (v juniju) pri priložnosti oslavljenja 70 letnega dne Fr. r*'
laokega;  spoštovanje kakoršnega vživa slavni historik naroda

189

Češkega v vseh deželah slovanskih se je pokazalo v meri nepri¬
čakovani.

Kakor je shod Moskevski deloval na vse narode slovanske
vobče, in je znatno vtrdil pri njih idejo slovanske vzajemnosti že
dalj časa gojeno; imel je vendar naj imenitnejši vpliv na narod
Ruski.

Slovanska ideja pri Rusih je bila v resnici dotod le gojena
od nemnogih učenjakov, slasti od tako imenovanih Slavjanofilov
in morda še od nekoliko ljubiteljev študij slovanskih, akoravno se
tudi niso priznavali k načelom slavjanofilskim. Občinstvo in vobče
mase naroda Ruskega so javile ali le malo ali dokonča nobeno
marnost za ostale Slovane, da mnogi Rusi imenoma tako imeno¬
vani zapadniki t. j. nasledovavci in poveličevavci zapadoevropskih
redov, so se držali celo sovražno proti ostalim Slovanom, od kte-
rih se pre Rusi ne morejo ničesar naučiti, ideja slovanske vzajem¬
nosti, ktera se je ravno pri manjših in slabejših slovanskih naro¬
dih vzbudila in tedaj podpore potrebujočih, ni mogla razun tega
na Ruskem najti zadostnih tal in priljubljenosti tudi zato ne, ker
narod Ruski sam po številu dosti veiik ni potreboval odinod no
bene podpore, bodi si že moralne ali materjalne.

Ali pri neprestani rasti zavesti narodne tudi na Ruskem,
ktera si je imenoma za poljskega povstanja 1. 1863 povzdignila
na znamenito višino, so začeli kosmopolitični nagledi občinstva,
ruskega — nezlagajoči se sicer z smerom in duhom časovim, —
znagla se umikati živejši zavesti narodnoruski. Zapadna Evropa,
svet romanski in germanski, kteri je občinstvu ruskemu vedno
bil v mislih kot ideal vsega teženja, ni prestal z zaničevanjem
gledati na ruske ,,barbare", da, mislil je celo na ponavljanje Krim¬
ske vojske. Občinstvo rusko, videče v tem dosedaj nemerno po-
nvaljevanem zapadu vedno le zaritega sovražnika vsega, karkoli
ima le ime ,,rusko" ni moglo drugače nego z veseljem sprejeti
srčne simpatije ostalih narodov slovanskih, na ktere se je dosedaj
oziralo z visokega in z nevoljo.

»Obrekovanje Ruskega in jegove vlade" — pravi dobro Juri
Samarin  razlagaje razloge, zarad kterih je izdal svoje delo proti
raztegovanju Nemcev v baltiških okrajinah ruskih v Pragi (Okrainy
H o b  s i i 1868), — najdeno v naših krajih in razširievano za me-
jami v vseh jezikih, dela v Evropi ne jednako. Na Francoskem,
aa Nemškem in v Angliji se mu ne dava polna vera sicer, ali
prejema se z polno željnostjo, vsaka izmišljotina za resnico. Tam
9e  je javno mnenje tako vkrepilo v svoji predponjetnoBti in je
jako navajeno smatrati svoje mrzenje k nam za znamenje spada¬
joče k viši civilizaciji, da za nje že ni prašanja o resnici ali ne¬
resnici. Mi smo davno obsojeni v vseh tožbah, minulih, navzočih
bodočih, tako da vsak,  kdorkoli bi nas tožil ali se zarad nas
Pritoževal, Poliak, Nemec, Čerkez ali Tatar so že zanaprej opra¬
vičeni." ’

„Ne taki vtisk činijo te pripovesti o nas razširjevane na

140

Slovane, vse vobče (seveda razun Poljakov). Slovani so z njimi'
vznemirjevani in ne hoteli bi jim vero dati, in le več oni dostikrat |
proti njim protestujejo, nimajo pa fakt pri roki, da bi jih izpod- F
bili, že iz nekega resničnega historičnega občutka, in razun tega
tudi za to, ker so sami pod kletbo Evrope in vedo iz skušnje, ao j
kolike brezsramnosti more peljati čut rodovega nasprotništva. Na
vsak način Slovani in jedini oni hočejo in morejo  nas
poslušati mirno in nepristransko. Z Francijo, Anglijo in Nemškim
moremo se vojskovati, pogajati in pogovarjati kakor država z dr¬
žavo ali opravičevati se pred tamošnjim občinstvom in se prizade
vati ga podučiti bilo bi le žrtvovati brez vsega vspeha svojo do
stojnost in govoriti v veter. Jedini svet, k k ter emu se moremo I
obrniti z svojo narodno vestjo, na kterega javno |
mnenje moremo in moramo porajtati, je .svet slo-,
vanskiJ*

Z shodom Moskevskim se je v ruskem občinstvu zgodil ne¬
pričakovan obrat. Tudi stranke, ktere so se dozdaj držale hladno I
k ostalim Slovanom, da tudi iz neke, sicer nedosti razumljive po- I
nosnosti na nje gledale z visokega, so zgrabljene od vseobčnega
proda; spoznale so namreč bile resnico ravno navedenih besed
Samarina v polni meri. Narod ruski je brez razdela strank zvedel,
da ni osamel v Evropi, da ne gledajo vsi narodi evropski z zam- ’
čevanjem in grozo nanj, da so tudi v ostali Evropi, v južni in
srednji, narodi sorodni, kteri so z nehlinjeno, srčno ljubeznijo I
jemu naklonjeni ko prvemu in naj močnejšemu narodu Slovan¬
skemu.

Od shoda Moskevskega so zadeve ostalih Slovanov postalo I
priljubljen predmet pri vseh strankah ruskih brez razločka, dasi-
tudi te stranke prašanje slovansko smatrajo iz svojega lastnega
stališča; želi gotovo vsekoliko občinstvo rusko vsem Slovanom
srečen razvoj naroden in političen, videče v okrepljenju življa
slovanskega v ostali Evropi naj večo korist za sami narod Ruski-
Vsi veči časopisi ruski, znanstveni, literarni in politični (izmed
teh posebno Moskva, MoskovskijaVedomosti, Russkij
Invalid, Birževyja Vedomosti)  zasledujejo z naj večo p°
zornostjo in z vročim vdeleževanjem vsak razvoj ostalih Slovanov
zapadnih in južnih, na polju literarnem in političnem in temeljih
soznanjajo z njimi občinstvo rusko.

Slovanska ideja je na Ruskem že stopila iz ozki ' 1
mej slavjanotilskih, kder je bila izvirno gojena,  pi’°'
drla je v širje kroge Ruskega naroda, stopila je »a
praktična tla.

Videči to veliko navdušenost za idejo slovansko tudi v na¬
rodu Ruskem, hranimo še tudi nado, da slovansko gibanje n a
Ruskem tudi pripomore k pomirjenju med narodom  Polj'
skim in Ruskim na podlagah mogočih,  in da močni j ' 1
junaški narod Ruski stori v tem, kolikor mogoče naj prej početek,
in izpolni tako naj vročejšo željo vseh drugih Slovanov. Pridobi

141

bi si tako narod Ruski neizmerne zasluge ne le za celo Slovan¬
stvo, ampak tudi za sebe bi naj bolje skrbel postavivši med seboj
iti bojaželjnim Nemškim narodom trdno ograjo proti „nemškemu
gonu na vzhod." Vrb tega bi si z posredovanjem Poljakov z njim
pomirjenih, leže prokrčil cesto tudi k narodom romanskim
(imenoma k Franciji)  tem prirojenim zaveznikom Slovanstva
proti življu germanskemu.

Upamo še, da se izpolnijo te naše želje, in mislimo, da naše
naglede delijo vsi blagi prave slovanske vzajemnosti nadehnjeni
in za blagor svojega lastnega naroda skrbljivi rodoljubi ruski
(Pogodin, Košelev, Jelagin, veliko- in maloruski federalisti in dr.),
kteri ne vidijo vse rešitve le v centralizaciji in poruščevanju.

V. Konečno premišljevanje.

Ideja narodnosti  je ovladala za dob novejših veskolik
razvoj narodov evropskih. Kakor je prej bila ideja verska vsemo¬
gočna in kakor je ta peljala do krutih bojev in sebi podrejevala
vse druge ideje poleg nje se nahajajoče: tako vlada sedaj z ravno
1° silo in morda še z večo ideja narodnosti;  in ni nade,
c ' a  bi boji iz te ideje izvirajoči in na različnih poljih bojevani se
tako kmalu skončali.

Pod zastavo ideje narodnosti so si zbrali konečno po stolet¬
nem_ vsilovanju v jednoto svoje dežele Lahi, o kteri se je še Me-
ternih izrazil, da je to samo „zemljepisni pojem." Pod to zastavo
bedijo sedaj Nemci včinivši ravno srečni početek, da bi se ures¬
ničilo zjedinjenje naroda svojega od blagosrčnih in izobraženih
rodoljubov od davna zaželjeno. Politično zjedinjenje obeh teh na¬
rodov je dogodek prirojen in nujen, ni moglo in ne more jim ko-
nečno spodleteti niti ukljub vsem če tudi neizmernim zaviram; vsaj oba
sta ta naroda od predavnega časa v resnici narodna in zemljepisna
('elota, združena po jednoistim razvoju historičnem, jednoisti omiki
ln  jednem jeziku; akoravno so posamezni deli obeh narodov po
neblagih dogodkih bili na čas odločeni, stoječi ne jedenkrat so-
Vl 'ažno proti sebi, so vendar ohranili čut in poino zavest narodne
Ce lote,  kar jih je k dejanskemu združenju peljati moralo in jih
Peljati mora.

Ves drugi je bil razvitek narodov slovanskih. Slo¬
kanom ni bilo privošeno stvariti narod jeden tako,
(a k or Lahom ali Nemcem.  Vsled različnih dogodkov raztru-
Sll (l se je veliki narod Slovanski na mnoštvo plemen in vetev, v
lle izmerni daljavi od sebe naseljenih, in pa po tujih, sovražnih
rodovih od sebe odločenih; po prijetju kristjanstva od dveh razli-
' n[ h strani, in konečno tudi po ti okolnosti, da se Slovanom niti
vpadnim niti južnim ni posrečilo vstvariti veliko državo na pod-
,l 8 a h trdnih, vse to je vstanovilo razdrobljenje plemena slo-

142

vanskega na posamezne narode, kteri so se odtod razvijali veži
del vsak sam za se.

Zapadni Slovani, tedaj imenoma Cehi  (Moravani in Slovaki), I
Poljaki in Slovani polabski in baltiški,  kteri so vsi vato- r
pili v krog narodov zapadoevropskih, so sicer zares delali za dob
Svatopluka in Boljeslavov čeških in poljskih celoto, ktere deli so
bili med seboj podobnejši nego so n. pr. različni rodovi nemški.
Ali ni se jim podalo postaviti veliko državo na trpežnih podlagah
in vstvariti jeden narod tako kakor pri Nemcih.

Podobno se je godilo tudi pri južnih Slovanih. Iz političnega
in deloma tudi iz kulturnega tega razdrobi j enj a pri Slovanih za-
padnih in južnih je prišlo in se vtrdilo tudi narodno razdrobljenje;
vstvarilo se je nekoliko jezikov, teh imenitnih simbolov narodne
celote, kteri jeziki, tudi pisani z različnim pismom so v teku ča ‘
sovem dosegli trdno vstanovljenje oblike, napravili so lastne lite !
rature tu revnejšo tam bogatejšo, in so tako dovršili popolnoma
razcepljenje plemena slovanskega na nekoliko narodov naj več le
malih. Iz mnogoštevilnih rodov zapadoslovanskih so se vstanovili
in ohranili narodi: Češki in Poljski  in ostanek lužiških Sr

bov,  in iz rodov jugoslovanskih narodi: Slovenski, Hrva¬

ški in Srbski, Bolgarski.

Le Slovani vzhodni so si vstvarili hitro tudi jedno veliko dr
žavuo celoto in jeden narod — narod Ruski, o kterem je že v p
XII. stol. pravil Krakovski biskop Matauš: „Rusija je kakor celi j
svet; narod Ruski, ta je v brezpoštetnem mnoštvu zvezdam nebes
podoben!" — Narod Ruski, —jedini  izmed Slovanov — si je
vstvaril tako jedinost narodno, kakoršno na primer narod Nem a je
ali Francoski; in nič ne dene tukaj, da se je vsled raznovrstnih
okolnosti jugozapadni oddel jegov, Rusini, ponekoliko drugače raz¬
vijal nego oddel severovzhodni (Velikorusi), tako kakor v tem
oziru nič ne dene pri Nemcih ali Francozih imenitno in razložno
razde Ij enj e na Nemce ali Francoze severne in južne. Kakor
se. pod imenom „Francozi“ ali „Nemci" razumeva jeden narod
priznavajoči za glavni simbol svoje jedinosti spisovni „jezik fran¬
coski", „jezik nemški" in literatura v tem jeziku pisano od vseh
betev francoskih ali nemških, tako pomenja tudi ime „Rusi" jeden
narod priznavajoči skupni spisovni „jezik ruski," literaturo „ r )’'
sko", obdelovana od davna z združeno močjo od Malorusov in
tudi od Velikorusov. Narečje, podnarečje in patois podpodnarečje
vsake pokrajinice se tu ne more v ozir jemati, in nič ne odločaj 0
ali se prosto ljudstvo iz Švabskega razumi z Holsteinskim ali ljud¬
stvo iz Provence z Normandinskim ali iz Galicije z Moskovskim-

V sedajni dobi so se pri južni veji naroda Ruskega pri Mak
rusih znašle težnje, ktere merijo na odtrganje od sedaj nega j®‘
dinstva literarnega z Velikorusi. Početniki teh teženj (U kraj in j'
lili) trdijo, da .se rodmaloruski po jeziku, značaju, navadah, zgod¬
bah, po družbinskih razmerah, zgodovini in t. d. temeljito loči od
Velikorusov, in ker je sicer dosti številnat (15 mil. duš a$l

i

143

12000Q m., tedaj po številu drugi narod slovanski), da bi živel
življenje odločeno od Velikorusov, da ima tudi pravico na samo-
stalni razvoj duševni. In hočejo naj prej naj se jezik maloruski
vvede povsodi v nižje in srednje šole v deželah maloruskih mesto
dosedajnega spisovnega ruskega in naj bi se tako položil temelj
k daljšemu razvoju lastne literature in vede maloruske. Političnega
separatisma dosedaj še ni bilo opaziti.

Nehote se mešati v to zadevo, ktero imamo za notrajno obeh
narodov ruskih maloruskega in velikoruskega, omenjamo iz na¬
šega slovanskega stališča  le toliko, da bi vresničenje teh
separatistiških teženj, kolikor se tikajo odtrganja od skupne litera-
ture ruske,  peljalo k drobljenju moči in vzdržavalo bi srečnejši
razvoi in razcvet ruske literature in vede. deden spisovni jezik
ne izključuje raznost nagledov političnih in drugih, kakor vidimo
pri Nemcih in Francozih, kterima obema če sta, se tudi v teku
časa politično razdelila, gotovo ne pride na misel, da bi se vpeljala
ko spisovni jezik dolnonemščina tu sopet proven§alščina.*)

Pri ostalih narodih slovanskih je ostala vsakega izmed njih
narodnost omejena le na prostor manjši, in se je izvila na po¬
sameznosti zdaj že izrečeno in strogo označene. Niti Poljakom se
ni posrečilo osimilovati si Rusine, spadajoče k državi Poljski skozi
dolge veke, glavno zarad razločka v veri in v vsem tem iz tega
izvirajočega (izobraženost, pismo in t. d.). Ta razdel v veri za¬
držuje tudi stok Horvatov in Srbov, akoravno se oba po jeziku
ne razločujeta, v narod jeden in postal je veliki del tudi vzrok
junega različnega razvoja historičnega in narodnega.

Razdeljenje plemena slovanskega na nekoliko
lastnih strogo izrečenih individualitet, na nekoliko
narodov, to je dovršena stvar in ne da se že za seda j-
“ih dob in okolnosti zmeniti.  Slovani gotovo predstavljajo
l e  teko celoto, kakoršno na pr. narodi romanski (Francozi, Lani,
Spanci, Portugalci, Rumuni) ali narodi germanski (Nemci, Ho-
jandci, Flanci, Angličani, Danci, Švedi). Razun tega je tudi med
Komani in Germani na jedni in med Šlovani na drugi strani ta
oistveni razloček, da so se Romani in Germani v celoti jednoisto
razvijali, da delajo veliko zemljepisno celoto, in da obstojijo po
največ iz narodov velikih, od sebe v ničem odvislih (na pr. Spanci
■P Francozi, Nemci in Angličani); narodi manjši pa (Holandci,
'~r Ve di, Danci) imajoči sicer ugodno lego zemljepisno niso bili nik¬
dar vstavljeni v svojem razvijanju in so si zmirom ohranili svojo
državno neodvisnost. Skoraj vsega tega pogrešajo — razun Rusov
narodi slovanski; ni bil namreč pri Slovanih jedinoisti razvoj,
e S'a zemljepisna je pri nekterih jako neugodna — česar se lahko
P re pričamo, ako poglednemo na etnografično mapo Slovanstvo; **)

*)  Prim, kar smo o tem obširneje spregovorili v čl. Rusko  (ua
ro<1  ruski).

**) Razun znanega Slovanskega zemljevida  Šafarikovega ka-

144

— in konečno so posamezni narodi, veči del mali in slabi, so bili
v svojem razvijanju ustavljeni po nesrečnih prigodkih na dolge
veke,' in skoro vsi so izgubili svojo samostalnost.

Akoravno so pa narodi slovanski deloma po trudu in skrbi
nekoliko rodobljubov, deloma pa tudi po prizadevanju viših vla¬
dajočih krogov na mnogo že izbredli iz žalostnih razmer, v kterih
so vsled različnih nesrečnih dogodkov dalj ali manj časa tičali, in
z gorljivostjo korakajo naprej na poti omike in izobraženosti:
vendar še ne kažejo takega obraza, kakoršnega vidimo pri ger¬
manskih in romanskih narodih.

Med tem ko ti narodi davno sebi zagotovivsi si svoje na¬
rodno življenje neprestano in z vspehom vedno rastočim delajo za
daljši razcvet človeške osvete in izobraženosti: mora veliki del
narodov slovanskih se še le boriti za svojo eksisten¬
ci)  o,  si jo sebi >vsakojako, sicer celo z naj večo naporo pridobi¬
vati, gojiti in podpirati. Ta borba za eksistenci  o še ni
povsodi odločena.

Cehi  so si dobili po dolgovekem naporu svojih voditeljev
na.polju literarnem in političnem dostojno postavljenje ne le med
narodi avstrijskega cesarstva ampak tudi med narodi evropejskimi-
Prizadeve jihove namerjavajo k popolnemu vpeljanju narodne rav-
nopravnosti, k pridobljenju svojemu življu gredoče veljavnosti v
življenju javnem in k ožjemu zjedinjenju dežel korone  Češke.
Sedanje jihovo stanje, kakor vobče jihova zgodovina pred vsem
boj z naprej šilečim življem nemškim, boj, kterega pa vedejo z
znatnimi vspehi in z kterim obračajo vedno večo pozornost na se
ne le v zapadni ampak tudi v vzhodni Evropi; kajti dežele ko¬
rone češke so gotovo preveč važna posicija v srednji Evropi, da
bi mogle uiti pozornosti državnikov in politikov dalje v bodočnost
gledajočih.

Slovanski narodi  v koroni Ogerski, Slovaki, Rusinii
Srbi in Horvati,  so za sedaj pod gospodstvom življa madjarskega
(naj več Slovaki, naj manje Horvati). Težnje Slovakov (tudi R 11
sinov) za napravo posebnega slovanskega okolja in težnje ogerskih
Srbov za napravo lastne vojvodine srbske se niso posrečile; tako
tudi niso imele vspeha težnje Horvatov, da bi Trojedina kraljevina
(Horvaško, Slavonija, Dalmacija in vojaška Granica) činila v av¬
strijski državi samostalno celoto, neodvisno od Ogerskega. Sedajm
gospodi v koroni Ogerski, Madjari, vničivšivse te namere so pod¬
redili vse te dežele korone Svetoštefanske osredni vladi v Pešti, so
vtrdili tukaj vlado življa madjarskega, hoteli so mu pridobiti tudi
Slovake in Jugoslovane in imajo sploh vsakojake sle,  ktere p a
sicer nemogočne in tedaj neizpolnivne so življem nemadjarskim
nevarne le na čas. Jugoslovani v D a 1 m a c i j i so sedaj še v pod¬

remo na jako  dobro  Etnograf, karto slavjanskih narodnostej
(v Petrogradu 1867), izpeljano, v tem formatu kakor Šafarikov zemljevid.

145

ročju življa laškega. Pa v najnovejšem času so se začele tam raz¬
mere boljšati.

Slovenci,  po neumornem delovanju svojih voditeljev in
kresiteljev (budnikov) povzdignivši se na dosti visoko stopnjo, pri¬
zadevajo se vedno silnejše za popolno ravnopravnost z življem
nemškim in laškim, kakor tudi za zj edinj  en  j e vsih dežel, kder
prebivajo (Kranjske, Primorja, južnega Štirskega, Koroško) v
jedno celoto, v jedno vzemlje (Slovenijo), ktero ležeče na razme-
jišču sveta nemškega, slovanskega in romanskega in imaje v obče
ugodno lego zemljepisno, ima gotovo veliko važnost in bodočnost.

Jugoslovani  na polotoku balkanskem čakajo večidel še
sedaj dneva svojega osvobodjenja iz jarma turškega. Popolnoma
svobodni so le Srbi v Črni gori;  skorej docela svobodni so Srbi
v knježevini Srbski,  v tem imenitnim središču celega Jugo¬
slovanstva; Bošnjaki in Hercegovine! kakor tudi Srbi v Stari
Srbiji (med Srbskim in Macedonijo) in konečno številnati Bol¬
gari  v nekdajni Moesiji, Thraciji in Macedoniji so zdaj še vpod-
loženstvu turškem. Srbi  si naj prej zahtevajo to, da bi Bosna in
Hercegovina se pridružila Srbskemu. Mnogi sanjajo tudi o veliki
državi Srbski, ktera, kakor za Štefana Dušana, bi se razprostirala
skoraj po celem polotoku Balkanskem. Bolgari,  kteri zmago-
vavno peljejo starodavni svoj boj z Grki-fanarioti, veliki del so jih
že iz biskopskih svojih sedežev izpodrinili ali saj naredili neškod¬
ljive, namerjavajo pred vsem na to, da bi zemljišče od njih obi-
vano doseglo takega postavljenja, kakoršnega ima knježevina Srbska.
Po izpolnitvi teh srbskih in bolgarskih želj vstanovile bi se na
severni polovici evropske Turčije dve polodvisni državi slovanski,
srbska in bolgarska,  in vzela bi se na mnogo grozeča ne¬
varna stran vzhodnega vprašanja in naredil bi se pretrg prispo-
jivnim željam v oziru evropske Turčije, naj že pridejo odkoderkoli.

Narod poljski  nahaja se v polažaju premisleka vrednem.
On j edini izmed narodov^ slovanskih izgublja v meri znatni tla;
Poljski živelj v gornjem Šleskem v obojem Pruskem (West- und
Ostpreussen), kolikor ga je tam še ostalo, neprestano redkejši po¬
staja, odumira, močno ustopuje življu nemškemu, kteri sarn po
sebi in z podporo vlade Nemške države tišči se vedno dalje na
vzhod ne le v Poznansko (skoraj že na polovico ponemčeno), am-
Psk tudi v kraljestvo Poljsko, da, celo tudi na Litvo, povsodi se
vrivaje v posest zemljišč posebno gosposkih. V poljskih deželah
podvrženih Ruskemu je oslabel poljski živelj tako, da je glavni
jegov dosedajni zastopnik plemstvo utrpelo v poslednjem povstaniu
neizmerne gmotne izgube ne le po konfiskacijah in kontribucijah,
ampak slasti z emancipacijo seljanskega ljudstva,  ktero
nikdar ni bilo svojim panom (gospodom) naklonjeno, se je izmek-
nilo tako popolnoma iz njih moči in se postavilo na stran vlade.
S tim je živelj poljski vsako veljavnost posebno v zapadnoruskih
gubernijah izgubil; ne more se tukaj gotovo še geniti ne, ker je

Slovanstvo. 10

146

gmotno vničen in sredneprijateljskega življa ruskega slepo udanega
vladi popolnoma osamočen.

Razcvetajoče rokodelstvo prihaja v roke nemških priseljencev
ali pa Židov tudi k Nemcem se nagibajočih, ponekoliko tudi pod¬
piranih od vlade ruske, nemisleče, koliko nevarnost pripravlja s
tem življu slovanskemu v obče in tedaj tudi ruskemu. Daljše poli¬
tično življenje naroda poljskega — pokraj občne konstelacije po¬
litične — obstoji glavno v tem prašanju, ali bode mogla živelj
poljski prešiniti vseobčna izobraženost, po kteri bi si jedino mogel
vzdržati i proti nemškemu i proti ruskemu življu.

Večo svobodo imajo Poljaki le v avstrijskem delu nekdajne
Poljske, v Galiciji, ktera dežela pa je le manjši del obivana od
Poljakov (zapadna polovica), je obdržala še sedaj obraz poljski in
sicer po mnogobrojnem plemstvu, po celi Galiciji skoraj poljskem.
Ali poljski vpliv v Galiciji je znatno oslabljen od Rusinov po šte¬
vilu mnogobrojniših, kteri stojijo odločno neprijateljsko proti
poljski manjšini, akoravno gospodujoči, in vničujejo tako veliki
del vsekoliko jihovo delavnost.

Malobrojni Srbi lužiški  veči del le životarijo, veče gibanje
kažejo Srbi pod vlado saksonsko (v delu nekdajne Gornje Lužice,
kder so Srbi pod vlado prusko v Gornji in Doljni Lužici) v takem
položaju, v kakoršnem pruski Poljaki.

Jedini narod ruski  je prost stisk, v kterih so skoro vsi
ostali narodi Slovanski; on jedini ima svojo narodno in politično
življenje zagotovljeno in more tako z večim vspehom napredovati
na polju družbinskem in političnem. V naj novejši dobi je tudi
zaznamovati poleg okrepčajočegase duha sovobode reakcija proti pre¬
veliki centralisaciji. Osvobodjenje seljanskega ljudstva, javno
narodno sodništvo s porotami in representativni zbori gubernski so
tega dokaz, obetaje narodu ruskemu mogočni razvoj gospodarski
in nravni, kteri ne more ostati brez vzrasti moči politične.

Slovanski narodi, akoravno se imenoma za dob novejših za¬
činjajo jako sebi približevati in čutiti se več solidarne nego druge-
krati, ko deca jedne matere slave: so vendar za ta čas še preveč
navzeti in prešinjeni pred vsem vsak svojega lastnega
položaja, potreb in cilja svojega lastnega naroda;
nego da bi pomislili na kako ožje združenje.

Občutek strogo izrečene posameznosti se je izbudil v zavesti
vsakega posameznega naroda slovanskega tako globoko, da se ne
d& še pomisliti ne na kako zlitje jihovo v jedni ali dve narodni
celoti. Niti Bolgari in Srbi, akoravno so ostali zadaj za evropsko
omiko, tim manje pa Poljaki in Čehi, ktera oba naroda zapado;
slovanska imata tako sijajno minulost, nočejo in nemorejo se odreči
svoje lastne narodnosti, ampak silijo na vse moči na svoj razvoj i ' 1
razcvet.

Da, p o čut te lastne individualitete je pri Slovanih tako m°'
čen, da vodi pri nekterib vetvah slovanskih celo do partikularism a ;
do odtrganja od jedinstva dolge veke ohranjenega, kakor dan da-

147

našnji vidimo pri Slovakih,  kteri so se odtrgali od spisovnega
jedinstva s Ceni in obdelujejo svojo literaturico v svojim lastnem
narečju. Ravno to opazujemo tudi na jednem delu Rusinov,
(Malorusov,)  izmed kterih mnogi (tako imenovani Ukrajinofili)
hočejo, kakor je že gori omenjeno, narečje malorusko povzdigniti
na samostalni jezik spisovni in obdelovati v tem jeziku literaturo
neodvisno od literature velikoruske.

Ako prevdarimo objektivno in nepristransko vse razmere in
okolnosti, v kterih so narodi slovanski od davna bili in se še dan
današnji nahajajo, imamo vse namene in težnje — naj že pridejo
odkoderkoli — zliti različne narode slovanske v jeden narod Slo¬
vanski za nemogoče, za delo Sisifovo. Slovanski narodi morejo
sicer prijeti jedin jezik za diplomatičen*), ako se pokaže sploh
tega potreba, morejo v njem skupno obdelovati tudi nektere obore
(oddelke) vedoznanske literature : ali na kaki stok vjedno narodno
ali do konca politično celoto ne morejo, — vsaj za naše dobe —
se pomisliti ne.

Ožje zjedinjenje morejo slovanski narodi iskati le na polju
duševnem, jim mora biti na misli vzgled starih Grkov, kot ideal
Jim mora biti raznoterost v harmoniji , kakor je dobro se izrazil
Rieger v Moskvi leta 1867.

Na polju duševnem imajo Slovani pred seboj še ogromno in
dolgoveko delo, da bi le nekoliko dohiteli ostale evropske narode
7 delokrogu vede, obrta i. t. d. To velja o vseh Slovanih v obče,
imenoma pa o Slovanih južnih in vzhodnih, kterih duhovni razvoj
j e  zadržan od vsakojakin nesrečnih okolnosti, deloma po stoletnih
bojih z barbarskimi narodi, deloma po zemljepisni oddaljenosti od
Italije, ktera ko podedovalka stare omike rimske in prednja goji-
t e J j ca kulture kristjanske je oplodila kmalu narode z njo v bližjem
st iku stoječe. Na stvarjenje kake lastne „specifično“ slovanske
kulture, ktera bi se bistveno ločila od občne kulture evropske, ne
gre za naših dob misliti: ni več k temu dosti časa, da, ne bilo bi
to svetovati in želeti; marveč imajo Slovani z vsemi močmi se tru¬
diti, da bi kolikor bo mogoče kmalu se dostojno postavili o strani
narodov germanskih in romanskih, skupno z njimi se udeležujoči
v  daljšem razvoju evropske, vseobčne človeške kulture.

*) Ali bode to jezik ruski, še ne moremo s polno gotovostjo trditi,
kajti to zavisi razun raznih okolnosti glavno od tega, ali bode mogla
ruska literatura v kratkem se meriti z literaturo nemško, francosko in
augleško in to v vsih delih slovanske vednosti. Sicer pa, ako se študije
slavistične več in več okrepijo, kakor je nada in proderejo v šole in
^'rje kroge, še Slovanom ne bode potreben skupen ali diplomatičen jezik,
®°rejo namreč se posluževati vsakteri svojega lastnega jezika brez težav
vendar se bodo med seboj razumeli. Težnje po zmešanju vsakojakih
Jezikov in narečij slovanskih narediti (vstvariti) neki jčden vseslovanski
Jezik, so preveč detinske, nego bi se o njih širile besede; omenjamo jih
e  zarad tega, ker so se v resnici iznašle.

10 *

148

Za izobraženostjo koraka povsodo politična moč in svetovno-
historičen pomen in vpliv narodov. Slovani ko naj mlajši med
narodi evropskimi v izobraženosti, imajo jasno veči del svojega
življenja pred seboj, imajo veči del svoje historije še delati.

Arci že jdou ji ni cestou hladši,

Težce my a pozde za nimi:

Tim sme ale a n&š narod rnladši.

My, co jini dokazali, zname:

Leč to skryto prede jinymi,

Co mi v knize lidstva byti mame.

(Res, da gredo drugi po cesti glajši,

Težko mi in pozno pa za njimi,

Zato pa smo in naš narod mlajši.

Mi kar drugi so dokazali, znamo:

Med tem, ko je to skrito pred drugimi,

Kar mi v knjigi ljudstva biti imamo.)

Slovenci.


Vvod.

Ime. Naj bolj zapadni odraslek slovanskega naroda, Slo¬
venci, so s Časom v razne dežele razkosani svoje skupno ime sem-
tertje skoraj pozabili in namesto njega začeli rabiti deželska imena:
Kranjci, Primorci, Korošci, Štajerci. Razu n deželskih imen pa
imajo še veliko krajnih imen, n. pr. na Štajerskem: Pohorjanci
(po Pohorji), Goričani (po Slov. Goricah), Murski in Dravski
Poljanci (za Mimo od Radgone do Lotmerka in za Dravo po Ptuj¬
skem polji), Haložani (v Halozah)i. t. d.; na Kranjskem: Gorenjci,
Dolenjci, Notranjci (Kraševci, Pivčani, Vipavci); na Italijanskem:
Rezijani i. t. d. Vendar seje skupno ime popolnoma tudi pri
prostem narodu ohranilo pri Štajercih, pri Korošcih in Primorcih;
vsaj svoj jezik tod povsod imenujejo „slovenski“ jezik, le na Kranj¬
skem ga imenujejo kranjskega. Vedno bolj razširjajoča se narodna
omika pa skupnemu imenu zopet veljavo pridobiva po vseh slo¬
venskih krajinah. V starejši dobi so jih tuji pisatelji po njih te¬
daj najimenitnejši deželi „Carantanum“ (Goratan) imenovali „Ca-
rantani"; ruski letopisec Nestor jih imenuje „Horutane“, Češki
jetopisec Dalimil pa „Korutane“, in tudi na Slovenskem je še znano
ime „Goratanci“ za Korošce. Sedaj jih imenujejo Nemci zlasti
štajerskem in Koroškem ,,Winden“, „Windische“ (windische
Sprache), Madžari v obče „Totok“ (Slovane) ali ,,VandaluBok“ (— Van¬
dale), Italijani ,,Sciavi“ (Slavi), Furlani ,,Sclafs".

Da je bilo ime Slovenec na Kranjskem pred 300 leti bolj
z nano, pričajo spisi protestantovskih pisateljev 16. stoletja.

Bivališča.

Narodopisna meja Slovencev.  Pri Kotu na levem
, e S u  Mure, ne daleč od ogersko-štajerske meje se začne narodo¬
pisna meja med Slovenci in Madžari. Od tod se vleče naprej
proti severju od Dolnje Lendave čez Hodož proti sv. Gothardu na
Rubi, kjer se začne dotikati Nemcev, in od tod naprej proti mej-

152

nemu potoku Kučenica, prestopi na Štajersko k slov. vasi Gorica
in gre po radgonskem mostu čez Muro ter se več manj po raz¬
vodji med Muro in Ščavnico vleče, prestopi zopet pri Cmureku
Muro ter za njo ostane, izvzemši Špilfeld do nekaj nad Špilfeldom;
od tod gre po Gomilški dolini do Križevega vrha in dalje proti
jugozapadu med Lučami in ArVežem po gori Remšniku nad Koplo
mimo (slov.) Sobote do koroško-štajerske meje. *) Na Koroškem
doseže mejna črta Dravo in teče pod Labodom mimo sloven¬
skih krajev: Dob, St. Martin, Št. Kolman; potem se vzdiga na
sever do Kneže in Dekš, pusti na desni nemški sv. Urh in Schmied-
dorf, objame dalje Št. Gregor, Temanj, Varpoves, potem se bliža
zgor po Gosposvetskem polji krajem med slov. Gosposveto in zdaj
nemškim Krnskim gradom, gre mimo Smorovčic (nem ) Velikega
dola in (slov.) Por čic po Celovškem pogričji do (slov.) Kostanja
nad Osojanskim jezerom med Št. Lenartom in (nem.) Šuho (Zauchen),
poleg dolnje Žile, potem mimo nemških Toplic nad Beljakom po
slemenu Dobraške planine, potem mimo nemške Velike vasi čez
mešano Modrinjo ves mimo nemškega Pontabla do meje. Potem
drži meja, dotikaje se Italijanov po gorah med Roklansko in Rezi¬
jansko dolino v Videmsko okrožje, obsega Rezi jansko dolino, potem
gre čez hribe do izvira Tera (Torte) in do trga Tercet, jiadalje proti
vzhodu poleg gričev nad kraji Nieme, Ahten, Fojda, Cevdat (Staro
mesto) in čez Sv. goro ter se združi z deželno mejo goriško v kormim
skem okraji. Na Goriškem gre meja v sredi med ravnino in griči
pod slov. občinami Mirnik, Medana in Cerovo proti Podgori, pre¬
stopi Sočo, objame slovenska sela Zdravšino in Doberdob nad
Tržičem in se pri Štivani blizo Divina z morskim obrežjem združi.
Za morjem se Vleče, izvzemši mešani Trst in italijanska mesta
Mile, Koper, Izlo in Peran do Dragonje, po ktere dolini se vleče
narodopisna meja, dotikaje se Hrvatov, proti gričem in selom To-
polovac.in Sočerg med Rakitovičem in Zažidom, Jelovicami in
Podgorsjem, Golcem in Obrovim, Polanami in Novim gradom čez
Pasjak in Jelšane, dokler se s kranjsko deželno mejo ne združi,
in gre. s to vred čez Prezid do Osivniške fare. Od tod naprej,
na levi pustivši nemški otok Kočevje, gre za deželno mejo, iz¬
vzemši le uskoške vasi: Bojana pri Vinici, Marijin dol, Preloka,
Hrast pri Metliki in blizo Kostanjevice v hribih nekaj čakavskih
vasi, za kranjsko in štajarsko deželno mejo.**) Belih Kranjcev pa
nam ni šteti več med Hrvate iz tistih vzrokov, iz kterih pohrva-
čenih Slovencev Kajkavcev več ne štejemo med Slovence.

.Zemljepisne in klimatične razmere.  Slovenska
zemlja, je razprostranjena po jugovzhodnih razrastkih alpskega go¬
rovja in pa po Krasu; ravnin ob Soči, Savi, Dravi in Muri je le
malo deležna. Alpski svet je najviše vzpet v Triglavu, naj viši

*) Gh Šuman, Slov. Štajer. I. p. 12.

**) Gl. Kozler, Slov. Zemljepis, 1854.

158

slovenski gori (9038Q; od njega se po Goriškem in Kranjskem
(Gorenjskem) razraščajo Julijske Alpe. Na meji koroško-štajersko
kranjski pa stoje visoki grebeni Karnskih Alp (Karavank) kot:
Ostrica, Grintovec (8000'), Obir, Stol, in od njih se razraščajo med
Savo in Dravo, do Maceljskih gor, po kterih med ravnim Podrav¬
jem in Posavjem prestopajo na Hrvatsko. Pri južnih triglavskih
odrastkih ob Idrici in Ljubljanici pa se začenja in se za morjem
proti jugovzhodu vleče Kras, čudovita, razdrta, po večem gola, kred-
nata planota z ostrorobatimi grebeni, z večimi in manjšimi vdrtinami
(dolinami, rupami), z brezdni, podzemeljskimi jamami, ponikverii-
cami in presihajočimi jezeri i. t. d.

Podnebje ni ravno zelo ugodno. Ako prištevamo kraje, ki
imajo pod 8" R. letne temperature že hladnemu podnebju, moramo
reči, da večina slivenskih krajev ima hladno podnebje; Celovec
«■ pr. ima 5.9', Ljubljana 7.5°, Novomesto 7.8'°, Celje 7.9" letne
temperature. Zlasti na Kranjskem in Koroškem je razloček med
toploto in mrazom zarad bližine visokih gora precej velik. Zmerno
toplemu podnebju pa že pripadajo slov. krajine ob morji in koli¬
kor je slovenske zemlje na konci velike italijanske ravnine ob
Soči in Vipavi. Zlasti slovi Gorica, ki ima 10.5° R. letne temperature,
zarad milega in ugodnega svojega podnebja. Pri Trstu (11.4" R. letne
temperature) in dalje na vzhod pa je vsled burje, ki pogostoma
piše čez Kras, zelo spremenljivo vreme, in mraz in toplota se
čudno hitro menjata.

Po vseh slovenskih krajih je hudo vreme precej pogostno^
zlasti po Kranjskem. Dežja precej veliko pade (v Cel ji 108 cen¬
tim., v Celovci 95 c., na Kranjskem 136 c., v Trstu 108 c.).

VelikosAslovenske zemlje.  Kranjska dežela ima 1800
m jlj, slovenski Štajer 1030 milje/slovensko Koroško kakih 700
m *lji slov. Goriško 400 milj, v Trstu in Istri pa je slov. sveta
kakih 250 milj, tedaj skupaj 4180 milj. Tu je všteta zemlja
nemških naseljencev Kočevarjev (110 milj), ni pa prišteta zemlja
beneških in ogerskih Slovencev, ki znaša kakih 300 milj. Vse
slovenske zemlje smemo tedaj računiti okoli 4370 milj, malo
m anj, nego jih ima nekdanje lombardsko-benečansko kraljestvo.

Na tem prostoru bivajo Slovenci v blizo 30 mestih, deloma
pomešani z drugonarodniki (Nemci in Italijani), v kakih 70 trgih,
,n  okoli 6500 vaseh, in pa po raztrošenih hišicah

Število.

Po procentih, ktere je statistična centralna komisija v Beči
za  1-1857 izražunila, bi se' dalo število Slovencev tako-le določiti:

Kranjska dežela je imela o zadnji štetvi vseh prebivalcev
466.334, med njimi 90T5 %, t. j. 420.400  SL, Slovenski Stajer,
ne kdanji marburžki okrog imel je 1869 1. 442.567 preb., 94*84%

154

ali 419.730  Slovencev; tu je treba še prišteti kakih 12.000  Sl.,
bivajočih v gradškem okrogu (Gl. SL Stajer I. p. 10); Koroško
vseh prebivalcev 337.694, 28 - 6% ali 96.580  Slov., Primorsko vseh
preb. 600.525, med njimi 39 - 17% ali 235.225  Slovencev. Na
Ogerskem je okoli 55.000  Sl. in na Benečanskem kakih 27.000
(1. 1857 jih je bilo 26.892). Ako te številke seštejemo, dobimo
skupno število 1,265.935 ali okroglo število 1 , 266.000  vseh Slo¬
vencev. Da to število ni natančno, je očividno; da je premajhno,
tudi nikakor ni dvomiti. N. pr. na Koroškem šteje Czoernig že
na podlagi popisa iz 1851. 1. 95.735 Slovencev. V 18 letih pa se
je njih število gotovo bolj pomnožilo, nego kaže gori postavljeno
število. Sicer pa Kozler šteje na Koroškem 113.000 Slovencev. Tudi
je treba pomisliti, da so 1. 1857 pri preračunanji procentov vse
domače (tudi nepričujoče) ljudstvo v poštev jemali, tu je pa le
pričujoče, domače in tuje ljudstvo v račun vzeto. Za Koroško je
po šematizmu v ,,Glasmku u  za 1. 1860 število Slovencev v sloven¬
skih in slovensko-nemških farah na 118.909 duš preračunjeno.
Na Kranjskem tudi nikakor ni 64.000 Nemcev. Z dobro vestjo
smemo tedaj vseh Slovencev najmanje 1 , 306.060  duš šteti.

Jezik.

Izmed vseh slovanskih jezikov je srbsko-hrvatski slovenskemu
najbolj soroden, kakor sta si tudi naroda najbližja soseda. Iz k
velike sorodnosti, zlasti iz posebnosti, po kterih se ta jezikovska
skupina od vseh druzih slovanskih loči, se pa sme sklepati, da
sta ta dva naroda vkljub pozneji zgodovini, v kteri se zmerom
ločena pokazujeta, v prestarem času bila soseda tam v zakarpatski
predomovini, od koder so Slovenci že v VI. stoletji v Panonijo
prišli, kmalu potem pa od Avarov pritiskam se iz Panonije v
alpske in kraske pokrajine pomaknili. V sedmem stoletji so za
njimi prišli Hrvati in Srbi in se zopet v njihovem sosedstvu na¬
selili.

Kar se tiče razmere med staroslovenščino ali cerkveno slo¬
venščino, tudi starobolgarščino imenovano, in pa med slovenščino,
je toliko gotovo, da staroslovenščina ni neposredna mati naše slo¬
venščine ; v kteri razmeri pa je bila z jezikom onih zapadnib
Slovenov, pri kterih sta Ciril in Metod bila cerkvena predstojnika,
to se ne da tako jasno določiti, ker se ne ve, v koliko je zapadna
(stara) slovenščina vplivala na knjige spisane od ljudi rojenih med
vzhodnimi Sloveni.

Značilne posebnosti, po kterih se slovenščina ob enem 8
hrvatsko - srbskim jezikom loči od stare bolgarščine, so te-lej
1) Izvirne soglasniške skupine dj in tj so se spremenile v stan
bolgarščini v žd in št, v slovenščini pa v j in č, (hrv.-srb. dj in č), ktera
glasova sta nastala naravnost iz prvotnih skupin, nikakor pa nista inogm

155

nastati iz staroslovenskih št in žd. 2) V pronominalni deklinaciji
se konča gen. edin. v starosl. na go, v slovenščini in hrvatsko-
srbščini na ga, ktera končnica je starejša od one. 3) Tudi v kon-
jugaciji je staroslov. končnica 1. os. edin. ,¥>, mlajša od slovenske
in hrvatsko-srbske em. 4) Enklitika ž (že) se spremenja v slo¬
venskem in srbsko-hrvaškem jeziku v r, v starosl.- pa ne. 5) I se
v slov. in hrv.-srbščini spremenja v samoglasnik (u, o), v stari
bolg. pa ne i. t. d.

Izmed ostalih posebnosti bi bile omeniti kot znamenitnejše
šete-le: Slovenščina ima polglasnik kteri se v knjižnem jeziku
zaznamenuje z e; narečja pa semtertje tudi druge samoglasnike,
zlasti U in j slabijo v polglasnik ali jih cel6 izpuščajo, n. p. popis,
kožlh, in končnica -ica se navadno slabi v -ca. Izmed samoglas
nikov, ki se po drugih slovanskih jezikih nahajajo, slovenščini
manjkajo nosniki in M (y). Frizinski spomeniki pričajo, da je v
10. stoletji slovenščina te glasove še imela; v narečjih se sem¬
tertje še nahaja sled tem samoglasnikom, nosnikom posebno na
Koroškem, samoglasniku y pa na Gorenjskem. Slabljenje samo
glasnika O v e za č, 8 , Ž, j in C, dasiravno v književni jezik vpe-
ljano, je med narodom le semtertje najti. — -Pri sklanji je kaj
posebnega vtikanje črke t med deblo lastnih imen na samoglasnik
in končnico: Marko-ta, Jože-ta. Instrumental se ne rabi brez prepo-
zicije, kakor v drugih slovanskih narečjih. Adjektivi imajo le v
1. skl. edin. možkega spola določno in nedoločno (sestavljeno in
nesestavljeno) obliko, sicer se je nesestavljena, samostavniška
sklanja adjektiva le v posameznih izrazih ohranila, n. pr. z lahka,
iz prva. Glagol je izgubil aorist in imperfekt, kakor tudi partic.
praes. pass.; futurum se izrazuje dostikrat le s sedanjim časom
dovršnih glagolov.

Poglavitna narečja slovenska, ako se sme zarad takih ne¬
znatnih različnosti sploh o narečjih govoriti, so: 1) Gorenjsko
(na Gorenjskem), ktero izgovarja k pred e in i kot č ali Č
(na Gorenjščem), mestoma g kot h (sneh, hora), I (— 1) tudi pred
samoglasniki (a, O in u) kot U (guava); d kot angl. th (ras)j
Ct kot č (čevo); d pred k kot h (rehko). 2. Dolenjsko:  ej m. e
(*) (mej sto); je mesto e (a) (mjeso),. u mesto o (nebu) i. t. d.
e) Notranjsko:  Govori se le srednji I, in polglasnik prehaja
v  i (bolezin). 4) Koroško,  ktero mestoma g kot j (uboji) m k
®el6 ne izgovarja (’a 'o m. kako), sicer pa nekoliko se na gorenj-
sfi ino naslanja (hora). 5) Štajersko  (ob Savi se vjenm več ah
nianj z dotičnim kranjskim narečjem). 6) Panonsko,  ki obsega
severovzhodne štajerske in ogerske Slovence. 7) Rezijansko in
s (avontsko  pri benečanskih Slovencih.

158

Vera.

Slovenci so skoro vsi katoličani, le na Ogerskem je v Štirih
farah (plebanijali) blizo 15.000 protestantov.

Katoliški Slovenci spadajo pod goriško nadbiskupijo, videmsko,
tržaško-kopersko, ljubljansko, krško, labodsko (lavantinsko) in sobo-
tiško biskupijo. V goriški  nadbiskupiji je okoli 130.000 Slo¬
vencev razdeljenih v 8 slovenskih in 3 dekanije z mešanim pre¬
bivalstvom, vkterihje 125 slovenskih far in 4 imajo mešano prebi¬
valstvo. Po njih pa je okoli 170 slov. duhovnikov. V tržaško-
koperski  biskupiji živi okoli 105.000 Slovencev v 3 slovenskih
in 4 mešanih dekanijah, s 53 slovenskimi in 11 mešanimi farami
in blizo 120 slovenskimi duhovniki. V kranjski  biskupiji živi
nad 430.000 Slovencev v 20 dekanijah z 275 farami; vseh duhov¬
nikov je v biskupiji 673. V lavantinski  biskupij i živi blizo 420.000
Slovencev v24 dekanijah z 220 farami in 517 duhovniki. V-krški
biskupiji živi okoli 118.000 Slovencev v 5 slovenskih in 6 mešanih
dekanijah s 120 slovenskimi in 9 mešanimi farami z okoli 154 du¬
hovniki. Na Ogerskem pa spada pod sobotiško (sombatelsko)
"biskupijo nad 40.000 Slovencev v 3 dekanijah in 18 farah.

Politične razmere.

Slovenci prebivajo razkosani v 6 deželah, na Kranjskem,
Štajerskem, Koroškem, Primorskem in pa na Ogerskem in Rene-
Čanskem. Skoro vsi Slovenci spadajo pod Avstrijo, le benečanski
Slovenci spadajo pod Italijo. Najbolj kompaktni so Slovenci na
Kranjskem, kjer je administrativna oblast v rokah deželnega pred¬
sednika in 11 okrajnih poglavarjev, postavodajalno pa ima deželni
zbor, vkterem sedi 10 poslancev velikega posestva, dva poslanca
glavnega mesta Lj ubljane, 2 kupčijsko-obrtnijske zbornice ljubljanske,
8 poslancev iz mest in obrtnijskih krajev, in 16 poslancev kmet¬
skih občin, tedaj 36 poslancev, potem ljubljanski biskup; pred¬
seduje mu deželni poglavar. V državni zbor voli Kranjsko nepo¬
sredno 10 zastopnikov. V deželi je 30 okrajnih sodnij, potem
okrožna sodnija v Rudolfovem in deželna sodnija v Ljubljani.

Goriški Slovenci spadajo pod tržaško namestnijo in pod go¬
riško, tominsko, sežansko, deloma tudi gradiškansko okrajno pogL;
varstvo. Pod isto namestnijo spadajo tržaški Slovenci, namreč
slovenski okoličani (mandrieri) in kar je Slovencev v mestu, kjer
pa slovenski živelj malo izdaja proti prevagujočemu italijanskemu;
daljo spadajo sem istranski Slovenci pod koperskim in vološkim
okrajnim glavarstvom. Deželni zbor goriški šteje 22članov, ti so:
nadškof goriški, 6 poslancev velikega posestva (trije iz slov. p°'
krajin), 5  iz mest in trgov, 2 iz kupčij ske zbornice in 8 iz kmet-

157

škili občin (5 iz slovenskih krajev). V državni zbor voli vse Goriško 4
poslance. Trst z okolico ima samostalen občinski zbor, kije ob enem
deželni zbor. Vanj voli slovenska okolica 6 zastopnikov. V isterski
deželni zbor, ki Šteje 30 udov, volijo Slovenci s Hrvati in Italijani.
Na Primorskem je 12 okrajnih sodnij, dve okrožni (v Gorici in
Rovinji) in nadsodnija v Trstu.

Štajerski Slovenci spadajo pod namestnijo v Gradci in pod
7 okrajnih glavarstev (radgonsko, mariborsko, ptujsko, luteuberžko,
slovenjegradško, celjsko in brežko); vendar se ne vjemajo meje
skrajnih glavarstev popolnoma z narodopisno mejo. Na spodnjem
Štajerskem je 20 okrajnih sodnij in okrožna sodnija v Celji.
V deželni zbor, kteri ima 63 članov, pošiljajo Slovenci 8 poslan¬
cev iz kmetskih občin (izmed 23), iz mest in obrtnijskih krajev
se na spodnjem Štajerskem volijo 3 poslanci (izmed 19): pri
volitvi 6 poslancev iz gradške in ljubenske kupčijske zbornice ima
spodnji Štajerle posreden, pri volitvi 12 poslancev velikega po¬
sestva pa neposreden delež. V državni zbor voli spodnji Štajer
5 poslancev iz^kmetskih občin in pa iz mest in obrtnijskih krajev
(vseh pošlje Štajersko 23).

Koroški Slovenci spadajo pod deželno vlado v Celovci in pod
3 okrajna poglavarstva (velikovško, celovško in beljaško). Okraj¬
nih sodnij je na slovenskih tleh 12, vendar sta le dva sodnijska
okraja popolnoma slovenska, drugi imajo več ali manj mešano pre
bivalstvo. Deželna sodnija je v Celovci. V deželni zbor, ki šteje
37 udov, volijo Slovenci po večem v tako osnovanih volilnih okra¬
jih, da so z Nemci pomešani.

Na Ogerskem spadajo Slovenci pod Zaladsko, Železno in ne¬
koliko tudi pod Vesprimsko županijo, in se deležijo ogerske ustave.

Benečanski Slovenci pa spadajo pod videmsko prefekturo.

Fizične in duševne razmere.

Slovenci so sploh srednje velikosti. Na Gorenjskem pn ko¬
roškem, semtertje tudi na Dolenjskem in na Krasu je najti tudi
velikih ljudi. Bolj močne, trščate postave so v alpskih goratih
krajih, slabejše pa na Dolenjskem. Primorci pa so čvrsti, da-si ne
dobro rejeni. Najbolj gibčni pa so Štajerci, Dolenjci in Primorci.
Slovenci so sploh pravilnega telesa, vztrajni in trpežni. Vse to
ve d ali manj velja tudi o ženstvu, ktero se glede lepote najbolj
odlikuje na Štajerskem, na Metliškem, pa tudi sem ter tje drugod.

Kar se tiče duševnih zmožnosti, sme se v obče reči, da so
°d narave zelo obdarjeni; pa prebivalci alpskih krajev se v tem
°hziru med njimi odlikujejo in zdi se, daje  pri njih v obče bolj um
razvit, nego ‘domišljija. Zato imajo Slovenci tudi več učenjakov,
ne go umetnikov. Zlasti se v obče kaže spretnost za mehanična

158

dela (skoro v vsakem kraji se nahaja kteri vseznalec, ki mnoga
rokodelstva ob enem opravlja). Pri prebivalcih vinskih krajev je
prisrčna stran bolj razvita; temu primerno se pri njih nahaja še
bolj kakor pri drugih Slovencih razvito veselje za petje; zlasti
ženstvo kaj rado poje. Kar se tiče značaja Slovencev, so sploh
delavni, pogumni, pobožni in gostoljubni. Po pravici se pa zlasti
prebivalcem alpskih goratih krajev nekako nagnenje k nasilnosti
očita, kakor se v vinskih krajih semtertje prevelika mehkost in
pohlevnost nahaja; posebno po teh krajih gre grajati tudi nagnenje k
nezmernosti.

Slovenci, obdani od treh tujih narodov in od davnih časov
že njim, posebno Nemcem, politično podvrženi, so najmanje ohra¬
nili tistega staroslovanskega duhd, ki še v obilji veje po nekterih
drugih jugoslovanskih deželah. Slovenec ne pozna več patriar¬
halnega zadružnega življenja, ne na njem osnovanega občinskega,
ne pozna „krvave osvete“; ohranil pa je vero v duhove in čez-
naravna bitja, kot rojenice, čarovnice, škrateljne i. t. d.,
ostanek nekdanje prirodne vere. Vera, da se uroki ljudi in živine
prijemljejo (vsled gledanja in čudenja), je še zelo razširjena; tako
tudi, da nekteri ljudje znajo s posebnimi pripomočki čarati (co-
prati), vedeževati in prerokovati, da imajo glasovi raznih živali
(kukavice, čuka, sove) svoj poseben pomen, da ima rastoča in poje¬
majoča luna svojo moč do zemeljskih stvari i. t. d.

Iz domišljije narodove ni še izginil Škrat, varh podzemeljskih
zakladov, Mora, ki se ponoči skozi klučavnico prikrade in speče
ljudi tlači in duši, Kurent, bog razposajenega veselja v predpusta,
Bele žene, ki so enake srbskim Vilam in imajo po raznih krajih
razna imena (Sibilje-prerokilje, Castljive žene, Želik-žene, Rojenice),
bitja, ki so nekdaj Slovencu v vseh položajih življenja s svoji®
prerokovanjem, svetom in ukazom na pomoč bila, a zdaj so p°
večem v skrite kraje pobegnila, kjer jih nikdo videti ne more,
potem Morske deklice, ki s svojim petjem vabijo človeka k sebi;
njih tovariš možkega spola Povodnji mož, lep mladenič, ki de¬
kleta k sebi vabi in v svojo podvodno palačo s seboj jemlj e
i. t. d.

Skozi celo življenje spremljajo prostega Slovenca razni obi¬
čaji. Novorojenega otroka hitro pošljejo h krstu. Pred krsto®
mu mati ne da do prsi, ker bi to slabe nasledke zanj imelo; p a
tudi po krstu se mora novorojenček še dolgo postiti, ker botri ®
babice radi' dolgo po krčmah posedajo. Čez en teden pošlje botra
materi „pogačo“. Pred vpeljevanjem ne sme mati čez hišni prag
stopiti. Pri vpeljevanji pa otroka z dimom pogašene sveče po¬
kadijo.

Svatovske navade so v različnih krajih različne. Vendar
imajo nekoliko skupnega. Ako so se stariši med seboj nekoliko
pomenili, pridejo na „oglede“ na ženinov in nevestin dom, pote®
se sklene, kar se ima skleniti in po zaroki ženin s kakim tovari¬
šem hodi vabit na svatbo, kar tudi nevesta s tovaršico stori. Na

159

(lan poroke se poda ženin s starejsino, tovarišem in drugimi svati
med ukanjem, streljanjem in godenjem spremljajočih godcev na
nevestin dom. Tu pa najdejo navadno vrata zaprta in vse je tiho
v hiši (morda to še spominja onih časov, ko si je ženin nevesto po
sili jemal, kakor je to semtertje še zdaj pri Srbih najti ).  Dolgega
govorjenja in trkanja je treba, dokler se jim hišni gospodar
prikaže in marsiktero uganiti morajo, predno jim pokažejo nevesto. Ka¬
dar gredo v cerkvo, jim navadno vaški fantje pot zapro, da morajo z
darili odkupiti nevesto, ktero hočejo iz vasi odpeljati. Pri obedih
na ženinovem in nevestinem domu, ki navadno po več (včasi 5)
dni trpijo, je starejšina reditelj, kteremu se mora vse pokoravati.
Godci pa skrbijo za godbo in šalo.

Ako se preseli človek na oni svet, nimajo že več posebnih
navad. Le sedmina, pri kteri žalovanje po umrlem se precejšnjemu
veselju umakne, je še zelo v navadi.

Ker se z vpeljavo krščanstva ni poizgubilo naenkrat vse
paganstvo, so se marsiktere navade prijele krščanskih praznikov.
Taka navada je koledovanje. Zvečer pred božičem, pred novim
letom in pred praznikom sv. treh kraljev hodijo pevci (po večera
otroci) z lučimi in zvezdo od hiše do hiše in pred vrati koledniške
pesmi pojo, kterim so predmeti vošila za dobro srečo dotičnej
hiši in tudi prigodba, ktere spomin slavi cerkev v teh dneh. Pred
praznikom sv. treh kraljev se navadno začetne črke njih imen
(C. M. B.) in letna številka na vrata napišejo. Za petje se daje
pevcem kako darilo. Na pustni torek v raznih krajih različno
pokopavajo pusta (Kurenta). O sredpostu ,babo žagajo" („babo"
nadomestuje kaka Čeča ali kaj enacega). Sv. Jurij, premagujoč
zmaja, spominja na solnčnega boga, premagujočega neugodno
zimo, kajti o sv. Jurji se začne pomlad. Najbolj ga praznujejo
Pp Slovenskem pastirji, ki začnejo o tem času zopet na pašo goniti.
Ze pred ta večer žvenkljajc in trobentaje hodijo pred hiše šent¬
jursko pesem pet, za kar dobivajo razne darove, največ použitne
reči, s kterimi se drugi dan na paši gostijo. . O velikej noči
pečejo potice in pogače in so kuha podvojeno meso, rudeče
barvana jajca i. t. d., kar se nese v cerkev k blagoslovu.
Spomladi, zlasti pred praznikom sv. resnega telesa, stavijo
maje pred hišami, to je, olupljene, razno okinčane smreke. Ime¬
niten naroden praznik je kres , zvečer pred praznikom Janeza
krstnika. Že prej se pripravi na primernem kraji, navadno kakem
hribu, gromada; zvečer, kadar se mrači, gre staro in mlado na^
kresišče in tam zažgejo gromado, okoli ognja pa vsakojake reči
Uganjajo: streljajo, vriskajo, skačejo (naKrasu in drugod tudi čez
ogenj skačejo), pojejo in'se šalijo. — O sv. Miklavži imajo tudi
Slovenci semtertje šaljivo darovanje. — O božici delajo Slovenci
»jaslice" ali pa‘le „oitar“; pred ta večer se speče „poprtnik“; do
Polnoči molijo, se pomenkujejo in si pripovedujejo pripovesti, po-
teni  pa se podajo k polnočnicam; na poti pa so imeli nekdaj še

160

veliko bolj navado streljati, kakor jo imajo zdaj. Na nedolžnih otro¬
čičev dan pa hodijo otroci od hiše do hiše s spletenimi „korbaei“
„tepežkat“, za kar tudi dobivajo darila.

Vendar te navade po večem od leta do leta zmerom bolj
ginejo; zlasti v poslednjih letih duševnega gibanja je navdušenost
za te ostanke nekdanjih časov vidno začela pojemati. Še bolj se
vidi vpliv novega časa pri nošnji, ktera je bila pred kakimi 40imi leti v
različnih krajih še tako različna — narodna, zdaj se pa po vsem Slo- ;
venskem zmerom bolj zenačuje z nošo, ki je sploh v navadi. Kot I
narodna obleka bi se dala omeniti le še obleka prebivalcev alpskih
krajev, za možke: kratki suknjič, rudečebarvni oprsnik z velikimi
svetlimi gumbi, irhaste hlače, visoke škornje, (širokokrajni klo¬
buk je že redka prikazen), in po zimi na hrbtu razno okinčaui
kožuh iz ovčjih kož; za ženske pa „peča“, velik bel robec, s s
kterim se pokrije glava in šinjek in ktera čez hrbet visi. Na Krasu
se še nahaja narodna obleka: kratke hlače, nogavice in solne pri ;
možkih, pri ženskih pa peča, črna suknja (po zimi rajava).

Hiše Slovencev so po večem iz lesa in s slamo krite, le pu
Krasu so zavoljo pomanjkanja lesa iz kamena. Glavni nje deli >
so : veža, izba, izbica (kamra, čumnata) in podstrešje (dile). V izbi
biva rodbina in opravlja svoja opravila. Veliko prostora jej jemlje
velika peč, na kteri tudi po zimi radi spijo. Ob peči in stenah
je klop. Miza, postelj in morda kak stol, to je skoro vse, kar se
nahaja v izbi. Čumnata je spavnica in shramba dragocenejših
stvari (v skrinji). Okna so zelo majhna. Po vzhodnih krajih radi
barvajo hišice od zunaj z rudečo ali sivo zemljo in po svoje
(z belo barvo) izmalajo. Razumi se samo po sebi, da so hiše pre¬
možnejših ugodneje in okusneje zidane in urejene. (Gl. Urbas,
Die Slovenen. Trst 1873. progr.)

Šolstvo.  (Male šole). L. 1872 je bilo na Kranjskem (p° ,
letnem poročilu ministerstva za bogočastje in nauk) 189 slovenskih
in 22 mešanih šol (t. j. šol z nemškim in slovenskim učnim jezi¬
kom). Slovenskih otrok je šole obiskovalo 18.281 dečkov in 16.373
deklic, V obče je na Kranjskem od 57.377 do 12 let, in 18.721 d° j
14 let starih za šolo godnih otrok obiskovalo 30.278 prve in 5933
druge vrste, ali 52 - 8% in 31 •7°/,,. — Na spodnjem Štajerskem j® ‘
bilo 123 slovenskih in 64 mešanih šol. V šolo je hodilo 15.899
dečkov in 13.242 deklic slovenske narodnosti. Na Štajerskem
sploh je 72% in 20' ! / 0  vseh za šolo godnih otrok obeh vrst v Šolo
hodilo. Na Koroškem ste bili le 2 (!) slovenski šoli in 72 je bil°

. mešanih; vse druge (223) so bile zgoli nemške. Slovenskih otrok
pa je hodilo v šolo 4193 dečkov in 3985 deklic. V obče je & a
Koroškem šolo obiskovalo 70-2 % in 26.8% godnih otrok-
Tržaška okolica je imela 19 slov. šol; v okolici in Trstu pa je
šolo hodilo 1310 slov. dečkov in 984 deklic. Goriško je imelo
slovenskih šol in 2 mešani; šolo je obiskovalo 4934 dečkov io
4071 deklic slovenske narodnosti. Sploh je na Goriškem 46'6"/o
in 18-6% za šolo godnih otrok obeh vrst šolo obiskovalo.

161

Istra je imela v koprskem in vološkem okraji (koder Slo¬
venci s Hrvati in Italijani bivajo) 40 šol, ktere je obiskovalo 4323
otrok, med njimi 919 dečkov in 418 deklic slovenske narodnosti.

Na Ogerskem je 18 farnih in 5 občinskih katoliških in čet¬
vero luteranskih šol za Slovence. Katoliške šole so bile obisko¬
vane od 3200 otrok (na 1000 prebivalcev 80 šolarjev). Vlada na¬
merava še 14 novih šol Slovencem osnovati, potempjih bodo imeli
41. (Gl. Slov. učitelj 1873. 9.)

Vseh slov. šol je tedaj v Avstriji bilo 1. 1872 kakih 640, in
vseh slov. šolo obiskujočih otrok (katoliških) 87.809.

Izobraževalnice za učitelje so: v Mariboru (1. 1872 42 slov.
slušateljev), v Celovci (23), v Ljubljani (37), v Trstu (6), v Gorici
(17); za učiteljice pa v Celovci, v Ljubljani (s 23 slušateljicami
slov. narodnosti), v Trstu (2) in v Gorici pri Uršulinkah (2).

(Srednje šole.) Na Slovenskem je osem viših gimnazij; v Ce¬
lovci, Mariboru, Celji, Ljubljani, Gorici, Trstu (2) in Kopru; štiri
realne gimnazije, v Belaku, Ptuji, Kranji in Novem mestu (z višo
gimnazijo); in sedem realk, v Celovci, Mariboru, Ljubljani, Gorici,
Trstu (2), in Peranu.

Te in druge obližnje srednje šole v Cislajtaniji so bile obisjtovane
h 1872 od blizo 1350 slovenskih dijakov in sicer je bilo .878 gim-
nazijalcev, 216 realnogimnazijalcev, 256 realcev. Niso prišteti Slo¬
venci, ki so se v Translajtaniji, zlasti na Hrvatskih srednjih šolah
učili, kterih utegne biti kakih 30.

Izmed viših šol so bogoslovnice v Mariboru, Celovci, Ljub¬
ljani in v Gorici (za goriško nadbiskupijo in pa za tržaško-istran-
ske tri biskupije); 1. 1872 je v njih bilo kakih 190 bogoslovcev
slov. narodnosti.

Vseučilišča na Slovenskem ni. Slovenci naj bolj hodijo na
gradško ali dunajsko. L. 1872 je bilo Slovencev, Hrvatov in
8rbov na gradškem 202 (po zimi, po leti pa 197), na dunajskem
283, (347), na inšpruškem 8, (6), in na pražkem 7, (7). Na vseh
cislajtanskih tehničnih zavodih je bilo Slovencev, Hrvatov in Srbov
k 1872 91.

v  Izmed posebnih šolskih zavodov je tu omeniti gozdnarska šola
v Šneperku (1. 1872 2 učitelja in 9 učencev), kmetijska, šola v
Dorici, privatna trgovska in nedeljska učilnica v Ljubljani, vino-
gradarska šola pri Mariboru in na Slapu pri Vipavi; podkovna,
živinozdravnišita in pa porodniška šola, glasbena šola, sklenjena z
Uormalko, potem pevski šoli filharmonične družbe in Čitalnice v
Ljubljani, nautična in kupčijska akademija in porodniška šola v

Trstu i. t. d.

Izobraževalni zavodi.  Javne knjižnice  so v Celovci,
Ljubljani, Gorici in Trstu. Kazun teh so manjše knjižnice z
različnimi šolskimi zavodi združene. Muzeji  so v Celovci, Ljub¬
ljani, Gorici in Trstu, manjše zbirke pa so združene z posamez
uimi srednjimi šolami.

Slovanstvo. 11

162

Gledališča narodnega še Slovenci nimajo, le na ljubljanskem
deželnem gledališči se igra po enkrat na teden slovensko. Igra se
pa slovensko tudi po raznih čitalnicah.

Dobrodelni zavodi  so:  Varovalnica malih otrok v Ljub¬
ljani , deželna bolnišnica z norišnico in najdenišnico; društvo za
trgovske bolnike in pokojnino v Ljubljani; delavsko - bolniško
društvo in blagajnica za invalide, društvo v podporo rokodelcev v
Postojni, manjše bolnišnice po vseh mestih, zavod za gluhomutce
v Gorici in Celovci, norišnica, sirotnišnica in bolnišnica v Celovci
in isti zavodi in najdenišnica in porodnišnica v Trstu.

Izobraževalna društva,  zadevajoča slovensko narodnost,
so: Matica slovenska v Ljubljani (s 394 ustanovniki in 1209letnimi
udi). Družba sv. Mohorja v Celovci (s 438 ustanovniki in 21.454
letnimi udi). Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani (s 120 udi).
Dramatično društvo v Ljubjani (s 372 udi). „Sola“ in „Učiteljsko
družtvo", društvi za pospeševanje šolstva (s 200 in 120 udi). „Glas-
bena Matica", društvo za pospeševanje glasbene umetnosti (s 320
udi). —

Telovadna  narodna društva so: „Sokol“ v Ljubljani in
Kranji in pa na Notranjskem.

Socijalna  narodna društva so čitalnice v vseh večih in tudi
v mnogih manjših krajih na kmetih. L. 1869 jih je bilo po Slo¬
venskem 58; od tistilimal pa jih je nekaj nehalo, nekaj pa novo se
ustanovilo.

Pevska društva  so v vseh večih in tudi v mnogih manjših
krajih, navadno združena s čitalnicami.

Za povzdigo slovenske narodnosti se poganjajo sledeči čas¬
niki: „Slovenski narod" in „Slovenec", politična lista; „Novice“ m
„Slovenskitednik",gospodarsko-politiena lista; „Danica“, cerkven list;
„Učiteljski tovariš", šolski list; „Slov. pravnik", pravniški list; „Bren-
celj", humorističen list, vsi v L j ubij ani;  „Slov. prijatelj", cerkven
list, „Besednik“, beletrističen list, oba v Celovci;  „Zora“, bele-
trističen list, „Slovenski gospodar" gospodarsko-političen list, „Slov.
učitelj", šolski list, vsi v Mariboru;  „Soča" in „Glas", politična
lista v Gorici.

Nravnost.  V kolikor je mogoče stan nravnosti iz delav¬
nosti sodnij posneti, kažejo za kranjsko deželo te-le številke (za
1. 1871): Vseh hudodelstev je bilo 781, med njimi 110 nasilstev.
Tudi število nezakonskih otrok zamore biti v nekem obziru me¬
rilo nravnosti. Omenjenega leta je bilo na Kranjskem med 14.454
porodi 1764 nezakonskih.

Narodno gospodarstvo.

Pridelki.

Kmetijstvo.  Slovenski narod je, kakor so vsi Slovani,
poljedelski narod. Na Kranjskem se peča 48’6% vsega prebi'

163

valstva s kmetijstvom (in gozdnarstvom); blizo taka razmera je
na spodnjem Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem.

Kranjska dežela ima le 4*9% vse površine nerodovitne, slov.
Štajer le 3-5%, Goriško pa 8%- Na Kranjskem je nad 229.623
oralov njivja, 223.090 or. travnikov, 266.595 or. pašnikov (in
41.606 oralov planin), 16.764 oralov vinogradov in 705.144 oralov
gozdovja.

Na Kranjskem se je 1. 1870 pridelalo 577.468 vaganov ovsa,
442.434 vag. koruze, 383.367 vag. prosa, 321.258 vag. ječmena,
300.463 vag. pšenice, 153.309 vag. ajde, 133.601 rži, 54.345 vag.
sočivja; potem 771.980 vag. krompirja, 869.098 centov pične repe,
33.630 sladkorne pese, 843.271 cent. detelje, sena in otave 3,751.095
centov, zelene klaje in mešanice 47,498 c., vina 261.984 veder,
13.151 cent. lanu, 27.291 lanenega semena, 6696 c. konoplje, 2,118.399
cent. zelja. Ali to leto je bila sploh slaba letina. Sicer se je največ
ajde (1 milijon vaganov) in pa ovsa (tega zlasti na Gorenjskem in v
Suhi krajini) pridelovalo. Tudi prej zanemarjena koruza se je za¬
čela bolj sejati. Vsega žita se kakih 500.000 vaganov premalo za
domačo potrebo pridela. Zato ga vvažajo iz Banata in od dru¬
god. Vino se na Kranjskem najbolj prideluje po Dolenjskem
in v Vipavski dolini, koder imajo že po laški šegi trte v
brajdah in klonicah zasajene. En oral daje poprek 10—15 o sla-
bejših, še enkrat toliko o dobrih letih. L. 1870 je Kranjsko pri¬
delalo na 19733-8 oralih 261.984 veder vina, v boljših letinah pa
ga pridela po 400.000 veder. Sadja je največ (tudi južnega) v
Vipavski dolini. Po Gorenjskem je v navadi planšarstvo, toda
planšari se bolj z drobnico nego z govejo živino.

Na slov. Štajerskem je 199.541 oralov njivja, 132.462 or.
travnikov, 123.071 or. pašnikov, 38.186 or. vinogradov (v novejšem
času jih utegne že kakih 42.000 oralov biti). (Slov. Štajer 3).
L. 1865 se je pridelalo tam 181.500 vag. pšenice, 97.980 v. rži,
54.980 v. ječmena, 168.490 v. ovsa, 180.970 v. koruze, 100.530
Va g- ajde, 45.520 v. prosa, vina pa 222.735 (?) veder, kar je go¬
tovo premajhno število. 20—30 in še več veder daje oral, tedaj se
s me računiti 400, 600 in še več tisoč veder v dobrih letih. Naj-
važneji pridelki na Štajerskem so izmed žit pšenica, ječmen in
koruza, potem vino, kterega največ in tudi najboljšega pridelujejo
v  mariborski okolici ob Pohorji („Brandner“, kralj štajerskih vin),
potem v lotmerški okolici in po slovenskih goricah.

Glede sadjereje je zopet mariborska okolica na prvem mestu.

Na Goriškem prevladujejo po južnih kraških planotah suhi
Pašniki ali nizke hrastovine, po drugih visočinah pa gozdi (zlasti
bukovi in hrastovi, više tudi borovje), le Posočje in druge doline
kakor tudi velika ravnina od Gorice naprej imajo bolj oralne
zemlje. Največ se prideluje koruze, pšenice, rži, ajde in ovsa.
Zlasti pa se po nižini in po sosednih brežinah in gričevji vrstijo
brajde, vinske trte ali sadno drevje, murbe in druge južne rast-
hne z ogoni, posejanimi s koruzo ali pšenico. Vino raste razun

11 *

164

nižine zlasti po Brdih. Je pa ali črnina (teran), ali belo vino
(ribola, cebedin). Kar imajo polja po ostali slovenski Kraševim v tržaški
okolici in v Istri, je neznatno. Znatneje je vinstvo v teh krajih
(pridelujejo tu izvrstni ,,ref'oško“).

Živinoreja.  Po zadnjem popisu je imelo Kranjsko 220
žebcev, 6926 kobil, 10.766 konjev, 1453 žrebet, 24 mul ali mez¬
gov, 198 oslov, 818 bikov, 79.071 krav, 54.343 volov, 55.258 telet,
85.161 ovac, 16.555 koz, 63.358 svinj, 25.203 panjev bučelnih.

Zavoljo obilnih pašenj in travnikov je dežela dosti ugodna
živinoreji; vendar ni tako razširjena, niti na taki stopnji, kakor bi
bilo okolnostim primerno. Od 1. 1857 se je število goved in ovac
neznatno zvišalo, pri druzih živalih pa so se številke znižale (ako
jim je sploh verjeti). Kar se tiče konjev, imajo na Gorenjskem
bolj močno in težko (podobno pincgavskemu), na Dolenjskem bolj
majheno, po Krasu in v Suhi krajini tako imenovano kraško pleme.
Po deželi je več žrebčarskih postaj cesarskih, v Prestraneku pa
velika cesarska žrebčarija. — Goveja živina je bolj slaba nego
močna; vendar si domača kmetijska družba s pomočjo državne
podpore prizadeva z nakupovanjem žlahtnejih bikov pleme zbolj¬
šati. Zelo razširjeno pa je bueelarstvo, s kterim se Kranjci že
zdavnaj vspešno pečajo (Janža,  slavni učitelj bučelarstva za
Marije Terezije, je bil Kranjec; imamo še od njega slovensko
knjigo: „Popolnoma podvučenje za vse čebelarje. V Celji 1792“).
Na novo ustanovljeno „čbelarsko društvo" bode gotovo pripomoglo,
ta del kmetijstva na še višo stopnjo povzdigniti. Svilarstvo je za¬
čelo zaradi bolezni svilnih črvičev pojemati. Tudi tu skuša kme¬
tijska družba z nakupovanjem zdravega (zlasti japanskega) semena
pomagati. Omeniti je še ribištvo, ki daje v Savi, Krki in jeze¬
rih še precej dobička^

Na slovenskem Štajerskem je bilo pri poslednji štetvi 554
žrebcev, 11.508 kobil, 5981 konjev, 2975 žrebet, 670 bikov,
73.996 krav, 36.903 voli, 51.669 telet, 42.954 ovac, 8566 koz,
156.136 svinj in 27.005 bučelnih panjev. Konjereja tu slabo na¬
preduje. Od 1. 1857 se je število konj (21.903) zmanjšalo. Pleme
nič ni lepo; nekoliko bolje je v savinski dolini in po Slovenskih
goricah.

Na Koroškem je živinoreja zelo razširjena in razvita in raz-
merno imajo na Koroškem sploh in tudi na slovenskem Koro¬
škem več živine, nego je imajo štajerski Slovenci. Konji so no¬
riškega plemena in naj lepši so po Zilski dolini in pod Kamniškimi go¬
rami. Goveja živina se po dolnjem Koroškem že bliža štajerskemu pip'
menu. Slovenci se še posebno pečajo z rejo ovac in koz, kterih
imajo oni sami dosti več nego vsi njihovi bratje na Štajerskem
skupaj. Tudi število bučelnih panjev je po slovenskih okrajih
Koroškega veče nego na dolenjem Štajerskem, v dokaz, da.se
tudi tam Slovenci z njim priljubljenim bučelarstvom pridno pečajo-
Na Goriškem je bilo v slovenskih okrajih sodnijskih (to je v
Gorici in goriškem, kanalskem, ajdovščinskem, komenskem,

165

sežanskem, bolikem, cirkniskem in tolminskem okraji) 1752 konj,
42 mul in mezgov, 436 oslov, 41.315 goved, 48.029 ovac (samo v
bolškem 10.495 glav), 11.780 koz (največ v bolškem in tolminskem
okraji), 11.984 svinj in 8051 bučelnih panjev. Z bučelarstvom se
Slovenci posebno radi, s svilarstvom pa le v nižini in v sosednih
dolinah pečajo; kjer Slovenci do morja sežejo, se tudi, pa le po
malem, z ribištvom živijo.

Gozdarstvo.  Na Kranjskem je okoli 40% vse površine
z gozdi pokrite, dežela je tedaj bogata drv in lasa. Toda zel6
so jih že izsekali in jih še izsekavajo in sicer več na leto, kakor
bi smelo biti po umnem gospodarstvu. Blizo toliko, kolikor Kranjsko,
ima razmerno tudi slov. Štajer gozdovja, pa se tam v obče ravno
tako malo umno ž njim ravna. Na Goriškem je gozdov še precej,
in po njih nasekana drva plavijo po Soči v ravnino.

Rudarstvo.  L. 1869 se je na Kranjskem pečalo z rudar¬
stvom 2873 ljudi ali 062% prebivalstva. Koplje se tu živo srebro
v Idriji (5600 - 6600 c. na leto). Ta rudnik je za almadenskim v
Španiji naj bogatejši v Evropi. Tudi železna ruda se koplje v več
rudnikih. Najimenitnejši je v Reznem hribu na južnem pobočji
Karavank, kjer se je v zadnjih 10 letih poprek po 95.735 c. jekle-
novca (in 370 c. svinčene rude) izkopavalo. L. 1869 so napravili
na Kranjskem 102.000 centov sirovega in litega železa, prugih
kovin je le malo. Nekaj svinca se dobiva v Knapovžih in Smarji,
(pa kopanje se je skoro popolnoma opustilo), bakra (blizo Škofje
Loke), cinkove rude, (šentjanški rudnik in topilnica blizo Mokro-
noga-Tržiča, 8 - 10.000 c. na leto in pa rudnik v Zagorji, 6 —8000 c.
na leto.) Rujavega premoga se na leto okoli 2 1 /3 milijona centov v
vrednosti okoli 450.000 gold. izkoplje. Najimenitnejši v vsakem
obziru so premogovniki ob Savi pri Zagorji. Koplje se pa rujavi
premog tudi še v postonjskem, kočevskem, radičkem, novomeškem,
kamniškem, trebanjskem in črnomaljskem okraji. Omeniti gre še
tako imenovani ,,Bauxit“ ali ,,Wocheinit“, t. j. neka prst v Bo¬
ginji, iz ktere se dobivajo glinični izdelki Kot golun, glinica,
natron, žvepleno - kisla glinica i. t. d. Na slov. Štajerskem je izmed
kopanin le premog imeniten. L. 1868 se je rujavega premoga
zlasti v laškem, potem celjskem in selniškem okraji izkopalo nad
0  milij. cent. in črnega nad 127.000 c. Vrh tega se je dobilo nekaj
nialo svinca, cinkain železa. Na Koroškem, v deželi, kopanin zelo ho¬
stij se tudi slovenska tla deježijo tega bogastva. Svinec se koplje vpli-
kerškem okraji v Možici in črni, vObirovih gorah in na Pečeh, srebro,
zlato in živo srebro (vsega zelo po malem) v beljaškem, borovskem in
kapeljskem okraji, cink (v pliberškem okr. in v Obiru), zlasti pa pre¬
mog pri Lesi (v okr. pliberškem za potrebo velike fabrike prevaljske),
potenj v Hodišah, pri gornjih Libučah in pri Stritini (v plib. okr.)
ln  v Št. Štefanu (v velikovškem okr). Primorsko je glede kopanin
^lo uboga dežela; le stavbenega kamena je, kakor po vsem Krasu,
dobiti, in blizo Devina se nahaja črn marmor. Naj se še omenijo
s °line pri Kopru in Piranu. Kovin sploh na Primorskem ni.

166

Obrtnija,

Na Kranjskem obrtnija ni še dosti razširjena in razvita; po¬
sebno proti vzhodu in jugu pojema in tod je zlasti pri Belili
Kranjcih, kakor pri Hrvatih domači izdelek navadneji od roko¬
delskega. Letam, kjer nerodovitnost zemlje sili prebivalce kobrt-
nosti (kakor v Ribniški dolini, v Suhi krajini) in kjer je železnih
rudnikov in premogovnikov (na Gorenjskem), ob dobrih cestah in
po mestih je obrtnost bolj razvita.

Na Kranjskem se je po zadnji števi z raznimi obrtnijamipe¬
čalo 29.361 ljudi t. j. 6*34°/ 0  vsega prebivalstva.

Najimenitnejše je izdelovanje železnine v fabrikah v Javor¬
niku, Radovni, Bohinjski Bistrici, Starih fužinah, Savi, Mojstrani,
Tržiči, Gradci, Dvoru, Jesenovci, Železnikih, Kropi, Slapu pri
Tržiči. V Ljubljani je zvonarna. Glinasto blago (opeke, peči, posoda
itd.) se je 1.1870 izdelovalo v 37 opekarnah in 98 lončarnah (naj¬
več (48) jih je v kamniškem okraji). Steklarne so v Zagorji in v
Kočevji. Cement se izdeluje blizo Kamnika pa v Zagorji in blizo
Vrhnike. Tudi apna se mnogo žge po deželi, zlasti v Kamniku in
Glinici. Kemični izdelki so: železni vitriol (v Skofjem), vinska skorja,
cinober (v Idriji), barvarski les (na Fužinah pri Ljubljani), izvrstno
voščeno blago, olje (laneno in ogeršično na Ostrem vrhu); plin
(v Ljubljani), netila (v Ljubljani), smodnik blizo Kamnika). —
Za užitne izdelke je parni mlin v Ljubljani, nekaj znameni¬
tih umetnih mlinov in blizo 1500 navadnih mlinov po deželi; po¬
tem je v Ljubljani fabrika za surogatno kavo. Pivarnic je bilo 1.
1870 18 po deželi, največa je ljubljanska bratov Kozlerjev. Dalje
je tu fabrika za prečiščanje vinskega cveta. Žganjarnic je bilo leta
1869 2749; pa žganjarjenje je le stransko opravilo kmetijstva.
Omeniti se mora dalje suknarnica v Udmatu blizo Ljubljane in
manjše izdelovalnice sukna na Breznici, v Smokuči, Begunjah, na
Zgoši, v Drničah priZgoši, na Selu blizo Blejskega jezera in na
Rečici v radoljškem okraji; potem žimnata sita delajo v Stražišči
in Bitnjem pri Kranji, bombaž prede in tke fabrika v Ljub¬
ljani. Nogavice izdelujejo v tržiškem okraji, čipke (špice) v
Idriji. Usnje se jzdeluje posebno v Tržiči, potem v Ljubljani in
sicer po deželi. Crevljarska roba se izdeluje najbolj v tržiškem
okraji,. kjer se na leto napravi okoli 500,000 parov veče ali manjše
obuteli. Slamnike izdelujejo v Mengši in v domažalski občini (6
slamnikarnic). Nekaj parnih, mehaničnih in navadnih žag porablja
bogate gozde v pripravljanje raznega lesa; Jerbase, slamne odeje,
peharje in drugo pletenino pletejo za Savo od Šmartnega pod Šmarno
goro do Dola, v Šmarji, Grosupljem in okolici. Leseno blago izde-
l u j e j°_ v  Ribnici, po poljanski, po selški in po vsej bohinjski dolini;
mizarji po mestih pogostoma svoje blago dobivajo od kmečkih
mizarjev. Parketeizdelujejo v Škofji Loki, na Vrhniki, v Kranji
T. Bledu. Papirnice so v Velčah in Fužinah, v Medvodah, na
Virji in v Goričanih, v Nivicah pri Ratečah, v Žužemberku itd.

167

Na slov. Štajerskem se peča z obrtnijo okoli 2% % prebi¬
valstva, (kar je ^zelo malo). Steklarnic je 11, velikih fabrik za že¬
leznino troje v Štorah pri Celji, v Mislinji in v Oplotnici pri Vi-
tanji; v gornji Bistrici (v slovenje-bistriškem okraji) je izdeloval-
nica bakrenine, blizo Celja ena čistilnica vinske skorje; olje se
dela v Sirjah blizo Zidanega mosta, smodnik pa v Bistrici (mari¬
borski okraj); papirnica je ena v Lobnici (mariborski okraj). Leta
1865 je bilo 139 opekarnic, in 107 apnenic (največ v Celjskem (24)
in gomjegraškem (27) okraji). Fabrike za kamnine so v Grižah in
Libojah. Cement se izdeluje na Zidanem mostu.

Na Koroškem se peča z obrtnijo nad 4% vsega domačega prebi¬
valstva. Velike obrtnosti, ki izdeluje železo in železnino, se slov. Ko¬
roško le malo deleži z nekaj manjšimi plavilnicami v borovskem okraji,
potem z več pudlovnicami z valjarji in samimi valjalnicami. —
Največe razmere ima prevaljska kovalnica. Rokodelstva, ki ob¬
delujejo železo , se najbolj nahajajo blizo plavilnic. V Borovljah
.je od nekdaj slavno društvo puškarjev, ki razdeljuje delo med dru-
štvenike. V Celovci je fabrika za stroje. Največ plavilnic za svinec
se nahaja v okraji pliberškem (8), v kapeljskem (6), v beljaškem (13).
Največe plavilnice so na gornjem in dolnjem Obiru, v črni Možici
in Suhi. Pivarstvo je bolj razširjeno na Koroškem kakor drugod po
Slovenskem, ker tu pomanjkuje vina, in je izmed malih obertnij
najbolj važna.

Na Goriškem so prejnice za svilo v Gorici in Kanalu, za
bombaž v Ajdovščini, papirnica v Podgorji pri Gorici, fabrični za¬
vodi strojarski so v Gorici in Podgori. Platnenino izdelujejo po¬
sebno Gorica, Kanal, Tolmin in Bovec. Velika barvalnica'na ru-
deče je v Ajdovščini. Lončarstvo posebno cvete v Kanalu. Velik
mlin je v Gorici, itd. ....

Na Tržaškem cvete posebno izdelovanje žganjevine in ke¬
mičnega blaga, potem izdelovanje mašin in ladij.

Trgovstvo.

Na Kranjskem se je 1. 1869 pečalo s trgovstvom 3047 ljudi
4-0-65% vsega prebivalstva. Izvaža se iz dežele les in lesenina
?ajveč v Trst, ^zlasti „suha roba“ iz Ribnice se izvaža v Trst na
llrvatsko, na Štajersko in južno Ogersko. Izmed kmetijskih pri¬
delkov se izvaža zlasti med, vosek, sadje (zlasti posušene češplje
Dolenjskega; vendar ne marajo kupci za-nje toliko kolikor za
bosenske, ker so slabje posušene). Tudi deteljno seme gre iz dežele
ria  Angleško in Nemško, če se tam slabo obnese. Železa kranjskega
S re  le malo iz dežele, lita roba iz dolenjskih plavilnic pa se dobro
Prodaja na Hrvatsko. Idrijsko živo srebro in tam izdelovani cino-
oer se razvaža po vsem Avstrijskem. Papir, pletenina, debelo sukno,
§unji (koci) in platno, olje in klej se izvažajo v vse sosednje de-

168

žele, tudi živina in živinski pridelki gredo iz dežele zlasti v Trst.
Pa vsa kupčija je za ugodne deželne razmere še premajhna, ker
poljedeljstvo in obrtnija niste na dosta visoki stopnji. Vvaža se
razun prekomorskega blaga zlasti žito iz Hrvatskega in Banata
(okoli 1 milj. vaganov), kterega polovica se doma porabi, polovica
po velikih mlinih zmelje in izvozi. Za notranjo kupčijo so središča
Ljubljana, Kranj, Novomesto.

Na spodnjem Štajerskem se izvaža vino (iz jugovzhodnega
kota zlasti na Kranjsko, iz mariborske in ptujske okolice pa na
severne in zapadne strani), nekaj sadja, steklenina, lesenina itd. --
Vvaža se prekomorsko in kemično blago, olje, pivo (iz gradške
okolice) itd. Središče notranji trgovini so Maribor, Celje, Ptuj in
druga mesta.

Na Koroškem se iz slov. krajev najbolj izvažajo čbelarski pri¬
delki, sadje, potem proizvodi tamošnjega rudarstva in kovinske
obrtnije. Vvaža se vino iz slov. Stajera, južno sadje naravnost iz
Beneškega, žito največ iz Siska. Notranji trgovini so središča
Celovec, Velikovec, Beljak.

Na Goriškem se izvažajo drva in les, sadje, svilna preja in
izdelki velike obrtnije. Vvaža se razun prekomorskega blaga zlasti
žito. Središče domače trgovine je Gorica.

Trst ima kot imenitno kupčij sko mesto tudi za Slovence ve¬
liko imenitnost. Mnogo Slovencev ali tam bivajočih in kupčijo s
pridelki in izdelki slovenskih dežel posredujočih ali pa s Trstom
kupčujočih si bogastva nabira.

Pospeševala narodnega gospodarstva.

Občila.  Kranjska dežela je s cestami dobro oskrbljena
razen nekterih okrajev na južnem Gorenjskem, v Suhi krajini in
na Črnomaljskem. Zidane ceste so na Kranjskem 371 avstr, milj
dolge, med njimi 17V 2  % državnih cest. Na slov. Štajerkem so
razun državnih okrajne ceste v precej dobrem stanu, za občinske
se pa naj večidel le malo stori.

V Ljubljani se stikajo konci štirih cesarskih cest: hrvatske,
štajerske, ki gre čez Vransko v savinsko dolino in mimo Celja
dalje na sever, koroške čez Ljubelj, in tržaške,^ od ktere se od¬
cepijo ena cesta na Goriško čez Ipavo in ena od Št. Petra do Reke.
Goriška gre potem skoz Sočko dolino čez Predil na Koroško in
se zedini z ono cesto, ki Koroško od vzhoda do zapada preprega-

Vodne ceste na Slovenskem so: Drava, po kteri se navzdol
vozijo plavi, največ z lesom, in šajke s kovinami naložene; Savinja
nosi plave; po Savi pa navzgor in navzdol plavajo tudi dolge ladije,
„tombasi“, počenši od Zaloga, pri ustji Ljubljanice, ktera je tudi
v vsej svojej dolgosti vozna. Tudi 'po Krki se vozi blago od
Novega mesta, pa le po malem. Po Soči, ktera le malo pred ust-

169

jem ladije nosi, po Vipavi in Idrici plavajo plavi, po Timavu pla¬
vajo ladije do izvora njegovega.

Železnijce. Glavna proga za slov. dežele je južna železnica; z
njo se vežejo Št. Petersko-reška, potem Rudolfova iz Ljubljane do
Trbiža, hrvatska od Zidanega mosta na Hrvatsko, potem vzhodna
železnica, ki gre iz Pragerskega na Ogersko, in slednjič koroška
železnica, ki veže Maribor s Koroškim.

Telegrafske  poteze spremljajo železnične črte; vrh tega je
telegraf napet od Poličan v Rogatec, od Celja v (Doberno) Slov.
Bistrico, iz Dravberga v Sl. Gradec, iz Ljubljane v Žužemberk, iz
Bleda v Tržič, iz Trbiža v (Tolmin), Gorico in Trst, iz Gorice v
Ajdovščino in Idrijo.

Denarna društva  in narodno gospodarstvo podpirajoči
zavodi so v Ljubljani: »Slovenija" prva občna zavarovalna banka;
hranilnično društvo ljubljansko z zastavnico; pomočno denarno
društvo, ljubljanska obrtna banka; Gradška eskomptna banka in
Dunajska narodna banka imate tudi svoji poddružnici v Ljubljani,
potem razni zavodi v Trstu, kterih se več ali manj tudi Slovenci
udeležujejo, dalje hranilnice in enaki zavodi po mnogih krajih Sloven¬
skega. Kmetijstvo podpirajo kmetijske družbe v posameznih deželah,
obrtnijo in kupčijo pa dotične kupčijsko-obrtnijske zbornice. V
Metliki je še posebno svilorejno društvo. Na Kranjskem se je v
najnovejšem času ustanovilo čbelarsko društvo. (Pr. Poročilo trgov-
sko-obrtnijske^ zbornice ljublj. za 1.1870. — Erben, Koroško in Kranj¬
sko. — Slov. Štajer III.)

Politična zgodovina Slovencev.*)

Nobeno pismeno poročilo nam ne pravi, kedaj da so prišli
Slovenci v te kraje, po kterih še zdaj stanujejo. Mogoče je, da so
za Rimljanov (oni ali ktero slovensko pleme) tod bivali, vendar
la reč še ni od zgodovinarjev do kraja dognana. Precej gotovo je, da
80  ob Donavi po današnjem Ogerskem že pred Kristusom stano¬
vali Sloveni in da jih je potem, ko so jih bili Kelti po večem za
Karpate zrinili, vendar še dosti po goratih krajih pod oblastjo Ja-
cigov in Huncev ostalo. Pozneje so jih brž ko ne Obri podjarmili
zrinili v Panonijo od Longobardov 1. 568 zapuščeno. Od ondot
80  se med 1.592—595 neznano hitro proti zapadu razširili. Več
°kolnosti vsaj to zelo verjetno dela. Med 1. 579—591 poizginejo
stare škofije, ki so bile v teh krajih, kakor tiburnska na Koroškem,
je 1. 591 še bila, potem se pa nikjer več ne omenja, potem
Ptujska, saharska, celjska in šiška. Med novimi paganskimi na-

*) Primeri Čitalnica III. p. 15 — »Slovenski narod" 1871, št. 75,
10 sl - (listek). Oba spisa sta tu deloma ponatisnena.

170

seljenci krščanske škofije niso mogle se obdržati. Tudi poprej v
teh krajih nikdo ne omenja Slovencev, odsihmal pa se pogostoma
omenjajo v pismenih poročilih. V nekem pismu do duhovščine
salonske (v Dalmaciji) od 1. 600 toži papež Gregor, da Salončanom
nevarnost preti od Slovencev, ki so se že blizo do Salone razširili.
Vse to kaže, da so se Slovenci v gori omenjenih letih razprostrli
po teh krajinah, po kterih še zdaj bivajo.

V starih časih so meje Slovencev na severu in zapadu dalje
segale, nego sedaj segajo. Proti zapadu so stanovališča Slovencev
mejile gore, ki se od izvirka Drave blizo mesta Indije (Aguntum,
Innichen) proti severu do reke Salice vlečejo. V Bistriški dolini
(Pusterthal, v srednjem veku Pustrissathal) so bili nekdaj sami
Slovenci naseljeni. Dalje so mejo delale reke Salica, Ina in na
severni strani Donava do Vindobone. V severnih pokrajinah pod
Donavo niso zgoli Slovenci stanovali, ampak pomešani so bili z
Nemci in do desetega stoletja so bili tudi Obri v tej deželi ter so
čez Nemce in Slovence gospodovali; vsaj do Aniže je segala njih
oblast. —

Pri starih pisateljih imajo naši pradedi ime ,,Sclavini“ ali,, Vinidi'
(Venedi), njih deželo pa imenujejo „Sclavinia“ (Slovenija). Največ
dežele, ktero so posedli Slovenci, ima pa pri pisateljih tudi ime
„Oarantanum“, ki je obsegalo blizo današnje Koroško, Štajersko
(razun vzhodnega roba) in kos Tirolskega. Po tem imenu imenujejo
Slovence češki in ruski letopisci „Korutane“, sami so se pa menda
tudi zvali Korctance in svojo deželo Korotan (Goratan); iz tega
imena se je potem izcimilo,,Koroško^ (iz Korot-sko kakor Hrvaško
iz Hrva-tsko) in (po krivi analogiji) Korošec. Drugo staro deželno
ime je „Carnia“ ali „(Jarniola‘', je obsegalo deželo med Sočo ffl
Savo. Iz tega imena je nastalo ime Kranjsko, Kranjec, kar se
ponekod izgovarja kot Krajnsko, Krajnec (pr. kojn n. konj);. od
tod v starih listinah ime „Chraina marcha“ in nemško ime „Krain ■
Severni del pod Donavoj je imel različna imena: ali gornja Pano¬
nija, ali Avarija, ali Hunija, ali pa tudi „Sclavinia“ v ožem p°'
menu. Vzhodna plat sedanje štajerske in kranjske dežele je spa¬
dala pod Panonijo.

Okoli konca 6. stoletja niso Korotanci uživali popolne svobode,
ampak morali so grozovite Obre ali Avare za svoje gospodarje p rl (
poznavati. Panonski Slovenci pa so jim bili popolnoma podvržen;
in so morali nemili jarem sužnosti strašno čutiti. Na severozapadtn
strani so bili Slovencem sosedi Bavarci, na južni pa Longobardi.
Nekaj let potem, ko so se Longobardi bili v Italijo preselili, so se
Avari ž njimi sprli in vnel se je boj med njimi, v kterem so se;
veda tudi Slovenci za svoje gospodarje kri prelivati morali. OkoU
1.594 so se zopet Avari z Longobardi spravili. L. 595 je od fr al j'
kovskega kralja Hariberta postavljeni bavarski vojvoda Tasilo. p rl '
deri v slovensko deželo, je premogel Slovence in se z obilni®
plenom domu vrnil. Ko je drugo 1. zopet 2000 Bavarcev prihrnlo,
je avarski kan prišel Slovencem na pomoč in potolčeni so bili vsi

171

Bavarci. V naslednjih letih so morali Slovenci Avarom pomagati
pleniti Istro in gorenjo Italijo, kteri deželi ste spadali pod bizan¬
tinsko cesarstvo.

Mir med Avari in Longobardi je 1.611 nehal in začeli so se
boji med njimi. Avarski kan pridere na Furlansko, premaga in
ubije furlanskega vojvoda Gisulfa, razdene glavno mesto Furlanije
Forum Julii in odpelje mnogo ljudi v sužnost. V tem času pa so
prišli Hrvati iz za Karpatov in Avari so dobili ž njim toliko opra¬
viti, da sta si sinova Gisulfova Taso in Kako kmalu nazaj pribo-
jevala Furlanijo in še en kos slovenske dežele (morebiti Ziljsko
dolino?), kteri jim je moral davke plačevati do 1. 744.

Kmalu pa je Slovencem in drugim Slovanom, ktere je avarski
jarem tlačil, srečnejša doba napočila. Samo,  Slovan nekega ple¬
mena, ki je bilo Frankom podvrženo, je ubežal svojim tlačiteljem in
z mnogimi tovarši k Čehom prišel, ki so se morali z Avari hudo
bojevati. Stopil je na čelo čeških in moravskih trum in osvobodil
Cehe in Moravce. Iz hvaležnosti ga je potem ljudstvo 1. 627 za
svojega kralja izvolilo. Po novih bojih je tudi Slovence otel Ava¬
rom in njih deželo (vsaj severne pokrajine, Korotan) združil s svojim
kraljestvom. Ko je frankovski kralj Dagobert 1. 629 se proti njemu
vzdignil in v zvezo stopil z Alemanci in Longobardi, so se ti vrgli
na slovenske pokrajine in so zmagali Slovence ; ali vspeha ni imela
njih zmaga, ker je Samo frankovsko vojsko popolnoma potolkel.
Srečno je vladal Samo svoje Slovane 35 let (624—659).

V tem času (630) je prišel utrehtski škof Amand prek Do¬
nave k Slovencem krščansko vero oznanovat. Našel je precej
prijateljev, pa tudi sovražnikov, pa se je kmalu spet domu vrnil.
Kar je opravil, se je, kakor se zdi, kmalu poizgubilo.

Po Samovi smrti je po neslogi razpadlo slovansko kraljestvo
in dežele so zopet pod svoje vojvode in kneze prišle. Odsihmal so
Slovenci na Korotanskem in Kranjskem imeli svoje svobodne voj-
v ode, ali zgodovina nam žalibog njih imen ni ohranita.

_ V teh letih politične svobode se je bilo Slovencem bojevati
Rjasti z Longobardi. Bili so se ž njim zdaj srečno zdaj nesrečno.
Končno so vendar morali Longobardi oni kos slovenske dežele
(Ziljsko dolino?) zopet nazaj dati 1. 744 in odsihmal niso več na¬
padali slovenskih dežel in zdaj so bili vsi Slovenci svobodni (1. 744).

Homatije, ki so se godile na Bavarskem v začetku 8. stoletja
v? Slovenci v svojo korist rabili in meje prekoračivši svojo oblast
jUrili po Bavarskem kraje in po jugovzhodnem kotu sedanje Bavarske
aakor tudi po Tirolskem do onstran Brenerja napolnili s sloven-
okuni naselbinami. Ko so potihnile domače homatije, so si Bavarci
stare meje zopet nazaj pribojevali in zdi se, da so se celosKoro-
tanci sprijaznili. L. 743 vsaj vidimo, da Slovenci pomagajo voj-
v '>'lu Odilu, hotečemu iznebiti se frankovske nadoblasti, ko se je
Liku (Lech) s Pippinom bojeval. Pa majordoma Pippin in
Karlinami sta premagala Bavarce in Odilo se je moral Frankom
podvreči. Bavarska dežela je postala skoro popolnoma provincija

172

frankovskega kraljestva in Korotanci so bili zdaj bolj neposredni
sosedi frankovske oblasti, ki je tudi njihovi svobodi nevarna bila.
Ko so 1.748 zopet Avari nad Korotance se vzdignili, je Borut,
prvi nam po imenu znani korotanski vojvoda, videč, da ne bi bil
kos sovražniku, Bavarce prosil za pomoč. Ti so prišli na pomoč;
z zedinjeno močjo so bili Avari premagani; ali za plačilo pomoči
so morali Slovenci pripoznati frankovsko nadoblast; tako je Pipin <
kaznoval Slovence za to, da so se drznili ob Liku z Odilom njemu sc
nasproti staviti. V zagotovljenje pripoznanja nadoblasti so morali ’
Korotanci mnogo zastavljencev na Bavarsko poslati; med njimi sta
bila tudi Karast (Gorazd?), Borutov sin in Hotemar, njegovbratič,
ki sta bila na Bavarskem v krščanski veri zrejena.

Borut ni dolgo več živel; po njegovi smrti so Bavarci po po¬
velji frankovskega kralja Korotancem K ar a s ta nazaj poslali in
ti so si ga na vojvodski prestol posadili. Ko je pa že čez tri leta
umrl, je prišel Hotemar  na njegovo mesto.

Hotemar je bil pobožen kristjan; zato si je prizadeval svoje
še po večem paganske Slovence pokristjaniti. V tem prizadevanji
ga je podpiral solnogradski škof Virgilij, ki mu je poslal škofa Mo-
desta in nekaj duhovnikov, da so po Korotanu krščanstvo oznano-
vali in cerkve blagoslavljali.

Slovenci, ki so po Bavarcih svojo svobodo izgubili, niso imeli
veliko zaupanja do njihovih duhovnikov. Zato se dolgo niso prav
hoteli poprijeti od njih oznanovane vere. Že pod Hotemarom so se 1
trikrat spuntali zavoljo vere. Po njegovi smrti pa, ko so jim Franki
mladega VI a d uh a (Valdungus, Vladun?) za naslednika poslali, se
se paganski Slovenci vzdignili zoper krščanstvo, vojvoda Vladuha
in krščanske duhovnike iz dežele zapodili in razsajali zoper kri¬
stjane. Bavarski vojvoda jih je prišel krotit; zadušil je punt in
zopet na prestol postavil Vladuha. Se enkrat so se vzdignili pa¬
ganski Slovenci, pa so bili premagani. Odsihmal se je krščanstvo
zmerom bolj širilo med Slovenci.

Bavarski vojvoda je težko nosil jarem frankovske nadoblasti;
zato se je začel obnašati kot samooblasten vladar Bavarcev, in da
bi svojo moč bolj utrdil, je prisilil Korotance, da so izpod ba¬
kovske oblasti pod njegovo prestopili 1. 772. Imel je dva mogočna pr 0 '
tektorja, Desiderija, kralja longobardskega in pa rimskega papeža. P°
smrti Desiderijevi pajemoralzopetzvestoboprisečiinkoje celo Avare
proti Frankom na pomoč poklical, je bil v samostan zaprt in j e
izgubil vse svoje dežele, ki so prišle pod kralja Karla velikega-
Kmalu po Tasilovem padu so pridrli Avari, kakor je bilo zgovoi"
jeno, z eno armado v Furlanijo, z drugo pa na Bavarsko; pa obe ste
bili premagani. Tudi tretji trumi, ki je hotela to sramoto oprat'
in je na Bavarsko pridrla, se ni bolje godilo. Po teh srečnih zma¬
gan pride Karel v Rezno (Regensburg) in ustanovi razdelitev 111

upravo na novo pridobljenih dežel. Na Bavarskem je izročil upravno

opravilstvo posameznim grofom, ki so bili vsak čez svoj okraj po¬
stavljeni. V slovenskih pokrajinah pa je brž ko ne vladarsko ob


173

last zastran domačih reči pustil domačim poglavarjem, knezom in žu¬
panom. Poslovanje teh poglavarjev in grofov pa so nadzorovali
kraljevi namestniki, ki so morali za red in mir po svojih deželah
skrbeti in ob vojski njih vojaška krdela voditi. Prvi nam znani
namestnik bavarski („praefectus Baiovariae", kakor ga letopisci
imenujejo) je bil Gerold,  Karlov svak, do 1.799; izročeno mu je
bilo Bavarsko in Korotansko do Drave. Kar je pa bilo pod Dra-
voj, je bilo pod nadzorništvom furlanskega vojvoda Erika.

Te uredbe so bile le začasne, toliko da je bilo za te mejne
dežele nekoliko poskrbljeno proti napadom Avarov, od katerih ni
bilo miru pričakovati, predno ni bila njih moč popolnoma uničena.
To storiti je tudi Karel sklenil. V bojih proti Avarom, ki so z
majhnimi prenehljaji do 1. 803 trpeli, so tudi Slovenci svojo kri
prelivali in morda so se še Slovenci proti Slovencem bojevati mo¬
rali, ker so gotovo tudi Avari svoje slovenske podložnike tirali v
boj. Vsaj pravijo letopisci, da so omenjenega 1.803 z avarskim po¬
glavarjem tudi slovenski velikaši prišli v Bežno poklanjat se Karlu
in zvestobo mu prisegat. Odsihmal je propadala avarska oblast.
Njen propad so pospeševale borbe s Slovenci, ki so avarskega
jarma se iznebivši, hoteli se zdaj izmaščevati za vso neusmiljeno
trpinčenje, ki so je morali kot njih podložniki prestati. Zato je
1-805 avarski hakan prišel pred cesarja Karla prosit, naj Avarom
odkaže druga stanovališča v gornji Panoniji, ker v sedanjih jim
ni moči prebiti zavoljo nasilstva Slovencev. In 1. 811 je moral Karel
cel6 vojsko poslati mirit Avare in Slovence. Nato so prišli po¬
slanci obeh narodov v Aachen pred cesarja poravnavat svojih zadev.

Frankovska sila tedaj, domača nesložnost in boji z osvobo¬
jenimi Slovenci so podrli moč Avarov takraj Tise. Kar jih pa je
Mo onkraj Tise, te je podjarmil bolgarski knez Krem. Ko je
Padlo gospodstvo Avarov, je tudi narod kmalu izginil, kajti njegova
m oč je bila največ zidana na podvržena ljudstva, nasproti kterim
so oni tako rekoč le plemenitaški stan bili.

Po zmagi nad Avari 1. 796 je prišla vsa Panonija pod Karla
velikega, kteri je politično upravo v tej deželi izročil svojemu svaku
yeroldu, cerkveno upravo pa je tako uredil, da so gornjo Panonijo
^°bili .pasovski, Panonijo med Babo in Dravo pa solnogradski škofi.
(Kar je bilo pod Dravo, je spadalo pod Oglej.)

. Tudi na jugu se je širila frankovska oblast. Istra je bila že
*• <91 pod Karlom; kmalu se je to zgodilo tudi Liburniji in Dal-
m aciji (do Cetinje) in pa oni hrvatski deželici med Savo in Dravo
z  glavnim mestom Siskom (v nekdanji Valeriji), ktero so bili usta¬
lili okoli 1. 638—640 oni Hrvati, ki so se od dalmatinskih
odcepili.

. . Sedaj so bili vsi Slovenci pod Karlom velikim in sicer razdel-
J et d po teh-le deželah:

Vzhodna krajina, kteri je bila na vzhodu meja Dunajska
gora (Wienerwald), je na zahodu malo prek Aniže segala in tudi

174

primerni kos sedanjega Avstrijskega na levem bregu Donave je
k njej spadal. V tej deželi so potem, ko so bili Avari iz nje iz¬
gnani, stanovali Nemci pomešani s slovenskimi naselbinami. Pa¬
nonija  je imela blizo tiste meje kakor za rimskih cesarjev. Na
zahodu jo je mejila ravna črta potegnena od Dunajske gore do
Julijskih planin, tako da je Ptuj bil zapopaden, Celje in Ljubljana
pa ne, na vzhodu in severu pa Donava. Raba jo je delila v zgornjo
in dolenjo Panonijo. V zgornji Panoniji so bili iz prva še Avari,
ali s časom so poizginili in Sloveni z onkraj Donave in Bavarci so
se jeli po teh krajinah naseljevati. V severnem delu dolenje Pano¬
nije med Rabo in Dravo so stanovali Slovenci nekoliko pomešani
z ostanki Gepidov in Avarov in tudi nekterimi nemškimi naseljenci.
Med Dravo, Donavo in Savo pa, v tistem delu Panonije, ki
se je nekdaj imenovala „Valeria“, so stanovali Hrvati in Slovenci.
V K o r o t a n i j i, kije  razun sedanje Koroške tudi Štajersko in Kra¬
njsko deželo do panonske meje in tudi en del Tirolske obsegala,
so bivali Slovenci, le tam pa tam z nemškimi naseljenci pomešani.
Tako je bilo tudi v Istri  izven mest. V Liburniji in Dalmaciji
do Cetinje so pa bivali Hrvati. Vrh tega so še stanovali Slovenci
po goriškem in idrijskem okraji, ktera sta pod furlansko mejno
grofijo spadala.

Vse te dežele so bile mejne dežele in razdeljene pod dvena-
mestniji, kteri je Drava ločila. Kar je bilo nad Dravo, je bilo
grofu Geroldu izročeno do njegove smrti 1. 799. Njegove dežele
je prevzel Goteram, pa brez Bavarske, ktera je svojega grofa dobila.
Za Goteramom, kterega so Avari 1. 802 v boji ubili, je prišel
Verinhar. Kar je bilo pod Dravoj, je bilo po smrti Erikovi fin"
lanskemu mejnemu grofu Kadolahu do leta 819 in za njim Bab
deriku izročeno.

Po smrti Karla velikega je prišel na prestol nemškega, ce¬
sarstva Ludvik Pobožni. L. 818 so prišli poslanci Ljudevita,
kneza panonskih Hrvatov (in Slovencev), tožit grofa Kadolaha, p®'
glavarja furlanske mejne grofije. Ker pa po njih nič ni opravil, seje
spuntal in vstal zoper frankovsko nadoblast. Poslana je bila ar-
mada proti njemu, pa ni nič opravila. Da bi še bolj izdatna bila
vstaja, je začel zavezo sklepati s sosednimi Sloveni, namreč s Kranjci,
Korotanci in z Guduščani in Timočani, potem tudi z drugimi. Najprej
je pridobil Timočane. Spet se je sklenila vojska zoper njega-
Vojvoda Kadolah je bil umrl in njegov naslednik je bil Balderik.
Ta je hitro šel s svojo vojsko v Korotanijo in se ob Dravi z Lj u
devitom sprijel ter ga prisilil korotansko deželo zapustiti. Zdaj P a
Ljudevita nazaj gredočega še napade ob Kolpi Borna, knez dal® a '
tinskih Hrvatov, ki je Frankom zvest ostal. V boji so pa Born®
zapustili Guduščani in ga s tem v tako nevarnost spravili, da J e
komaj s pomočjo telesne straže si življenje otel. Borna je potem
Guduščane zopet ukrotil; ali Ljudevit je še tisto leto v decembr®
pridrl v Dalmacijo maščevat se za napad ob Kolpi. Pustošil J®
deželo, pa vendar drugega nič ni dosegel, ker se je Borna dobro drža

175

po utrjenih gradovih, in ga iz njih napadal. Spomladi 1. 820 so
Franki vnovič vojsko z Ljudevitom začeli. Borna je bil sam pri¬
šel v Aachen posvetovat se zarad vojnega načrta. Tri armade so
šle proti njemu. Najprej je tista, ki je skozi Korotanijo šla, se
z nasprotniki sprijela in jih prek Drave nazaj v Ljudevitovo de¬
želo zapodila. Tu se je zdaj Ljudevit zaprl v neki na visokih
skalah sezidan grad. Frankovske tri armade so se združile in so
potem deželo okoli in okoli pustošile. To je prestrašilo Kranjce
med Sočo in Savo in pa odpadle Korotance, da so se zopet podvrgli
Balderiku. Tudi prihodnje leto (821) so šle tri armade razsajat po Lju-
devitovi deželi; toda on se ni spustil v hoj na prostem, ampak držal se
je v trdnjavah, ki jih je bil sezidal s pomočjo zidarjev poslanih mu
od gradskega patriarha, ki ga je tudi sicer spodbadal in podpiral v
vstaji zoper Franke. Ko je bil patriarh zarad tega pred kralja poklican,
pobegnil je v Carigrad. Zdi se tedaj, da tudi carigradski cesar ni
bil proti Ljudevitovim nameram. Ko je pa zopet nova vojska proti
Ljudevitu šla, je zapustil Sisek in se podal k Srbom. Tam pa je,
kakor nemški letopisci trdijo, srbskega kneza umoril in sebe hotel
na njegovo mesto postaviti. Ali ni mu se posrečilo. Kmalu je
moral zopet bežati v Dalmacijo k Ljudemislu, nekemu sorodniku
knezaBorne. Ta L j udemisl ga j e pa iz s veta spravil. Tako je svoje živ¬
ljenje končal Ljudevit, kteri bi bil frankovskemu kraljestvu skoro
to postal, kar v prejšnjih časih Samo, ker je hotel gotovo Jugo¬
slovane zediniti. V teh namenih ga je gradski patriarh Fortunat
podpiral; ni tedaj le kaka nevažna vstaja bila. Ali nesloga, po¬
sebno med panonskimi in dalmatinskimi Hrvati in pa sebičnost
Ljudevitova ste pokopali namene.

Korotanskih Slovencev se je vstaje le en del (menda najbližnji)
udeležil; druge so menda brzdali nemški grofi; v ta čas namreč
spada brž ko ne, kar nam neimenovani pisatelj „spreobernitve Ko-
f otancev“ pripoveduje, da so namesto zadnjih narodnih knezov
(Stojmir, „Cemicas“ [Zemiteh?], Etgar, Pribislav) v Korotaniji bili
Umniki grofi postavljeni; s tem je dežela tudi navidezno samostoj¬
nost izgubila in popolnoma postala provincija frankovskega kra¬
ljestva. —

L. 825 je ustanovil Ludvik Pobožni iz južno-vzhodmh dežel
Posebno Bavarsko kraljestvo, pod ktero so bavarska vojvodina,
Korotanija (nad Dravo) in Panonija spadale. Predstojniki teh dežel
So  bili dosihmal le bavarski grofi.

L. 827 so ob Dravi pridrli Bolgari, pustošili dežele panonskih
‘noVanov in jim vsilili bolgarske poglavarje namestu domačih. Da
8e  je to zgodilo, se je pripisovalo nepaznosti mejnih grofov Ge-
r °lda II., ki je imel pod seboj Panonijo nad Dravo, in Balderika,
bujnega grofa furlanskega; zato sta bila odstavljena in iz Balde-
jnkove dežele so bile napravljene štiri manjše grofije. Ktere da so
0  Lile, ni poročila; verjetno pa je, da so bile Furlanija, kranjska

176

in dolnja korotanska marka (t. j. Korotanija med Savo in Dravo)
in pa Istra.

Proti Bolgarom pa je šel z vojsko bavarski kralj Ludvik,
toda ni dosti opravil, kajti panonsko^ Hrvati jo je moral za nekaj
časa pod bolgarsko oblastjo pustiti. Se le 1. 838 jo je mejni grof
Radbod zopet pribojeval. Njen knez Ratimir pa je ubežal.

V tem času je prišel Pribina, neki iz velikomoravske dežele
pregnan knez, k grofu Salabu, kteremu je bila ena izmed grofij iz
furlanske mejne grofije napravljenih (najbrž Kranjsko) izročena. Po
priprošnji drugih velikašev je ta Pribina dobil od cesarja deželico
v spodnji Panoniji ob reki Šali, ki se v Blatno jezero izteka, kot
fevd, in tam je ob imenovani reki (v močvirnatem kraji, prav po
slovanski šegi) začel trdnjavo zidati (Blatni grad — Mosburg). V
tej deželici, ki dozdaj ni imela prida prebivalcev, so se zdaj jako
začeli naseljevati sosedni Slovenci in drugi Sloveni. Po svoji zve¬
stobi do cerkve in vladarja si je Pribina naklonjenost Ludvika
Nemca tako zelo pridobil, da mu je deželico v lastnino podaril,
izvzemši le tamošnja posestva solnogradskega škofa. Obsegala
pa je ta deželica brž ko ne, kar je bilo dolnje Panonije med
Dravo in Rabo.

Pribino so pozneje Moravci ubili in nasledoval mu je sin
Kocelj. —

Okoli 1. 856 je izročil Ludovik vzhodno krajino hrabremu sinu
Karlmanu. Ta pa ni bil zadovoljen samo s to deželo in si je pri¬
svojil še Korotanijo in Panonijo.

L. 862 ga je Ludvik potrdil kot namestnika v teh deželah.
Ta kraljevič je bival v Korotaniji in tedaj so sezidali več gradov,
kakor Blatni grad (Mosburg) blizo celovškega jezera, neužugljivo
trdnjavo v močvirni okolici, in Krnski grad (Karnburg).

Karlmanovo prijateljstvo z Rastislavom, knezom velikomorav-
skim, je dalo priložnost sovražnikom njegovim črniti ga pri očetu,
tako daje kralj Ludvik vojsko zbral in ž njo na videz šel proti Rastr
slavu, v resnici pa proti Karlmanu. Morebiti bi bil sin sev goratih krajih
lehko ubranil očetovih trum; ali njegov poveljnik Gundakar, grof krške
doline, je Ludoviku izdal vso svojo vojsko in v plačilo dobil od
njega mejno grofijstvo čez Korotanijo. Karlman pa se je čez malo
časa prostovoljno v oblast podal očetu, kteri ga je nekaj časa
skoro kot jetnika držal v Reznem. Imel pa je še vselej dosti p rl '
jateljev v Korotaniji; zato je prežal na priložnost tje uiti. Ko j e
bil nekdaj z armado blizo korotanskih mej, se je očetu, rekši da
ide na lov, izmuznil, ubežal v Korotanijo in tam s pomočjo grofij
svojo prejšnjo oblast zopet si prisvojil. Oče pa se je dal potolažit'
in ga je zopet potrdil v oblasti.

L. 865 je kralj Ludvik Nemec razdelil svoje dežele med si¬
nove in sebi le vrhovno oblast pridržal. Pri tej razdelbi je dob'
Karlman bavarsko, korotansko, panonsko deželo in 4 iz furlanske
napravljene grofije.

Društvo knjigovezov it. d.

AVSTRIJA

P ofrui sii • jijij

LJUBLJANA

Po smrti Ludvika Nemca 1. 876 je nasledoval kot bavarski
kralj Karl man;  mejni deželi Korotanija in Panonija pa ste bili
izročeni njegovemu nezakonskemu sinu Arnulfu.  Karlman kmalu
umrje in nasleduje mu v kraljevi časti brat Ludvik in Korotanijo
pusti Arnulfu, kteri mu je v Reznem zvestobo prisegel.

Za Karla D ebelega  so slovenske pokrajine mnogo trpele
zaradi bojev s Svetopolkom, velikomoravskim knezom, zlasti pa
gornja Panonija.

L. 884 je prišel Karel sam v Panonijo, sošel se tam s Sveto¬
polkom in od njega bil pripoznan za fevdnega gospoda ter ob enem
sprejel obljubo, nič več ne nadlegovati njegovih dežel. Zato pa je
dobil od Karla Panonijo med Rabo in Dravo (deželo Koceljevo, ki
je umrl okoli 1. 874), ktera je v cerkvenih zadevah že prej z
Veliko Moravijo bila združena. Tedaj je tudi Bratislav, knez panon¬
skih Hrvatov, prišel se Karlu kot višemu oblastniku poklanjat.
Arnulf pa, ki je vsled te pogodbe nekaj zemlje izgubil, je še le
prihodnje leto pristopil storjeni pogodbi.

Arnulf je želel na cesarski prestol priti. Ta želja se mu je
izpolnila, ko ga je večina Nemcev, sprevidevši, da Karel Debeli ni
za vladanje, na prestol poklicala. Korotanijo je dobil zdaj neki
grof Rupert. Akoravno odsihmal ni noben kralj ali kraljevič več na¬
vadno na Korotanskem bival, so vendar še praznike praznovat
prihajali v Krnski grad, kakor je storil Arnulf 1. 888, vračaje se iz
f urlanskega.

Za Arnulfa so Ogri, menda od njega samega proti Svetopollra
pozvani, pridrli, naselili se med Donavo in Tiso in sosedne dežele,
zlasti Panonijo, strašno pokončevali. Zato je Arnulf, kar je imel
dolnje Panonije, izročil v varstvo Bratislavu, knezu panonskih
Hrvatov (896). Korotanski grof Rupert je moral zarad nastavših
homatij ubežati na Moravsko; uprava Korotanije pa je bila izro¬
čena Liutboldu iz žlahte Arnulfove. . .

Na Moravskem sta se sinova Svetopolkova Mojmir in h veto-
P°lk kmalu razprla. Arnulf je podpiral Svetopolka, njegove pri¬
jatelje sprejemal v Korotanijo, tudi njemu samemu, ki je v Koio
tanijo pribežal, tam nekaj posestev odločil in naposled mejnima
grofoma Aribu (v Vzhodni krajini) in Liutboldu ukazal z vojsko iti nad
Hoj mira. Tudi Svetopolk je šel proti bratu, pa bil je obklenen v
Oekem gradu in Nemci so ga komaj oteli in v Korotanijo nazaj
pripeljali. .

L. 899 je umrl Arnulf in nasledoval mu je sin Ludvik,  se
e  7 let star otrok. . , „ . , .

Med tem so morali Slovenci zopet trpeti, ko so Ogri skozi
dolnjo Panonijo drli v Italijo in se zopet po tisti poti ropaje in
plene vračali. Ko so pa slišali, da je otrok na nemškem prestolu,
80  jo udrli p 0  Vzhodni krajini in po Bavarskem, in potem nekoliko
kpeni, pa vendar s plenom obloženi se vrnili. Zdaj so sprevideli
Havarci i n  Moravci, da jim je treba edinosti proti skupnemu sov¬
ražniku in so mir sklenili 1. 901. Ravno takrat je četa Ogrov na

Slovanstvo, ^ ~

I

178

Korotanijo udarila, pa bila je premagana in tepena na veliko soboto
1. 901. Vendar boji so se ponavljali; dolnjo Panonijo med Rabo in
Dravo so Ogri si pridobili in ko so 1. 907 nemško vojsko tako
strašno bili zmagali, so bile mejne dežele odprte njihovim napadom;
zlasti so Slovenci od njih morali veliko trpeti. S časom so vso
nekdanjo Panonijo pod svojo oblast spravili in nad Dravo se je
jelo gubiti slovansko ljudstvo.

L. 911 je umrl Ludvik, poslednji kralj iz rodovine Karla
V elikega.

[Notranje razmere.)  Kakor Slovani sploh, tako so gotovo
tudi Slovenci imeli svoje velike županije, čez ktere so bili postav¬
ljeni župani ali drugače imenovani poglavarji. Te velike občine
so se vjemale z nemškimi okraji (Gaue), ktere so okrajni grofi
(Gaugrafen) upravljali. Več takih občin pa je menda zopet svo¬
jega višega poglavarja (kneza ali vojvoda) imelo. Te kneze voj¬
vode in župane je Karel Veliki izprva pustil Slovencem. Njih
upravo pa so nadzorovali kraljevi namestniki (praefecti, comites
confinii etc). Okrajni grof je bil v svojem okraji kraljev namestnik,
imel je skrbeti za pravico in red, nabirati davke in jih v državno
denarnico odrajtovati in vojaško krdelo svojega okraja voditi. —
Bil je tudi branitelj cerkve v kraljevem imenu in nadzornik
kraljevih fiskalnih posestev, ktera so bila v njegovem okraji, in bil
je slednjič nadzornik gozdarstva in lovstva. Smel je za nektera
opravila začasne namestnike imenovati in začasne poslance pošiljati;
imel je pa tudi stanovitne od kralja imenovane pomočnike in ob¬
orožene plačane služabnike.

Mejni grofi so bili postavljeni čez dežele na meji ležeče;
njim so bili podložni okrajni grofi teh dežel. Njih posebna dolžnost
je bila, meje varovati sovražnih napadov.

{Cerkvene razmere.)  Po smrti Virgilijevi je Arno postal solnograd-
skiškof. L. 796 je Pipin premagavši Avare, tudi severni del dolnj e
Panonije med Rabo in Dravo izročil Arnu, naj bi tamošnje ljudstvo
oskrbel z verskim ukom. Arno je posvečeval duhovnike in jih pošiljal
v te slovenske pokrajine priporočajejihtamošnjim vojvodam in grofom-
L- 797 mu je papež potrdil povekšano škofijo in jo povzdignil za
nadškofijo. Arno je potem sam prišel v slovenske kraje krščan¬
stvo širit. Pa ker je bilo področje zdaj zanj preobširno, posvetil
je za slovenske, pokrajine posebnega škofa, Teodorika po imenu,
kterega sta on in kraljevi namestnik izročila in priporočila doma¬
čim poglavarjem po vsej Korotaniji in po severnem delu dolnje
Panonije, Po Teodorikovi smrti je bil Oton škof Slovencev, in njemu
je na,sIedoval Ožbalt. Adalvin, 1. 858 za solnogradskega nadškofa
izvoljen, ni več volil Slovencem posebnega škofa, ampak je sam
prihajal v njih dežele.

Med tem, ko je krščanstvo bolj severnim Slovencem od Sol-
nograda prihajalo, so se za južne kraje bolj trudili oglejski patri¬
arhi. Patriarh Ursus je začel trditi, da ima Oglej pravico tudi do

179

vse Korotanije. Ta prepir je Karel tako razsodil, da je Dravo za
mejo postavil obema cerkvenima poglavarstvoma.

Za prežitek duhovstva je Karel v svojih deželah vpeljal
desetino, ktero mu je ljudstvo moralo od svojih pridelkov od-
rajtovati. Ali že Saksonci so se uprli tej desetini, in Alkuin
je nadškofu Arnu svetoval, naj pri Slovencih le tretji del dese¬
tine pobira. Pa frankovski duhovniki so menda sploh le celo
desetino pobirali; toda Slovenci so se ustavili in še le solnograd-
skemu nadškofu Gebhardu, ki je bil izvoljen 1.1060, se je posrečilo
pobiranje polne desetine dognati. L. 807 se je na cerkvenem zboru
v Solnogradu po kanonskih postavah določilo, da se imajo ti de-
setinski dohodki na 4 dele razdeliti: prvi del gre škofu, drugi du¬
hovništvu, tretji ubogim, in četrti se naj porabi za cerkvene stavbe.
Redar so solnogradski škofi sami prišli v slovenske dežele pridi-
govat, je moralo ljudstvo jim davke spravljati kot povračilo za
potne stroške. L. 864 pa je nehalo to odrajtovanje, ker je z neko
podaritvijo zemljišč bilo nadomeščeno. Razun teh dohodkov so
solnogradski škofi in samostani v dar dobivali zemljišča s prebi¬
valci vred, kteri so zdaj od njih škofom davke plačevati morali in
so še celo sčasoma posestniško pravico do njih izgubili. Kar so namreč
prej domači knezi in vojvodi posestev imeli in menda tudi, kar je
pilo zapuščene zemlje, je prišlo vse nemškemu kralju v last, ki
jih je izprva po svojih ljudeh dal oskrbovati, potem pa jih je po
večem razpodaril ali solnogradski cerkvi, ali samostanom ali pa tudi
udanim (nemškim) gospodom, kar je gotovo ponemčevanje sloven¬
skih dežel zelo pospeševalo.

Ponemčevanje pa je zlasti med Dravo in Donavo to širilo, da
so naselnikom iz Nemčije razne privilegije davali: bili so prosti
y seh davščin in plemenitniki so si smeli gradov zidati po svoji

Volji - T

Nekoliko je treba posebej omeniti o deželici na Blatnem je-
ze ru. Tam je bilo mnogo cerkev sezidanih in prve je posvetil Luit-
Pram, solnogradski nadškof. Ko sta Ciril in Metod proti koncu
h 867 na potu v Rim obiskala Kocelja, ju je častno sprejel in že-
* e l, da bi se slovanska liturgija tudi pri njem vpeljala. Ko je Me¬
tod še v Rimu bival, je Kocelj poslal poslance papeža prosit, naj
, mu poslal Metoda kot učenika slovanskemu ljudstvu; in Hadri¬
jan II. je res Metoda za škofa Moravije in Panonije posvetil. L. 871
Je Metod začel vpeljevati slovensko liturgijo in Rihbald, iz Solno-
š r ada poslani viši duhovnik v Blatnem gradu, je izgubil vso veljavo
ter se vrnil v Solnograd. Na to je solnogradski nadškof Adalvin
P° nekem duhovniku dal pismo sestaviti, ktero bi naj dokazalo,
da ima on pravico do Koceljeve dežele v cerkvenem obziru. Ali
v  Rimu mu niso dali prav.

Bavarski škofi so Metodu napotje delali, vendar dokler je
Rocelj živel, mu niso mogli dosti prizadjati. Po Koceljevi smrti
je šel v Moravijo. Tam je dobil za pomočnega škofa v Nitri ne-
* e ga Vihinga, ki pa je bil bolj njegov sovražnik nego pomočnik.

12 *

180

Po Metodovi smrti je ta Vihing kot naj viši duhovni oblastnik v
nadškofiji začel vse duhovnike slovenskega obreda preganjati in le
frankovske duhovnike in latinski obred trpeti.

Blatnogradska dežela je ostala zdaj v cerkveni zvezi z Mora-
vijo, kakor je pozneje bila tudi v politični, dokler niso Ogri pri¬
drli in vse te kraje pod svojo oblast spravili. —

Po smrti Ludvika Otroka (911) ni hotel Arnulf,  sin Luit-
polda, ki je v boji z Ogri padel, priznati nemškega kralja Kon¬
rada I. in je tudi njegovemu nasledniku Henriku I. kljuboval. Ime¬
noval se je ,,vojvoda Bavarije in sosednih dežel". Upravo na Ko¬
roškem je oskrboval brat Berhtold. Vsa podoba je, da ste tudi
Kranjsko med Sočo in Savo in Slovenska pokrajina pod njega
spadali. Po tem ko je Arnulf 1. 937 umrl, je njegov sin Eberhard
prevzel Bavarsko. Pa Oton I. je prišel sam na Bavarsko, si pod¬
vrgel deželo in jo dal Arnulfovemu bratu Berhtoldu;  Eberhard
pa je izginil. Po Berhtoldovi smrti je prišla vojvodina v last
Henriku  I., mlajšemu bratu cesarjevemu. — On in prednik sta
se srečno bojevala proti Ogrom. Po Henrikovi smrti (1. 955) na¬
stopi vladarstvo na Bavarskem Henrik  H. Bojevalec, pa se v
kratkem spunta proti Otonu II. in vsled tega izgubi dežele. Ko¬
roško je potem dobil Henrik, sin Berhtoldov; pozneje mu je še
pridana bila grofija furlansko-veronska. Kranjsko mejno grofijo
je izročil Oton 1. 972 nekemu grofu, po imenu Kuno, ki je
potem stoloval v Goričah pri Kranji in se imenoval „mejni grol
kranjski". Njegov naslednik je bil grof Popo. V njegovi de;
želi je namreč cesar podaril frizinškemu škofu Abrahamu nekaj
posestev pri Loki ob Sori. Za cesarjev Henrika II. in III. se
omenjajo še kot kranjski mejni grofi Valtilo, Udalrik, Eberhard in
Ulrik. Med tem je koroška dežela svoje gospadarje pogostoma
menjala. Za Henrikom jo je vladal frankovski grof Vormsfeldski,
potem Henrik II. in zopet grofi Vormsfeldski, deloma združeno
z Bavarskim, deloma kot samostalen fevd. L. 1012 jo je dobil Albero iz
Eppensteina, kije  imel pod seboj tudi Veronsko, Furlansko, Kranjsko,
Slovensko pokrajino in Istro. Ali vsled razpora z oglejskim patriarhom
je cesar i  urlansko mu vzel in je dal patriarhu v last.

Ko je bil 1. 1035 Albero odstavljen, je Koroško zopet p®
gostoma začelo menjati gospodarje (Konrad Vormsfeldski, Veit iz
Atorfa, Konrad Lotrinski, Bertold Cerinški), dokler je ni Henrik IV.
Markvardu, sinu Alberovemu kot dedičen fevd podelil.

Med tem je oglejski patriarh čez slovenske kraje širil svojo
oblast. Goriško je leta 1077 še spadalo pod patriarha; kmalu p°'
tem pa je je dobil neki grof v fevd, in on in nasledniki so se od¬
sihmal imenovali „goriški grofi". Istega leta 1077 je podaril cesar H en;
rik IV. Kranjsko oglejskemu patriarhu grofu Eberhardu in odslej
so patriahi dajali to deželo v fevd ali koroškim vojvodom ali ® e '
ranskim. Zdaj je bila blovenska pokrajina že združena s Kranjski®;

Ze okoli polovice 10. stoletja ste se začeli v stari korotanski
deželi ločiti dve mejni grofiji, namreč dolenja (savinska, podravska)

181

in gorenja marka. Od polovice 11. stoletja ste za zmerom ločeni
od Koroškega. V dolnji marki, ki je obsegala blizo sedanji slov.
Stajer, so bili v tem času brž y ko ne gospodarji grofi Mariborski.
Gorenjo marko, blizo gorenje Štajersko, pa so dobili okolijoolovice
11. stoletja grofi Traungauski, ki so po svojem rodovnem Štirskem
gradu tudi deželo zaceli imenovati „Štirsko“. Otokar VII. iz te
hiše je tudi dolenjo marko 1. 1140 podedoval in ime Štirsko je ob-
seglo tudi to deželico, v razloček od Koroškega. Po Otokarji XIII.
je podedoval Štajersko avstrijanski vojvoda Leopold VI. iz baben
berške hiše 1.1192. Friderik II. iz iste hiše pa je dobil od cesarja
(morda z dovolitvijo oglejskega patriarha) 1. 1233 tudi Kranjsko,
ki je bilo pozneje (1.1245) povišano za vojvodino.  Ko je 1.1246
s Friderikom izumrl babenberški rod, se je vlade na Kranjskem
polastil Ulrih III., vojvoda Koroški.

Vrnimo se h koroški zgodovini.

Markvardov sin Luitpold je imel le Korotanijo, njegov brat
in naslednik Henrik IV. je še zraven dobil Istro. S tem Henrikom
je izumrl rod Eppensteinski, in Korotansko je prišlo pod Henrika
V., grofa v Labodu in Sponheimu; potem pod njegovega brata
Engelberta (1.1124) i. t. d. ; pri tej rodovini je ostalo noter do Ber¬
narda (1201), vrstnika Premisla Otokarja, kterega hčer Judito je
imel za ženo. Ta Bernard se je imenoval, kakor tudi naslednik
njegov, „gospod na Kranjskem". Bil je zelo vesel gospod, o kte-
r em so marsiktere pripovedke hodile od ust do ust. Njegov sin
s e je imenoval „po božji milosti vojvoda koroški, gospod Kranj¬
skega in Slov. pokrajine". L. 1256 umre Bernard in sin Ulrik VII.
(kot vojvoda III.) postane koroški vojvoda. Za njega je morala
korotanska dežela 1. 1258 hudo vojsko trpeti: kajti Štefan, sin
ngerskega kralja Bele, je planil čez deželico, ker je Ulrik bil pro-
jivnik nadškofa solnogradskega Ulrika, kteri si je pomoč Ogrov
izprosil. Ker Ulrik ni imel otrok, je 1.1268 imenoval Otokarja za
dediča vseh svojih dežel in pravic proti temu, da mu je Otokar
pomogel strica Filipa, nadškofa solnogradskega, na oglejski patri-
arški prestol postaviti, kar se je zgodilo 1. 1269.

L. 1269 umrje Ulrik in Premisi Otokar II. se polasti dežele,
ktera je zanj toliko več vrednosti imela, ker je bila v cvetočem
blagostanji. Sicer se to ni zgodilo brez upora, ker je nadškof
Eilip tudi s svojimi pravicami prišel in privrženikov za se zlasti
Kranjskem našel. Kapitel odstavi Filipa. Otokar pride in
ffloral se je Filip podati in mu vse odstopiti. y  Še enkrat je
Eilip se vzdignil in s pomočjo ogerskega kralja Stefana hotel se
Polastiti teh dežel in ob enem je 5 sufraganov oglejskih prosilo v
Eifflu, y  naj njega potrdi papež za patriarha. Pa ni bil potrjen.
Eodi Štefan se je spravil z Otokarjem. Tako je Filip izgubljal
prijateljev in še vrh tega izgubil Furlansko, na kar je ubežal na
Ogersko. Ko se je z Otokarjem zopet sprijaznil, je bil postavljen
Za  oblastnika koroške dežele in je dobil za upravnika Ulrika Tau¬
ferja, Tirolca.

182

Ko so 1. 1246 Babenberžci izumrli, so bile avstrijanske de¬
žele nekaj časa pod oskrbniki, od cesarja postavljenimi. Na Šta¬
jerskem je bil upravitelj Majnhard, grof goriški.

L. 1253 si je deželo pribojeval ogerski kralj Bela IV.; pa
1.1259 so se proti njemu spuntali Štajerci in so pripoznali češkega
kralja Otokarja za svojega vojvodo. Tako so bile vse slovenske
dežele pod Otokarjem, češkim kraljem.

Ko so 1. 1273 izborni knezi v Frankfurtu si izbrali Rudolfa
Habsburžkega za cesarja in so od Otokarja zahtevali nazaj nemško-
slovenske dežele, se ni hotel udati Otokar. Prišlo je do vojske in
1.1271 je izgubil Otokar Avstrijsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko
itd., in ko je Rudolf razglasil stanovom teh dežel, da imajo njega
za vladarja pripoznavati, se je koj Filip in njegova stranka začela
gibati proti Otokarju za Rudolfa. Otokarjev vojni poveljnik Milota
iz Dedič pa se je maščeval za-to in nektere utrjene kraje razdrl.
Upokoril je Korošce, ali le na videz. Tako počenjanje je njih sim¬
patije od njega odvrnilo. Naj imenitnejši graščaki po nemškoslo-
venskih deželah so potegnili z Rudolfom in tako se je češka po¬
sadka umaknila na Štajersko, kjer se je v Gradci še nekoliko
časa držala, od koder pa je na zadnje tudi iti morala.

Na državnem zboru v Augsburgu 1. 1282 je cesar Rudolf s
privoljenjem izbornih knezov podelil svojima sinovoma Albrehtu
in Rudolfu  Avstrijsko, Štajersko in Koroško s pripadajočimi deli
Kranjskega in s Slovensko pokrajino. Toda Koroškega nista sinova
v resnici pod svojo oblast dobila, ker je Rudolf to deželo odločil
Majnhardu  tirolskemu kot plačilo za izdatno pomoč v bojih v z
Otokarjem. Vendar so se izborni knezi dolgo temu ustavljali. Še
le 1.1286 mu je bilo mogoče popolnoma in formalno izročiti vojvo¬
dino Majnhardu, kteri je po starodavni šegi po cerimonijah na
knežjem kamenu pri Krnskem gradu v posest vzel deželo in po¬
tem kot deželni gospod na vojvodskem stolu na Gospesvets-
kem polji razdelil fevde in sodil. Po smrti Majnhardovi je nasto¬
pil vladarstvo na Koroškem njegov sin Henrik. Ker je bil oženjen
z Ano,  hčerjo rajnkega kralja češkega Vaclava II., so ga stanovi
1.1307 izvolili za češkega kralja. Ker je kralj Albreht se pote¬
goval za avstrijanskega vojvodo Friderika, meneč, da ima on kot
oblastnik nemške države oddajati kraljestvo češko, potem ko je
vladarska hiša Premislovskaizmrla, vnela seje vojska. Najužnem bo-
jišči je Ulrik Walsee-jski, deželni glavar štajerski, po Koroškem,
goriški in ortenburški grofi pa so po Kranjskem se bojevali proti
Henrikovim trumam. Drugo leto je mislil Albreht nadaljevati vojsko,
pa bil je med tem zavratno umorjen. Henrik je vladal do 1.1310
na Češkem, pa tako slabo, da so ga odstavili in izvolili Janez*,
sina nemškega kralja Henrika VII. Luksemburžkega. Ko se v
vojski proti svojemu protikralju ni mogel vzdržati, se je vrnil na
liroIško, .kjer je 1.1335 umrl brez možkega zaroda. Starejša hči
Adela je bila bolehna in se je zadovoljiti morala z odškodnino za
vse nasledstvene pravice. Druga hči'  Margareta pa je bila omo-

183

žena s češkim kraljevičem Janezom, sinom češkega kralja Janeza.
Cesar Ludvik ni hotel, da bi se pomnožila moč češkega kralja, am¬
pak pogovoril se je z avstrijskima vojvodoma Otonom in Albreh¬
tom, tako, da so si rop delili. Severno Tirolsko bi naj pripadlo
cesarju in se združilo z Bavarskim, drugo bi pa naj ona dva vzela.
Nastala je vojska. Od češkega kralja ni bilo pomoči, ker je bil
bolan; tako so se Korošci in Kranjci podali avstrijskima vojvo¬
doma. L. 1335 v začetku junija je prišel Oton s svojo vojsko na
Koroško. Korošci pa so trdili, da noben deželni knez ne more
pravno podeljevati fevde in soditi, če ni na Gospesvetskem polji po
stari šegi sprejel poklanjanja podložnikov. Zato se je v veliko
veselje Korošcev udal vojvoda stari šegi. Ko je pa češki kralj
Janez ozdravel, je začel vojsko v marcu 1.1336, podpiran od Ogrov.
Pa kmalu mu poteče denar. Ko si ga je zopet nekoliko izsilil od
svojih podložnikov, je zopet začel vojsko, ki je le bolj na severu
se vršila. Kmalu je prišlo do mira, ki je bil sklenjen v Ennsu, v
kterem je moral češki kralj se odpovedati vsej pravici do koroške
in kranjske dežele Slov. pokrajino. Tako so prišle te dežele pod
habsburško hišo. Štajersko je bilo že prej združeno ž njo. Istra,
ki je obsegala tudi Notranjsko, je še zmerom spadala pod Oglej,
Goriško pa pod svoje grofe.

Za Albrehta (Hromega) je velik potres na Koroškem 10 gra¬
dov , 10 vasi in mesto Beljak razsul. Njegov sin Rudolf (J V.)
Ustanovitelj mu je nasledoval in med drugimi nameni začel misliti
na pridobitev Goriškega; zato je pogodil z Majnhartom Goriškim
ženitev njegove hčere Katarine s svojim bratom Leopoldom. Grof
Albreht Goriški pa jel. 1364določil, da imajo po izmretjimožkih njego¬
vih potomcev njegove dežele pripasti avstrijskim vojvodom v last.
To se je pa še 1.1500 zgodilo.

Za Rudolfom sta vladala v avstrijskih deželah Albreht III. in
Leopold III. skupaj; pridobila sta Metliko in nekaj kraških po¬
krajin. Vsled tega sta sklicala stanove iz Kranjskega, Slovenske
pokrajine, Metlike, iz predela na Pivki, s Krasa in iz Istre, in ti
stanovi so se mu skupaj poklanjali, kakor da bi bili iz e n e de¬
žele. L. 1379 sta si vojvoda razdelila dežele tako, da je Albreht
dobil Avstrijsko, Leopold pa ostale dežele. Leopoldu se je podal
k 1386 tudi Trst. Za Leopoldom je v slovenskih deželah zopet
vladal Albreht; po njegovi smrti (1395) pa Leopoldov sin Vil h el m.
Za Vilhelma so 1. 1396 prvič pridrli na slovensko zemljo divji
Turki, in sicer so razsajali po slovenskem Štajerskem, potem ko
so ravno tudi štajerski Slovenci poskusili silo strašnih sovražnikov
v nesrečni bitvi 'pri Nikopolji, kjer so pod celjskim grofom Her¬
manom stali v jedru vojske.

Za Vilhelmom je prišlo Koroško na Leopolda, ki je tu vladal do
smrti 1.1411. Po njegovi smrti je prevzel vlado Ernest Železni, kije bil
poslednji koroški vojvoda, da je (1. 1414) po stari šegi na voj¬
vodski stol bil postavljen. On je vladal do smrti 1. 1424. Za njega
so bili 1. 1418 Turki pri Radgoni potolčeni od kristjanskih trum.

184

Ernestov naslednik je bil Friderik V. ali kot nemški cesar III.

L. 1425 in 1429 so ponovili Turki svoje ropanje, potem so
imeli Slovenci blizo 40 let mir pred silovitim sovražnikom. Pa na-
mesto da bi se ta čas porabil za utrjevanje dežel proti prihodnim
napadom, je začela domača vojska razgrajati po slovenski zemlji,
kajti mogočni celjski grof Ulrik se nikakor ni hotel poklanjati
Frideriku. Pa te notranje homatije še tudi niso imele konca, ko
je poslednjega celjskega grofa Ulrika pri Belgradu smrt zadela;
kajti bogata zapuščina celjskih grofov je dala vnovič povod hudim
bojem, ki so največ zadevali slovenske zemlje; dokler niso bili
1. 1457 srečno za habsburžko hišo končane. Friderik je namreč
dobil posestva nekdanjih celjskih grofov.

Kar se tiče odvrnitve od Turkov preteče nevarnosti, so sicer
stanovi zborovali in zborovali in se posvetovali zarad te stvari, ali
do izdatnih činov se vendar niso povzdignili. Tako je po 401etnem
miru 1.1469 Turek s ponovljenimi napadi zopet strašno škodo mo¬
gel napraviti slovenskim deželam. Tej nesreči se je pridružila
druga, namreč vstaja Baumkircherjeva, ki je s svojimi četami razsajal
zlasti po južnem Štajerskem. Friderik pa je, za mnoge boje denar
potrebujoč, davke čez davke nakladal deželam slovenskim in zoper
Turke se še vedno nič izdatnega ni storilo. Tako so 1. 1471 pri¬
drli zopet na Slovensko in strašno razsajali ter na tisoče ljudi se¬
boj v sužnost odpeljali. Tako se je zgodilo zopet 1. 1472, ko so
zlasti tudi po Istri in Goriškem divjali in h 1473 so prvič čez
Kranjsko pridirjali na Koroško. Potem so skozi 10 let vsako leto
(razun I. 1481) pridivjali na Slovensko in po njem strahovito raz¬
sajali. Zlasti je bilo 1 . 1476 strašno za vso Slovenijo, 1 . 1478 in
1480 pa še posebno za Koroško. V teh letih so razun turških
trum še tudi razsajala po slovenskih deželah ogerska krdela kralja
Matjaža (Matija Korvina), ki se je bil sprl s Friderikom in bi bil
rad. slovenske dežele, zlasti Kranjsko, si prisvojil. Vsled zmage na
Um je bil en čas mir pred Turki. L. 1491 pa so se zopet pripo-
dih in ravno tako v naslednjih dveh letih. Nič bolje se ni godilo
slovenskim deželam pod vitežkim Maksimilijanom (1493—1519). Za
njega je umrl 1. 1500 Leonhard, poslednji grof goriški, in Goriško,
Gradiška, Pazinska grofija in Bistriška dolina (Pusterthal) prišle so
pod avstrijske oblastnike.

L. 1509 je. cesar izročil grofu Frideriku Ortenburžkemu 300
uplenjenih rodbin iz Turingije in Frankovskega, in ta jih je na¬
selil na Kočevskem, kjer so gozdnate kraje začeli trebiti in obde¬
lovati. —

Pred Turki še zmerom nijbilo miru. Da bi potrebni denar dobil
za vojsko, je sklical cesar stanove slovensko-nemških dežel in ti so
mu privolili proti temu, da je obljubil Žide pregnati iz teh dežel,
j*!. se  d® zgodilo 1.1496. Turški napadi pa so se ponavljali v letih
1494-98.. V začetku 16. stoletja pa je bil zopet nekaj časa mir
pred njinn; le 1. 1511 so se pokazali zopet v Metliki, na Krasu in
pri Gorici. Da pa ne bi se prav oddehniti mogle naše krajine, so

185

vojske proti beneški ljudovladi neprenehoma tudi Slovence klicale
v boj in trpele so zlasti južne dežele.

Za Maksimilijana so tudi večkrat (1.1503,1513, posebno pa 1515)
zopet se uprli kmetje zarad preostrega postopanja in tlačenja, ki so
ga morali od gospode trpeti. L. 1515 je pri Brežicah se zbralo
kakih 80.000 podložnih kmetov; enako se je godilo še tisto leto
tudi na Koroškem. Hoteli so si pribojevati pravico, ker jim je
gospodje niso hoteli dati. Ali slabo oboroženi kmetje so bili kmalu
od redne vojske premagani in potem so morali dolgo časa plače¬
vati uporni davek.

Za F er d in a n da I. se je začela protestantovska vera širiti
tudi po Slovenskem, zlasti med plemstvom. Pri delitvi dežel je
dobil Ferdinandov sin Kar el takoimenovane notranje-avstrijanske,
nemško-slovenske dežele (Štajersko, Koroško in Primorsko). Sta¬
novi teh dežel, skoro vsi protestantovski (razun duhovnikov), so na
vseh zborih (zlasti 1.1555) ponavljali zahtevanje svobodnega spo¬
znavanja vere, dokler jim nadvojvoda (ta naslov so imeli od Ma
ksimilijana I. sem) je ni dovolil 1.1572, ko so bili v Gradci zbrani;
toda pridržal si je pravico, na svojih lastnih posestvih in po voj¬
vodskih mestih po svoji volji ravnati. Vendar so se začeli pozneje
protestantovski pridigarji preganjati; zato so se stanovi prito¬
ževali.

Po smrti Karlovi 1.1590 je nasledoval sin Fer dinan d, kije  pa
bil še le 12 let star in je stal pod varhi; 1.1595 je sam prevzel vla-
darstvo. On si je namen postavil, popolnoma iztrebiti protestan-
tovstvo iz svojih dežel. Izpodil je najprej vse protestante s svo¬
jega dvora in vsem uradnikom ukazal, glede vere se po njem rav¬
nati ; podpiral ga je zlasti iskreni branitelj katolištva Tomaž Kren,
škof ljubljanski. Protestanti, ki niso bili plemenitaši, so morali ali
iz dežele se izseliti, ali pokatoličiti se.

Pozneje (1610) je to bilo ukazano tudi gospodi. Veliko je
pripomogel v zatiranje nove vere novo vpeljani red jezuitov. Tako
je bilo mogoče odpraviti protestantovstvo iz slovensko-nemških de¬
žel. (Vendar je, zlasti na Koroškem, nekoliko protestantov ostalo v
deželi.) —

V naslednjih letih je osoda slovenskih dežel popolnoma ve¬
zana na osodo Avstrije. Razprtije med udi vladajoče rodovine in
pa 301etna vojska so požirale mnogo moči, tako da mej proti Tur¬
kom izdatno niso mogli braniti. Kmetske vstaje so se ponavljale
kakor n. pr. 1.1635 na dolenjem Štajerskem in sosednem Kranjskem,
k 1714 pa na Goriškem; pa imele so za kmete vedno le neugo¬
den izid.

Za Karla in Ferdinanda so se Turki zopet večkrat pokazali
na Slovenskem. V 1.1522, 1523, 1527 do 1532 vsako leto, so videli
in čutili Slovenci nemilega gosta. L. 1533 skleneni mir ni ubra¬
nil napadov. L. 1540, 1543, 1545, 1558, 1559, 1562 je bil zopet
Turek na Slovenskem. Toda napadi niso bili več tako strašni, ka-

186

kor v prejSnjih letih; strah pred nasilniki je poizginil. Mnogokrat
se je posrečilo Slovencem jih dobro namlatiti; večkrat so tudi Slo¬
venci čez mejo udarili maščevat se za pretrpljene krivice. V letih
1584, 1602, 1640, 1656, 1677 so sosebno štajerske pokrajine trpele
pred Turki. Se enkrat je zapretila velika nevarnost ^pred Turki
v letih 1682—1683. V poslednjem letu pridrvijo na Štajersko in
Kranjci jim pošljejo pomoč pod slavnim svojim zgodopiscem Val¬
vasorjem.*)

Bili so takrat Turki zadnjič na Slovenskem.

Jožef II. je bil štajersko, Koroško in Kranjsko pod eno
(gradško) gubernijo zedinil in tudi Goriško ji pridjal; deželno sod-
ništvo za Koroško in Kranjsko je pustil v Ljubljani, v Celovci pa
je bila apelacijska sodnija. Pa to združenje je le do 1.1791 trpelo;
tedaj so dežele zopet svoje posebne deželne gosposke dobile, le
Goriško je ostalo združeno s Kranjskim. Koroško pa je bilo leta
1804 zopet združeno s Štajerskim pod eno gubernijo v Gradci.
Vsled francozkih homatij konec prejšnjega stoletja so se rodile vojske
s Francozi, v kterih niso le naše dežele veliko trpele, ampak moral
je cesar Franc vsled dunajskega miru 1. 1809 od Koroškega be-
ljaški okrog, potem Kranjsko, Goriško, Trst, Istro in kar je Hrvats-
kega na desnem bregu Save s hrvatskim Primorjem vred odsto¬
piti Francozom. L. 1815 po dunajskem kongresu so prišle te de¬
žele nazaj pod Avstrijo in napravilo se je iz njih, pridruživši jim
ostalo Koroško, ilirsko kraljestvo z dvema gubernijama, eno za
Kranjsko in Koroško, drugo za ostale dežele. Še le 1.1849 je raz¬
padlo to kraljestvo v posamezne kronovine.

L. 1848 s svojimi homatijami ni ostalo brez vpliva tudi za sloven¬
ske dežele. Narod slovenski se je začel zavedati in po neizmerno
dolgi dobi, skoz ktero je vsa njegova zgodovina leto obsegala, kar
so drugi ž njim počenjali, je imel po novej ustavi zopet priliko
svojo lastno delavnost kazati. Upor proti volitvam v frankfurtski
parlament je bil po dolgem spanji prvi svobodni politični čin
zbujenega naroda. Ko je reakcija potem, kakor povsod, tako tudi
pri Slovencih politično življenje pokopala, vendar ni ob enem
vsega narodnega, zlasti literarnega razvitka mogla zadušiti. Tako
je slovenstvo, ko so zopet ustavni časi nastali, očiščeno in okrep¬
čano moglo začeti bolj preudarjeno boj za svojo narodnost.

*)  O turških vojskah primeri Parapatov spis v letopisu Matice slo¬
venske 1. 1871, sicer pa ,,Oesterreichisehe Geschichte fiir’s Volk“ od raz¬
nih pisateljev.

187

Zg-odovina slovenske literature.

(Pregled.)

Proizvod slovanske izobraženosti, staroslovanska liturgija in
iz nje se razvijajoča literatura za slovanskih blagovestnikov Cirila
in Metoda in njijnih naslednikov, ni bila delo naših (Slovencev)
prededov; tudi je zelo malo vpliva nanje imela, kajti le v severo¬
vzhodnem kotu tedanjega Slovenstva, v deželici ob Blatnem jezeru
in morebiti v sosednih pokrajinah Korotanije so se seznanili za
malo časa s staroslovansko liturgijo. Zato ne spada popisovanje
dotičnih razmer v zgodovino slovenske literature.

Da so duhovniki, kteri so po slovenskih krajih oznanovali
krščanstvo, največ poslani od solnogradskih nadbiskupov, kakor
tudi od oglejskih patriarhov, vsaj za svojo potrebo si zapisovali
molitve slovenske in spisovali semtertje kako obredno knjižico, je zelo
verjetno. Da je bilo takih spisov, nam pričajo „frizinški spominki*',
kakor jim navadno pravimo. V javni knjižnici v Monakovem je
namreč shranjen v frizinškem samostanu sv. Korbinijana najdeni
latinski rokopis, kteri med drugimi rečmi obsega tri z latinskim
alfabetom pisane staroslovenske spiske, dve izpovedni molitvi in
homilijo o grehu in izveličanji. Izpovedni molitvi ste razmerno še
precej pravilno (tedaj morebiti od kakega Slovana) pisani, homilija
pa zdi se, da je pisana od Nemca, ker se v njej pogostoma za¬
menjuje b za črko p (n. pr. bo tomu, gozbod, izbovuediu), česar
Slovenec gotovo ne bi storil.

Ker vemo, da so frizinški škofje od nemškega cesarja Otona
v 10. stoletji dobili mnogo posestev na Kranjskem, je mogoče, da
so ti spiski v tistem času bili spisani od duhovnikov, ki so na Slo¬
venskem imeli opraviti.

Pravo slovensko slovstvo ali bolje spisovanje slovenskih knjig
se začne v 16. stoletji, ko se je protestantizem po slovenskih krajih
začel širiti.

Večina plemstva in mnogo tudi meščanstva se je bilo popri¬
jelo nove vere; ker sta bila ta dva stanova ali nemška ali že pre¬
cej ponemčena, je po nemških pridigarjih in knjigah se razširjajoči
nauk lehko se jih prijel. Da bi se pa ta nova vera tudi med kmeti
razširila, je bilo treba delati s slovenskim jezikom. Te misli se je
najprej lotil ljubljanski kanonik Primož Trubar,  rojen v Raščici
na Dolenjskem 1.1508. Ko je začel novo vero učiti, so ga 1.1540
odpravili iz Ljubljane. Novi ljubljanski škof Urban Textor pa je
izprosil od cesarja Ferdinanda ukaz, zapreti Trubarja in tovariše
v ječo. Ali Trubar je še ob pravem času ubežal na Nemško.
Stanovi so mu sicer izprosili dovoljenje vrniti se s tem pogojem,

188

da ne sme več pridigovati. Ker pa menda ni mogel izpolnjevati
tega pogoja, šel je zopet na Nemško, kjer je pastorsko službo dobi.
Tu je začel spisovati slovenske knjižice (Abeceda s katekizmom,
Katekizem z razlago in drugimi dokladami; prvi v slovenskem je¬
ziku natisnem knjigi). Ker je imel zarad teh knjižic dosti sitnosti,
je že hotel spisovanje popustiti. Pa seznanil se je z drugimi Jugo
slovani, ki so, zarad vere pregnani iz domovine, na Nemškem ži¬
veli, zlasti pa s Pavlom Vergerijem, bivšim koperskim škofom, kteri
je želel spraviti na dan prestavo svetega pisma v jugoslovanski
jezikih. Ta mož je spodbudil Truberja, da se je lotil zaželene pre
stave za slovensko ljudstvo. v  ,

Najprej je (1. 1555) na svetlo prišel evangelij sv. Matevža (z
dokladami), v naslednjih letih pa posamezni deli nove zaveze. <>
je 1. 1562 poklican od kranjskih stanov šel v Ljubljano za pro e
stantovskega pridigarja, je s seboj pripeljal tiskarja Manlija (Man
delca), ki je prvo tiskarno na Kranjskem ustanovil. Ko je 1. lo
moral zopet iz dežele, je šel nazaj na Nemško za pastorja m je
tam nadaljeval vodstvo natiskovanja jugoslovanskih in spisovanje
slovenskih knjig. Izdal je „Psaltir", potem kot skupno delo „JNovi
testament'* v dveh delih. Zadnje dni svojega življenja je se pie
stavil Luterjevo postilo, ki jo je še le njegov sin na svetlo (ta
1.1595. Umrl je Trubar v Derendingenu kot pastor 1. 1586.

Ko je bil Trubar protestantovski pridigar v Ljubljani, so mu
dali za pomočnika Sebastijana Krel-a,  kterega so po odhor u
Trubarjevem protestantje si za superintendenta izvolili. On je po
slovenil Spangenbergovo postilo, ki je bila natisnena 1. 1578.

Protestantovski duhovniki so živo čutili potrebo prestave ce¬
lega svetega pisma. Občni želji je ustregel Jurij. DalmatiUj
magister philosophiae, protestantski pridigar v Ljubljani, ki je 1
rojen v Krškem in se je bil izučil v Tiibing^nu. Ze 1. 1578 je a
pri Mandelci v Ljubljani tiskati „Mozesove bukve". Celo delo pa
se je moralo na Nemškem dati natisniti, ker je nadvojvoda Kare
Mandelcu prepovedal natiskovanje knjig. Stroške so poravna i
kranjski stanovi; pripomogli so jim tudi štajerski in koroški.

Predno je ta knjiga šla v natisk, so naložili stanovi A d a m u
Bohoriču,  magistru philosophiae, ravnatelju stanovskih šol v Lju
ljani, naj določi za njo pisavo in pravopis. Vsled tega on spise
v latinskem jeziku 1. 1584 knjižico Arcticae horulae etc., prvo slo
vensko gramatiko. Po tej gramatiki določeni pravopis je obveljal
pri pisateljih, vrstnikih in naslednikih, noter do blizo 1. 1844 (bo¬
horičica).

Ko je nadvojvoda Ferdinand, Iotivši se vladarstva, si za na
men postavil, vsakako iztrebiti iz svojih dežel protestantizem, g a
je ljubljanski škof Tomaž Kren  (Chron) pridno podpiral. K el
so se vse protestantovske knjige, s kterimi so si v sili tudi kato¬
liški duhovniki lahko pomogli, pridno sežigale, se je kmalu začutila
potreba drugih katoliških knjig. Zato je škof sam sestavil za (hi
hovnike najpotrebnejšo knjigo: „Evangelia inu lystuvi." (1614h

189

Zgodovinar Megiser  pa je izdai večkrat slovar za več jezikov,
tudi za slovenskega.

V 17. stoletji se je tudi na italijanski meji začelo skrbeti
za literarne potrebe Slovencev; v Vidmu namreč je izdal jezuit
Gregor  A1  a s i a da Sommaripa laško-slovenski slovar s kratko
gramatiko, pogovori, pesmimi itd. Izmed kranjskih pisateljev
tega stoletja, kterih je zelo malo in so še ti le bolj na duhov¬
niške potrebe se ozirali, se nekako bolj odlikuje Matija Kaste¬
lec, kanonik in prošt v Novem mestu, ki je mnogo knjig verskega
zapopadka spisal, in sicer nektere v obliki prostih pogovorov, tako,
da se vidi, da so bolj prostemu ljudstvu namenjene. On je razun
drugega tudi celo sv. pismo prestavil, ktero pa ni bilo natisneno.

V prvi polovici 18. stoletja se je borno malo spisalo sloven
skega. Le p. Hipolit  je razun svojega trijezičnega slovarja še
tudi Bohoričevo slovnico dal pod svojim imenom ponatisniti. Proti
konci tega stoletja je avgustinec p. Marka Pohlin  osnoval ljub¬
ljansko družbo modrine delavnih”. Njen namen je bil, koristne
knjige spravljati med slovensko ljudstvo. On sam pa je, ne oziraje
se nič na Bohoriča, spisal slabo „ kranjsko” gramatiko, v kteri je
slovenščino bolj pačil nego učil. Po tej slovnici so on in njegovi
tovariši spisali nekaj knjig, ki bi morda bile imele kaj veljave, ko
hi bile v boljšem jeziku spisane. Pa vsaj to zaslugo ima Pohlin,
da je s svojim pisarjenjem izbudil opozicijo izvedenejših pisateljev.
Najprej je proti njemu izpregovoril Korošec Osvald Gutsman,
ki je v opazkah, pridjanih „Kristjanskim resnicam”, pobijal Pohli-
n °vo pisavo in potem sam spisal gramatiko in slovar.

Za ogerske Slovence je prestavil surdanski župnik Stefan
Kuzmič  sv. pismo novega zakona, pa z maajarskim pravopisom
m v ogersko-slovenskem narečji.

Ko se je tako spisovanje slovenskih knjig sploh množiti za¬
belo, se je pri duhovništvu občna želja izbudila po prestavi sv.
pisma; kajti Dalmatinova prestava, ktera je dozdaj za silo tudi ka¬
toliškim duhovnikom morala rabiti, je bila v protestantovskem duhu
osnovana in bilo je je le redko kje več dobiti. Tej želji zadostiti
namenil seje Juri  Jap  el,  škofovski tajnik v Ljubljani, s pomočjo
Blaža Kumerdeja,  vodje ljubljanskih šol, in drugih pisateljev.
Gl) a dva sta bila zelo marljiva uda Pohlinove literarne družbe,
dapel se je prvič skusil v pesmih izvirnih in posebno v prestavah
(n. pr. iz 'lat. „Ribiči ljudi”). Kumerdej pa je bil učen jezikoslovec
(zapustil je nedokončano primerjajočo gramatiko slovanskih na¬
trij). Med udi omenjene literarne družbe je bil tudi Anton
Linhart,  ki je prvi dve dramatični igri Q,Zupanova Micka” in
»Veseli dan, al'Matiček se ženi”) spisal po tujih izvirnikih. Njegovo
glavno delo pa je spisano v nemškem jeziku namreč: „Versuch
einer Geschichte von Krain und den iibrigen siidslavischen Vol-
kern Oesterreichs”.

Istega leta kakor Linhart (1758) se je rodil blizo Ljubljane
Valentin Vodnik,  oni mož, kteri je bil v svojem času središče

190

narodnega gibanja in je prvič si zaslužil s svojimi izdelki ime slo¬
venskega pesnika. Kot kaplan v Koprivniku v krasni bohinjski
dolini se je seznanil s slovenskim mecenom baronom Ž. Zois-om,
kteri mu je ostal vedno prijatelj, podpiratelj in spodbujevalec zlasti
v literarnih zadevah. Ko je prišel v Ljubljano za kaplana in po¬
zneje za učitelja na latinske šole, je začel izdavati časnik ljub¬
ljanske novice" potem, ko je že prej skozi tri leta izdaval koledar
z zabavnim in podučnim berilom. L. 1806 je izdal svoje „Pesmi
za poskušnjo", potem ko so prvi njegovi pesniški poskusi že v
Pohlinovih „Pisanicah" bili razglašeni, in 1. 1809 svoje „Pesmi za
brambovce". Pod Francozi je postal ravnatelj šol in ker je v
nižih šolali bila slovenščina, v viših pa francoščina vpeljana,
je poslovenil Lhomondovo francosko gramatiko in tudi spisal v slo¬
venskem jeziku slovensko gramatiko („Pismenost“). V tej knjižici
je dal spredaj natisniti pesem „Ilirija oživljena", v kteri je pove¬
ličeval Napoleona, ker je nekoliko pravičen bil slovenski narod¬
nosti. Zarad te pesmi je Vodnik potem, ko je Kranjsko zopet
prišlo pod Avstrijo, izgubil svojo službo in si je moral z učenjem
italijanščine in francoščine svoj kruh služiti. Vodnik je po vplivu
češkega učenjaka Dobrovskega se temeljiteje seznanil z domačim
jezikom, kakor kteri koli drugi pisatelj. Po prav pametnih načelih
ga je začel likati in bogatiti. Da bi tudi bogastvo jezika na iz¬
razih pomnožil, je že v prejšnjih letih marljivo nabiral gradivo za
slovenski slovar. Pripravil je rokopis za natisk. Pa po nemilih
okolnostih ni dosegel svojega namena. Umrl je od mrtvouda zadet
1. 1819. -

Kar je Vodnik začel, sta marljivo nadaljevala posebno dva
moža: Matevž Kavni  k ar,  od 1. 1830 škof tržaški, in pa slavni
učenjak Jernej Kopitar,  učitelj pri baronu Zois-u, pozneje
knjižničar v Beči. Kavnikar je pokazal v knjigi „Zgodbe sv. pisma
za mlade ljudi, poslov, po Kr. Šmidu", da se je zavedal nemško-
vanja v slovenski pisavi zlasti glede sintakse in da se ga je koli¬
kor mogoče, ogibal, kar je semtertje nekako pretiranost rodilo,
kteri so se vrstniki (Preširen) posmehovali. Vendar ostane ta knjiga
v nekem obziru še zmerom zgled dobre slovenske proze. Kopitar
pa je 1.1808 dal natisniti obširno, temeljito izdelano, nemško pi'
sano slovnico slovenskega jezika s kratkim pregledom slovenskega
slovstva. Še večo znamenitost pa si je pridobil z deli tikajočimi
se stare slovenščine. — Vrstnik tema dvema možema je bil na
Koroškem duhovnik Urban Jarnik.  Zložil je nekoliko pesem,
spisal nekaj pobožnih in podučnih knjg. Produkt njegovih jeziko-
slovskih študij pa je njegovo najznameniteje delo: „Versuch eines
Etymologikons der slovenischen Mundart in Innerosterreich". V ro-
kopisu je zapustil še mnogo drugih, največ jezikoslovnih spisov.
Bil je znan po slovanskem svetu in pogostoma so ga obiskovali
odlični možje slovanskih plemen.

Na Goriškem si je v tem času največ za slovanstvo zaslug
dobil Valentin Stanič,  od 1. 1819—1847 goriški kanonik, ue

191

toliko po svojih (po vedem cerkvenih) pesmicah, kohkor po mar¬
ljivem razširjanji slovenskih knjig po Goriškem. Na Štajerskem je
v tej dobi Peter Dajnko,  kaplan v Radgoni, si mnogo prizade¬
val za vzbujanje slovenske narodnosti. Spisal je gramatiko slov.
jezika, in izdal nekaj pobožnih spisov, uganjk in pesmic, ki so se
dolgo časa rade prebirale v njegovem kraji štajerske zemlje. Ker
mu bohoričica ni zadostovala, vpeljalje nov pravopis, ki pa razun
omenjenega kraja ni se prikupil Slovencem. — Anton Krem¬
pelj  je v nemčevalnem zlogu spisal „Dogodivščino štajerske zem¬
lje". A. J. Murko  je razun slovnice in slovarja izdal tudi Leo¬
polda Volkmera  „Fabule in pesme", ki so se v tistem času
na Štajerskem zelo udomačile, dasiravno niso preveč narodnega
duha. —

Veliko zaslugo za razvitek slovenščine si je Ravnikar, ko je
bil še v Ljubljani ravnatelj modroslovnih šol, tudi s tem pridobil,
da je s pomočjo barona Žois-a in Kopitarja dognal ustanovitev
stolice slovenskega jezika na ljubljanskem liceji, po kteri seje te¬
meljiteje znanje domačega jezika širilo po Kranjskem in tudi dru¬
god. Od 1.1816 je tu učil slovenščino Franc Metelko,  rojen
v Škocijanu 1.1789. Leta 1825 je izdal svoje, po zgledu češke gra¬
matike Dobrovskega sostavljeno delo: „Lehrgebaude der slovveni-
schen Sprache", v kterem je tudi nov pravopis (za nektere črke)
rabil, kteri se po njem „metelčica“ imenuje. Ali razen njegovih in
nekaj malo drugih knjižic ni bilo z „metelčico“ nič več natisneno.

, Po Vodniku je slovensko pesništvo za nekoliko časa potihnilo.
Se le 1. 1830 je začel Matija Kastelic  izdavati zbirko pesmi
od raznih pesnikov v zvezkih pod naslovom: „Kranjska čbelica".
Do 1.1833 je prišlo na svetlo Četvero zvezkov, peti pa je bil izdan
še le 1. 1850. Med pesniki Čbelice so bili Jarnik,  Blaž Potoč¬
nik  (ki je tudi izdal slovnico), Janez Žemlja,  ki je spisal
daljšo epično povest: „Sedem sinov", in drugi. Izmed vseh naj-
izvrstniši pa je bil France Pr e širen  (Prešerin), prvi pesnik
slovenski, rojen v Vrbi na Gorenjskem 1.1800. Ko se je pravništva
učil v Beči, bil je učitelj mlademu grofu Antonu Auerspergu, ki
je pozneje pod imenom „Anastasius Griin" zaslovel po vsem nem¬
škem svetu. V Beči se je tudi seznanil s slavnim češkim pesni¬
kom in pisateljem Čelakovskim, kteremu je ostal prijatelj do smrti.
V Ljubljano prišedši je dobil službo pri denarstvenem uradu. Toda
opravljanje te službe mu je bilo pre prozaično; zato je postal od¬
vetniški koncipient. Še le zdaj je v Cbelici pokazal svoje krasne
Pesmi, ktere pa je brž ko ne po večem že veliko prej bil izdelal,
k- 1847 je bil v Kranj imenovan za odvetnika. Istega letaje izdal
zbrane svoje poezije. L. 1849 8. febr. pa je zatisnil oči na veke.
Preširen je pred vsem liričen pesnik. Zložil pa je tudi nekaj lepih
halad in romanc in daljšo epično povest: „Krst pri Savici".

Vse spisovanje slovensko je nekako središče dobilo, ko so za¬
bele 1. 1843 v Ljubljani „Noviee" pod uredništvom doktorja Blei-
Weisa  izhajati. Ker so zelo raznovrstno berilo prinašale, so se

192

mogli vsi pisatelji okoli njih zbirati in svoje izdelke ali v njih ali
kot njim dodane priklade razglašati. Važno je bilo, da se je že
1.1844 v Novice in po Novicah v vse slovensko slovstvo vpeljal
organični, od Čehov že zdavnaj, od Hrvatov pa nekoliko preje
sprejeti pravopis. Bleivveis sam bil je Novicam najmarljivejši pod¬
pornik s svojimi največ praktične reči zadevajočimi spisi. Izmed
pesnikov pa gre tu razen Preširna, ki je tudi nekaj pesmi po No¬
vicah razglasil, v prvi vrsti imenovati Jovana Vesela-Kose-
skega,  finančnega svetovalca v Trstu. Zlasti je priobčeval po No¬
vicah prestave Schillerjevih del (Devica orleanska, Mesinska ne¬
vesta, pesem o zvonu i. t. d.). Po dolgi bolezni zopet ozdravevši,
je vnovič po Novicah razglasil po Byronu zloženo epieno pesem
„Mazepa" in nekaj prestavljenih Puškinovih pesmi. L. 1870 je
Matica slovenska izdala njegova zbrana dela. V njegovih izvirnih
pesmih se nahaja dosti lepih misli; njegov jezik je sploh krepek,
toda ta krepkost je sem ter tje razumljivosti in pravilnosti v kvar.
Izmed noviških prozaistov,gre na prvem mestu omeniti Matija
V ertovca,  župnika v Št. Vidu nad Ipavo (\  1851). Kot doklado
Novicam je izdal na svetlo „Vinorejo“; po njih je priobčil 17 spi;
skov občne kemije. L. 1847 je izdal »Kmetijsko kemijo". Tudi
velik del „Občne zgodovine" je od njega spisan prišel na svetlo kot
doklada Novic. Njegova pisava je gladka in prijetna tudi tam,
kjer učene stvari razlaga. Zvest sodelavec Novic je bil Franc
Malavašič,  ki je razen sostavkov, v tem časniku priobčenih,
spisal in prestavil mnogo pripovesti za prosto ljudstvo. L. 1849 je
uredoval „Pravega Slovenca", lepoznansk časnik.

K staršim dopisnikom novičnim spadata tudi P. Hicinger,  ki
je s svojimi sestavki zlasti domačo zgodovino pojasnoval in pa med
učenjaki dobroznani preiskovalec slovenskega starinstva Davorin
Trstenjak,  kterega zelo mnogoštevilni sestavki po Novicah in
drugih časnikih raztrošeni, staro mythologijo in zgodovino Slo¬
vencev preiskujejo. —^

Med tem je na Štajerskem in Koroškem posebno veliko sto¬
ril za Slovenstvo Anton Slomšek,  župnik vozeniški, potem opat
celjski in naposled škof lavantinski (f 1862). Razun mnogih knjig
pobožnega zapopadka je tudi za prosto ljudstvo spisal raznopodučno
knji? 0  ,,Blaže in Nežica", ki je bila svoje dni zelo razširjena med
slovenskim ljudstvom. L. 1846 je osnoval letnik ,,Drobtinice", ki
so največ njegove spise prinašale. Njegova pisava je prosta in
lehko umevna; zato so Slovenci njegova dela zelo radi čitali.
Največo zaslugo pa si je pridobil z utemelitvijo „družbe sv. Mo-
hora", ki zdaj že ogromno število knjig med prosti narod pošilja-

Leto 1848 je, kakor povsod, tako tudi na literarnem polji zelo
živo gibanje rodilo. Mnogo novih časnikov je začelo izhajati:
»Zgodnja Danica", še zdaj izhajajoči cerkveni list, „Vedež“, podučen
list, »Pravi Slovenec", beletrističen list, „Slovenija", političen list. „Jf'
dranski Slavjan" vTrstu, slovensko-brvatskilist,,,Slovenskabčela" in
,,Šolski prijatelj" v Celovci; pa v kratkem času so razun „Da-


193

niče" in »Prijatelja" zopet nehali izhajati. V tem času se je zbu¬
dila tudi ideja, v književnem jeziku zediniti se s Hrvati in Srbi tako,
da bi se posamezni jeziki v skupnega stopili. Za to idejo najbolj
vneti Matija Majar,  župnik v Zilski dolini na Koroškem, je vta
namen izdal 1. 1849 »Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje"
in po teh pravilih je spisal R. Razlag  svoje »Zvezdice" in je bil
spisan almanah »Zora". Toda misel, po tej poti književno zediniti
Jugoslovane, ni obveljala.

Veliko število novih slovenskih pesnikov se je pokazalo v
tem času, kak<r Toman  (»Domorodniglasi"), Vilhar  (ki je tudi
napeve k svojim priljubljenim pesmim zlagal), Rodoljub Le¬
dinski  (ktervga pesmi so premalo cenjene) i. dr.

Namesto zaspale Bčele je 1. 1858 začel izdavati Anton Ja¬
nežič  beletristični list »Glasnik". Okoli tega lista so se zbirale
zlasti mlajše moči, kakor: Fr. Levstik  (Id je že 1. 1854 izdal
pesmi in 1. 185G od Slovencev premalo cenjeno prestavo Kralje-
dvorskega rokopisa); M. Valj avec  (ki je tudi izdal »Pesmi" in »Na¬
rodne pripovedke"), Cegnar  (prestavi jalec Schillerjevih dram: Va-
lenštajn, Marija Stuart, potem »Babice" Božene Nemcove), Š.
Jenko, Krek, Umek,  (vsi trije so tudi posebej izdali svoje
pesmi), Erjavec in Tušek  (novele in prirodopisni članki), Man¬
delc, Jurčič  in Mencinger  (novele), S. S u b i c in dr.
Stefan  (prirodopisni članki), Navratil  (jezikoslovne reči) itd.
itd. Vrh tega je začel izdavati Janežič »Cvetje iz domačih in tujih
logov", po k ter e m je lepo število obširnejših izvirnih del in prestav
na dan spravil (Jurčičevi izvrstni romani). S spisovanjem šo'skih
knjig (slovnic in beril) pa je marljivi pisatelj še posebno pomnožil
svoje velike zasluge za slovenstvo.

Ko je »Glasnik" nehal izhajati, je v Beči skozi eno leto od
Stritarja  izvrstno urejevani list »Zvon" izhajal. V tem listu in
v posebni knjigi je priobčil svoje lepe pesmi Boris Miran
(Stritar). L. 1872 pa je začel D. Trstenjak izdavati v Mariboru
»Zoro". L. 1863 osnovana »Matica slovenska" si prizadeva znan¬
stvena dela, po letopisih pa tudi beletristično blago na svetlo dajati.

Vsied vpeljanja slovenščine kot učnega jezika v prvih razre¬
dih srednjih šol se je pokazala potreba slovenskih šolskih knjig.
Jej potrebi zadostiti si prizadevajo posebno: Janez Jesenko,
Ivan Tušek, Fr. Erjavec  i. dr.

O narodnem slovenskem pesništvu se ne da veliko reči, prvič,
ker ga je v primeri z drugimi narodi (n. pr. Srbi) le malo, in dru¬
gič, ker še to malo ni izdano v kritični obliki; najzanesljivejše je
se Stanko-Vrazovo izdanje, manj zanesljivo je že Korytkovo (v 5
zvezkih). Dajnkovo izdanje štajerskih narodnih pesmi obsega prav
ttalo pravih narodnih. Veliko narodnih pesmi pa je raztrošenin po
vaznih časnikih, in še čakajo zbiralca.

Slovanstvo.

13

194

Zgodovina umetnosti pri Slovencih.

Petje in glasba. Dasiravno so Slovenci prijatelji petja
in glasbe, o čemer pričajo mnogoštevilne narodne popevke, potem
prosto muzikalno orodje med narodom, kakor orglice, „piščal",
»harmonika" in pa že zelo redki „pentek“ in ravno tako redke
gosli, vendar niso imeli v prejšnjih časih priložnosti na vi.šo sto¬
pinjo te umetnosti se popeti. Sicer je v 16. stoletji na Kranjskem
rojeni Jakob Gallus  (kterega so Nemci zvali Handel, po do¬
mače pa se je menda zval Petelin), izobraživši se v glasbi na
Moravskem, se tako proslavil, da ga je cesar Rudolf na svoj dvor
v Prago v službo vzel, kjer je ostal do smrti 1. 1591. Vendar je
ta mož le posamezna prikazen in je po svojem življenji premalo
v zvezi z našo domovino. Iz 17. veka se imenuje neki jezuit
Dolar  kot glasovit skladatelj. Tu naj je tudi omenjen duhovnik
Franz Križman,  ki je v 18. stol. na Goriškem živel in izvrstne
orgije izdelaval (napravil je n- pr. admontske na gornjem Stajer
skem). Glasbena umetnost se je na Slovenskem še le prebudila
z narodno zavednostjo, ki se je v petji slovenskih pesmi najprej
razodevala. Kašpar in Kamilo Mašek inFleišman  prosla¬
vili so se z mnogimi kompozicijami, Gregor Rihar,  zlasti
s cerkvenimi pesmimi; M. Vilhar,  pesnik, je bil tudi skla¬
datelj in je razun mnogih pesmi zložil 'tudi napeve svoji
spevoigri »Jamska Ivanka". Slaven skladatelj slovenski je Ben¬
jamin Ipavic,  ki je razun mnogim pesmim (med kterimi najbolj
slovi „Kdo je mar 1 '), tudi zložil napeve opereti „Tičnik". Tudi
njegov brat Gustav in F. Grbec  sta mnogo lepih napevov
zložila. Mnogim slovenskim in srbskim pesmim je napeve zložil
sedaj v Srbiji živeči Davorin Jenko,  kterega „Naprej" se poje
po vsem slovanskem svetu. Omeniti gre še vrla Čeha Ant. Med¬
veda,  ki je zlasti cerkveno petje v novejšem času povzdignil, in
A. F or s terja,  ki je razun drugih skladeb glasbo zložil opereti
„Gorenjski slavček."

Stavbarstvo, kamenarstvo in kiparstvo.  Da se
razne cerkve pobožnim Slovencem tuji stavitelji zidali, je verjetno,
pa gotovo so se rano tudi domačini te umetnosti poprijeli, le da
so nam njih imena le bolj poredkoma ohranjena. Tako se omenja
že v 15. stoletji Ljubljančan Peter  kot stavbarski mojster, ki j e
z Matejem iz Pulja krasno cerkev matere božje v Novem gradu
pri Cepiči v Istri postavil. V istem stoletji je neki mojster An
d rej iz Loža (Laas na Kranjskem?) sezidal cerkvico v Poni
kvi na Goriškem. V Vidmu je bil v istem času kot kamenar na
glasm Ivan  iz S. Petra na benečanskemSlovenskem. V prvi polo¬
vici 17. stoletja je živel stavitelj in kamenar Janez Albertal;
rojen v Trebnjem. O njem se ve, da je napravil zagrebški, °d

195

ognja, strele in vojske zelo poškodovani prvostolni cerkvi veliki
oltar, oblok nad svetiščem, da je sezidal jej zvonik in začel delati
portal. Leta 1664 se omenja kipar Ferfila,  rojen Kranjec.
Proti koncu 17. stoletja je živel v Ljubljani stavbar in kamenar
Mihael Kusa,  kterega najkrasnejše delo je iz črnega in belega
marmorja napravljena pridižnica prvostolne cerkve zagrebške. Leta
1714 je kamenar Luka M is le napravil dva velikana pri vratih
duhovnega semenišča. Okoli 1. 1700 so ljubljansko stolno cerkev
po načrtu jezuita Andreja de Puteis (ali Pozzo) zidali Jugovič
Pavel, in po njem Maček  Gregor in Zamrl,  Kranici, s Fran¬
cem Bombaggi-em  in Petrom J a n n i - j e m ia Milana. Dva
lepa angelja na obhajilnem oltarji sta delo Italijana Robba,
kteri je tudi izdelal umetni vodnjak pred mestno svetovalnico.
Istej cerkvi je sezidal kupijo 1. 1841 Matej Medved,  rojen v
Cirkljah na Gorenjskem, ki je bil do tistih mal le kot prost dober
zidar znan; to delo se mu je prav dobro posrečilo. Izvrsten kipar
bil je rajni Ign. Toman.  V najnovejšem času se med kiparji
domačimi odlikujejo J.^Vurnik  v Radoljci, F. Z a j c v Ljub¬
ljani in M. Tomec  v Št. Vidu.

Slikarstvo.  Kakor je naravno, služila je ta umetnost
v starejših časih le cerkvenim namenom. Da se je gojila ta umet¬
nost po samostanih že v 14. stoletji, o tem pričajo slike v roko¬
pisni knjigi (Augustinus, de civitate dei), shranjeni v ljubljanski
knjižnici, ki je bila prepisana in s slikami ozaljšana od nekega
kartuzijanskega meniha v 14. stoletji. Te slike so sicer v nelepem
zlogu izdelane, lepše so pa izdelane začetne črke. Tudi v cister¬
cijanskem samostanu vZatični se je gojilo slikarstvo; to kažejo s
precejšnjim številom drobnih slik okinčani rokopisi, ki so iz itega
samostana prišli v ljubljansko knjižnico. Med umetnijsko ostalino
f ega samostana se tudi še nahajate dve stari podobi, ena vojvod-
kinje Viridis, ki je kot vdova blizo Zatične živela, in druga nje¬
nega moža Leopolda III. avstrijanskega, ki je 1. 1386 v bitvi pri
Sempachu umrl. Konec 15. stoletja se omenja neki Anton Geriči,
ki je mestno svetovalnico okrasil s slikami. Boji s Turki niso
kili sicer ugodni umetnosti, pa vendar je menda marsikteri hrabri
Sin dal povod, da se je z barvami na stenah gradov ali na platnu
Povečnil. Tako so dali precej po bitvi pri Sisku (1593) kranjski
stanovi napraviti sliko te bitve (po kteri je naredil Valvasor
svojo); pa ta slika se je izgubila; drugo pa je dalo duhovništvo
kranjsko napraviti, in ta slika je shranjena v kranjskem muzeji,
boreči branitelj katolištva na Kranjskem proti protestantstvu, bis-
kup Tomaž Hren, jo veliko cerkev zidal in v njih mnogim umet¬
nikom dal opravila, včasi tudi sam jim dajal idejo slike. Odsih¬
mal so tudi plemenitniki na Slovenskem bolj marati začeli za sli¬
karstvo in so po umetnikih dali krasiti svoje gradove s slikami.
Nekteri so se sami kot diletanti s to umetnostjo pečali. Tak dile¬
tant je bil Franc Vilhelm Zergolern,  grajščak na Kranj¬
skem proti koncu 17. stoletja, ki se je bil izuril v stavbarski in

13 *

196


slikarski umetnosti, ter si je sam postavil lep grad v Rosenbiichelu
in ga je lastnoročno okinčal s slikami. V ta čas spada tudi de¬
lavnost slavnega Valvasorja, ki je sam znal dobro risati in slikati
in je okoli sebe zbiral tudi druge umetnike, zlasti bakrorezce, da
so mu za natis pripravljali slike. Tako so za njega delali J. Azelt,
rojen Niirnberžan, M. Greischer,  leso- in bakrorezec, ki je na
Kranjskem in Koroškem živel (Greischer in Trost  sta bila prva
leso- in bakrorezca, ki ju je Valvasor pripeljal na Kranjsko),
Mungerstorf  i. dr. Tudi Koch  Janez, mestni sodnik v Novem
mestu, je kot diletant v slikarstvu delal za Valvasorja. V 17. sto¬
letji je živel na Kranjskem Almanah,  kterega Valvasor ime¬
nuje „slavnega umetnika". Naslikal je bil refektorij frančiškan¬
skega samostana v Ljubljani (pa teh slik zdaj ni več); njegovih
drobnih risarij se je nekaj ohranilo. V drugi polovici tega sto¬
letja je živel Kalin  Dominik, rojen na Goriškem, kot historio-
graf cesarja Leopolda v Monakovem, ter je bil ob enem risar,
slikar in tudi glasbenik. V 18. stoletji najdemo že več gibanja
glede te umetnosti. Slikarije na mokro v novo zidani ljubljanski stolni
cerkvi in pa v knjižnici semeniški je prevzel slikar Quaglia  in jih je
tudi mojstersko izpeljal. L. 1768 je bila ustanovljena na Kranjskem
bratovščina sv. Dizma, ktera je družila plemstvo, uradnike, doktorje
pravništva in zdravništva in druge izobražence v ta namen, da bi se
gorečnost za verstvo povekšala v deželi. Ta bratovščina je imela
spominsko knjigo, v ktero so se sprejeti udje zapisavali. Dokler
je bil Dolničar (Thalnitscher) tajnik, jeprideval imenom tudi bio¬
grafije. Od 1. 1721 pa je bila navada, da so bili zraven imen
pristopivših udov slikani grbi in simboli, in to je dalo povod
domačemu talentu, se izkazati. Šimen Grahovar  namreč, rojen
v Tržiči, ki je uradnik bil v raznih krajih in po tem tudi na
Kranjskem, se je kot diletant izuril v drobnoslikarstvu. Svoje
drobne slike je daroval visoki gospodi in prijateljem. L. 1721. j e
začel gori omenjene grbe in simbole posameznih udov bratovščine
slikati v spominsko knjigo, ktera se hrani v ljubljanski knjižnici.
Kavno tam je tudi drugi rokopis: Theatrum memoriae nobilis ac
alm.ae societatis Unitoruro, v kterem se tudi drobne slike Graho-
varjeve nahajajo. Njegov sin Nikolaj,  finančni uradnik na Štajer¬
skem in Kranjskem, je bil tudi diletant slikarske umetnosti in J e
sestavil veliko avstrijsko grboslovje in neko manjše, ki obsega
štajerske, kranjske, hrvatske in druge rodbine. Tudi hči Šimenova
31 arija  (Nepomucena Sofija) je bila drobnoslikarica in je očetu
pomagala, risati, miniature v spominski knjigi bratovščine svetega
Dizma. Stopivši v uršulinski samostan v Gradci, sprejela je i"' 0
ikolaja.. Jelovšek  Fr., rojen na Kranjskem v začetku l fe -
stoletja, je med drugim izdelal mater božjo s Kristusom v šem
peterski cerkvi v Ljubljani. Mencinger  Valentin, rojen v za¬
četku 18. stoletja v Bohinji, bil je izvrsten slikar, ki je veliko
epih oltarnih slik napravil za kranjske in hrvatske cerkve, P a
tudr za privatne ljudi, podob in historičnih slik. liazun teh s 0

107

imenujejo v tem času Kastelic  iz Višnje gore, slikar, Lin d er
Fr., slikar in bakrorezec, rojen v Celovci, ki se je najprej učil

{ iri nekem umetniku v Ljubljani, potem pa v Benetkah in Beči,
van Kavperc  iz slov. Štajerskega, bakrorezec v Gradci; nje¬
gov sin Janez Vid je, izučivši se na bečki akademiji, kot ri ar
in bakrorezec si slavno ime pridobil. Imenitna sta tudi brata V a-
lentin in Lovro Janža,  sorodnika glasovitoga bučelorejca
Antona Janže,  ki se je sam tudi kot diletant s slikarstvom pečal.
Oba prej imenovana brata sta se izurila in delala v Beči, kjer
sta tudi pri akademiji umetnosti službe imela. Andrej H eri e in
je bil slikar in učitelj risanja v Ljubljani. On je naslikal med
drugim podobe dobrotnikov ljubljanskega liceja (zdaj v knjižnici
ljubljanski). Štefan Dolinar,  rojen v Školji Loki 1. 1784, se je
izučil slikarstva in tudi potem živel v Beči. Ob konci 18. stoletja
in v začetku 19. je živel eden najboljših slikarjev novejega časa,
Franc Kavčič,  sin prostih starišev, ki so v Gorici sadje pro¬
dajali. Njegove poskušnje v risanji kot samouka so bile take, da
so pozornost učiteljev nanj obrnile in po pomoči grofa Vida Ko-
bencla bilo mu je mogoče, izobraziti se v slikarstvu v Beči. Bival
je potem 7 let po Italijanskem in se kot slaven slikar in risar
vrnil v Beč. Bil je pozneje še enkrat več let na Italijanskem in
vrnivši se v Beč postal je svetovalec na akademiji umetnosti, po¬
zneje pa upravitelj učilnice slikarjev, kiparjev in bakrorezcev.
Mnogo slik in risarij njegovih, največ historičnih, je raztrosenili
Po raznih krajih. Ta mož je drugemu domačemu talentu dal pri¬
liko se razviti; to je bil Matija Langus,  rojen 1793 v Kamni
Gorici, kteri je kakor njegov oče do 18. leta svoje starosti v svoji do¬
mačiji žreblje delal, zraven tega pa cerkvene svetnike upodabljal.
Prišel je potem v Celovec k nekemu slikarju, pri kterem pa se
oi vejiko naučil, ker ga je (skozi 6 let) le za malanje sob ra¬
bil. Še le v Beči, kjer je po dobroti upravitelja Kavčiča prišel v
akademijo, se je izobraževati začel. Prišel je potem v Ljubljano
iti je tam snimal podobe tukaj bivajočega slikarja Jožefa To¬
minca,  Goričana. Pridobivši si nekoliko premoženja se poda
Langus v Italijo in vrnivši se je nekoliko časa živel v Trstu, po-
lem pa v Ljubljani, kjer je mnogo lepih slik zlasti za cerkve iz¬
delal. Njegove učenki ste bili Lipič  Terezija in Oblak  Amalia
[poročena Herman pl. Hermansthal). Prej omenjeni slikar Tominc
je, ko je bil v Trstu, k sebi vzel svojega rojaka Jožefa B a -
li d a, rojenega od slovenskih starišev v Gorici. Potem ko 6e je tu
naučil slikarstva in se še bolj izobrazil v Benetkah, ga je vzel
knez Sangusko na Poljsko; pozneje je zopet živel v Benetkah.
Jz prve polovice in srede našega stoletja so še znani slikarji
par tl Ivan, rojen vTrbiži, ki je mnogo imel dela po Koroškem
£ v Trstu, Brodnik  Matevž, ki je največ za cerkve slikal;
Egartner  Jožef, učenec zelo rodovitnega slikarja Leir era,
Potem Alojzija Marija Petrič-eva  in Jožefa Štrus ova,  re¬
dovnici uršulinskega samostana, Pavel Kuni,  Miha Stroj, J.

198

Kogovšek i. dr. E. Kurz pl. Goldenstein, sedaj v
Gradci bivajoč, je za svojega bivanja v Ljubljani mnogo cerkve¬
nih podob in dekoracij za gledišče naslikal.

Pred kratkim sta umrla K ar ing er, kije  lepe okolice sli¬
kal, in F. Pustavrh,  duhovnik, samouk v slikarstvu. V se¬
danjem času se med domačimi slikarji odlikujejo: Janez Franke
v Benetkah, Janez Wolf  v Ljubljani in njegova učenca Šubica,
Janez v Benetkah in Šimen v Beči, Janko Urbančič  itd. *)

*)  Pr. Kukuljevič, Slovnik jugoslov. umjetnikah. — P, Badicsi
Die Malerkunst in Krain. — A. D. Zur Geschiehte der Kunst nnd de r
Kiinstler in Krain (,,Blatter aus Krain" 1864 u. 1865).

Hrvati in Srbi.




Hrvati to Srti.

Poglavitna dela, ki so sc rabila, so:

Pr. F. L. It i e ge r , Slovnik naučny, čl. Jihoslovanč, in dragi članki pod
dotičnirni imeni.

F.Kanitz,  Serbien. Leipzig 1868.

J. II o s k i e w i cz, Studien iiber Bosnien und die Hercegovina. Leipzig.
Wien. 1868.

Thoemmel,  Vilajet Bosnien. Wien. 1867.

Istricn, hist. geogr. u. stat. Darsteliung der istrischen Halbinsel. Triezt. 1863.
Pr. P. Matkovič, Ilrvatska i Slavonija u svojih fizičnih in duševnih od*
nošajih. U Zagrebu 1873.

V vod.

V narodopisnem obziru ni mogoče strogo ločiti Hrvatov od
brbov, ampak treba jih je vzeti za eno celoto. Njihova najstarša
. upna bivališča za Karpatskimi gorami, njihov prihod blizo ob
l stem  času v sedanje svoje pokrajine, njihov jezik, — vse priča,
? a ste  to od nekdaj najsoroaniši plemeni istega naroda bili. Panji-
ovo različno versko in politično življenje jih je po eni strani raz¬
kužilo, po drugi pa zopet tako pomešalo, da se meje med njimi
De  dajo več na tanko določiti.

■Imena.  Prvotna zgodovina pozna le imeni „Srb“ in „Hrvat“; tudi
flarod je izprva le te imeni poznal. Pozneje pa so se vsled poli-
lt;n e razcepljenosti mnoga pokrajinska imena na mesto narodnih
'jjnjezdila, kakor: Dalmatinci, Duhrovčani, Bošnjaci, Slavonci itd.
j U J 1  in domači pisatelji, posebno dubrovniški, so pa vpeljali še
.' e drugi bolj splošni imeni, ,.ilirsko" in „slovinsko" (slovinski
^-ik — lingua illyrica). Ime srbsko je dobilo sčasoma verski po
e j> ter je obsegalo ves pravoslavni narod. Spoznavalci zapaane
plitve pa so sprejeli politično-zemljepisna imena, kakor: Dalma-
j‘ r ! ci ) Dubrovčani itd. Ime „Hrvat“ je dobilo naposled zgoli po-
‘bčen pomen, ter je obsegalo prebivalce hrvatskega kraljestva,
P°jemši tudi one Slovence, kteri stanujejo v varaždinski, križevački

202

in zagrebški žup. blizo do Kolpe, v eni polovici nekdanje varaždinske
Vojaške krajine, v Medjimurji in v nekterih ogrskih naselbinah za
Donavoj. Pred tremi stoletji so pisatelji v teh krajih še vedeli za
svoje pravo ime slovensko; ali jezik se jim je sčasoma nekoliko
pohrvatil, bodi si od sosednih bratov, bodi si od Hrvatov, s kterimi
so se bili že izprva o njihovem prihodu v te kraje jako pomešali;
tudi se ne zavedajo več prvotne sorodnosti s Slovenci in njihov
književni jezik je zdaj hrvatsko srbski, tako da jih zdaj več ne
moremo Slovencem prištevati*).

Bivališča.

Narodopisna meja Hrvatov in Srbov.  Ona se začenja na za-
padni strani pri Kotu ob Muri, jo prestopi in se vije za šta¬
jersko in kranjsko politično mejo, samo da objame blizo Ko¬
stanjevice nekaj čakavskih vasi v hribih in Hrvate okoli Metlike
in Črnomlja bivajoče. Blizo Prezida prestopi v Istro, gre blizo
Novega grada čez kraške gore in potem za reko Dragonjo do
jadranskega morja; od njenega ustja se vleče meja po jadran¬
skem morji, ovijaje se okoli istro-dalmatinskih otokov. Nekoliko

E  red rekoj Bojanoj se obrne proti severu do Skadarskega jezera
lizo črnogorske meje, prestopi jezero ter se vleče na severno stran

S o vzhodni dolini reke Morače črez Cjevno do črnogorske meje.

•koli Bara in na levem bregu Morače se srbsko-hrvatska narod¬
nost že meša z arbanaško. Zdaj odseka meja nekaj črnogorske
zemlje, kodar katoliški Arbanasi stanujejo, in gre potem do blizo
Gusinja; potem krene zopet na sever po grebenu gor, ki se vlečejo
na vzhodno stran Lima, pustivši na levo do reke Tare z Arbanasi
mešano prebivalstvo, in prestopi v uovopazarski okrog, kterega
južni del ob Limu in Ibru, kodar so zopet Arbanasi naseljeni, i*'
t°di. Ti so tudi one Srbe, ki stanujejo v Stari Srbiji, namreč po
Metohiji (Podrinji) in po Kosovem polji, celo odcepili od severnih
bratov in se ž njimi pomešali. Vrh tega se je 1.1864 okoli. 42.000
Crkesov po Kosovem polji in okoli Prištine naselilo, tako da je
po teh krajih zdaj zelč pomešano prebivalstvo. Na južnih breži¬
nah Kopaonika stanujejo zopet Srbi, potem se pa približuje narodo¬
pisna meja politični meji srbske kneževine in poleg nje teče do
blizo Negotina. Toda v aleksinačkem, knjaževačkem, zaječarskem
in negotinskem okraji so Srbi zelč pomešani z Bolgari. Med Ti-
mokom, Donavoj in Moravoj pa so veliko prostora srbske kneže-
vine Vlahi ali Rumuni zajeli, ki se še vedno tod širijo. Pri Go-
1 ubci . stopi meja prek Donave ter gre za banatsko-krajinsko mejo
do rimskih nasipov in od tod čez Vlaikovac in srbsko-nemski
Vršac potem v mnogih krivinah čez Veliko Središče do Vatine,

*) Pri®- Jegič, Historija književnosti. I. str, 8.

ŽOS

vedno dotikaje se Rumtinov. Od tod naprej so Srbom največ Nemci
sosedi. Meja se vleče po ovinkih na jug in prestopivši alibunarski
kanal izloči Rumune okoli Alibunara in Slovake okoli Kovačiče.
Dospevši zopet do kanala, gre za njim mimo Hajdušice in potem
na , '; ev . er  /1° srbsko-rumunsko-nemškega Gada ob Tamiši, dalje z
pslimi izjemami za Tamišem in za nekdanjo krajinsko mejo, samo da
je med Titelom in Perlezom mešano prebivalstvo. Med Bečkerekomin
Tiso do Aradca so Srbi pomešani z  Madjari; tudi nekaj Bolgarov
in Slovakov stanuje med njimi; kmalu potem pa, ko začne Begej
na vzhodno-severno stran teči, se vzdigne meja naravnost na sever,
se zavije pod Arankoj okoli Mokrina in se vrne na jugozapadno
stran do Tise. Ob Tisi pa segajo Srbi zelo pomešani med Nemce
in Madžare od Padeja na sever do Turske Kaniže. Na desnem bregu
Tise, v Bački, je s Srbi pomešano prebivalstvo razširjeno Čez
Sento, Ado, Foldvar, Mohol, Petrovoselo in Sentomaž ob Franjinem
prekopu. Pod prekopom so Srbi v večini, dasiravno tudi tu s
precej znatnimi nemškimi, slovaškimi in madžarskimi naselbinami
pretrgani. Nad prekopom, na levem bregu Donave, stanujejo le
v malo skupinah na gostem, največ so pomešani z drugimi narodi.
Potem se vleče meja za Donavoj, Dravoj in Muroj, le da tam pa
tam kak kos ogrske dežele, kakor n. pr. okoli Baranje in drugod,
objame.*)

Hrvatske in srbske naselbine.  Izven popisane meje stanu¬
jejo Hrvati in Srbi še v mnogih ljudnatih naselbinah. Na za-
padnem Ogerskem je v železni, šopronjski in mošonjski županiji
Hrvatov med Madžari in Nemci in v požunski tudi s Slovaki
pomešanih. Vseh skupaj je okoli 120 vasi; naselili so se tod
največ, bežeči pred Turki. Mestoma se še zdaj zovejo bosenski
Hrvati ali Bošnjaci. Govorijo največ čakavsko narečje. NaAvstri-
janskem je nekoliko Hrvatov za Litavoj, na Moravskem polji
m za reko Dyjo: todi se Hrvati silno ponemčujejo. Tudi na Mo¬
ravskem je nekaj hrvatskih vasi, ki so pa po večem že ali češki
ali nemški jezik sprejele, poleg kterega pa še vendar niso poza¬
bile hrvatskega. Vseh Hrvatov skupaj na Avstrijanskem in na
Moravskem je kakih 8000. Največ jih je pripeljal, kakor staro
poročilo pravi, general Krištof Teufenhach okoli 1. 1580 (blizo
4000 duš). Nekaj se jih je pa še pozneje naselilo. Srbskih na¬
selbin je na Ogerskem na južno stran od Pečuba, okoli Birjana,
balante in Udvarda, potem pomešanih z Madžari in Nemci v Pe-
buhu, Sigetu, Šikloši, v Mohači in okolici in drugod; nekoliko jih
je še tudi na otoku Čepelu in v belogradski županiji, kakor tudi
južno stran od Blatnega jezera; v Budi imajo Srbi svoj lastni
del mesta. V Bački in Banatu so Srbi izven že prej omenjenih
krajev naseljeni okoli Baje, Almaša, Subotice, v južnem kotu, kder
se Moriš v Tiso izteka, v mnogih naselbinah za Morišem, kakor v

*) G. Bradaška, Die Slaven der Turkei Petermanns, Mitthei-
Gngen. 1869. — Czoernig,  Ethnografie von Oesterreich.

204

Srb. Čanadu, Sv. Miklošu, v Aradu in v bližini, v Temešvaru in
okolici, ob Begeji in na jug od Tamiša. — Vse te naselbine, od¬
trgane od domovine in obdane s tujim življem zmerom bolj se
tujstva navzemajo. Tako se godi tudi onim Srbom, kteri so se
1.1751—1753 pod vodjama Preradovičera in Sevičem na Rusko
preselili in tam od carice Elizabete dobili v obširnih stepib južne
Rusije nova prebivališča, ki so imela izprva ime „Nova Srbija";
pa že leta 1764 je bilo ime odpravljeno in pokrajina pridružena
„Novoro8ijski guberniji". Šafarik je teh Srbov štel še 100,000;
okoli 1. 1862 pa se je njih število bilo skrčilo na kakih 1400 duš.
Tudi Hrvatom, ki so se 3. 1467—1494 v Apuliji naselili, se nič
bolje ne godi. Nekoliko jih je še ohranilo deloma svojo narodnost
v dveh vaseh; to so namreč Acqua viva (Voda žival s 1800 in San
Felice Slavo s 2200 dušami. Nekaj srbskih naselbin je tudi v
južni Albaniji in Macedoniji med Arbanasi in Bolgari blizo Ohrid¬
skega jezera. Laže bo morebiti njim ohraniti narodnost. Med Bol¬
gari je po različnih krajih raztrošenih Srbov, menda toliko, kolikor
je Bolgarov v srbski kneževini.

Naseljenci tujih narodov med Hrvati in Srhi.  Razun na-
rodske zmesi v Bački in Banatu je še Nemcev  okoli Čakovca
v Medjimurji, v Torgestanu v varaždinski županiji; več jih je
v Slavoniji v osiečki (največ okoli Osieka) in požežki županiji
v raztrošenih, po večem mešanih naselbinah, in v neznatnem
številu po večih mestih Hrvatske in Slavonije. Tudi v Vojaški
krajini so razun Nemcev, raztrošenih po mestih, veče in manjše
nemške naselbine, kakor v Beli crkvi, v Uzdinu, okoli Pančeva,
v Novem selu blizo Vinkovcev, v novi Pazvii. dr. Madžarskih
naselbin je nekaj v Slavoniji, posebno v osiečki županiji, manj jib
je v požeški, na Hrvatskem in v vzhodni prejšnji Voj. krajini (n. pr-
okoli Pančeva). Rumunskih  naselbin je v srbski kneževini razun
prostora, kodar stikoma bivajo še blizo Svilajenca, Cuprije, okoli
Rašana i. dr. Ostanki nekega romanskega plemena so Čiribirci v
Istri blizo Čepiškega jezera, kteri med seboj še govore nek ro¬
manski (rumunskemu podobni) jezik; sicer so pa že precej po¬
slovanjem. Italijani  bivajo v zapadni Istri po mestih, trgih in v
nekterih vaseh vodnjanskega okraja; tedaj v Umagu, Buljah, Novem
gradu, Matavunu, Poreči, Rovinji, Vodnjanu, Pulji, nekoliko tudi
v Buzetu, Pazinu in Labinu; večina trgov na zapadu je laška, kakor
tudi vasi Gallesano, Fasana in Sissano v vodnjanskem okraji-
Nekoliko jih je v Reki in Senji. V Dalmaciji bivajo poleg Sip*
vanov v Zadru, Spijeta, Šibeniku, Trogiru, Skradinu, Makarski in
nekoliko tudi v Dubrovniku. Arbanaške  naselbine se nahajajo
največ na jugu v novopazarskem okrogu, kakor v Novem pazaru,
Dugoraselu i. dr. ; v Avstriji jih je le nekaj v Hrtkovcih in Nikin-
cih blizo Mitroviče v Voj. krajini in nekaj malo blizo Zadra v Dal-
Ci&' ar| i so v obilnem številu raztreseni po vseh hrvatsko-
srbskih deželah; največ jih je v srbski kneževini (27.000 t. j. nad 2 u /o

205

vsega prebivalstva) in v Bosni (blizo 13.300). Židi  so raztrošeni
naj\eč kot trgovci po mest h.

Obseg hroatsko-srbske zemlje.  Hrvati in Srbi stanujejo tedaj
kompaktno v hrvatsko - slavonskem kraljestvu (420 □milj), v
hrvatsko-slavonski Vojaški krajini (368 Qmilj), v Dalmaciji (232
Qmilj), v Srbiji_ (791 nmilj), v Bosni (1115 Orailj) in v
Črni gori (78 Gmilj), t. j. na prostoru obsegajočem 3004 Qmilj.
Ako še oni prostor prištejemo, kodar poleg drugih narodov ali ž
njimi pomešani stanujejo, namreč na južnem Ogerskem (180 □milji,
v prejšnji banatski Vojaški krajini (80 Qmilj), v Istri (60 □milj), v Al¬
baniji in Stari Srbiji (70 □milj) itd., smemo reci, da so Hrvati in
Srbi v južnovzhodnej Evropi razprostrti črez zemljiščni prostor
obsegajoč nad 3400 Qmilj.

Geograjične in klimatične razmere.  Hrvatsko - srbska zemlja
razpada glede geografičnih razmer na dvoje, namreč na severno-
vzhodno in na južno-zapadno stran; mejo med njima pa dela Kras
in njemu podobno pogorje, ki se vleče od virov Kolpe do dinar¬
skih planin in od tod dalje po zapadni Bosni in vzhodni Hercego¬
vini in Črni gori do severo-zapadnih odraslekov Šar-planine. To
hrbtovje je ob enem razvodje med jadranskim morjem in pa Savo
in Donavo. Zapadni del je ze!6 gorat. Gore se največ v paralel¬
nih potezah vlečejo za jadranskim morjem od severo-zapada na
južno-vzhodno stran. Neenako se vzdiga in pada gorovje kakor
velikansko valovje in se potem strmo v morje spušča. Grebeni so
največ goli, med njimi pa je dosti podolgastih travnatih planot.
Apnenčasto skalovje je prervano na vse strani z votlinami in ja¬
mami, v kterih izginjajo vode, ki se po planotah z okolnjih višin
v rečice nabirajo, ter po podzemeljskih kanalih dalje tečejo, dokler
do ktere dalmatinske reke ne pridejo. Po dolinah, ali prav za prav
globinah, ki so največ iz zasipanih jam nastale, se nabira rodovitna
prst; tod so ljudje naseljeni. Sploh pa je po teh krajih pomanj¬
kanje studenčno vode in kodar voda (n. pr. po deževji) ne more
odtekati, se delajo močvirja in jezera. Severo-vzhodna stran pa je
vsa drugačna, čore se precej redno znižujejo v ravnine, obilno so
z  gozdi obrašene in obilno pošiljajo rek v nižave.

Kavno tako različni ste te dve strani glede podnebja.  V
jugozapadnem delu, ob morji, je srednja letna toplota 11—13" R.,
kakor n. pr. v gornji in srednji Italiji. Sredjna letna temperatura je
v  Pulji 12", v Zadru 118", v Hvaru 133", v Dubrovniku 13-4" K.
V gorah pa je se ve da dosti niža, n. pr. v Zavalji blizo B.hača
6, 8" K. Meseca julija je ob morji poprek toplota 25" R. in noči
6 e le malo ohladijo. Sploh je po leti huda vročina, jasno nebo,
Poredkoma dež, po zimi pa redko kdaj le po gorah in še tam le
za malo časa sneg zapade; zato pa huda burja razsaja; ž njo se
menja mokrotni jug (Scirocco); le poredkoma veje severozapadnik
(Maestrale). Severno-vzhodna stran ima srednjo letno temperaturo
9—11" R.; po leti se toplota spreminja v senci med 13 in 30, tudi
33" R; zima je huda, posebno po gorah; v dolinah pada toplomer

206

na + 4 do — 16° K. Snega obilno zapade, tudi dež in rosa obilno
močita zemljo, vsaj v Bosni, nekoliko manj že v Srbiji; bui je na
ono stran že več ne poznajo, po dolinah pa je redek veter in pohleven

Ljudje.

Število.  Težko je pozvedeti natančno število Hrvatov in
Srbov. Na Turškem štejejo navadno le po hišah; v Avstriji so se
pa ljudje le 1. 1851 tudi po narodnosti šteli, pri poznejših štetvak
pa ne več. Na podlagi štetve od 1. 1851 se dd iz števila vsega
prebivalstva ene dežele preračuniti obližnje število posameznih na¬
rodnosti 1 2 ). Po takem bi imele z ozirom na novejše štetve srbsko-
hrvatske dežele:

Hrvatsko in Slavonija. 1 098.000 Hr. in Sr.

Hrvatsko-slavonska Vojaška krajina . . . 684.000 „ „ „

Prejšnja banatska Vojaška krajina . . . 136.000 „ „ „

Dalmacija. 420.000 „ „ „

Južno Ogersko. 605.000 „ „ „

Istra. 148.0 0 „ „ „

Kranjsko. 16.000 „ „

V avstrijanski vojski. 57.000 „ „ „

Srbija. 1,146.000-) „ „ „

Bosenski ejalet.1,0G0.0( O 3 ) „ „ „

Črna gora. 190.0C0 4 5 ) „ „ „

Albanija in Stara Srbija. 300.000 ’),, „ ,,

Vseh Hrvatov in Srbov bi tedaj bilo . . 5 , 800.000  ali v obliž-
njem številu okoli 6 milijonov.

') Gl. Ficker v „Statistische Mittheilungen 1869“ 4. zv. — Popol¬
noma se ni zanesti na te številke; n. pr. v Dalmaciji šteje le 88’92°/i>
Hrvatov in Srbov, Vojnovič — Cenni stat. oeeon. sul circolo di Spalato.
1864 — pa pravi, da je tam le 5 0 / 0  Italijanov, tedaj H. in S, nad
420.000, kar je verjetnejše.

2 ) Srbija je imela konec 1,1866 1,215.576 prebivalcev; mednjimi
127.326 Vlahov (Rumunov) iu 25.171 Ciganov. Gl. Jakšič „Dr2avopi 3
Srbije. III. Beograd 1869“ — 1. 1870 je imela 1,306.674 pr., mednjimi
okoli 130.000 Vlahov (Rumunovk 27.000 Ciganov in 3500 Nemcev (Meyer

Handlez.).

3 ) Roskiewicz  (Studien iiber Bosnien und die Hercegovina. Wie“

1868) šteje vseh prebivalcev 1,151.000; Thoemel  (Vilajet Bosnien.
Wien 1867) pa 1,211.772, in srbski statistikar Jakšič 1,177.000. 4°

uradnem turškem poročilu od 1. 1865 bi jih bilo celo čez 1,500.000 (gi-
Jagič bist. knjiž. I. stran 11). Po štetvi L 1868 bi jih bilo le 1,035.835,
med njimi 30 000 Arbauasov, 10.000 Ciganov, 3000 Židov. (Brockhaus
Conv. Lex. Suppl.)

4 ) Vseh prebivalcev je imela Črna gora leta 1865 196.238 (g>-
Orlič 1865). Nekaj tisoč gre odbiti na Arbanase,

5 ) Bradaška, Die Slaven der Tiirkei.

207

Jesih.  Blagoglasni, glede glasovne sostave in oblik prosto-
lepi, in glede besed bogati književni jezik Srbov in Hrvatov je
eden isti.  Na malenkostne razločke v nekterih oblikah ni gle¬
dati. Podlaga književnemu jeziku je ouo narečje, ktero velika ve¬
čina naroda govori, namreč štokavsko,  ki obsega vse tiste Srbe
in Hrvate, kateri rabijo vpraševalno zaime št o; one, ki rabijo be¬
sedico ča v tem pomenu, zovejo čakavce in kajkavce  tiste,
bi imajo besedico kaj v rabi.

Štokavsko  narečje pa ima zopet več razrečij. Največ jih
dela različno izgovarjanje staroslov. e. Južno ali hercego  vi  ns  k o
narečje razteguje ta glasnik v ij e v dolgih in v je v kratkih slov-
kah;  n. pr. dijete, (diete), djeteta. Tako govorijo v Peroji in okoli
Sv. Vincenta v Istri, v južni Dalmaciji in sicer v dubrovniškem in
kotorskem okraji sploh, in pravoslavni tudi v ostali Dalmaciji in
v Hrvatski; potem v Slavoniji, in v naselbinah za Donavoj tje do
Bude, v Črni gori, v Hercegovini, v vzhodni Bosni od Vrbasa
dalje, v zapadni Srbiji do Sabca, Valjeva, Požege in Karanovca.
~ Zapadno  narečje obsega zapadne Bošnjake do Vrbasa,
Dalmatince (razun dubrovniškega in kotorskega okraja) in Slavonce
do Vukovara, kteri vsi stsl. e kot i izgovarjajo; n. pr. dite,  lipota.
V vzh o d n e m narečji pa se glasi kot e, n. pr. vreme, dete. Tako go¬
vorijo Srbi od Timoka do Šabca, Valjeva, Požege in Karanovca in
dalje do Kosovega polja in na jug proti Nišu. V Sremu, Bački
in Banatu, kakor tudi ob Savi in Donavi, vlada sremsko  narečje,
ktero stsl. 6  kot e (n. pr. vžra), ali kot i (n. pr. letiti) izgovarja.
Okoli Braničeva, Resave, Ljevče, Temnice, dalje ob Moravi okoli
Barabina, Črne reke in v negotinskem okraji imajo resavsko
narečje, v kterem vlada črka e; n. pr. leteti, dobrem (m. dobromu),
devojke (m. devojei); potem v ak. mn. pred e omehčujejo g, h, k,
v  -s, c; n. pr. rože, kožuse, Turce. Razun teh različnosti je še
drugih, manj važnih, p. da v Srbiji, Bački in Banatu soglasnika h
ne  izgovarjajo (n. pr. ora, dodjo m. orab, dodjoh), da ga v Herce¬
govini na konci bolj kot g izgovarjajo (n. pr. dadog) i. t. d.

Čakavsko  narečje govorijo v Istri, v vojaško-krajinskem in
krvatskem primorji in na bližnjih otokih, kakor tudi Hrvati po
žlezni, šopronski, mošonjski in rabski županiji. Poglavitne po¬
sebnosti tega narečja so te-le: starosl. l in B prehaja v o ali e:
sudoc in sudec; I kot samoglasnik ostaja ali se spreminja v 0: pln
sli pon; | pred j se izpušča: jubiti kap ja; mesto dj imajo j kakor
Slovenci: preja; imajo obliko : smoki mesto smokva; V pomeni „in“,

J* »apud“; ak. mn. jeleni m. jelene in gen. edn. ž. spola knjigi m.
knjige; gen. mn. brez končnice: otac, part. praet na 1: rekol ali rekel,
sli se | izpusti. Čakavščioa je bila nekdaj po Dalmaciji zelo razširjena.
Dubrovniški pesniki 15. in 16. stoletja so pisali čakavščino, toda tako,
da se je veliko manj ločila od štokavščine, kakor ona čakavščina,
ki se govori zdaj po prej omenjenih krajih.

203

Kajkavščina je slovenščina z nektcrirni posebnostimi, ki
se najbolj štokavščini bližajo (ženuro, dobroga itd.). Njena meja
gre od Bitomača poleg Drave nad Virovitico mimo Belovara in
Cirkvene, za Kapelo do Lepoglave; od tod mimo Ivaniča po Mo-
slavini do vasi Lonje in Jasenovca pri Savi, za Savoj do Petrinje,
za Kolpoj do Karlovca in od tod proti severozapadu čez Draganič,
Krašič in Jastrebarsko do Drage blizo kranjske meje, ognivši so
Žumberka. Isto narečje govorč tudi Beli Kranjci na Kranjskem in
nekoliko je kajkavcev na južno-zapadnem Ogerskem. Najčistejeso
govori to narečje med Varaždinom, Križevci in Zagrebom. V Za-
gorji za Sotloj in Krapinoj je že bolj spačeno (a kot a in o koto
izgovarjajo in besede krčijo). Na vzhodno stran črte pot-gnerm od-
Zagreba do Križevcev se že meša s štokavščino, na jug od Za¬
greba pa s čakavščino.

Vera.

Po veri so Hrvatje in Srbi ali katoličani ali pravoslavni ali
mohamedanci.

Katoličani.  Razun pravoslavne naselbine v Peroji so isterski
Hrvatje vsi katoličani, ter spadajo pod tri biskupije, namreč pod
tržaško-kopersko, ki ima tudi isterske Slovence in Trst pod se¬
boj, pod porečko-puljsko in pod krško. Katoličanov z glagol ško
liturgijo se je seštelo 1. 1857 v krški biskupiji v 13 farah 14.285
duš s 4 samostani in 10 menihi. *) Hrvati na Kranjskem so kato¬
ličani (razun nekaj malo pravoslavnih), ter spadajo pod ljubljan¬
sko biskupijo. Kar je Hrvatov na Avstrijanskem in Moravskem,
so vsi katoličani. — Katoliški Dalmatinci  spadajo pod zadat'-
sko nadbiskupijo in pod šibeničko, spljetsko, hvarsko, dubrov¬
niško in kotorsko biskupijo. Na severji sega tudi krška biskupija
nekoliko v Dalmacijo. Katoliških Srbov in Hrvatov je v Dalma¬
ciji nad 311.000. Razun teh je 662 katoličanov iztočnega obreda.
V prvo število so tudi všteti katoličani z glagoliško liturgijo, kte
rih se je štelo 1. 1857 64.308. Raztrošeni so pa po zadarski,
spljetski in šibenički biskupiji. **)

__ Na Hrvatskem in v Slavoniji so katoličanom cerkveni pogla¬
varji zagrebški nadbiskup in djakovski, pečujski in senjsko tno-
druški biskup. Njih število je okoli 900.000.

Razun teh je blizo 2900 katoličanov iztočnega obreda, kteri
imajo svojega biskupa v Križevcih, pod kterega tudi grški kato¬
liki v Dalmaciji spadajo. V hrvatsko slavonski Vojaški krajini spa¬
dajo Katoliški Srbi in Hrvati pod zagrebško nadbiskupijo in pod

•) Ginzcl, Gesehichto der Slavenapostel Cyrill und Metliod. 1857.

**) Giuzel, 1. c.

209

senjslco-modruško in djakovsko biskupijo, kar jih pa je katoliča¬
nov iztočnega obreda, spadajo pod križevskega biskupa. Število
rimskih katoličanov iznaša nad 340 000, grških pa nad 6600. Ka
toliški Hrvati in Srbi na Ogerskem  in v prejšnji banatski
Vojni Krajini spadajo pod razne biskupije, namreč pod pečujsko,
katočko, čanadsko in djakovsko, raztresene neselbine pa pod raz-
lične drage. Njih število utegne biti blizo 316.300. Med njimi so
Sokci in Bunjevci, kakor jim pravijo, kteri največ po Bački sta-
nuj e j o in jih šteje Czoernig 62.946. V avstrijanski vojski služi
okoli 34.000 katoliških Srbov in Hrvatov.

Katoličanom v bosenskem  ejaletu (vilajetu) so že od 13.
stoletja menihi, in sicer minoriti sv. Frančiška Asiškega, cerkveni
pastirji. L. It73 so od sultana Muhameda v vojnem taboru pri
Miiodraži dobili pismo (atname), s kterim se jim je popolnoma
svobodno izvrševanje vere in obredov dovolilo. S časom so se jim
pravice še pomnožile. Tako jim od ležečega cerkvenega (samo¬
stanskega) premoženja, kterega imajo precej veliko, ni treba dav¬
kov plačevati. Toda v burnih časih so jim Turki skoro vse samo¬
stane podrli, tako da so jih 1. 1860 )e troje imeli; od tistih dob
pa so do L 1867 še tri nove sezidali, v teh samostanih živč in
se nosijo menihi po pravilih svojega reda; kar jih pa je na fa¬
rah, žive kakor svetni duhovniki in so opravljeni kakor trgovci
po mestih. Gvardijani posameznih samostanov tudi v političnem
obziru zastopajo svoje katoličane pred turškimi oblastnijami.

Bosenskega vilajeta katoličani imajo za cerkvene poglavarje
apostolskega vikarja ali bosenskega biskupa v Bustovskem, potem
hercegovinskega v Mostaru in dubrovniškega, pod kterega spada
yse, kar je pod nekdanjo trebinjsko biskupijo spadalo. L. 1865
je bilo katoličanov 185.504 duš, v <6 farah s 6 samostani in le
U cerkvami (razun samostanskih); Turki namreč, kolikor morejo,
zavirajo zidanje cerkva. Menihov pa je bilo po samostanih 208
(prišteti so tudi brati in novinci) in 195 po farah. *)
v V Srbiji  je le nekaj tisoč katoličanov, največ tujcev. V
Črni gori  je v kučki nahiji par tisoč katoličanov, Arbanasov.
Tudi v Stari Srbiji  je katoliških Srbov raztresenih, med
pravoslavnimi in mohamedanskimi Srbi in med katoliškimi Ar-
Uuvti (Arbanasi). Pod Skopeljsko nadbiskupijo, ki ima svoj sedež
v  Prizrenu, spada 6500 katoličanov, v 6 farah, kterih je skoro
polovica le na skrivnem katoliški veri inlana, v javnem življenji
Pa veljajo za mohamedance. **)

V Albaniji za jadranskim morjem, okoli Skadarskega jezera
*u ob Morači je tudi nekaj katoliških Srbov. V turških deželah
r azun Bosne jih utegne biti kakih 100.000.

*) Thoemmel. — Po štetvi 1. 1868 je bilo le 171.764 katoliča-
u °v. (Brockhaus Conv. Iex. Suppl.)

**) Habn. Reise von Belgrad n. Salonik. Wien 1868.

Slovanstvo. ^

210

Pravoslavni. V Istri so le Perojčani pravoslavni. Oni
so naseljenci, po kugi 1. 1658 od beneškega dožda iz Črne gore
in Boke kotorske sem poklicani. L. 1869 je bilo v Istri pravoslav¬
nih 269. Tudi na Kranjskem  je kakih 300 pravoslavnih Srbov
in Hrvatov. V Dalmaciji  je pravoslavna cerkev pod šibenič-
kim biskupom, ki pa navadno z Zadru biva in je v kanoničnih zadevah
bil dosihmal podložen, kakor vsa srbska pravoslavna cerkev v Av¬
striji karlovškemu patriarhu. V najnovejšem času so pa dalma¬
tinske pravoslavne z bukovinskimi združili pod eno metropolijo.
Njih število je (1869) 78,305; največ so Morlašiv nekdanjem zadar
skom okrožji in prebivalci kotarskega okraja.

Na Hrvatskem in v Slavoniji  imajo pravoslavni kar-
lovačkega vladiko, ki ima svoj sedež v Plaškem, in pakračkega
Njih število je (za 1. 1869) 175.619. V srbsko -hrvatski Voj.
krajini  spadajo pod patriarha v Karlovcih in pod karlovačkega
in pakračkega vladiko. Njih število je (za 1. 1869) 326.209. Na
O ge r s kem,  t. j. v prejšnji banatski Vojni krajini, v Bački in
Banatu in v bližnjih naselbinah spadajo pravoslavni pod vršac
kega, bačkega, temešvarskega in budimskega vladiko in vseh
skupaj utegne biti 424.700. *)

Vsa pravoslavna cerkev v deželah ogerske krone spada pod
karlovškega patriarha. Crkvenoupravne in šolske zadeve ravna
„srbski crkveno-školski sabor", v kterega volijo svetni Srbi in
duhovniki svoje poslance.

V turških  deželah so nekdaj vsi pravoslavni spadali pod
pečkega patriarha. Ko se pa je Arsenije Crnojevič konec 17. sto
letja s 40.000 rodbinami v Avstrijo preselil, so prišli ostali Srbi
pod carigradskega patriarha.

V Srbiji  je pravoslavna cerkev vsled pogodbe od 1. 1832
(in 1836) le v kanoniški zvezi s carigradskim patriarhom, kteri
iz Srbije dobiva na leto 8000 piastrov. Knez ima više nadzorstvo
nad crkvenimi in šolskimi zadevami. Pod belgradskim nadbisku-
pom, ki ima naslov ,,metropolita vse Srbije,“ stojijo ostali vla¬
dike v Sabcu, Užici in Negotinu, ki so z metropolitom skupaj
„narodni sinod," kteri metropolita in biskupe voli, knez jih pa
potrjuje. Metropolitu pošlje, akojebilpo redu izvoljen, carigradski
patriarh pismeno svoj blagoslov, biskupe pa posvečuje metro¬
polit. Sinod je sploh najviša erkvena oblast za Srbijo. ' (Jrkveno
premoženje (blizo 2 mil. gold.) upravlja crkva celo sama. Kazun
nekaj, tisoč katoličanov in nekaj sto protestantov, največ tujcev,
so vsi Srbi pravoslavni.

*) Po pravoslavnih vladikovinah se število tako-le lazdeli: &ai'-
lovska 139.182, bačka 122.781, budimska 20.785, temešvarska 143.855,
vršačka 147.524, pakračka 106.254, (gornje-)karlovačka 246.207,
skupaj tedaj 926.588. (Po ,,izbornom zapisku srezova i mesta", kakor
je bil sprejet od cerkveno-šolskega zbora v Karlovcih 1. 1870.)

Društvo knjigovezovi t. d.

a  -sr m TT> Tf T IH

AVSTEIJS

seboj arhimandrita in o protoprezviterov in stanuje v cetinjskem
samostanu. Tamošnji duhovniki se povečem niti po vsakdanjem
opravilu, niti po obleki, niti po izobraženosti ne ločijo od drugih
Črnogorcev. Za duhovsko čast po dosedanji navadi ' ni treba bilo
druzega, nego da se je čitati naučil in v svetih obredih izuril.
Kdor je znal tudi pisati, je veljal že za učenjaka. Zdaj, ko je
ustanovljena bogoslovnica v Cetinji, se razmere boljšajo/ Le pri
božji službi odloži duhovnik orožje. V mnogih hišah'je dedična
duhovska čast, po četvero duhovnikov je včasi pri eni hiši. Me¬
nihi žive od dobrovoljnih darov, kterih pa ne beračijo. Nosijo se
kakor se sploh grški menihi nosijo, samo da tudi oni brez orožja
niso. Vsaka vas ima vsaj po eno crkev, in v vsaki nahiji je ne¬
kaj samostanov; toda ni v vsakem samostanu menihov; (šte‘e se
H samostanov in 3 eremitaže).

Bosenski  pravoslavni spadajo pod carigradskega patriarha
•n imajo 4 eparhe (biskupe), namreč v Zvorniku, Mostam, No¬
vem pazaru in v Serajevem; poslednji ima metropolitansko čast. Ker so
patriarhi Grki, tudi največ Grke za eparhe postavljajo. Pri od¬
daji eparhij pa vlada podkupljivost in po tem zgledu tudi pri od¬
daji far. Duhovniki so malo izobraženi, toliko da se naučč brati
svete knjige, pisati zna le malokteri. Se le v novejšem času se je
v Banjaluki ustanovila bogoslovnica, toda Turki ji overe stavijo,
kakor morejo. Število pravoslavnih je bilo 1. 1865 571.756. *)
Imeli so 14 samostanov, 16 crkev frazun samostanskih), 437 far,
470 popov in 51 kaludjerov.

V Stari Srbiji in Albaniji  utegne biti kakih 100.000
pravoslavnih.

Mahomedanci.  Ko so Turki Srbijo in Bosno spravil
pod svojo oblast, je največi del plemstva prestopil k mahomedansk
veri, da si je svoja posestva ohranil. Tudi bogomili (patareni),
kteri so, od krščanskih vladarjev preganjani, po gorah in hostah
Se  potikali, so se po večemdelu vrnili in se pomahomedanili. Ven¬
dar se jih v Srbiji ni toliko poturčilo, kakor v Bosni, zato so se
jih tudi Srbi tako lahko iznebili, ko so turški jarem otresli. V
Bosni pa so ti poturčenci lastniki malo da ne vse zemlje^ in
!,raja‘‘, kristjani jim jo obdelujejo. Naj imenitniši poturčenci so
hegi ;  zarod fevdnega plemstva ; zanjimiso age,  posestniki, potem
obrtniki po mestih in trgih in le malo poljedelcev v najrodovit-
oejših krajih. Največ je mahomedancev ob srbski meji, najmanj
Pa ob avstrijski, kjer na 92 kristjanov 8 mohamedancev pride,
“egi in age so zdaj zgubili svoje nekdanje obširne pravice Os¬
manskim gosposkam (osmanlijam), ki so njim tako tujci kakor

*) Thoemmel; Koskiewicz jih šteje 535.000; po štetvi od 1. 1868
Pa jih je bilo le 431.200. (Brockhaus, Con v.-Les. Suppl.)

14 *

m

kristjanom, se morajo pokoravati, splošna bremena nositi in od i.
1854 tudi vojake dajati. Nedelavni, odstranjeni od vseh viših slu-
žeb, po večem delu preošabni za kupčijo in tudi za obrtnijo, ves
svoj nekdanji vpliv izgubivši, največ po mestih in trgih od tega
živijo, kar jim „raja“ od zemljišč odrajtuje. Vkljub koranu se je
v njihovem življenji mnogo tega ohranilo, kar spominja nekda¬
njega njih krščanstva. Tako je pri njih žena nekako bolj prosta
neg > pri pravih Turkih; razun redkih izjem imajo le po eno ženo;
sužnjev nimajo; svoja krščanska imena so še pridržali, še celo
katoliške duhovnike mnogokrat na duhovno pomoč kličejo. Njihov
nekdanji fanatizem je nekoliko ponehal. Turško duhovstvo deli se
v imane,  prave duhovnike, muezine,  ki k molitvi kličejo,
karine  (sakristane) in pa dr više,  ki so nekaki turški menihi,
največ taki ljudje, ki s svojimi čudeži ljudstvo sleparijo.

V bosenskem ejaletu je okoli 1800 mošej. Stroški za nje in
njihcve služabnike se plačujejo iz crkvenega premoženja (vakuf),
ki v Bosni skoro tretjino vsega deželnega premoženja iznaša. Du>
hovstvo je odvisno od „Šejk-a ul islam' 1  v Carigradu, pa ni zelo
trda ta odvisnost.

Po Thoemmelu je bilo 1. 1865 mahomedancev v Bosenskem
ejaletu 442.170. *) Odbiti pa je treba za „osmanlije“, največ po
deželi raztresene uradnike, in za Ščipetare (Arnavte), ki stanujejo
v novopazarskem sandžaku, nad 40.000. Pomahomedanjenih Srbov
izven Bosne, v Stari Srbiji, Albaniji itd. utegne biti kakih 100.000,
tedaj vseh poturčenih Srbov skupaj blizo 500.000.

Politične razmere.

Izmed jugoslovanskih dežel je bila Črna gora  popolnoma
neodvisna do 1. 1862; pa vsled hude vojske 1. 1861 -1862 je bila
prisiljena v miru sklenjenem v Cetinji (9/9. 1862) formalno pri;
znati vrhovno oblast turškega sultana. Na čelu vlade je knez, k 1
se imenuje ,,knjaz i gospodar slobodne Črne gore i Brdah 11 . Pi¬
sarniško in diplomatično dopisovanje mu je prej oskrboval tajnik. Se¬
daj ima tri upravitelje (ministre), ki vodijo politično in finančno upravo.
Od 1.1831 si izbira knez vsako leto starešinstvo, obstoječe iz predsed¬
nika, podpredsednika in 14 udov. To starešinstvo ima vse tekoče
državne posle rešavati in kazenske razsodbe izvrševati s pomočjo
kapetanov, kterih je 100 v deželi, in pandurov, lcterih je 420.
Pri važnih zadevah skliče knez skupščino. Knez ima osebno stražo
100 „perjanikov“. On ima užitek od državnih posestev in del
tega, kar vrže prodaja rib iz Skadarskega jezera in en del sod-
nijskih davščin. Dežela je razdeljena v 8 nahij, ktere se delijo v
44 plemen. Plemena pa zopet razpadajo v „bratstva‘' in bratstva

*) Po  Eo9ktewiczu 378.000, po štetvi 1. 1868 418.3i5. (Brock-

haus, Conv.-Lez. Suppl.)

213

v rodbine. Rodbini je glava gospodar,  bratstvu izvoljeni
starešina,  plemenu glavar,  nabiji v o j v o d a, v vojski
pa jo vodi sr dar,  ki ima pri sebi še ,,barj aktar-a“  (za¬
stavonosca]. Črna gora ima zdaj 25.000 vojakov, ktero število se,
kadar je sila, zelo pomnoži, ker je prav za prav vsak Črnogorec
vojak. Stalne vojske pa nimajo, razen prej imenovanih perjanikov.
Vsak Črnogorec je popolnoma svoboden. Plačujejo le malo davka
(vsega skupaj okoli 100.000 for.), s katerim se plačuje deželna
uprava, namreč starešine,^kapetani, panduri in perjaniki Za cer¬
kvene potrebe prihaja Črni gori iz Ruskega okoli 30.000 gold.
vsako leto.

Srbija  pripoznava vrhovno oblast sultanovo in ima svo¬
jega zastopnika (kapu kihaja) pri turški vladi, kterej plačuje
41.552 zlatov letnega davka. Zato pa je Srbiji popolna samo¬
uprava zagotovljena po mednarodnih pogodbah, posebno po pa¬
riški pogodbi od 1. 1856. Zdaj velja v Srbiji novi od velike skup¬
ščine sprejeti in od namestne vlade 29. junija 1869 potrjeni ustav.
Vsled njega stoji na čelu kneževine knez, kteremu gre po de-
dičnem pravu ta čast. Ako bi sedanji knez Milan umrl brez mo¬
škega zaroda, imajo pravico do prestola potomci Miloševih hčera.
Knez je neodgovoren in neoskrunljiv. Poleg sebe ima narodu odi
govorno ministerstvo. Vladi stoji na strani starešinstvo (soviet), kt
je sostavljeno iz 17 naj manj 35 let starih Srbov, ki so 10 le-
državo zvesto služili, in predsednika in podpredsednika, ter ima
vladi svetovati, razprtije med uradi in ministri reševati in kon-
bolovati državne račune. Razun stare „velike skupštine", ki re-
prezentuje glas naroda in se sklicuje za naj važnejše državo-pravne
zadeve, je še redna skupština 90 od naroda in 30 od kneza za tri leta
izvoljenih zastopnikov. Knež jo mora vsako leto sklicati, ona snuje po¬
stave in knežjih potrjuje. Brez dovoljenja skupštine ne sme se narodu
nobeno novo breme nakladati. Dalje zagotavlja novi ustav enako¬
pravnost vseh državljanov, svobodo tiska, neodvisnost sodnikov,
samoupravo občin in priznava razun pravoslavnega tudi ostala
rproizpovedanja. Uprava se ima s časom popolnoma ločiti od sod-
°'štva. Glede uprave je Srbija razdeljena v 17 okrogov, v 65
okrajev (srezov) in 1054 občin. Belgrad pa ima svoje od okroga
neodvisno načelništvo. Vsak okrog ima svojega „načalnika“ in
uruge potrebne uradnike, kakor tudi svoje žandarme. Okrajni
Predstojnik je „kapetan“ in ima s svojim „pisarom“ razun. dose¬
danjih sodnijskih opravil načelnika podpirati v vseh njegovih na
ffl erab. Občina, to je, starešine, si izvolijo svoj odbor, namreč žu¬
pana (kmeta) in svetovalce (obštinare). Odbor razglašuje postave,
Pobira davke, skrbi za red, nadzoruje „obštinski sud“, ki je iz treh
adov sestavljen, namreč iz župana in dveh svetovalcev,, kteri so¬
dijo v pravdah do 500 piastrov vrednosti in kaznujejo do eno¬
dnevnega zapora in 24 piastrov globe. Okrožne sodnije in mestna
nelgradska so prva inštancija za državljanske in kazenske pravde,

214

druga in zadnja inštancija za razsodbe okrožnih sodnij pa je
„apelacioni sad** v Beigradu. Za nektere po postavah določene
primerljeje je še „kasacioni sud*' v Beigradu. Obsodbe na smrt
in čez 6 let zapora, izpuščanje uradnikov iz službe in degradacije
se morajo knezu predložiti. Za kupčijske zadeve je še kupčijska
sodnija v Beigradu. Davkov pride poprek na enega Srba, ki je
sploh dolžen jih plačevati, blizo 12% gold. a. v. Takih „poreznih“
glav se je štelo 1. 1870 254.351. Toda občina te davke v javnem
zboru razdeljuje po premoženji. Vsak Srbin je od 20. do 50. leta
dolžen udeleževati se narodne vojske, ktere je zdaj 123,760 mož ;
stalne vojske je le malo, ker ima skoro zgoli le namen, izučavati
narodno vojsko.

Kar je srbsko-hrvatskega naroda pod turško vlado, spada

f a največi del v bosenski  „e j a 1 e t“ , ki obsega Bosno,
lercegovino in novopazarski okrog Stare Srbije. Na čelu tej
deželi stoji sultanski namestnik (vali-paša). Dežela je razde¬
ljena v 7 okrogov (mutasariflik—liva) in ti zopet v 56 okrajev
(kajmakamija—kasa) in okraji v občine z autonomno upravo. V
mestih se navadno po 50 hiš že v eno občino zveže. Vali-paši
pridani uradniki so od ministerstva izvoljeni. Na strani mu stoji
upravno svetovalstvo, obstoječe iz pašinih uradnikov, iz predstoj¬
nika sodnij in šest izvoljenih svetovalcev. Vrh tega še skliče
vsako leto enkrat glavni zbor, sostavljen iz raznih uradnikov in
23 izvoljenih zastopnikov. Posvetujejo se o zadevah javne var¬
nosti, javnih stavb, kupčije, poljedelstva, o razdelitvi davka i. t. d.;
kar se sklene, mora še potrditi vali-paša. Na čelu obema sodni¬
jama, civilni in kriminalni, stoji ,.mufetiš“ imenovan od sultana p°
nasvetu „Sejk-a ul Islam. “ Za kupčijske zadeve je še posebna kupčij¬
ska sodnija ustanovljena. Na čelu vsakega okroga je od sultana imeno¬
van načelnik „mutasarif“, ki ima poleg sebe še tajnika in davkarja m
upravno svetovalstvo, sostavljeno iz davkarja, tajnika, sodnika (kadija),
muftija, t. j. razlagalca postav in 6 izvoljenih svetovalcev. To sve¬
tovalstvo je ob enem pod predsedništvom kadija sodnija v civil¬
nih in kriminalnih rečeh, v verskih pa sodi sam kadi, kterega
imenuje sultan po nasvetu Sejk-a ul Islam. Tudi ima vsak okrog
svojo kupčijsko sodnijo. Okrajni predstojnik je od vlade imeno¬
vani „mudir/‘ ki ima poleg sebe tajnika in svetovalstvo 4 mož.
Sodi pa v okraji okrajni kadi s sodnijskim zborom 4 mož. Za
vsa ta omenjena svetovalstva izvoli narod trikrat več zastopnikov,
nego jih je treba. Eno tretjino, ki ima naj manj glasov, izloči
tista gosposka, kteri ima pridano biti svetovalstvo, ' drugo tretjino
pa zavrže. za eno stopnjo viša gosposka. Cerkveni krščanski
predstojniki so v vsakem kraji že po svoji časti udje teh sveto-
valstev, ktera bi imela po postavi na pol iz kristjanov, na pol lZ
mahomedancev sostavljena biti.

Vsaka občina si izvoli za eno leto enega, ali če je velika,
dva predstojnika (muhtarja), ktera potrdi mudir. Poleg sebe im®

215

nrahtar občinsko svetovalstvo 3—12 starešin; ti skrbijo za red, za
odrajtovanje davkov itd. Plačevati pa morajo Bošnjaki 1. desetino
vseh pridelkov. Ta davek, ki najbolj kmeta zadene, je v zakup
dan od države; 2. porez, t. j. hišni in zemljiščni davek, po 50,
150 in 350 piastrov od rodbine, kakoršno je premoženje; 3. na
mesto nekdanjega „harača“, s kterim so si kristjani glavo odku¬
povali izpod premagalskih mečev, plačujejo zdaj nemobamedanci
davek za to, da so vojaščine prosti; zakaj le mahomedanci dajejo
svoje mladeniče v vojake, raja pa še orožja nositi ne sme. Razun
omenjenih pa je še mnogo drugih bolj posrednih davkov.

Kakor bosenskim, tako se godi v političnem obziru več ali
manj tudi onim Srbom, ki spadajo v Albanijo in Bolga¬
rijo.

Hrvatsko-srbski narod, kteri spada pod Avstrijo,  se
gledč uprave na dvoje deli: na poddanike krone sv. Štefana in
na poddanike dunajske vlade. K poslednjim spada Istra in sedaj
tudi Dalmacija, dasiravno je po zgodovinskem pravu del trojedne
kraljevine.

Istra  je kot del Primorskega pod tržaško namestnijo, ima
svoj deželni zbor, v kterega pošilja 30 poslancev, na Dunaj v
državni zbor pa voli neposredno 4 poslance. Razdeljena je v 6
političnih okrajev s okrajnimi poglavarji in v 16 sodnijskih okra¬
jev s sodnijami; okrožna sodnija je v Rovinji, deželna sodnija in
nadsodnija ste pa v Trstu.

Dalmacija  ima svojega namestnika, deželni zbor s 43
poslanci, v državni zbor pa jih voli neposredno 9. Razdeljena je
v mesto Zadar in 12 političnih okrajev z okrajnimi poglavarji
in v 30 sodnijskih okrajev (kotarov ali pretur), s sodniki (pre-
tori); okrožne sodnije so v Spletu, Dubrovniku inKotoru, deželna
sodnija in nadsodnija pa v Zadru.

Dalmacija, Hrvatsko in Slavonija  so skupaj
»trojedna kraljevina", ki ima svoj ustav kteri ji zagotavlja celo¬
kupnost in državno samostalnost. Toda zdaj je ta skupina razde¬
ljena na tri različno upravljane dele, namreč na Dalmacijo, civilno
Hrvatsko in Slavonijo in hrvatsko-slovonsko Vojaško krajino. Po¬
slednja dva dela imata svoj zbor, v kterega imajo priti po volit-
nem 'redu od 8. maja 1848 biskupi obeh cerkev, podkapetan teh
kraljevin, vsi polnoletni velikasi, ki imajo posest in državljansko
pravico v trojedni kraljevini in 192 izvoljenih zastopnikov. Toda
volilni red je bil spremenjen in krajinski zastopniki se zdaj le v
državopravnih vprašanjih zbora udeležujejo. Po pogodbi z Ogri od
1- 1868 in po volitnem zakonu od 1. 1870 pošilja deželni zbor v
ogerski državni zbor 29 poslancev, v gosposki zbornici pa sedita
dva. V „sabor“ pa voli narod 77 zastopnikov in ban pokliče ude
z virilnimi glasovi; ti so: nadbiskup zagrebški, patriarh kar¬
lovški, dijecezanski biskup katoliški in pravoslavni, prior vranski

216

(Prior Auranae), veliki župani in župan turopoljski, pa polnoletni
velikaši (knezi, grofi, baroni). V Budim-Pešti je hrvatsko-slavonski
minister brez listnice, ki posreduje zvezo med vladarjem in de¬
želno vlado.

Na čelu deželne uprave stoji namestniško svetovalstvo pod
predsedništvom bana, kterega si kot svojega namestnika kralj iz¬
voli. Svetovalstvo ima tri oddelke : a) za notranje posle in dež.
proračun, b) za bogočastje in nauk, c) za pravosodje.

Dežela je razdeli ena v 8 županij : zagrebško, reško, varaž¬
dinsko, križevsko, belovarsko, požeško, virovitičko in sremsko.
Vsaka županija ima svoj grb, pečat in svojo zastavo. Na čelu ji je
od kralja imenovani veliki župan, ki je kraljev namestnik v žu¬
paniji in ima v„saboru“ mesto in glas. Županijske uradnike, pod¬
župana, bilježnike, blagajnika, računovodja itd. voli deloma ban,
deloma veliki župan; njih služba je dosmrtna. Županijsld magi¬
strat izvršuje sklepe županijske skupščine, ki se redoma dvakrat
na leto shaja. Županije so razdeljene na kotare (vseh je 59), kte-
rim so predstojniki „kotarski sudci“ s pristavi, V Hrvatski in
Slavoniji je 10 kralj, svobodnih mest, ki imajo svoje zastopništvo
(starešinstvo), in od tega izvoljeno poglavarstvo, t. j. načelnika,
sodnika, kapetana in svetovalce. Turopolje ima svojega župana,
ki je zastopa na župani j ski skupščini. Blizo tako, kakor mesta, so
tudi „povlaščeni“ trgi urejeni. Manjših vasi se po več združi v
občino, ktero upravlja občinski odbor, izvoljen od „kuče gospoda-
rov“ in odličnih oseb v občini. Odbor si pa izvoli „sudca“ in
druge uradnike. Sudcu pa je pridan bilježnik s stalno službo.
Naj viša sodnija je „stol sedmorice" pod predsedništvom bana, ki
ima podpredsednika poleg sebe. Kraljevska banska stolica je
druga inštancija in ima predsednika in 12 prisednikov. Sodnije
prve inštancije so kotarske, mestne in v važnejših rečeh županijske
sodnije.

Za denarstveno upravo skrbi posebno deželno financijaino
ravnateljstvo, pod kterim so razni davkar ski uradi. To ravna
teljstvo, kakor tudi pomorski urad v Reki in poštno in telegrafno
ravnateljstvo spadajo pod ogersko ministerstvo.

Vojaška krajina  je bila po osnovni postavi od 1. 1850
(z nekoliko neznatnimi spremembami od 1. 1862) celovit del dr¬
žavne vojske in zato postavljena pod oblast vojnega ministerstva.
Graničari so se po teh postavah udeleževali pravic ostalih dežel
le za toliko, kolikor se je vjemalo z namenom in potrebami vo-
jaško-krajinskega zavoda.

_ Oni so bili dolžni od 20. leta naprej v domovini in izun nje,
o miru in o vojski, kot vojaki služiti na cesarjevo zapoved. Od
vlade so. dobivali obleko in orožje, in če so bili na kordonu, pri
vajah ali v kaki drugi službi, plačo kakor drugi vojaki. V ka¬
zenskih slučajih so bili pod vojaške, sicer pa pod državljanske
postave postavljeni. Uprava je bila vojaška. Odkar je po vsej mo-

217

narhiji splošna vojaška dolžnost vpeljana, so nehali pogoji tega
izjemnega stanja in 1. 1871 je bilo izdanih več naredeb, ki imajo
izenačenje Vojaške krajine z drugimi deželami pripravljati. Vsled
teh naredeb se je vsa krajina delila na dvoje: na hrvatsko-slavonsko
in ogersko ali srbsko-banatsko krajino pod glavnima vojnima za-
povedništvonsa v Zagrebu in Temešvaru. Vs'ed najvišega odloka
od 8. junija 1871 so varaždinski dve polkovniji in vojne občine
Senj Belovar, Ivanič in občina Sisek prišle pod civilno upravo,
ob enem je bi! petrovaradinski polkovniški okraj z hrvatsko-
Blavonsko krajino združen. Zagrebškemu zapovedništvu je pripadlo
to, kar spada v področje zagrebške deželne vlade in finančnega
ravnateljstva.

Razpada pa krajina v mestne in kmetske občine. V hrv.-
slav. krajini zastopajo mesta na 6 let izvoljena zastopništva in
upravljajo poglavarstva. Kmetske občine so: a) krajne občine, z
zastopništvi, na 3 leta izvoljenimi, ktera izmed sebe volijo zastop¬
nike v b) polkovnijske občine, ki so tudi na 3 leta voljeni,
Upravo vodijo v polkovnijskih okrajih polkovnijski zapovedniki
s pridanimi uradniki; vsaka polkovnija je razdeljena v več ko¬
larjev s kotarskimi načelniki (kapetani). Pravosodje izvršujejo ko-
tarske sodnije, potem sodnijski stolovi. Za drugo in tretjo stopnjo
(inštancijo) je v Zagrebu pri banskem stolu in pri stolu sedmo-
rice poseben odsek za Voj. krajino.

Banatska Voj. krajina je bila z najv. odlokom od 1. novem¬
bra 1872 razvojačena; vpeljana je bila na, Ogerskem veljavua
vojaška postava,: vsa pokrajina je bila razdeljena v 14 stolnih
okrajev z upravnimi komisijami in okrajnimi sodnijami in 3 kra¬
ljevimi sodnijami. Sodnije 2. in 3. inštancije ste v i‘eštu. Vsa
uprava je bila tedaj postavljena pod ogersko ministerstvo. Zdaj
pa je iz banatske Voj. krajine napravljena nova ogerska župa¬
nija.

Vojvodina  (Bačka) in Banat  sta imela od 1. 1849 do
poravnave z  Ogersko svojo lastno upravo kot posebna kronovina,
zdaj pa je vse Ogersko združeno ; Hrvati in Srbi živ6 v zaladski
županiji, pod ktero spada Medjimurje, potem v somočki, baranjski,
v bački, torontalski, temeški in raztreseni še po drugih župani¬
jah z upravo, ki je po bistvu hrvatskej enaka.

Fizične in dnšne razmere narodove. *)

Fizične razmere.  Hrvati in Srbi so v severnih krajinah
srednje, v južnih največ velike postave, krepkega in lepega ži-

*) Gl. Slovnik naučny.

218

vota, plečnati in zelo utrjeni. Ženske so tudi sploh krepke, toda
gledč lepote v mnogih krajih zaostajajo za moškim spolom, menda
največ zato, ker morajo najteža dela opravljati, med tem ko možki
dostikrat počivajo. Narod je sploh zdrav in visoko starost dosega,
celo v takih krajih, kjer je podnebje tujcem pogubljivo.

Hrana  priprostega naroda so največ rastlinske jedi,
največ se povžije izdelkov iz turšice (polente in koruznega kruha)
— potem mleka in sira in za morjem morskih in ob rekah rečnih
rib (postrv). Mesa, naj rajše pečene jagnjetine, si privošijo le
o posebnih priložnostih. Pijača je poleg vode, ako okoliščine do¬
puščajo vino, tudi žganje in kava.

Nošnje  so po različnih krajih različne. Povsodi se na kme¬
tih in tudi po mnogih mestih (kakor v Srbiji in v turskih deže¬
lah) narodno  nosijo. Splošno obuvalo so „opanki' - ', pa tudi vi¬
soke čižme (kakor na Hrvatskem), in tam pa tam namesto opan¬
kov škornjice ali črevljički. Pod opanki posebno Srbi radi nosijo
lepo izvezene nogavice („čarape“). Hlače so široke in dolge ka¬
kor v srednji Srbiji po Vojaški krajini po Hrvatskem in Slavo¬
niji, ali so le do kolena široke, pod koleni se pa zožijo (kakor
po zapadni Srbiji in sosedni Bosni iri pri Črnogorcih, pri kterih
so „dokoljenice“ poseben del oprave), ali so pa celo ozke, po
ogerski šegi, kakor se Dalmatinci vedno in ostali Hrvati največ
po zimi nosijo. Barve so največ ali bele ali modre. Nad srajco,
ktero v mnogih krajih izun gač nosijo, navadno se nosi rudeč ali
moder oprsnik (prsluk, jelek), s velikimi gumbi. Nad oprsnikom
nosijo črno ali belo suknjo (kakor Hrvatje in graničarje, ali belo
suknjo z ozkimi rokavi, kakor Črnogorci, ki jo „bjelačo“ imenu¬
jejo, ali modro suknjo, včasi s kožuhovino obšito, kakor Srbi, ali
kratek črn suknjič, kakor Dalmatinci, pri kterih pa jc tudi črna,
do kolen segajoča suknja v navadi.

Vrh vse obleke še pride v nekterih krajih posebno o zim
skem času zvrhna suknja (kabanica), kakor na Hrvatskem, kjer
je iz belega ali črnega suknja in od zadaj skoro vsa obšita in „na-
eifrana" (nakinčana) s progami in krpami barvanega suknja-
Črnogorci imajo neko posebno zvrhno obleko, ki jo ,.struko“ ime¬
nujejo, ktera jih proti nezgodam vremena varuje in jim jc oh
enem po noči odeja. Črnogorci, kteri so premožni, nosijo nad bel
jačo še navadno rudeč ali zelen jopič brez rokavov in nad vso
obleko neko s kožuhovino obšito suknjico.

Glavo pokriva rodeča kapica (fez), ktera se v južnih krajih
včasi po zgledu Turkov, z belo ali rudečo ruto, kakor turban,
ovije, v Črni gori pa s črno svilo obsije. Na Hrvatskem in v so-
sedm Vojaški krajini pa se nosi klobuk največ s širokimi okraje) -
Okoli života se vije navadno volnen povoj in nad njim usnjat
pas (pojas), v kterem tiči orožje in so druge reči shranjene, hi
jih. Srbin navadno pri sebi nosi. Na Hrvatskem in v sosedni kra
jini, pa tudi po drugih krajih, kakor v Dalmaciji, pas nadome-

219

stuje lepo z rudečimi resicami iz volne obšita torba, ktero Hrvat
seboj vzame, ako ima le najmanjši pot storiti.

Zenska obleka je še veliko bolj različna in še veliko bolj
okinčana in ozaljšana, kakor rnožka. Za obuvalo jim služijo sploh
opanki (le redko črevljički in solni) in izvezene nogavice. Srajca
je po rokavih in na prsih obilno vezena z barvano volno, tako
tudi beli predprt, pod prsimi se vije okoli života več ali manj
okinčan pas. Vrh te obleke, ki je bistveno povsodi enaka, in žen¬
skam doma in pri delu zadostuje, obleče Srbkinja še včasi kratek,
spredaj odprt jopič. Zvrhno krilo je nekaka spredaj odprta vol¬
nena, obilno z vezenjem ozaljšana suknja, večidel brez rokavov
(kakor v Crnigori) in iz bele volne. Okoli vrata nosi sploh ženski
spol razen kinč, kot bisere, peneze, trake itd., v ušesih naušes-
nike in na kitah navezke. Glavo pa zelo različno pokrivajo. De¬
kleta hodijo največ razoglava ali imajo rudečo kapico, ktera je
pri omoženih ženah ali s čim ovita, ali s penezi pokrita. Posavske
Hrvatice in krajišnice (omožene), pa nosijo bele peče ali pove-
zače.

Stanja  Hrvatov in Srbov so po jugozapadnem goratem in
skalnatem delu njih domovine iz kamenja, sicer pa so ali zgoli iz
lesa, ali so le poglavitni stebri iz lesa in med njimi je zid iz
opek, kakor v Bosni in Srbiji, ali iz kamenja, kakor med Mor-
laki v Dalmaciji. Krite so hiše navadno z lesom ali s slamo, po
mnogih krajih že tudi z opekami, pa tudi z lesno skorjo (kakor
okoli Kopaonika), in s škrilnimi ploščami (šibramil ('kakor tam
pa tam po Bosni in Srbiji). Tlak v hiši je sploh le teptana
zemlja; peči po večem ni. Kurijo na tleh in dim uhaja skozi
vrata in skozi okna, ki so redka in majhna, ako cehi no manj¬
kajo ; dimnika navadno ni. Pohišje je prosto: skrinja za obleko,
stoli, miza, in na tleh postlana postelja po večem zadostuje. Kjer
pa imajo peči, (kakor v severnih krajinah) so velike in tako re¬
koč središča domačega življenja. Na peči po noči ležijo, in okoli
nje sedijo in delajo ali se pomenkujejo ob večerih.

Duševne razmere: Značaj, navade in šege.

Dasiravno je težko narisati splošni obraz dušnega življenja Sr¬
bov in Hrvatov, se more vendar reči, da se nam povsod kaže
značaj naroda, ki se še ni udal splošni omiki, ki je prešinen
duha starega slovanskega, s kterim se je krščanstvo na poseben
način zedinilo in združilo Sosedno tujstvo, namreč od ene strani
turštvo, od druge italijanstvo, je le malo vpliva imelo na bistvene
strani narodnosti. Vendar se sme reči, da čim dalje od juga k Se¬
verju in zapadu stopamo, tem bolj nahajamo, da se posebni na¬
rodni značaj bliža splošnemu evropskemu. V južnih krajih je Slo
van še prosti sin prirode, ne pozna potreb omikanih ljuaj, pa tudi
ne napak, ki navadno spremljajo večo omiko. Zlasti je Črna gora
v vsakem obziru zgled izvirne jugoslovanske narodnosti. Črno¬
gorec in njegov sosed in brat na Turskem sta morala in nekako

220

še zdaj morata največ sama braniti sebe in svoje imetje in predno
se je Srbija turškega jarma iznebila, je za njo to isto veljalo.
Zato je prebivalec teh krajev vedno oborožen. Za krivico, ktera
se mu zgodi, najbolj ako ga kdo na časti razžali, kaznuje rad
sam, t. j. on se maščuje nad razžalileem (krvnikom). Razžaljenee
sam ali s kako pomočno četo streže za cestami svojega „krvnika“,
ako pa njega ne more dobiti, se maščuje nad njegovim naj bliž¬
aj im in naj ljubšim sorodnikom, sinom, bratom a. dr. Za žrtvo
maščevanja pa se zopet z druge strani sorodniki maščujejo. Tako
je bila „krvna osveta“ mnogokrat že vzrok dolgih razporov, po¬
sebno v Črnigori; po cela plemena so se vojskovala in Ornogoree
ni bil gotov svojega življenja, če je iz hiše stopil. Mogoče pa je,
da se stranke brez osveie poravnajo, ako je volja razžaijenca, in
to je „umir osvete", ki se s posebnimi obredi vrši. V Urni gori
je krvna osveta po JDanilovem zakonu strogo prepovedana. Turki
pa jo podpirajo v Črni gori s tem, da v svojo obrambo spreje¬
majo vse tiste, ki zavoljo kake umoritve k njim ubegajo. Na
Srbskem je že skoro celo izginila pred postavnim redom; tako
tudi v avstrijskih deželah.

Vsemu rodbinskemu življenju edina podlaga je pri Srbih in
Hrvatih „z a d r u g a“. To je taka rodbina, kjer več posameznih
ljudi iste krvi, ali tudi več familij v ožem smislu skupaj živi, ter
eno gospodarstvo skupaj obdeluje in skupaj uživa pod upravo
glavarja (starešine), kterega si navadno sami izvolijo. *) Število
zadružnikov se menja navadno med 20 — 80 , more jih pa tudi več
ali manj biti.

Kar se tiče imen,  so zdaj poleg krstnega imena že skoro
povsod stalni rodbinski priimki v navadi, kakor so bili že od
nekdaj v Črni gori in Hercegovini, menda zavoljo krvne osvete,
da so leže vedeli za svoje krvnike. V Srbiji pa so do našega sto¬
letja si priimke le po očetu dajali, pridevaje krstnemu očetovemu
imenu končnico ovic (evič), ali če se je ime končalo na a, le ic;
n. pr. Milanovič, Miletič. Vcasi pa so imeli druge priimke, po
kteri službi, kterem posebnem poslu ali po kakem drugem zna¬
menji in tako so nastali priimki Kneževič, Pisarovič, Šeremetovič
itd., ali po materinem imenu, ako je komu oče pred materjo
umrl, kakor: Ružič, Smiljanič itd.

Starešina ali domačin  ni treba da bi bil naj starši
izmed možkih; izročuje se starešinstvo le naj pripravnejšemu. On
je gospodar vse hiše, on odločuje delo zadrugarjem, pri-
jema vse dohodke in izplačuje vse stroške, pri vsaki važnejši
stvari^ pa se mora z zadrugarji posvetovati. Proti politični go¬
sposki in v vsakem drugem obziru zastopa on zadrugo: deleža
pri zadružnem primoženji pa nima vččega, kakor vsak drugi za-

*) ® r - Bogišič. Pravni običaji kod Siovena v „Književnikn“ god

HI. sv. 1.

221

drugar. Njemu pomaga gospodariti v hiši d o mačica, kije  na¬
vadno njegova žena, pa zamore tudi ktera druga omoženih žensk
biti. Ona razdeljuje delo ženskam, ima ključe od hišnih shramb
itd. Zadrugarji imajo med seboj enake pravice. Oženjeni imajo
za 3vojo družino ali posebne sobe v glavni hiši ali posebne majhne
hišice. Le starost daje nekako prednost: tako se le mlajši med
seboj samo s krstnim imenom kličejo; ako pa s starejimi govorijo,
morajo pristavljati dundo, striče itd. Tudi se zadrugarji po sta¬
rosti ženijo. Redko kdaj se mlajši pred staršim oženi. Vsak za
drugar si zamore tedaj, kadar ga zadruga ne potrebuje, po strani
kaj zaslužiti, in to je njegova lastnina.

Ženske sploh nimajo ugodnega stanja pri Srbih in Hrvatih.
Vsa hišna opravila, izdelavanja vse možke, ženske in otroške
obleke, vse to je ženski posel, pa je tudi le redko ktero delo na
polji, kjer ne bi ženske pomagale možkim. Pri vsem tem nimajo
v zadrugi pri posvetih nič govoriti, dedinske pravice skoro nobene
nimajo, in možki imajo povsod prednost pred njimi;  to se kaže po¬
sebno v Črni gori, kjer mora ženska možu biti pokorna v vsem, kjer
mora vsakemu možkemu, ki stopi v hišo, ali jo sreča, roko po¬
ljubiti. Črnogorec misli, da je mnogo veličastnejše bitje, kakor
žena. Pa pri vseh teh neugodnih okoliščinah je Srbkinja kakor
Hrvatica v eno mer vesela in pri najtežem delu svoje mile pes¬
mice prepeva. Kadar se dekle omoži, ne dobi za doto nič od za¬
družnega premoženja, zadruga ji le opravo priskrbi in gostijo na¬
pravi. Tudi ženske si lahko postrani kaj malega kot svojo last¬
nino pripravijo. Otroci, ako jim tudi starši pomrjejo, so dobro
shranjeni, ker ima domačin za nje skrbeti kakor za druge otroke.
Ako ima ktera zadruga tudi služabnike, z njimi tako ravnajo, ka¬
kor z ostalimi zadrugarji, še celo posvetuje se ž njimi gospodar
včasi kakor z drugimi člani zadruge.

Pri takih razmerah se duh sorodnosti, kteri se drugod že v
najbližiii kolenih izgubiva, živeje ohranjuje; zato imajo tudi tako
popolno imenoslovje za vse stopinje sorodnosti.

Nekaj posebnega je pri hrvatsko-srbskem narodu velika lju¬
bezen bratovska in sesterska, posebno med bratom in sestro, ktera
še presega ljubezen med možem in ljubo ali ženo. Zato se tudi po
tej razmeri imenuje zveza, ki jo skleneta dva možka ali dve ženski
ali (redko kedaj) možinženska, namreč: pobratimstvo ali po¬
sest rimstvo.  S to zvezo se združujete po dve osebi v imenu
božjem in svetega Jovana za ce!o v  življenje v vzajemno pomoč in
prijateljstvo. Mestoma posebno v Orni gori se blagoslavlja ta zveza
v crkvi s crkvenimi obredi. Ta šega lepo priča o plemenitem
mišljenji Jugoslovanov, ker ž njo željo razodevajo, da bi sploh v
človeški družbi tako občevanje bilo kakor v rodbini med brati in
sestrami. Še celo s tujci (kakor s Turki) se bratijo. Kdor se pa
Proti pobratimskim dolžnostim pregreši, tega strašna kazen zasači;
zato tudi mestoma misli narod, da gine ta šega zavoljo tega, ker

222

je ljudstvo že sploh bolj hudobno ter se boji, dabilehko kdo oskru¬
nil tako sveto zvezo. Druga podobna zveza je kumstvo  (boter-
stvo); pa razun krstnega kumstva in pri katoličanih „bermanega“
je še več vrst te zveze, kakor „vjenčano“ k., kadar je kum nekak
svedok pri ženitvi, „šišano“ k., kadar kurn čegar otroku prvič ne¬
koliko las odstriže, „kumstvo nevolje“, če kdo koga v nesreči za
pomoč prosi in „kumstvo umira osvete“, po kterem se razžalilec
s krvnikom sprijazni,

S temi šegami se vjema lastnost, ktera, kakor ves slovanski
narod, tako tudi Hrvate in Srbe kinča, namreč, gostoljubnost.
Kakor v vsakem obziru,, tako se tudi v tem Orna gora naj bolj
odlikuje. Kadar stopiš Črnogorcu čez prag, bodi istega ali dru¬
gega naroda, istega ali druge vere, on si šteje v sveto dolžnost, ti
postreči, kakor najboljšemu prijatelju in te braniti vsake nezgode,
naj ga stane kar koli. V Srbiji, Bosni in Hercegovini pred ne¬
koliko časa ni bilo krčem, razun tam pa tam ktera po mestih ali
po planinah, kodar ni vasi. Popotnika so radi sprejemali prebi¬
valci in ga še zdaj sprejemajo. Hiša, v ktero tujci ne prihajajo,
nima, posebno v Slavoniji, nobene cene med sosedi. Mnogi begi
bosenski imajo poleg hiše še posebno stanje, v kterem sprejemajo
in gostijo goste.

Tudi drugi običaji pričajo o duhu ljubezni in vzajemnosti, ki
vlada med Srbi in Hrvati. Ako ima ktera družina preveč dela,
sosedna družina rada na pomoč pride, se ve da, brez plačila, samo
za hrano, če le nima doma neogibnega opravka; pri šalah in po
pevkah gre delo hitro od rok in zvečer so veselice in ples. To se
imenuje moba  (prosba), in je posebno o žetvi v navadi. Tudi
prede se v nekterih krajih „na mobu“. Kadar pa pridejo sosedje
koruzo lupit je ravno taka veselica in se imenuje komidba.

Življenje Srbov in Hrvatov opleteno je z mnogimi običaji, ki
so v časi prav pomembni. Kadar se dete porodi, se ga babica do¬
tika s sekiro ali s kakim drugim poljedelskim orodjem, češ, da
naj bi bil dober kmet, ako pa je dete ženskega spola, s snopičem
prediva, da bi bila dobra gospodinja. V Črni gori pa imajo veliko
veselje, ako se fantič rodi. Hitro zdirja ktera ženska pred hišo in
s strelom naznani veseli prigodek soseščini, ki se veseli, da je zo¬
pet eno puško več pridobila. Na Srbskem hodijo žene k porodnici
na „babine“, ki trpijo tu sedem dni, ter prinašajo jej razne ob¬
lizke, otroku pa darove. Pri tej priložnosti prebede po cele noči
z možkimi vred se razgovarjaje in prepevaje primerne pesmi.

Najimenitniši dogodek v življenji je ženitva.  Hrvati in Srbi
se največ mladi ženijo, namreč že okoli 14—17. leta. Zadružno
življenje, potem spoštovanje, ktero imajo mlajši do starejših, p°'
sebno do roditeljev in naposled skrb za premoženje je vzrok, da
je mladeniča in dekletu svobodno izbiranje zelo omejeno, mestoma
celo vzeto. Naj več starši določujejo. Pa ta pasivnost mladih od
dne do dne bolj gine. Pri izbiranji se zelo gleda na deviško či¬
stost neveste.

223

Nekdaj je bilo sploh v navadi, zdaj se le bolj redko nahaja
posilno jemanje neveste (otmicaj.  Ker je sramota celemu
kraju, od kodar je bila deklica po sili vzeta, nastanejo dostikrat
krvavi razpori med vasmi, dokler se ne pomirijo. Vlade so s strogi
mi postavami vedno skušale odpraviti to šego.. V Srbiji jo je
Črnega Gjorgja ostra postava celo iztrebila; v Črni gori, "na Tur
škrm in med Morlaki dalmatinskimi, tudi v  Slavoniji se tedaj pa
tedaj le pripeti kaj takega.

Redna ženitva ima, kot najvažneji dogodek človeškega živ
Ijenja razne priprave: Treba je raznih pogovorov in obiskovanj,
dokler pride do zaroke (vjeritbe). Dotični običaji so v raznih
krajih različni, pa vendar se kaže, da so sploh na eni glavni misli
osnovani.

Navadno gre oče ali kteri znanec ali sorodnik ženinov prosit
dekleta v zakon; ali če gre sam prosit, ga kteri prijatelj ali so¬
rodnik spremlja. Pri tej priložnosti se dajajo obilni darovi; sploh se
skoro ne snidejo, da ne bi mislili na darove; ne samo zaročniki, am¬
pak tudi njihovi sorodniki se med seboj obdarujejo, tudi z darovi
simboličnega pomena (kakor z jabelki i. dr.). Rabijo se pri tej
priliki svečane formule, ki jih je šega za take priložnosti ustano
vila. Pri zaroki (prstenovanji) se določi dan poroke. Kadar ženin
z družbo pride po nevesto, jih mnogokrat ne puste v hišo, ampak
si morajo vstop z darovi ali kakor drugače pridobiti. Pri družbi,
ki se v crkev napoti, navadno ne manjka (razun djeverov in ku-
mov) čauša ali glumca, ki ima namen burke uganjati in iz čutare
vsakemu, kijih  sreča, piti dajati; tudi je mnogokrat barjaktar po¬
leg, kteri zastavo, to je, kak robec nataknen nosi. Kadar pridejo
na ženinov dom, prinesejo nevesti dete, ktero na roke vzame in obdari;
potem ji dajo eno ali drugo gospodinjsko orodje v roke, da kaj
takega stori, kar bo spadalo prihodnjič v njeno področje, (p. re¬
šeto s pšenico, da malo porešeta, preslico, da malo zaprede itd.)
Gostija je, kar najbolj mogoče, obilna in trpi mnogokrat po več dni.
Pri mizi sedijo v stanovitnem redu, za kar kakor tudi sploh za
vodstvo vsega skrbi „stari svat“. Drugo jutro po ženitvi mora ne¬
vesta se v vsakem obziru kot pridno in delavno gospodinjo izka¬
zati, mora tedaj rano vstati, ogenj zanetiti, vode prinesti svatom,
da se umijejo, za kar jo darujejo itd. Sploh mora mlada žena
prvo leto naj pridnejša in najbol postrežna biti proti očetu, stricem
in bratom moževim.

Pred pogrebom,  dokler mrtvec še doma leži, prihajajo
znanci in prijatelji, pa tudi stare žene in berači k njemu molit:
zakaj dobijo tu dosti jesti in piti; po navadi za ta namen celo ži¬
vine« in vina in žganja pripravijo. Od vsega tega tudi na poko¬
pališče s seboj jemljejo, da morejo vsakemu, kogar srečajo, po¬
streči, naj bi potem molil za rajnkega. V mnogih krajih so tudi
posebne žene, ktere so prav za to najete, da v hiši, na cesti in na
pokopališči za mrtvecem žalujejo, naštevaje njegove prednosti in
zasluge in omenjaje, kakošne nade so se vanj stavile; tudi po

224

njem pozdrave pošiljajo že davno umrlim v nebesa. Običnoje po
pogrebu gostija, pri kteri se spominjajo rajnkega, in med tem ko kroži
posoda z vinom ali žganjico, vsakdo ve kaj lepega o njem pove¬
dati. Po nekterih krajili je gostija še le teden pozneje; ali se pa
ponovi čez 14 dni, 6 mesecev in čez leto (kakor v Srbiji).

Mnogo obredov in navad iz poganskega bogočastja se je še
ohranilo pri Hrvatih in Srbih, toda obrnili so jih največ na krščanske
praznike.

Najbolj se slavi pomlajenje narave spomladi na Djurdjevo
(Djurjev dan). Sv. Jurij jim tu nadomestuje viteza, kteri zimo
premaga. Tega dne se veselč posebno tisti, kteri imajo živino;
zakaj, ka^ j e  p r j n je j dosihmal pomanjkovalo, posihmal ne bo več.
Fantje in dekleta se kopljejo pred solnčnim vzhodom, stare žene in
neučeni zdravniki pred zoro pobirajo rastline in zdravilne trave,
gospodinje kropijo hleve itd. Od Djurdjeva naprej je svobodno
spati pod milim nebom, kopati se in drugače občiti z naravo, za
kaj Djurdjevo vso „sablast“ iz vode in zraka prepodi in vse zmaje
ukroti. Deca pobirajo cvetice „djurdjice'‘, s kterimi si dekleta po¬
večujejo lepoto. Na Djurdjevo se začnejo plesi in igre po poljih
in sv. Jurija z mnogimi pesmami slavijo.

Praznovanje solnčnega obrata poleti so tudi Jugoslovani pre¬
nesli na dan sv. Ivana krstnika. Pred ta večer zažigajo krese in
razne reči poleg ognja ugibajo. Tudi čarovnice imajo to noč
mnogo posla. Na dan sv. Ivana pravijo, da trikrat solnce postoji.
Z ivanjskim cvetjem kinčajo dekleta v Srbiji ograje, da bi hišo
škode obvarovale. Naj slovesniši praznik pa je božič (badnji dan).
Že pred ta dan gospodar in gospodinja kar moči najboljšega za
jed in pijačo pripravljata. Gospodar sam navadno gre po dva ali
tri hrastiče, ktere oklesti in o mraku na badnji večer domu pri¬
nese. To so „badnjaci", ktere z žitom posipujejo ali z vinom po¬
livajo in potem na ogenj denejo ter pazijo, da celo noč gorijo.
Gospodinja pa slame prinese in okoli natrosi, da se otroci valjajo
po njej. Ženske pripravljajo pecivo, namreč „badnjaču" za ta
večer in za drugi dan „letnjaču“ s solncem, mesecem, zvezdami in
drugimi rečmi iz testa nakinčano. Kadar zvon zazvoni, prižgejo
sveče in molijo; po molitvi domačin v Slavoniji detetu prižgano
svečo v roke da, ga na stol posadi in ga tako, kakor solnce gre,
obrača, rekoč: „Hvaljen Isus, bogo se rodi" na kar vsi odgovar-
jajo: „Uvjek Jsus hvaljen"; tako po trikrat z vsakim otrokom na¬
pravi. Malokdo pred polnočjo leže spat, mnogokrat prebedijo celo
noč. Jutro s streljanjem pozdravijo. V Srbiji se dene pšenice v
vodo in s to vodo se kuha obed. Pred obedom vsi molijo, sveče
v rokah držč, in se „mirbožajo", to je, pravijo si: „Mir božji 1 “
„Hristos se rodi!" itd. Prvo obiskovanje ta dan imajo za zelo
važno. Zato si rodovina navadno že kterega povabi v ta namen,
da ne pride, kdor bodi. Temu pravijo potem polaznik ali po-
lažajnik.  Rano že pride, ter prinese v rokavici žita, ktero pred
pragom izsiplje ter reče: „Hristos se rodi 1" na kar mu domači od-

225

govore: „Va istimi se rodi!" ter njega tudi z žitom posipljejo. Po¬
zdravljati od vseh strani se poda k badnjakom, vzame lopatico in
ž njo po badnjakih maha, da iskre letijo, ter pri udarcih govori:
„0voliko goveda, ovoliko konja, ovoliko koza, ovoliko ovaca, ovo-
liko krmaka (svinj), ovoliko košnica (ulov), ovoliko sreče i na¬
predka!" Potem razbrska pepel in vanj ali na badnjak položi ne¬
kaj denarjev; nekteri polaznik prinese tudi povesmo s seboj, ter
je na vrata obesi. Ogorke badnjakov še žareče nosijo okoli hlevov
in ulov, ostanke pa devajo med veje kakega sadnega drevesa. Ta
dan razun polaznika redko kteri tujec v hišo pride, ker v greh
štejejo, pohajati na tak praznik. Ako pa kdo pride, ga prijazno
sprejmejo in mu dobro postrežejo.

Koledovanje,  to je prepevanje posebnih pesmi v sprevo¬
dih pred hišami, je bolj pri katoličanih, kakor pri pravoslavnih se
ohranilo. Dubrovniški pesnik Bruerevič si je slavno ime pridobil s
svojimi koledniškimi pesmami. Podobne kolednikom so na Srbskem o
binkoštih ,,kraljice"; to so namreč lepo oblečena in okinčana de¬
kleta, kterih po 10—15 hodi od hiše do hiše, pleše in prepevaje.
Eno zalo dekle, srednje postave, je „kraljica", drugo „kralj“, tretje
„barjaktar" in četrto „dvorkinja“. Najprej pojejo pred kraljevim
domom in prva pesem, s ktero pred vsako hišo začnejo, veleva
kraljici stol prinesti; na to napevajo vsem domačim zaporedoma,
če jih je še toliko. Kraljičke pesmi so vse šesterozložne in vsaka
vrsta se po trikrat poje. Ker ni toliko izbranih deklet v vsakej
vasi, hodijo tudi iz ene vasi v drugo popevat, in tedaj jih navadno
po dva oborožana mladeniča spremljata. Ta običaj se je ohranil v
srbski^, kneževini in v Slavoniji.

Se pri drugih priložnostih hodijo taki 'pevski zbori po hišah.
Kadar n. pr. po leti dolgo ni dežja, zbere se nekoliko deklet in eno
8e sleče, ter namesto obleke po celem životu z raznotero travo tako
se obveže, da ni nikjer nič telesa videti. Ta se imenuje Doda
ali Do dola.  Ostale deklice hodijo ž njo od hiše do hiše, tam se
postavljajo v vrsto, ter posebne pesmi pojo, kterim se vsaka vrsta
konča z besedami: oj Dodo! oj Dodole! Med petjem Doda sama
pleše. Potem pride ktera ženska iz hiše s posodo vode, ter Dodo
polije. —- _

Zmed zasebnih praznikov se posebno slavi god,,,krstno ime",
pa še bolj ime hišnega ali zadružnega patrona (krasno ime, blagdan,
ali slava).

Še bolj kakor nekteri teh običajev kaže na pogansko iz¬
virnost vera v dobre in hudobne pozračne ,  povodne in pozemske
duhove, ki ljudem ali koristijo ali škodujejo, kakor se jim kdo pri¬
kupi. Sem spadajo Vile,  lepe, vedno mlade, bledolične, v belo
oblečene žene dolgih las. One stanujejo ali v zraku, ali na zemlji,
ali v vodi. Zračne Vile so vse dobre, povodne vse hudobne, po-
zemeljske pa nektere dobre, nektere hudobne. Le poštenjakom je
oaogoče ž njimi se pogovarjati in družiti; z nekterimi junaki stopijo
celo v pobratimsko zvezo, (kakor n. pr. s Kraljevičem Markom).

Slovanstvo. 10

226

Vilinsko petje je čarobno; one znajo prerokovati in zdraviti; v
modrosti in moči prekosijo vsakega človeka. Tudi znajo razne
umetnosti, kujejo trde sablje, zidajo mesta, stavijo ladij e, delajo dež
in točo itd.

S pomočjo teh in drugih duhov vještice  čarajo, navadno le
na škodo ljudem in živini; nektere ne škodujejo iz lastne volje,
ampak neki hudoben duh jih k temu naganja. Kadar se spat vle-
žejo, uide iz njih duh „vjedina“ in med tem, ko telo kakor mrtvo
leži, se potika po zemlji do petelinovega petja v raznoterih podo¬
bah, v ktere se lahko spreminja. S čarobno šibieo lehko v konje
spremenijo ljudi, in na njih jezdijo potem k svojim shodom, kjer
se gostijo in plešejo. Taki nesrečni služabniki čarovnic radi zbo¬
levajo, žoltijo v lice, slabijo itd.; čarovnice pa to, kar po noči po¬
kvarijo, po dnevi popraviti skušajo, ker vedo za močne trave in
druga zdravila, s kterimi tudi druge bolezni vračiti znajo. IS po¬
močjo svojih duhov izvedo vzroke vseh nesreč in bolezni. Take osebe
niso nikoli nepokvarjenega telesa: ali so hrome, ali gluhe, ali dru¬
gače pohabljene. Jugoslovani na Turškem si kupujejo kot pripo¬
moček proti čarovnicam, kterim vse še tako naravne nezgode pri¬
pisujejo, amulete in talismane od popov, kaludjerov in turskih hod-
žev in še druga čudna sredstva proti njim rabijo.

Ako se „vještica“ spokori in se odreče moriti ljudi, postane
mora;  nekteri pa pravijo, da dekle, ktero hoče postati čarovnica,
mora prej biti mora. Ako pa umre brez pokore, postane vuko-
dlak,  kteri zopet nima pokoja in ljudem škoduje. Druge krivične
duše, ktere nimajo ali nečejo imeti mesta na onem svetu, se poti¬
kajo kot s ab la s ti po tej zemlji od nemila do nedraga, tepejo m
mučijo se, izruvajo drevesa, pa ljudem ne morejo škoditi, še poka¬
zati se ne morejo vsakemu. Ako n. pr. o polnoči „u gluho doba“, kadar
naj bolj čarovnice jezdarijo in različna strašila se pokazujejo, kako
drevo škriplje, gotovo to dela „sablast“, ktero je moči osvoboditi
z molitvijo in sv. mašo.

Vera v usodo (sudjenje) je globoko zasajena v hrvatsko-
srbski narod, kar se v narodnih pesmah in pripovedkah jasno kaže.
Menda je v tem obziru tudi turški vpliv pomagal.

Vidimo tedaj, da so Hrvati in Srbi mnogo prvotnega ohra¬
nili v mišljenji v šegah, v socijalnih in deloma tudi političnih raz¬
merah, Ali kakor je že bilo omenjeno, vse to vedno bolj g ine
pred omiko, ki čedalje bolj napreduje od zapada in po svojem
najizdatnejšem sredstvu po šolah zatira te ostanke prejšnjih časov.

Šolstvo.  V vsej Istri  je bilo 1. 1872 151 narodnih  Sol;
v 77-ih izmed njih se je rabil le italijanski, v 53-ih le slovanski
(to je hrvatski in slovenski), v 19 ih pa pomešano slovanski in
italijanski jezik pri podučevanji. Obiskovalo jih je 12107 otrok?
in sicer možkega spola 7961, ženskega pa 4146, med njimi Dfj®
dečkov in 545 deklic hrvatsko-srbske narodnosti. Do 12 let starih?
za šolo godnih otrok je obiskovalo šolo 30.1%, od 12 do 14
starih pa 2T2 0 / 0 , Učitelji se odgojujejo na učiteljskem izobra* & '

227

vališči v Kovin ji, kjer je bilo 1. 1872 četvero slušateljev. — V
Dalmaciji  je bilo 1.1872 241 narodnih šol s 319 učitelji in uči¬
teljicami in 9803 učenci (8436 dečkov, 1898 deklet) med njimi 7195
dečkov in 1753 deklet hrvatsko-srbske narodnosti. Do 12 let sta¬
rih za šolo godnih otrok je obiskovalo šole 15 - 4° 0  (24 , 3°/ 0  dečkov
in 6°/ 0  deklet) od 12 do 14 let starih pa 3'6%. Učiteljsko izobra-
ževališče je v Borgo-Erizzu pri Zadru. L. 1872 je imelo 33 sluša¬
teljev hrvatsko-srbske narodnosti. Za učiteljice je izobraževališče
v Zadru in je imelo 12 slušateljic srbsko-hrvaške narodnosti*).

Na Hrvatskem in v Slavoniji  je 1. 1872 bilo 49 glavnih
in 548 početnih, tedaj skupaj 597 narodnih šol (ena šola na 1950
prebivalcev) z 880 učitelji in učiteljicami; teh šol je bilo 549 hr-
vatsko-srbskih, 40 pa mešanih. V vse šole je prihajalo 46.340
otrok od 73 360 za šolo godnih, tedaj 63'2"/„ in sicer možke dece
67 - 4%, ženske pa57-3%. V 760 nedeljskih šol je hodilo 8971
učencev in učenk. Učitelji in učiteljice se odgojujejo na pri-

E ravnicah v Zagrebu in Djakovem. V hrvatsko-slavonski Vojaški
rajini  je bilo 1. 1872 7 meščanskih, 7 glavnih in 445 začetnih,
tedaj skupaj 459 narodnih šol (ena šola na 1515 prebivalcev) s
495 učitelji in učiteljicami; hrvatsko-srbskih je bilo 416, mešanih
pa 38. Od 71.771 za šolo godnih otrok jo je obiskovalo 27.295
t. j. 38°/ 0  in sicer možke dece46T°/n> ženske pa 28 , 7"/ 0 . V 407 ne¬
deljskih šol je prihajalo 2433 učencev in učenk. Pedagogi; za uči¬
telje in učiteljice je v Petrinji, in je imel 1. 1870 105 slušateljev
in 83 slušateljic.

Za višo izobraženost Hrvatov in Srbov v Avstriji skrbijo više
gimnazije  v Dubrovniku, Spljetu, Zadru, Senji, Keki, Zagrebu,
Varaždinu, Osieku, Požegi, Vinkovcih, Karlovcih in Novem Sadu;
potem niže gimnazije v Senji, Pazinu in Karlovci in realne gimnazije
v  Kotoru (z višo gimnazijo), Korčuli, Šibeniku in velika realna
gimnazija v Beki. Bazun teh gimnazij pa se Hrvati in Srbi v
večem ali manjšem številu tudi uče na gimnazijah v Bečkereku,
Vrbci, Temešvaru, Aradu, Segedinu, Subotici, Baji, Kaloči, v
Budi in Pešti, v Kiseku, Pečuhu, Trstu, Kopru in dr. Na vseh
gimnazijah je bilo 1. 1872 okoli 2500 dijakov hrvatsko-srbske na¬
rodnosti. _

Više realke  so v Spljetu, Piranu, Rakovci (pri Karlovci), Za¬
grebu, Pančevu; niže realke pa v Zadru, Gospiči, Petrinji, Mi tro¬
bci, Zemunu, Belovaru, Osieku, Varaždinu, Zomboru, Kikiodi,
Vršci in Novem Sadu. Na vseh teh in drugih realkah je utegnilo
1. 1872 biti blizo 1000 dijakov hrvatsko-srbske narodnosti.

Bogoslovni zavodi  za katoličane sovMakarski, Spljetu in
Zadru, v Gorici za Primorsko tedaj tudi za Istro, v Senji, v Zagrebu,
^jakovem, Vukovaru (hišni zavod za frančiškane) itd. (največ so
združeni z biskupijskimi sedeži) z okoli 250slušatelji; za pravoslavne

*) Jahrbuch de« Ministeriums fur Cultu« und Unterricht fur da»
J »hr 1872,

16 *

228

duhovnike pa so taki zavodi v Zadru, Karlovcih, v Plaikem, Zom-
boru, Vršci in Aradu z okoli 80 slušatelji. Vseučilišče se ima
v Zagrebu ustanoviti; do zdaj pa je tam le pravniška akademija
s 4 tečaji, ki je imela 1.1872 130 slušateljev. Hrvatski in srbski
mladeniči so tedaj po večem prisiljeni na bečkem, gradčkem, pe-
štanskem ali kterem drugem vseučilišči si potrebne izobraženosti
iskati. Slovencev, Hrvatov in Srbov je bilo na cislajtanskih vse¬
učiliščih 1.1872 po zimi 500, po leti pa 557.

V Srbiji  se je v kratkem času mnogo za šolstvo storilo. Vsaka
občina ima dolžnost, narodno šolo, če je že nima, s časom si na¬
praviti. L. 1866 je bilo 342 šol za dečke in 35 dekliških s 15.359
učenci in 2048 učenkami. L. 1870 je bilo že okoli 500 narodnih
šol. Vrh tega imajo katoličani, protestanti in izraeliti po eno šolo
v Belgradu. Vsaka šola ima po 3 razrede in učijo se v njej brati,
pisati in računiti. Narodne šole imajo svoj poseben (1. 1841 po
dobrovoljnih darovih zložen) fond, ki je 1. 1867 narastel do 233.800
zlatov. Začeli so tudi pridno snovati nedeljske šole, v ktere tudi
odraščeni ljudje prihajajo; zato je pričakovati, da se bodo sedanje,
glede elementarne olike neugodne razmere v kratkem zboljšale;
zakaj zdaj se računi, da jih zna le 4-2% pisati. (Jakšič, Državo-
pis). Srednjih šol je v Srbiji dvoje viših gimnazij po 6 razredov v Bel¬
gradu in Kragujtvci, in četvero nižih po 4 razrede v Belgradu,
Negotinu, Sabci in Požarevci, ena realka v Belgradu s 6 razredi
in šest realnih gimnazij na novo osnovanih. Vseh učencev na
srednjih šolah je bilo 1.1865, ko so še3 realne gimnazije manj imeli,
1514. Viših šol imajo eno bogoslovnico s 194 slušatelji (1.1867) s
semeniščem v Belgradu in „visoko školo“ s tremi razdelki, filozo-
fičnim, pravoslovmm in tehničnim*). Tudi imajo za vojake vojaško
akademijo. V Belgradu je vrh tega viša dekliška šola s 4 razredi
pod vodstvom ravnateljice. Tudi nekaj privatnih odgojnih in na-
učnih zavodov je v Srbiji, posebno v Belgradu.

Kakor za vse, tako je tudi za šolstvo žalostno v turških provin-
cijah. Mohamedanci imajo v glasnih okrožnih mestih vise šole
(medrese), v kterih se hodže, duhovniki in učitelji, enostransko iz¬
obražujejo. Potem je skoro pri vsaki veči mošeji šola, v ktero 20
do 50 dečkov neredno prihaja, in v kteri se drugega ne uče, kot
nekoliko arabskih izrekov iz korana na pamet, redko kje se uče
iz korana brati; pisati pa znajo le učeni možje, ki so ali duhov¬
niki ali uradniki in kje kteri kupec. Izdatnejša omikališča so ka¬
toliški samostani, v kterih se tisti, ki se za meniški stan priprav¬
il a j°, začetnih ved v maternem, gimnazijalnih pa v latinskem jeziku
uče; bogoslovja pa se hodijo v Djakovo učit. Tudi po farah imajo
frančiškani narodne šole (1. 1865 jih je bilo 27), ktere po 20—40

*) Skleneno pa je že, napraviti v Belgradu vseučilišče s 5 oddelki,
namreč bogoslovnim , modroslovnim , pravoznanskim , zdravniškim in teh¬
ničnim. —

229

dečkov obiskuje. Pa obiskovanje in opravljanje šole je neredno,
ker imajo frančiškani dosti drugega posla, starši pa otroke dobro
doma rabijo; tako se sme računiti, da se vsako leto kakih 150do
200 dečkov nauči brati in računiti, in morda tudi pisati. V Mostaru
imajo katoličani šolo , kjer se okoli 15 dečkov tudi turščine uči.

V Sarajevem je bila 1. 1865 katoliška elementarna šola s posebnim
učiteljem ustanovljena. Kakor katoliško cerkev, tako tudi katoliške
sole v Bosni avstrijska vlada podpira. Pravoslavni imajo tudi ne¬
kaj s farami združenih šol (1. 1865 jih je bilo 28) pa tudi niso v
boljšem redu, kakor druge. Vse skupaj je obiskovalo I. 1865 ka¬
kih 400—450 dečkov. V Sarajevem in Mostaru pa imajo dobri
normalni šoli s 4 razredi, po zgledu avstrijskih šol uravnani.

V prvo hodi okoli 240, v drugo okoli 180 fantov. V istih mestih
imajo tudi dekliške šole (prva s kakimi 40, druga s kakimi 60
učenkami). Te dve ženski šoli ste edini v vsem vilajetu. V Sara¬
jevem imajo zdaj tudi gimnazijo in v Banjaluki je ustanovljena bila
bogoslovska šola, ali Turki ji overe delajo, kakor le morejo*).

V Črni gori je v Cetinji glavna šola s 4 razredi. L. 1870 se
je 6 novih narodnih šol ustanovilo. Njih število vedno raste. Vrh
tega je v Cetinji bogoslovnica, v kteri se mladeniči odgojujejo za
duhovski in učiteljski stan. Tudi dekliška šola je v Cetinji, postav¬
ljena pod varstvo ruske carice.**)

Izmed strokovnih šol gre omeniti gospodarsko gozdnarski za¬
vod v Križevcih, srbsko „ekonomsko školo" v Vel. Kilcindi, „zemljo-
delsko školo" v Topčideru (pri Belgradu), rokodelsko šolo v Kra-
gujevci, nautične šole v Reki, Bakru, v Novem gradu (Castelnuovo),
Spljetu in Dubrovniku, glasbeni zavod v Zagrebu in še nekaj kup-
čijskih in vojaških šol v raznih mestih. Izmed raznili odgojeva-
lišč gre omeniti dijaška seminišča v Karlovcih Požegi, Sen ji, Za¬
grebu; dekliška odgojevališča v Zagrebu (pri milosrčnih sestrah), v
Varaždinu (pri Uršulinkah), v Spljetu (pri mil. sestrah) in ravno
tako v Dubrovniku.

Izobraževalni zavodi in druživa  Tu gre na prvem mestu ome¬
niti „Jugoslavensko akademijo znanosti i umjetnosti" utemeljeno
od J. J. Strossmajera, biakupa djakovskega 1. 1861 in slovesno od¬
prto 28. julija 1867. Namčn jej je samostalno preiskovanje na polji
znanosti' in umetnosti, vsestransko njih pospeševanje in posebno
gojenje jugoslavenskega jezika in književnosti. Ima pokrovitelja,
32 pravnih članov, predsednika in dva tajnika in sme poleg še k
večemu 16 častnih udov imeti; število dopisujočih udov akademija
določuje. V Belgradu ima svoj sedež „Srbsko učeno društvo' 1
(nekdaj „društvo srbske slovesnosti" imenovano), ki ima namen

*) V zadnje n času za Safet-paše je bil v vse niže in srednje šole
turški jezik vpeljan. Dobri srbski učitelji so se preganjali in turški iz
Carigrada in Bolgarije poklicevali; namesto z n '.rodno zgodovino, se zdaj
mladina s koranom pita.

**) Orlič. 1870.

230

srbsko znanost gojiti. Namen jugoslavensko književnost pospeše¬
vati imajo tudi: Matica dalmatinska  v Zadru, ki ima okoli
300 utemeljiteljev; Matica ilirska  v Zagrebu, je imela 291 ute¬
meljiteljev 1. 1864 in ima zdaj 230 udov; Srbska matica  v
Novem Sadu, kije  imela 1.1868 480 članov. V Zagrebu je »Dru¬
štvo sv. Hieronima'*,  ki ima namen dobre knjige med prosto
ljudstvo spravljati. „Družtvo za starine i poviestnieu
jugoslavensku"  v Zagrebu ima 150 udov in je izdalo dozdaj
9 knjig „arkiva“. L. 1871 se jc ustanovilo pedagogijsko-književno
družtvo za učitelje, ki ima okoli 200 udov. Vrh tega je v Zagrebu
»Gospodarsko družtvo"  z več podružnicami in okoli 700člani,
ktcro ima 9 oralov prostorno poskusevališČe. Pevska in glasbena
družtva in Čitaonice so gotovo po vseh avstrijanskih in deloma
tudi po srbskih mestih, ter skrbe za prijetno zabavo in čitanje časo¬
pisov in knjig.

Kot zavode, kterira je namen pospeševati izobraženost, gre
omeniti tudi gledališča. Narodna gledališča so v Zagrebu in Belgradu,
začasna gledališča pa imajo po mnogih mestih posebno v Novem Sadu,
Zemunu, v Kragujevcu i. dr.

Pomožni zavodi za znanosti in splošno izobraženost.  Knjiž¬
nice.  V Zagrebu so te le knjižnice: 1. Knjižnica prvostolne crkve
zagrebške; 2. javna knjižnica pravoslovne akademije; 3. knjižnica
v narodnem muzeji. V Belgradu je licejna knjižnica bolj za znan¬
stvene potrebe, in državna knjižnica, ki je 1. 1867 imela 9286 del
v 20.500 zvezkih, okoli 3000 zemljevidov, bakrorezov itd. in 135
rokopisov. Omeniti je še mestna knjižnica v Zadru in mnogo dru¬
gih Knjižnic združenih z učilnicami, semenišči in samostani (n. pr.
frančiškanska in dominikanska v Dubrovniku), kakor tudi ne¬
koliko privatnih.

Med arhivi  so znameniti: Deželni hrvatsko-slavonski in pa
nadbiskupski arhiv v Zagrebu in dalmatinski v Zadru, arhiv stare
ljudovlade dubrovniške in mnogi mestni arhivi.

Muzejev  imajo Hrvati in Srbi dvoje večih, namreč narodni
muzej v Zagrebu in narodni muzej v Belgradu, ki ima bogate zbirke
penezov, napisov itd. in nekoliko slik. Znamenit je tudi deželni
muzej v Zadru in starinski muzej v Spljetu.

Časopisje.  Hrvati in Srbi imajo ta leta okoli 30 časo¬
pisov, med njimi kakih 13 političmh in 4 lepoznanskih; ostali so
podučni za razne stroke, kot: gospodarstvo, šolstvo, pravništvo
itd. Potem izdajate jug. akademija in srb. uč. društvo periodične
zvezke znanstvenega zapopadka.

D o bro del n i z a v od i. Bolnišnice in ubožnice  so
malo da ne po vseh avstrijanskih mestih pa tudi mestoma p°
srbskih in bosenskih v Zagrebu; in Reki ste norišnici. Pestovalnice
za male otroke so v Zagrebu, Varaždinu, Reki, Zadru, Šibeniku,
Spljetu in v Istri je 40 teh zavodov (celo češko kraljestvo jih ima
tudi le 42). Najdenišnica je v Zadru, porodnišnica v Zagrebu.

231

Nravnost . Važno merilo za splošno nravnost je delovanje
sodnijskib uradov, oziroma število hudodelstev. V Hrvaški in
Slavoniji pride (za leta 1855—1865 preračunjeno) premerno na
leto 712 hudodelstev, ali 1 hudodelstvo na 1384 prebivalcev, do
1. 1871 pa že poprek 1012 hudodelstev na leto ali 1 hudodelstvo
na 1031 prebivalcev, v Dalmaciji pa pride na 1080 prebivalcev 1 hudo¬
delstvo. Naj pogostnejše hudodelstvo je kradež, pa tudi težko telesno
oškodovanje. Doprinašajo hudodelstva največ ljudje v starosti od
25—40 let, in sicer največ je takih, da ne znajo ne pisati ne
brati.

V Srbiji je v letih 1861—1864 bilo 5834kriminalnih pravd;
med temi je šlo 479krat za uboj, moritev ali ranitev; 1752krat
za zažiganje, 3603krat za kradež. Leta 1835 je bilo kriminalnih
pravd 1958, (med temi 557 za zažiganje), sploh se je štelo od 1.
1865 do „mijolske skupštine“ 1. 1867 2438 hudodelstev zažiganja.
Menda je pogostnih hudodelstev v novejšem času nekoliko tudi
to krivo, da so se začele zadruge tako razdruževati ; pri delit¬
vah se lahko vnamejo razpori, ki imajo tak pohujšljiv vpliv na
družbeno življenje.

Za Bosno pravi Thoemel, *) da se tam redko kdaj ktero
hudodelstvo, kakor uboj ali kradež, prigodi, le krvine so v Her¬
cegovini posebno ob črnogorski meji pogostne, ker je tam še ka¬
kor v Črni gori „krvna osveta“ bolj v navadi. Ali gotovo je, da
imajo v Bosni kristjani dosti nasilja trpeti od Turkov, le da pra¬
vičnih sodnij ni, ki bi brez enostranosti razsojavale.

Deviška čistost se sploh pri Hrvatih in Srbih ostro ohra¬
njuje. Zato je število nezakonskih otrok v jugoslovanskih deželah
neznatno. Sploh se jih rodi v Hrvatski in Slavoniji 6 8 v Dal¬
maciji, Banatu in v Vojni krajini 2 %, m v Srbiji colo le 0 2 "/„,
najniže dozdaj izkazano število v Evropi. Večidel očitna sramota
zadene dekleta, ki se proti čistosti pregreši, ker se ne sme več
pokazati s tistimi deli obleke, ki so znamenja deviškega stanu,
kot n. pr. „porta“, rudeČa kapica itd.

Tudi zakonska zvestoba strogo se ohranjuje pri Srbih in
Hrvatih povsod tam, kjer ni tuj vpliv in posebno tuja uprava
pokvarila staro narodno krepost. Omeniti je, da je turštvo v tem
obziru manj škodljivo bilo narodu, kakor severozapadni vpliv. Za
Srbe in Bošnjake se trdi, da jih še vedno kinča stara čednost
zakonske zvestobe. Bosenski mobamedanci sn vkljub -toranu drže
enoženstva in se po ljubezni in nagnenji ženijo; zato navadno
nekaljeno zakonsko srečo uživajo.

*) Das Vilajet Bosnien etc.

232

Narodno g-ospodarstvo.

Kmetijstvo. Hrvati in Srbi so poljedelski narod; ali
poljedelstvo v obče pri njih še na nizki stopinji stoji. Vzrok temu
je naravno nizka stopinja splošne omike. S tem se pa še krajne
politične in socialne razmere družijo.

Nerodovitna je vsa zapadna gorata stran, tedaj Istra, hrvatsko
primorje, zapadna Vojaška krajina, Dalmacija, Hercegovina in
Črna gora. Severno-vzhodne ravnine, posebno Srem, južna Bačka,
in Banat pa spadajo med naj rodovitnejše kraje Evrope. V pri¬
morskih straneh so naravi tudi še Benečani, ko so tam gospoda¬
rili, pomagali; pridno so trebili gozde; posušeno zemljo pa je
nekaj burja spuhala, nekaj pa dež spral, da je ostalo golo pe¬
čevje. Poleg nerodovitnosti pa Istro in Dalmacijo še druga nad¬
loga tlači, in ta je dosti razširjeno kolonstvo. *) Pa še bolj ob¬
čutljiva je ta nadloga za turške provincije, ker je tam še bolj
splošna. Skoro vse obdelano polje je tam lastnina mohamedan¬
skega plemstva, ali je cerkvena (vakui), ali pa državna lastnina,
kmetje pa morajo zemljo obdelavati, in ako so razun zemlje in
hiše še tudi živino in orodje dobili od gospodarja, polovico,
ako pa le hišo in zemljo, tretjino  vseh pridelkov gospodarju
odrajtovati. Druge vrste poljedelcev ste blizo %  ostali pa svo¬
jega orodja in pohišja skoro nimajo več ko kotliček, v kterem si
jed kuhajo.

Kmeta sicer, dokler izpolnjuje svoje dolžnosti, a ga (posest
nik) ne sme odgnati brez vedenja gosposke, tudi je kristjanu do¬
voljeno, zemljišča si nakupiti, pa mohamedanci, ki imajo vedno
gosposko na svoji strani, že vedč tako ravnati, da kristjan redko
kedaj kaj lastnega si pridobi. Naravno je, da nima kmet veselja,
truditi se za leno gospodo; dela ravno toliko, da ima s čim sebe
preživiti in odrajtati davščine. Na sedaj obdelanem polji v Bosni
bi se^ dalo po pametnem ravnanji še enkrat toliko pridelati in
brez škode za gozde bi se dalo iztrebiti in za polje pridobiti še
toliko zemlje, da bi Bosna lahko petkrat toliko rodila, kakor rodi
zdaj. Pogreša se pa tudi povsod več ali manj marljivost v obde¬
lovanji, in to nemarljivost zadružno življenje gotovo bolj podpira,
nego zavira. Po eni strani misel, da če se še tako trudi, bo le imel
en del sadu, na drugi strani pa prepričanje, da se mu ni treba
bati lakote, če tudi malo dela, ni ravno, da bi kmeta posebno
spodbujalo k marljivosti. Zato so se v novejšem času po Avstrij¬
skem in po Srbiji začele pogostoma zadruge razdruževati. Veča
posestva v Hrvatski in Slavoniji so po večem že prav dobro ob¬
delana, ali kmet se povsod še stare navade drži.

*) Koloni niso lastniki zemljišč, ktera obdelujejo, ampak morajo do
ločen del pridelka odrajtovati gospodarju.

233

Naj manje orane zemlje ima razmerno Dalmacija, namreč
18°/o vsega površja; blizo taka ali še neugodnejša razmera je
menda tudi v obližnih turških goratih pokrajinah; Vojvodina z
Banatom pa ima (po številkah za 1. 1851) od 521 avstr, □milj
2,495.430 oralov, tedaj skoro polovico izorane površine. Hrvatska
in Slavonija ima 1,314.577 oralov polja (32 - 70'%, ali blizo 1 / i  vse
površine; hrvatsko-slavonska Vojaška krajina ga ima 853.508
oralov (24 - 26% ali nad '/ 4 vse površine. V bosenskem vilajetu je
kakih 2*3 □milj izoranega polja, tedaj blizo '/ 4  vse površine.
Blizo enake razmere so tudi v Srbiji. V hrvatsko-srbskih krajih
največ turšice (koruze) pridelujejo. Reči se sme, da v Hrvatski,
Slavoniji in Voj. krajini v obče nad tretjino, v Srbiji in Bosnj
P a _ polovico vsega žitnega  pridelka iznaša. Razun tega še
pridelujejo pšenice, posebno veliko in posebno dobre v Bački
in Banatu, v Srbiji in Bosni pa le bolj za Savo in Donavo rž in
pšenico sejejo. Tudi ove3 zelo sejejo, posebno po Hrvatskem.
Sicer se vse vrste žita več ali manje povsod pridelujejo.

Tako imajo tudi povsod sočivja, zelja, repe in krom¬
pirja.  kteri)mora žito nadomestovati v nerodovitnih krajih, ka¬
kor v Črni gori, kjer ga je še le vladika Petar Petrovič Njeguš,
vrnivši se 1. 1786 iz Rusije, vpeljal, v Srbiji in Bosni ga pa le
malo imajo. Tudi lan in konopljo  in pa tab  a k (trebinjski
v Hercegovini posebno slovi), povsod imajo, razun Dalmacije;
na Hrvatskem in v krajini je le pogojno dovoljeno sajenje to¬
baka.

Izmed sadja  so skoro za vse hrvatsko-srbske kraje naj¬
imenitnejše slive.  Kadar dozorijo, so posebno v Bosni in Srbiji
skozi nekaj tednov ljudem v živež, mnogo jih posušijo, še več pa
iz njih slivovice nažgejo, v Slavoniji in krajini jih tudi vkuha¬
vajo in „pekmez“ iz njih pripravljajo. Izmed drugega sadja je
omeniti kostanj, kterega so posebno po Slavoniji po cele hoste,
jabelka, iz kterih po krajih, kjer ni dosti vina, kakor n. pr. v
Bosni, „jabelčnik“|delajo, gruške, črešnje, orehi itd. itd.

V Istri, primorski krajini, posebno pa v Dalmaciji raste že
južno sadje, kot: smokve, magrane, rožički in neka vrsta višenj,
ki. jimj pravijo$„rašeljke“ (maraske), iz kterih žg6 rašeljkovico
ali maraskovo rozolijo. Oljka  raste v Istri na zahodnem obrežji,
ua notranjskem okoli Matavuna in Buzeta, na vzhodnem obrežji
pri Labinu in Voloski, potem v hrvatskem, krajinskem in dalma¬
tinskem primorji, kakor tudi po otokih, in je za te kraje eden
najpoglavitnejših pridelkov. V Dalmaciji n. pr. je okoli 27.000
oralov, zgoli z oljkami nasajenih, razuu tega se pa še v obilnem
številu nahajajo po vrtih, poljih in tratah. Pridela se pa olja v
Dalmaciji okoli 75.000 centov.

Vino  je poglavitni pridelek trojedne kraljevine, pa tudi
jstre. Vinski kraji so najbolj za morjem, po južnih brežinah Alp
in Fruške gore, tje doli do Karlovcev. V Dalmaciji zavzemajo
vinogradi 5 1 /,, %, v Hrvatski in Slavoniji 2.24 %, v hrvatsko-

284

slavonski Voj. krajini le 064 % vse površine. Imenitno je srem¬
sko vino, ki se prodaja pod imenom „dolnjekarlovačkega,“ ka¬
kor tudi mnoga hrvatska vina (guščerovec, moslavačko vino, ba-
karska vodica in koludar v primorji). V Istri slovi izlansko vino,
v Dalmaciji dubrovačka' malvazija, omiški muškat, marašinsko
vino pri Šibeniku, beli in rudeči „refosco“ in mnogo drugih. Dal¬
macija pridela vina na 111.411 oralih 1,337.292 veder v vrednosti
6,686.460 gold.; Hrvatska in Slavonija na 75.124 oralih 1.999.340
veder v vrednosti 5,998 060 gold. in Vojaška krajina po prejšnjem
obsegu na 49.858 oralih 1,396.024 veder v vrednosti 5,584.096
goldinarjev. *) V bosenskem vilajetu pridelujejo vino le redko
kje, kakor okoli Ivanjske blizo Banjeluke in v neretvanski dolini
od Konjice naprej ; poslednje vino je podobno dalmatinskemu,
toda malo je slabše. V Srbiji imajo najbolj vinograde po brežinah
gor, ki se proti Donavi vlečejo. Smederevsko grozdje in nego-
tinsko vino je najbolj znano.

Senožeti  daj6 v Hrvatski, Slavoniji, v Bački in Banatu,
sploh v ravninah, precej dohodkov; v Srbiji, Bosni in v pomor¬
skih krajih pa nimajo veliko travnikov, imajo pa zato obilno
pašnikov; zlasti v Dalmaciji se šteje okoli 57° 0 , vse površine za
pašnike, toda po večem so to kamenit ali grižast svet, po kterem
semtertje razna zelišča poleg grmičja rastejo.

Gozdov  je po hrvatsko-srbskih krajinah (razun bolj golih
primorskih strani) obilo, posebno je bukovine in hrastovine, pa
tudi drugih vrst drevja in na kraških gorah jelovine; toda nikjer
se prav pametno ž njimi ne gospodari. V Istri, kjer je na Krasu
še obširnih bukovin, pridno drva sekajo in prodajajo v Trst in
Benetke, ali pa (največ Čiči) oglje žgejo in doge delajo iz njih.
V Dalmaciji in zapadni krajini je veliko prostora le z grmičjem
in gaji zarasenega; le redko se nahaja veče drevje; zato je v
Dalmaciji pomanjkanje drv. Bosna pa je bogata gozdov ; v sred¬
njem delu je celo mnogotakih, kterih se sekira še ni dotaknila in
kjer se drevesa starosti podirajo. Največi del gozdov je lastnina
državna, vendar je smejo prebivalci za svojo potrebo rabiti. V no¬
vejšem času pa so jih začeli Turki pridno trebiti. V Srbiji 80
gozde že precej potrebili, vendar so še lepe hrastovine in bu¬
kovine. v srednji Srbiji, ob Peku, Ibru in Drini. Les bi lehko
izvažali, pa se privaža v deželo. V Hrvatski in Slavoniji j e
38 - 69 °/ 0 , v hrvatsko-slavonski Voj. krajini 27 - 66° 0  vse površine
z gozdovi zarasene, tako da tu na vsakega prebivalca pride več
ko en oral gozda.

Živin  s tv  o. Konjev je v zapadnem, goratem in pečevnaten)
delu malo; toliko več pa imajo tod mezgov (mul) in oslov; Dalmacija
ima okoli 6000 mezgov in 16.000 oslov. V Hrvatski, Slavoniji in
Vojaški krajini pa imajo mnogo konj, ki so mali pa čvrsti in
vztrajni. Za Dravoj in Muroj imajo že konje boljega ogerskega

*) Sporočilo c. k. min. kmetijstva 1. 1869.

2S6

plemena. Za turško mejo imajo največ konjev bosenskega ple¬
mena, ki so tudi čvrsti in trpežni, kakoršnih je tudi treba Boš¬
njakom za njihove gore in slabe ceste in steze. Tudi srbski konji
so te vrste; niso sicer lepi, pa brhki, zanesljivi in vztrajni. Go¬
veja živina se le v Hrvatski, Slavoniji in krajini nekoliko bolj
glešta, sicer se pa še precej po nomadsko ž njo ravna. V brego*
vitih krajih, v Srbiji in Bosni, je majhna, ker za suho krmo pre¬
malo skrbe in jih največ s presno pašo hranijo. Tistod, koder
so posebno dobre paše, se živina še precej redi. V Podravji imajo
bolj ogersko, za štajersko mejo in drugod pa muričko, dolnje-
štajersko in tudi švicarsko pleme, po Hrvatskem in sosednji kra¬
jini po manjših posestvih pa so bušaki. Ovce gnjč posebno
v bregovitih krajinah: v Istri, Dalmaciji (na 2 človeka 3 ovce),
v pastirskih krajih Hercegovine in novopazarskega okroga
{kjer dajo na leto po 4—0 funtov dolge in tanke volne), in
v Srbiji, najbolj okoli Krivega vrha, ob Malem Timoku, in okoli
Zlatibora v užičkem okrogu, kjer so tudi žlahtnejša ple¬
mena. Koza je po vseh gorah zelo priljubljeno domače živinče,
zavoljo mleka, ki ga obilo daje. Na drugi strani pa se mora reči,
da koza, ker se po večem prosto pase, pri mlademu drevji dosti
Škode napravi. Razmerno največ jih ima Dalmacija (424.000). Pri
živinoreji vržejo v hrvatsko srbskih krajih največ svinje. Najbolj
jih redijo v Slavoniji, v dotičnej krajini, v Srbiji, kjer so tako
rekoč narodno bogastvo, in v Bosni najbolj ob Savi, sploh v onih
krajih, kjer je obširnih bukovin in hrastovin, ter jih imajo kam
v „žir“ goniti; mestoma jih tudi s koruzo pitajo, kjer nimajo dosti
žira, kakor v Bački in Banatu v ravninah. V Istri in Dalmaciji
pa nimajo veliko svinj. Z bučelarstvom se več ali manj povsod
pečajo, toda malo razumno; posebno v Dalmaciji bi moralo biti
izdatnejše, kakor je, zavolo množtva blagovonjavih zelišč. —
Jako lep vosek prihaja iz Hercegovine. Svilarstvo je razširjeno
po Istri posebno okoli Pazina; v trojedni kraljevini se je začelo
dvigati. V Srbiji, kjer je za časov starega carstva zelo razširjeno
bilo, se je zopet vpeljalo in sedaj že lepo cvete, posebno v poža-
revskem, smederevskem in jagodinskem okrožji. 1'udi so tukaj tako
srečni, da ne poznajo črviške bolezni.

Lov se povsod vedno manjša, ker se hoste če dalje bolj
trebijo. Volkov, medvedov, merjascev in risov je največ še v go¬
stih bosenskih gozdih, kjer je lov prost in zveri le največ za¬
voljo kož strelajo, manj že po Srbiji in po bregovitih krajih Hr-
vatske in Vojaške krajine. Po dalmatinskih gorah se nahaja divja
koza. Jeleni, srne, zajci, lisice, razna divja perotnina itd. pa se
povsod nahajajo.

Ribarstvo  živi velik del pri morji in na otokih stanujo¬
čega naroda. Tudi ribarijo ob Donavi, v kteri včasi po več cen¬
tov težke some ulovijo, ob Dravi in Savi in po planinskih rekah,

236

ki mnogo postrv dajejo. Po slavonskih močvirjih se lovijo zelo
pridno tudi pijavice.

Rudarstvo.  Dežela Hrvatov in Srbov je tudi bogata
vsakovrstnih rud;  toda po večem se malo mara za kopanje tega
podzemeljskega bogastva. Nekdaj za starosrbskega carstva so
marljivo rude kopali, (najimenitniše so bile sreberne jame pri No-
v j eni  brdu); ali Turki so potem vse zanemarili; zato je v južni
Srbiji zdaj mnogo zapuščenih jam. Zlata se nahajajo le majhni
drobki pomešani z drugo rudo v južni Slavoniji med Našicami in
Gradiško, v Kučajni na Srbskem in na mnogih krajih v Bosni.
Tudi Drava ima nekoliko zlatega peska. Srebra se ob Veliki
in tudi drugodi nahajajo drobki z drugo rudo pomešani. Železno
fudo kopljejo na mnogih krajih, kakor v Rudah blizo Samobora
(z bakreno rudo vred), okoli Modruš-potoka, v Petrovi gori, okoli
Vojniča v slunjski polkovniji itd. Okoli Trgovca v krajini so
bakrene, svinčene, sreb ernein železne, blizo Bistre v apnenci sre-
brovite svinčene rude. V Bosni, kjer se nahaja vsakojaka ruda,
kakor baker, svinec, kositer, žveplo, živo srebro, auri pigment;
zlato in srebro, v banjaiuški okolici tudi penovka, se vendar le
železna ruda v kakih 36 jamah koplje in v 127 fužinah topi. Na
leto se železa pridela 80 - 90.000 centov, kar zadostuje za navadne
potrebe deželne; pa še izvažajo ga v Rumelijo in Srbijo. V Srbiji
so najimenitniše jame v Majdanpeku, kjer železo in tudi baker
kopljejo. Premog se dobiva na mnogih krajih, ne samo v Hrvatski
in Slavoniji z dotično krajino, kjer so ga 1.1871 izkopali 358.273
centov, ampak tudi v Bosni, kjer ne marajo zanj, in v Srbiji po¬
sebno blizo Donave, kjer so še le v novejšem času začeli pozor¬
nost obračati na ta del rudokopstva. Kazun tega se še razni rud-
stveni pridelki v raznih krajih dobivajo, kakor kaiamina, blizo
Ivanca v varaždinski županiji, žveplena ruda, ki se koplje v Ra-
doboji, tudi v varaždinski županiji, kamneno olje v Moslavini v
križevski in mestoma v požeški županiji, toda slabše; asfaltno
kamenje pa iz pripravne zemlje najbolj v Dalmaciji delajo. V
Bosni, v gornji in dolnji Tuzli in v Sprečki dolini turška vlada
sol kuba. V Srbiji, v Kučajni, se nahaja cink, baker, srebro in
zlato, in v Podrinji svinec.

Obrtni  j a. Koder prvotni narodno-slovanski duh vedno bolj
prehaja v splošno-evropski, tistod se tudi obrtnija bolj razvija
V obče pa je le prav malo razvita. Hrvati in Srbi so posebno v
južnih krajih se prosti sinovi narave, še ne poznajo viših potreb
čez vsakdanje in se po večem še niso povzdignili do načela, da
bi eni ljudje le z izdelovanjem enih tvarin, drugi pa z drugimi
se pečali, ampak kar se pri hiši rabi, se tudi največ pri hiši na¬
pravi. Možko in žensko obleko izdelujejo žene iz platna in volne,
ktero same izpredejo in iztkejo, in potem jo vedd tudi lepo z
raznobarvnim vezenjem okinčati. Orodje in pohišje si napravljajo
možki sami iz lesa, le če je kje treba kaj skovati, gredo k ko-

237

vaeu, ki je na Turškem sploh cigan. Kodar stari junaški duh še
posebno krepko veje, kakor po Črni gori in obližji, mislijo, da
se ne vjema z junaškim dostojanstvom, pečati se s kakim roko¬
delstvom; zato so rokodelci, kar jih je po Črni gori, največ iz
drugih krajev. Pri teh okoliščinah je naravno, da se o obrtniji
more le največ po mestih govoriti. V Bosni se nekako tudi po
veri delijo rokodelstva. Krznarji n. pr. so le kristjani, oni pa po
večem le lisičje, medvedje in volčje kože pripravljajo. Usnjarji,
jermenarji, črevljarji, kotlarji, preprogarji, gunjarji in sedlarji so
zgoli mohamedanci, krojači so tudi kristjani. Največ še delajo
odeje in preproge v Serajevem, Visoki, Zenici, Prozoru, okoli Rame
in v Foči. Dobro izurjenih mizarjev’, tesarjev, kolarjev in zidarjev
manjka, zato pa imajo nelcakovega splošnega mojstra „dundjera“,
ki je ob enem mizar, zidar, tesar, krovec, pečar itd. V Srbiji ra-
zun slabih črevljarjev, krojačev, s troj ar j e v, krznarjev, lončarjev,
kovačev in srebrarjev, ki le primitivno in za kmečko potrebo de¬
lajo, ni srbskih rokodelcev. Vsa rokodelstva, za ktera je treba več
znanja, so tujcem v rokah in umetni izdelki se od drugod priva-
žajo. Večih obrtnijskih zavodov se nahaja še največ v Hrvatski
in Slavoniji, potem v Bački in Banatu in v pomorskih krajih.
V Vojaški krajini je že dosedanja vojaška uprava zavirala raz-
vitek obrtnije, v Dalmaciji in Istri pa manjka kapitala in izobra¬
ženih delalcev. Izmed večih obrtnijskih zavodov so najimenitniši
ladijedelnice ob morji in ob velikih rekah, kakor v P ulj i, v Ma¬
lem Lošinji in na Reki, v Bakru, Kraljeviči, v kterih krajih sa¬
mih se je v letih 1869—1871 izdelalo novih ladij 62 (na jadra)
z 28.514 ton., v Senji, v sv. Križi, v Milni, na otoku Brači;
manjše ladijedelnice so v Korčuli, v Spljetu, Trogiru, Šibeniku,
Zadru, Dubrovniku in drugod. Ladij e za reke se izdelujejo v
Slavoniji, posebno v Vukovaru in v Osieku, potem tudi v Sisku
in Karlovci, za rabo v domačih krajih, pa se tudi pošiljajo v tuje
podonavske dežele. Velik obrtnijski zavod je tudi tvornica strojev
(Stabiiimento tecnico) na Reki. Stroje izdelavajo tudi v talilnici
Petrove gore blizo Topuska in v Osieku. — Bogastvo gozdov ra¬
bijo na mnogih krajih v izdelavanje raznega lesa. Po Hrvatskem,
Slavoniji in po Vojaški krajini je mnogo pil (žag), samo v kra¬
jini jih je okoli 100, nekaj tudi s parom gonjenih. Posebno ve¬
liko napravijo sodarskega lesa; v Slavoniji sami se napravi nem¬
škega sodarskega lesa za 2,100.000 veder in dog, ki^se na Fran-
cozko izvažajo, 25 milijonov kosov. Tudi v Istri Čiči doge in
drugo leseno orodje delajo in oglje žgejo, Kastvanci pa izdelujejo
leseno ladijsko opravo; v Dalmaciji pa je pomanjkanje drv in
lesa. Žito si v mnogih krajih doma z žrnvami meljejo ; mnogo
je pa tudi vodnih mlinov, posebno po Hrvatskem, po fclavoniji in
Voj. krajini. Nekoliko je tudi velikih mlinov (kakor v Zidanci,
Karlovci itd. in pa paromlinov v Zagrebu, Varaždinu, Belovaru,
Čjurgjevci, Karlovci in na Reki; v Slavoniji jih je 14, tudi v
Dalmaciji jih ja nekaj, in na otoku Cresu je eden. V Zagrebu, ;

238

na Reki in v Senji so fabrike za testenine. Kodar oljke rastejo,
imajo oljne mestilnice, nektere s parom gonjene; v Osieku je tudi
fabrika 'za olje iz repice iu lana, in v Slavoniji sploh mnogo mli¬
nov za isto olje. Pivovaren je zmerom več v teh krajih (v Hr-
vatski in Slavoniji in dotični krajini 5S), sploh se pa vinu pred¬
nost daje kot pijači. Veče je število žganjarnic; ali pripravljanje
žganjice imajo le bolj za pristranski posel kmetijski; najbolj
slovi slivovica. Fabrike za likere so v Zagrebu in Osieku. Blizo
Reke je fabrika za kemične tvarine. Plinarne so na Reki in v
Zagrebu. V Reki je tudi fabrika za milo ; milo in sveče sploh po
mnogih krajih izdelujejo, tudi dobra pepelika se dela na raznih
krajih. Talilnic za železo je največ zraven rudnikov; v Orahoviei
je bronarnica, ktero voda žene; v Hrvatski in Slavoniji je O
steklarnic. Fabrike za kamnine in porcelan so v Zagrebu, Kra¬
pini in Zemunu. Opeke in lončeno posodo pa delajo sploh na
mnogih krajih, tudi po vaseh. V Reki je fabrika za tobak, in
tako je še mnogo drngih fabrik za razne tvarine v novejšem
času se napravilo.

Svilarne so navadno združene z rejo sviloprejk. Veče svi-
larne so po večem prestale, kar bolezen med sviloprejkami raz¬
saja. Znamenita je v Orniku blizo Nove Gradiške. Platno se izde¬
luje doma za domačo rabo. Tako se tudi volna skoro vsa doma
poprede in potke v bolj debelo blago, iz kterega kmetijski krojači
razne haljine, kmetice pa preproge, pokrivače, torbe, pase, noga¬
vice, kabanice i. dr. izdelujejo in s pisano prejo okrašujejo po
posebnih zgledkih, kteri so si v novejšem času tudi izven domo¬
vine lep glas pridobili.

Naj se tu še omenijo tiskarne skoro po vseh večih mestih
trojedne kraljevine in Vojaške krajine, kamnotiskarni v Zagrebu in
na Reki, državna tiskarnica v Belgradu, s ktero so združeni od¬
delki za kamnotisje, lesorezje, galvanoplastiko in stereotipijo;
potem tiskarna v Berajevu itd.

Trgovina.  Hrvati in Srbi sploh le največ trgujejo s sirovimi
pridelki, ktere jim zemlja v obilji rodi in ktere iz domačih krajev
izvažajo v tuje. Obrtniških izdelkov, ker je obrtnija še zelo malo
razvita, tudi le prav malo izvažajo, pa tudi dosti ne privažajo iz
drugih krajev, ker največ priprosto živeči narod nima še toliko
in takih potreb, da jim ne bi mogel iz domačega zadostiti.

Najimenitniši pridelki, ki se iz srbsko-hrvatskih krajev av¬
strijskih izvažajo  na tuje, so vino in les. Vino posebno iz Hr-
vatske, Slavonije in dotične krajine, potem iz Dalmacije in tudi
iz Istre izvažajo na Kranjsko in v obližne primorske kraje in V
Italijo. Les pa gre iz^ gozdnatih krajev največ čez morje na Ra*
lijansko, Francozko, Španjolsko, in v druge dežele. Iz vzhodnih
krajev, ki so en del velike evropske žitnice, se izvaža žito, po*
sebno pšenica, turšica in oves. Znatna izvoznina so tudi svinje,
potem suhe slive in slivovica, bolj iz severovzhodnih strani. K a
primorske dežele pa je važno izvozno blago olje, posebno iz

239

Istre in Dalmacije, potem slane ribe; (rib tudi v Slavoniji za
Donavoj nekaj nasušijo). — Vrb tega izvažajo iz Istre volne,
kože, premog, drva in les in kamenje za zidanje; največ gre iz¬
voz v Benetke, Trst in Reko. V poslednje mesto gre kupčija po¬
sebno z otokov, od kodar suhe smokve, divjačino, ovce, volno,
vino, olje, drva, ribe in sir privažajo. Za notranjo kupčijo na
Kvarnerskih otokih je Cres središče, za kupčijo s hrvatskim pri¬
morjem pa Reka. V  Malem Lošinji pa se najbolj pečajo s po¬
morsko kupčijo. — Iz Hrvatske, Slavonije in sosedne vojaške kra¬
jine se izvažajo razun gori omenjenih reči tudi repica, volna,
kože, med, vosek, sirova svila, pepeljika (na Kranjsko in Laško),
kemične tvarine, izdelki fabrik in večih obrtniških zavodov. Naj¬
važnejša mesta za notranjo kupčijo so Karlovec in Sisek, potem
Zagreb za kupčijo s Kranjsko in južno Štajersko, Brod, Gradiška Ko-
stajnica in Glina za kupčijo z Bosno, Mitroviča kot skladišče srem¬
skega žita, in važno mesto za kupčijo v Srbijo, potem Osiek in
Vukovar za slavonsko izvozno in privozno trgovino, Zemun po¬
sebno kot glavno žitno skladišče na razpotji ogerske trgovine v
Romanijo, Bolgarijo in Srbijo. Les se najbolj zbira v Kutini,
Djakovu, Požegi in Karlovcu. Ob bosenski meji so tedenski sej¬
mo vi, po kterih se znatno trguje z raznimi pridelki (Zavalje). Za
pomorsko trgovino so najvažnejše morske luke, posebno kralje-
vička, rečka in senjska. Sicer pa je trgovina na Hrvatskem in v
Slavoniji največ privozna, ker čez te kraje drži naj ravnejši pot
iz obilne ravnine, obilne žitnice, do Jadranskega morja. Žito pri¬
haja tudi iz Srbije in Bosne, les iz bogatih turških gozdov.
Privaža  se v Hrvatsko, Slavonijo, Vojaško krajino največ
kolonijalnega blaga skozi Hamburg, Trst, Reko in Senj, olje,
najbolj iz Dalmacije, Italije in Francoskega, stroji in drugo
orodje, kovine in kovinsko blago, razne tkanine, sol itd. Dal¬
macija je izločena iz občne čolne zveze ostalih avstrijanskih
dežei. Razun gori omenjenih stvari (olja, vina, slanih rib) se iz¬
važajo  iz Dalmacije tudi rozolija in druga žganjica, sadje, ži¬
vina in živinski pridelki, kot kože, slano meso, loj itd., potem
premog, pijavice, kosti in krpe. Za morsko sol se ve da hodi
dobiček vladi na dobro, ne deželi. Poglavitno blago se vozi v Be¬
netke, Trst in Rovinj, vino pa posebno v Trst, Benetke in hr¬
vatsko krajino. Privaža  se v deželo žito, sočivje, rajž, koloni -
jalno blago, goveja živina in konji, tkanine, stekleno in lončeno
blago, les, opeke, kovine itd. Iz sosedne Turške dobiva Dalma¬
cija za dom potrebno žito, svinje, konje, suhe slive, vosek, železo
in les za ladije itd. S turškimi in črnogorskimi kraji kupčujejo
Po mejnih pazarjih, kjer so sejmi po dva-, po trikrat na teden.
Kupčija z italijanskim obrežjem je neznatna. Znamenita pa je
prevozna trgovina bosenskih in hercegovinskih pridelkov v Trst,
in zopet tržaškega blaga v one turške dežele. Vrednost vsega iz¬
voza iz Dalmacije iznašala je 1. 1869 7,973.000 gold., 1. 1870
6,597.000 gold., L 1871 7,902.000 gold., privoza pa v istih letih

240

8,090,000, 9,244.000, 8,429.000 gold. Prevozno blago je 1. 1869
bilo vredno 4 2 mil. gold., 1. 1870 4 - 7 mil. gold.

Bosenska trgovina je najznamenitejša z Avstrijo, manj zna¬
menita s Srbijo, Kumelijo in Črno goro. V Avstriji sta Beč in
Trst naj imenitnejši trgovišči za Bosno; v Trst gre blago ali
čez Sisek in po železnici, ali pa čez dalmatinska pristanišča, po¬
sebno čez Metkovice, pa tudi čez Spljet in Dubrovnik. Kupčija

z Bečem pa gre vsa čez Pest. Izvaža  se najbolj žito, posebno

turščica, največ v Trst, nekoliko tudi v Dalmacijo, ker ga ta
dežela sama ne prideluje dosti za domačo potrebo, suhe češplje,
v Avstrijo pa tudi dalje na Nemško in celo v Ameriko, po¬
tem les, goveja živina, ovce in koze, svinje in živinstveni

pridelki, posebno kože in volna in dr. Na južni strani se izvaža
posebno železnina in bakrenina, blago iz ovčje volne in gunji
iz kozje dlake, kožuhovina, usnjato blago in tudi goveja živina in
ovce. Izvoz presega privoz. Leta 1864 se je privozilo blaga v
vrednosti blizo 7,796.000 gld., izvozilo se ga pa je za kakih

9.763.000 gld. Ali v nekterih letih številke zelo poskočijo. L.
1867 je bilo za bosenski izvoz tako ugodno, da je izvoženo
blago izneslo okoli 35 milijonov goldinarjev (210 mil. grošev), za¬
kaj samo v Avstrijo se je za 44 mil. grošev (7'/ 2  mil. gld. a. v.)
suhih češpelj, za 32 '/ 2  mil. grošev (5' 2  mil. gld.) svinj, za 29 mil-
grošev (blizo 5 mil. gld.) žita itd. izvozilo; ali to je le bila iz¬
jemna sreča*). Privaža se kolonijalno blago, tkanina, sukno, tobak
iz Kumelje, vsi umetnejši rokodelski izdelki itd. Bosenska notranja
kupčija pa gre naj bolj čez Brod, Travnik, Serajavo proti sredini
dežele, potem čez Brčko med Drino in Bosno, po Sprečki dolini
in čez Gradiško proti Banjaluki.

Tudi trgovina iz Srbije gre največ v Avstrijo, potem v turške
dežele in v Romanijo. Naj znamenitejše izvozno blago so svinje.
L. 1864 se jih je izvozilo za več ko 28 mil. grošev (to je blizo

4.800.000 gld.) 1. 1868 pa, ko je sploh za srbski izvoz bilo zelo
ugodno leto, celo za 65 mil. grošev, to je za 11 mil. gold.) Od
1. 1866 je začela tudi z žitom živahna kupčija, tako da se ga je
1. 1868 v Avstrijo že okoli 50 mil. ok v vrednosti 700.000 zlatov
(okoli 7 mil. gld. a. v.) izvozilo. Vrh tega se izvažajo goveja
živina, ovce in koze, volna, kože, loj, vosek, doge, slive, žganj'ca,
svila, nekoliko tudi vina, tobaka in drugih manj znamenitih reči.
L. 1862 je izvoz iznesel 1.403,674 zlatov, 1.1863. 1,685.811 zlatov
in 1.1868 se je po obližnem preračunu celo do 3 mil. zlatov p°'
vzdignil. Privaža se v Srbijo kolonijalno blago, lišpalno blago, ro-
kodelski in umetniški izdelki, sol in tobak. Privaža se sploh manj,
kakor, se izvaža. Razun Belgrada so v Srbiji kupčijska središča
Jagodina, Sabac, Negotin, Aleksinac. Najbolj obiskovani so somenji
v Cupriji in Valjevem.

*)  Jakšid v „Srbiji“ 1869, br. 109 in nasl.

241

V Črni gori je trgovina skrčena na najpotrebnejše reči.
Črnogorcev glavno trgovišče je izven meje, namreč Kotor, (tudi
Risan in Budva sta pazarja, pa manj znamenita). Tje prinašajo na
prodaj s svojih gor živino, ribe (iz Skadarskega jezera), suho meso,
kože, volno, sir, vosek, zelenjavo, krompir, ždto drevo (rujevino),
ki se v Trst, Benetke in Marseille razvaža, itd., in kupujejo tukaj
sol, olje, vino, žganje, strelivo, puške in druge potrebne reči. Ob
Reki Crnojevičev, tam kjer začne biti vozna, in ob Črnici, pri
kraji ,,Vir“ imenovanem so vsak teden sejmi, na ktere tudi Dal¬
matinci in Albanci prihajajo.

Pripomo&ki za občevanje.  Široka, vsem narodom enako pri¬
pravljena cesta je morje. Po njem se vozi na Avstrijanskem iz
več ko 70 luk hrvatsko-srbske zemlje brez števila ladij in ladjic.
Največidel avstrijske pomorske kupčije je Hrvatom in Srbom v
rokah. L. 1869 je osebam, bivajočim po hrvatsko srbskem primorji
spadalo v last 436 ladij za daljno pot s 197.238 ton., 2173 ladij za
obrežno vožnjo s 44.303 ton., i445 ribarskih ladij (sam tSpljet 934)
in 2884 bark za prekladanje. Razun teh je bilo avstrijanskih ladij le
še v Trstu 131 za dolgo pot in 73 parobrodov, 331 kabotažnih
ladij, 374 ribarskih in 70 za prekladanje. Kar se osebja na avst.
ladijah služečega tiče, je bilo izmed 994 kapitanov za daljno vožnjo
536 samo iz dalm.-hrv. primorja doma, 436 pa iz avstrijanskega
primorja. Izmed ostalih 25.276 oseb jih je bilo iz hrv.-dalm. pri¬
morja 17.271, in iz avstr, primorja 7.225.

Med rekami so vodne ceste za Hrvate in Srbe: Donava, ko¬
likor je teče skozi njihove kraje, Drava, ktera veže Štajersko in
Koroško s Hrvatsko in Slavonijo in južno Ogersko, in po kteri
°ne alpske dežele svoje pridelke in izdelke na dolgih, plavom po¬
dobnih ladijah pošiljajo, — od Barča in Osieka do njenega ustja in
po Donavi plavajo parobrodi, — potem Sava, po kteri plavajo plavi
in manjše ladije ; od Rugvice je za vožnjo z večimi ladijami pri¬
pravna, od Siska naprej pa se parobrodi po njej vozijo; zelo nepri-
lično je, da je njen desni breg turški; ker Turki svoje strani
ne čistijo nanošenega prodja, se je morajo brodniki zelo ogibati.
Po Kolpi od Karlovca do Siska se vozijo zelo dolge pa.ozke ladije,
tumbaši imenovane ; tudi se je skušala vožnja z majhnim parobro-
dom. Una je od Novega do ustja brodiva za manjše ladije. Iz¬
med dalmatinskih rek nosijo ladije v svojem dolenjem teku Zrmanja,
Krka in Cetina. Neretva je vozna do Metkovičev in še dalje,
izmed bosenskih rek so vozne: Una od Novega do ustja za ladije,
ki nosijo do 1000 ctv., Sana od Prjedora do ustja pri Novem za
ladije do 500 ctv., Vrbas od Banjaluke do ustja za plave in laže ladjice,
že je visoka voda, Bosna mestoma za čolniče med obrečnimi kraji,
Drina od Ljubovje skale (4 ure nad Zvornikom) do ustja pri Rači
za majhne ladjice do 600 ctv. teže. Srbi smejo prosto se voziti po
Donavi in Savi, pa ker manjka kapitala, šele malo rabi ta dovo¬
litev. Morava je bila nekdaj znamenita vodna cesta, pa pod turško

Slovanstvo« ^

242

vlado je bila zapuščena in zdaj se le malokdaj kaka ladij a na
njej vidi.

Za ceste se je na Avstrijanskem v jugoslovanskih krajih po¬
sebno od 1.1848 sem precej veliko storilo, pa vendar še niso poti
najbolji; posebno v Slavoniji jih pogostne povodnji kvarijo. Zagreb,
Karlovec, Varaždin, Reka in Osiek so križališča hrvatsko-slavon-
skih cest; s temi se vežejo ceste do imenitnejšik krajev krajinskih.
V Hrvatski in Slavoniji je 593 milj državnih deželnih in kotarskih
cest; v hrv.-slav. krajini pa 348 milj in vrh tega 383 milj ne do¬
delanih cest in 77 milj drugih potov. V Dalmaciji je najimenit¬
nejši poštna cesta, skozi za morjem; potem vodijo ceste ali vsaj za
tovarjenje pripravni poti iz imenitnejših luk do notranjih krajev in
do hercegovmsko-bosenske meje. Nekoliko je tudi še drugih do¬
brih (vseh skupaj 298 milj, 42% aerarialnih).

V Srbiji so se še le za Miloša začeli ceste delati in doseglo
seje, da so zdaj vsaj okrožna glavna mesta z voznimi cestami zve¬
zana in za to reč še vedno skrbč, ker je posebno ministerstvo
„gradjevina“ ustanovljeno. Poti pa, ki se cepijo od glavnih črt, so
slabi; navadno drže prek neobdelanih polj in največ si jih
voznik po svoji volji dela. V bregovitih krajih so poti samo
za tovorno živino. Tako je tudi v skalnatej Črni gori. Le v
novejšem času se dela tam vozna cesta iz Kotora čez Ce¬
tinje v Rieko. V Bosni je prav slabo za ceste poskrbljeno. Z
vozovi se je moči voziti le po nekterih glavnih črtah. Vse druge
ceste so tako slabe, da so le za tovorno živino pripravne.

Zeleznic je dosihmal malo v teh krajih. Nekako središče za nje je
Zagreb, kterijepo njih zvezan z Zidanim mostom, Karlovcem, Siskom
in po novonapravljeni črti do Zakanja tudi z ogersko deželo. Največ
za Dravo se vleče druga proga iz štajerskega čez Pečuh v Osiek,
in pustivši na strani odcepek do Mohača, se vzdigne potem čez
Sombor v Subotico in Segedin, od tistoa pa gre ena proga dalje
na sever, druga pa na jug čez Temešvar do Donave. Iz Reke
gre železnica do Sv. Petra na Kranjskem in veže to važno mesto
z južno železnico; v kratkem bode zvezano tudi z drugo črto s
Karlovcem. Med projektiranimi črtami je odločeno, da se bodo
stavile, črta od Osieka na Našice, Požego, Pakrac in Sisek, potem
krajinska črta iz Zemuna na Rumo, Mitrovico, Vinkovce, Brod,
Sisek, Petrinjo, Glino na Karlovec (Ogulin) z odcepki v Petrovara-
din.in v Dalj. Poslednja črta bode vezala žita in lesa najbogatejše
kraje s hrvatskim obrežjem Jadranskega morja.

Na Turskem se dela železnica, ki ima s časom zvezati Cari¬
grad m Solun z Avstrijo. V delu je zdaj črta od Banjeluke do
Novega. Srbi pa bodo dognali, da bode ena črta te železnice za
Moravo tudi skozi Srbijo šla.

Izdatni pripomočki pospeševati sploh občevanje so tudi p 0 ®*®
in telegrafi, V Hrvatski, Slavoniji in krajini je bilo 1. 1872 229
postnih zavodov, v Dalmaciji okoli 70 in v Istih, kodar Hrvati sta¬
nujejo, kakih 40. Kar se množine v enem letu poslanih privatnih

243

pisem tiče, se sme računiti v Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji čez 3 pisma
na enega prebivalca*). V Srbiji je čez 50 poštnih postaj in uradov; po
črti od Belgrada do Aleksinca se pošiljajo tudi paketi! L. 1864 je bilo
poslanih 239.635 privatnih pisem in 202.850 uradnih. Odkar se je pa
znižala poštnina, vedno raste število pošiljatev. Za občevanje z
Avstrijo je ob meji 5 mednarodnih pošt (v šabei, Belgradu, Sme¬
derevu, Gradištu in Tekiji) ustanovljenih. V Bosni so poštni uradi
le v Sarajevu, Travniku in Mostaru; vse druge poštne postaje so
le krčme, pri kterih se poštni konji spremenjajo. Poštne črte so
1. iz Serajeva čez Višegrad v Novipazar in Carigrad; 2. iz Sera-
jeva v Brod; 3. od tistod v Travnik in Lievno; 4. od tistod v
Mostar in 5. v Kladanj in Tuzlo. Vse te pošte odhajajo in priha¬
jajo vsak teden po enkrat. Pisma in paketi se sprejemajo le v
Serajevu, Mostaru in Travniku. Poštnina je velika in poroštva
skoro ni nobenega. Tudi pri uradih ni nobenega reda; pisma ča¬
kajo največ v uradu, dokler oseba, kteri je pismo namenjeno, po
nje ne pride.

Telegrafne poteze se vedno bolj raztezajo na vse kraje. V
Hrvatski, Slavoniji in krajin je bilo 1.1872 71 postaj in odpravljeno
je bilo 295.789 priv. telegramov.

V Srbiji je bilo 1. 1867 20 postaj in njih število raste od leta
do leta. V Bosni je šel telegraf 1.1865 od Serajeva čez Novipazar
v Carigrad, čez Mostar v Metkoviče in od Mostara v Nikšič, in
poslednjič čez Travnik v Banjoluko in odtod v Brod in po drugi
strani v Bihač. Se celo v Črno goro ga imajo sedaj napeljanega
iz Kotora čez Cetinje, s tremi postajami, namreč v Cetinji, v Rjeki
Crnojevičev in na Orioj luči.

Narodno-gospodar str ena društva.  Društva, ki narodno gospo¬
darstvo podpirajo, so na prvem mestu denarna društva. Taka so
v hrvatsko-srbskih krajih: Eskomptna banka in pa komercialna

banka v Zagrebu, esk. in kom. v Osieku, Rečka banka (Banca
humana) potem kupčijske in obrtnijske banke v Novem Sadu,
Vršci, Baji, Aradu, Srbska banka v Srbiji itd., hranilnice po mno¬
gih krajih (v Hrvatski, Slavoniji in krajini 32).

Tako je tudi mnogo društev v podporo posameznih obrtnij:
n. pr. za izdelavanje ladij in pomorsko vožnjo je eno društvo na
polotoku Peljesci v Dalmaciji, eno pa v hrvatskem primorji; v
Sremu in v Karlovci ste vinarski družtvi itd.; (na Hrvatskem in v
Slavoniji je 20 takih delničarskih družtev.) Za kupčijske zadeve
skrbe kupčijske zbornice v Dubrovniku, Spljetu, Zadru, Reki, Ro¬
vinj i, Zagrebu, Osieku, Petrinji. Gospodarskih (kmetijskih) društev
je v Hrv., Slav. in dotični krajini 12.

*) Na Francozkem se računi 8, na Pruskem 7, na Angiežkem 20
pisem na enega človeka na leto!

16 *

244

Zgodovina Hrvatov in Srbov.

Hrvati*).

Ko so Avari okoli 1. 630 Dalmacije se polastili, je grški cesar
Heraklij, ki je bil preslab , da bi to deželo otel mogočnemu so¬
vražniku, poklical Hrvate iz „Bele Hrvatije“ v sedanji vzhodni Ga¬
liciji, da bi prišli čez Karpatske gore, A var e iz Dalmacije pre¬
gnali in deželo v svojo last si prevzeli s tem pogojem, da bi
grškega cesarja za višega gospodarja spoznali. Hrvati pridejo pod
vodstvom peterih bratov in dveh sester—imena so jim bila: Klu-
kas, Lovei, Kosenac, Muhlo, Horvat, Tuga in Buga — in po več¬
letnem boji (blizo od 1. 634 — 639) Dalmacijo Avarom vzamejo.
Kmalu potem se en del dalmatinskih Hrvatov odcepi in se bolj
proti severju med Dravo in Savo naseli, in sicer neodvisno od dal¬
matinskih Hrvatov.

Vsa hrvatska zemlja je tedaj segala proti jugu za morjem do
ustja Cetine in do srednje Neretve, proti vzhodu do Vrbasa in na
severno stran do Drave in Kolpe in v Istri do llaše**) Dalmatinska
in posavska dežela imeli ste izprva vsaka svojega neodvisnega ve¬
likega župana ali kneza. Dalmatinska je imela tudi enega bana,
ki je bil knežev namestnik in je imel oblast čez tri županije. Ostale
županije (11) pa so imele svoje župane, ki so z banom vred iz¬
med sebe volili velikega župana, narod pa ga je potrjeval. Nekaj
mest in otokov z rimskim prebivalstvom, ki se je pred Avari na
otoke pobegnivši ohranilo, je imelo svojo samoupravo pod obrambo
grškega cesarja. Bila so to mesta: Dubrovnik, Trogir, Zadar m
otoki: Rab, Krk in Ozero. To je bila prava Dalmacija nasproti
hrvatski deželi.

Hrvati pod domačimi vladarji.  O preselitvi je bil menda
Hrvatom knez najstarši izmed peterih bratov, namreč Klukas. 9o-
tem se omenja na tem mestu njegov brat Horvat in za njim  Klu-
kasov sin Porga. Za Porge so Hrvati sprejeli krščanstvo in po-
godbp sklenili s papežem Janezom IV., oni da se ne bodo vojskovali z
drugimi narodi, rimski papež pa, da jih bo branil, ako jih bi so¬
vražniki napadli. Od tega časa do Karla Velikega skoro nič ne
vemo o zgodovini Hrvatov. Slabe zveze s carigradskim prestolom
so se kmalu iznebili. S sosedi pa so imeli v tej dobi mir in so
vse svoje moči obračali v uterjenje domače moči.

*)  Š a f a r i k, Starožitnosti II. — S. Ljubič,  Pregled
hrvatske poviesti. Rieka 1869.

**) Po  mislih Račkega (Odlomci str. 19) je bila vzhodna m e j a
Drina in južna Bojana,

245

Proti koncu 8. stoletja pa je prišel hud sovražnik nad nje.
Franki, so namreč 1. 788 že bili razširili svojo oblast nad Slovence:
prišla je tedaj vrsta na sosede Hrvate. Najprej se je moral sov-
ražniku pokoriti veliki župan posavskih Hrvatov in 1. 800 je Karel
sam pridrl skoz Istro in Liburnijo, ter prisilil Hrvate, da so se
frankovski nadvladi, podvrgli. Postavil pa je Karel Hrvate pod
oblast.friulskega mejnega grofa. Ali Franki so s Hrvati zelo grdo
ravnali. Zato se je Ljudevit, veliki župan posavske Hrvatije 1.818
na državnem zboru po svojih poslancih pritožil čez sirovo grozovitost
friulskega mejnega gtofa Kadolaha. Toda nič ni opravil, videč, da z
dobrim nič ne doseže, združi se s sosednimi Slovenci in s Timočani,
ki so v sedanji bačko-bodrožkej županiji prebivali in 1. 819 Fran¬
kom odpove pokorščino.. Vojske, ktere je cesar Ludvik proti
njemu pošiljal, niso mu mogle nič. Ali vstal je proti njemu nov
sovražnik, kterega se ni nadejal. Borna, knez dalmatinskih Hrva¬
tov namreč, kteremu so menda Franki kot plačilo udanosti po¬
savsko Hrvati jo obetali, potegne ž njimi proti svojim istokrvnim
bratom in Ljudevita od zadaj napade med tem, ko Nemci od severja
na-nj udarjajo.

Ali Ljudevit pusti za nekoliko časa Nemce, da plenijo in po-
ž gajo, pridere v Dalmacijo in po njej razsaja in pobija, da Borna
sam komaj pete odnese. Na to se je Borna celo na cesarski dvor
podal na posvetovanje, kako Ljudevita najbolje prijeti. Sklenilo se
je, s tremi armadami na enkrat se nanj vreči. Res so pustošili
zemljo, prestrašili so tudi Slovence, da so se vrnili domu ali Lju¬
devitu niso mogli do živega. Prihodnje leto (821) zopet pridejo s
tremi armadami nad njega, ali zopet nič ne opravijo. Ali, ko so
tretje leto še z večo silo na njega planiti se pripravljali, je spre¬
videl, da oslabljeni in utrujeni Hrvati jim ne bi več utegnili biti kos, in
je iz Siska, kjer seje bil utrdil, ubežal v Srbijo, kjer je župana, ki gaje
bil gostoljubno sprejel, ne ve se, iz kterega vzroka umoril, in potem
zopet pobegnil v Dalmacijo, kjer ga pa je Ljudomisl, stric Bornin,
po izdajalsko dal usmrtiti, hote se prikupiti nemškemu cesarju.
Tako je prišla posavska dežela pod frankovsko oblast. V Dalmaciji
je Borni nasledoval sin Ladislav  (821). Ko so se Franki kmalu
potem z Bolgari vojskovali, so dalmatinski Hrvati porabili prilož¬
nost iznebiti se tujega jarma in so začeli vojsko s Franki (1. 827).
Po sedemletnem boji so si izbojevali svobodo in so odsihmal svo¬
bodno živeli pod Porinom,  o vojnem času izbranim, velikim žu¬
panom. Za njegovega vladarstva so se tudi oni Hrvati dali krstiti,
ki so še bili dozdaj paganstvu udani. Njega je nasledoval M o j-
slav,  ki je z Benečani pogodbo zastran vožnje po Jadranskem
morji sklenil 1. 838.

Njegov naslednik Ljudevit  pa se je imel bojevati z Bene¬
čani, ktere je na morji potolkel in s Saraceni, ki so obiskavali
brvatsko deželo.

Od Trpimira,  Ljudevitovega naslednika, imamo najstaršo
listino iz pisarnice hrvatskih knezov, ki se nam je ohranila. Pisana

246

je po latinsko in zapopadek njen je podaritev benediktinskega samo¬
stana blizo Spijeta prvostolnej crkvi spljetski. Za Trpimira je
vojaška moč Hrvatov že tako visoko dospela, da so zmogli 100.000
pešcev, 60.000 konjenikov, 80 večih in 100 manjših ladij s 5200
mornarji. Zato so lahko odbili napade Bolgarov, kteri so bili me¬
jaši ob dravskem ustji, tako, da je potem bolgarski knez Boriš
celo v prijateljsko zvezo s Trpimirom stopil. Mir z vsemi sosedi
pa je imel njegov sin Krešimir  I., tako, da se je moč hrvatske
države vedno bolj krepila. Ali pod Krešimir-ovim sinom Miro¬
slavom  je že začela slabeti. Domači prepiri so se začeli in
kneza je iz sveta spravil dosedanji ban Pribunja,  ki je zdaj
na prestol sedel. To nasilstvo ni imelo dobrih nasledkov; pre¬
piri so se množili in državna moč je pešala. Za njim je na¬
stopil vlado Demogoj,  ki je imel posla z Benečani, kterim so
Hrvati pomorsko vožnjo in kupčijo vedno motili. Zato je tudi knez
dobil pismo od papeža Janeza, naj bi odvrnil svoje Hrvate od
pomorskega roparstva. Tudi bojev s Saraceni se je deležil ta knez.
Za njimi so vlado prevzeli njegovi sinovi, ki jih imenujejo beneški
letopisci 111 u i u s, Bonus  in I n i c u s,  ali le za kratek čas, zakaj
že v tretjem letu jih je pregnal s pomočjo vzhodnega cesarja Va¬
silija, Sedeslav  iz Trpimirovega rodu.

Ta knez je zopet pripoznal višo oblast vzhodnega cesarja in
primoral je Hrvatsko in zdi se tudi rimsko Dalmacijo (italijanska
mesta), da se je podala pod carigradskega patriarha. Da bi svojim
novim varovancem dal dokaz svoje posebne milosti, je ukazal Va¬
silij, da odsihmal rimsko dalmatinska mesta veči del davka, ki so
ga plačevala Bizantincem, naj odrajtujejo hrvatskemu velikemu županu
kot plačilo za obrambo pred sovražniki. Tudi Benečani so se udali
jim letni davek plačevati, samo da so se rešili napadov njihovih
ladij. Sedeslava prevelika udanost proti bizantinskemu dvoru je
izbudila nezadovoljnost med Hrvati. On je postal žrtva neke zarote in
na njegovo mesto je sedel Branimir.  Ta se je zopet podal pod rimskega
papeža in Teodozij, ravno izvoljeni biskup ninski ga je pri tem zelo
podpiral. Ob enem pa je ninski biskup skušal hrvatsko cerkev ne¬
odvisno storiti od spljetskega nadbiskupa ; toda papež Stefan VI.
mu je to ubranil. Branimira je nasledoval Muti mir,  najmlajši sin
Trpimirov. On ni pripoznaval niti frankovske niti bizantinske više
oblasti*), in se je imenoval „knea po božji milosti". Imel je tudi
svoje dvorske častnike po zgledu drugih evropskih vladarjev. Za
njegove vlade je bil konec storjen posavski Hrvatiji. Poslednji
njen knez Braclav je dobil od Arnulfa, kterega je podpiral v bojih
z Moravci,‘ po Svatoplukovi smrti okoli 896 doinjo Panonijo (Ko¬
celj evo dedšino) in pa celjski in ptujski okraj na Štajerskem kot
fevd. Ali’ že 1. 899 so dobili Madžari vso Panonijo v svojo oblast.
Slovanski prebivalci, kar jih niso pobili, so razbežali k južnim bra-

*) Rimsko-dalmatinska mesta in otoki so še vedno pripoznaval! bi¬
zantinskega cesarja za višega oblastnika.

247

tom ?  kar je pa bilo zemlje takraj Drave, so dalmatinski Hrvati
združili s svojo deželo.

Okoli J. 914 je na hrvatski prestol sedel Tomislav. Za
njega je bil cerkveni zbor v Spljetu, na kterem bi se bil imel pre¬
pir o glagoliški liturgiji rešiti, ktera se je, zasejana morebiti že od
slovanskih apostolov samih še bolj pa od njihovih iz Panonije raz¬
gnanih učencev in podpirana od ninskih biskupov, v kratkem tako
razširila, da je bila latinska bož ja služba malo da ne le še porimsko-
dalinatinskib mestih v navadi. Določilo se jena zboru, da v pri¬
hodnje ne sme noben biskup več glagoliških duhovnikov posveče¬
vati. Mladeži pa se je učenje latinščine priporočilo. Tomislav in
njegov vrstnik Mihail Viševič, zahumski župan, ki sta bila tudi
pri zboru, sta bila na strani spljetskega nadbiskupa. Ninski biskup
pa je precej protest proti temu sklepu poslal v Rim. Tam pa se
ta, reč ni precej rešila in tako so nastajali prepiri med hrvatsko in
rimsko Dalmacijo, nad ktero je imel višo oblast Tomislav. Med
tem je bolgarski car Simeon napadel Srbijo, pregnal srbskega kneza
Zakarija in postavil za kneza Caslava, sina Klonimirovega. Zaka-
rija in mnogo Srbov pribeži na Hrvatsko, kjer jih po bratovsko
sprejmejo. Ali Simoen zdaj tudi na Hrvate plane, toda ni mu bila
sreča mila, zakaj premagali so ga popolnoma (1.927). Naslednje
leto so papeževi poslanci dognali, da se je mir sklenil med Hrvati
in Bolgari. Ravno ti poslanci so zopet cerkveni zbor sklicali v
Spljet zarad nekih sprememb glede biskupij.

Po Tomislavu je nastopil vlado Krešimir Petar  II. Nje¬
govo vladanje je bilo mirno. Menda je že on pridobil Bosno. Gotovo pa je,
da se je pod njim hrvatska moč lepo razvila. Naslednik mu je bil sin
Držislav.  Že njegovi predniki Trpimir, Mutimir, Tomislav so se ime¬
novali kralji, ali Držislav je hotel postavno se za kralja proglasiti.
Zato se je obrnil do grških cesarjev Vasilija in Konstantina in od
njih dobil znamenja kraljeve časti in vrh tega še čast eparha ali
Patricija. Za njega se je razprostirala hrvatska dežela od Drave
in Donave do Dubrovnika in na vzhod do Drine, obsegaje tudi
Bosno, Zahumje in neretvanski okraj. Benečani so mu nehali
davek plačevati. Zato se je vojska vnela, ki je s tem bila kon¬
čana, da je beneški vojvoda pod svojo vrhovno oblast spravil pri¬
morska mesta in se odsihmal imenoval tudi ,,dux Dalmatiae". Za
njim je bil hrvatski kralj Svetoslav, kije  složno živel.z Be¬
nečani. Njemu sta nasledovala brata Krešimir  JII. in Gojslav,
ki sta skupaj vladala. Krešimir je hotel zopet vrhovno oblast nad
primorskimi mesti in otoki dobiti. Ali Benečani so jim na pomoč
prišli in Hrvate pregnaii od Zadra, kjer so se bili utaborili. Naslednik
Stjepan  I., sin Svetoslava, ki je bilvBenetkah odgojen, je mirno
vladal, in se najbolj z notranjo deželno upravo pečal. Stjepanov
sin Krešimir Petar  IV. imenovan „Veliki", si je prizadeval dal¬
matinska mesta zopet pod svojo oblast dobiti, kar se mu je tudi
največ s pomočjo spljetskega nadbiskupa posrečilo; in zdaj se je

248

proglasil za kralja hrvatskega in dalmatinskega. L. 1059 je napa¬
del korotansko deželo, da bi jo vzel vojvodu Leopoldu, toda bil je
premagan, pozneje si je deželo s pomočjo Ogrov pribojeval 1 , pa
čez malo časa so mu jo Nemci zopet vzeli. Ravno tega leta je
bil zopet zbor v Spljetu. Glagoliška liturgija, ki se je vkljub
vsem prepovedim in zaprekam ohranila, je bila iznova ostro prepove¬
dana. Drugi poznejši zbor je vse tiste, ki se niso hoteli udati, iz¬
občil. Krešimir je ninsko biskupijo, ki čez sto let ni imela več
svojega biskupa, ponovil in še dve novi, namreč biogradsko (primorji)
in kninsko ustanovil. Za njega je hrvatska država vrhunec bla¬
gostanja dosegla, kar se je kazalo v izvenredni sijajnosti, s ktero
je obdal svoj kraljevi dvor. Ker ni imel lastnih sinov, odločil ie
svojega sinovca Stjepana za naslednika. Ali neki mogočni hrvatski
velikaš, Slaviša,  je Stjepana pregnal in si prestol prisvojil. Toda
njegovo vladanje je le kratek čas trpelo. Primorska mesta, more¬
biti združena s Slaviševimi nasprotniki so pozvala proti njemu na
pomoč normanskega vojvoda Arnika,  kteri ga je premagal in vjel.
Zdaj se pa tudi Benečani, kterim ni bilo po volji, da se Normani
vtikajo v dogodbe po teh straneh, zganejo in Normane preženejo
ter pri tej priliki zopet nekoliko primorskih mest pod svojo oblast
spravijo. V teh homatijah so spoznali Hrvati, da jim je treba
krepke roke, da jih spet pripelje na ono stopinjo slave, na kteri
so že bili. Zato si na občnem zboru izberejo za vladarja bana
Zvonimira  in ga proglasijo za velikega župana hrvatskega. On
je raztrgal slabo vez, ki je Hrvate od Držisiavovih časov vezala
na bizantinski dvor, in si od papeža Gregorja VII. izprosil zna¬
menja kraljeve časti, in na to je bil slovesno kronan v cerkvi sv.
Petra v starem Solinu. Obljubil je pri tej priložnosti udanost apo¬
stolskemu prestolu in papežu letni davek 200 bizantinskih zlatov in
podaril samostan v Vranji, da bi bil vedno papeževim poslancem
v stanovanje. Domači letopisci popisujejo Zvonimirovo vladarstvo
kot zelo srečno dobo za hrvatski narod. O njegovi smrti pripo¬
veduje hrvatski letopisec, da se je doma velik punt vnel, ko je
hotel se križanske vojske vdeležiti z iztočnim cesarjem in papežem,
in da je pri tej priliki življenje izgubil. Zapustil je sina Radovana,
ali zdi se, da se ni mogel utrditi na prestolu.

L. 1098 je bil S tj e pan n. v Šibeniku za hrvatskega kralja
kronan. Za tega na duhu in na telesu slabega vladarja so se v
deželi začele velike homatije, v kterih je tudi on življenje izgubil-
Po smrti njegovi so se domači prepiri 'le še bolj pomnožili. To je
porabil.ogerski kralj Vladislav in prišel z vojsko nad Hrvate; ali
mogel je le do modruške okolice predreti. Ostala Hrvatska pa se
ni mogla prav zediniti v izvolitvi, dokler ni Vladislavov naslednik
Koloman brez vse pravice s svojimi Ogri nad nje prišel in se po¬
lastil cele dežele do stolnega mesta Biograda v Dalmaciji (1.1096).
Naslednje leto pa je ogrska okrutnost Hrvate spodbodla, da so se

249

vzdignili in Ogre iz dežele izpodili pod Petrom, Slavišinitn bratom,
kterega so bili za kralja razglasili. L. 1102 pa se Koloman zopet
z veliko vojsko vzdigne nad Hrvate. Zložno privrejo Hrvati in se
mn na Dravi nasproti postavijo. Videč, da jih utegne težko pre-
ma gati, je. začel, se z njimi pogajati in je to dosegel, da so si njega
za kralja izvolili pod pogodbami, ktere je njim staviti na voljo
pustil. On jim je moral obljubiti, da bo spoštoval svobodo in sa-
mostalnost hrvat.ske krone, da ne bo pobiral davka po Hrvatskem
in samo, če bi jih on na pomoč klical, da mu bodo poslali 120
konjenikov do Drave na svoje stroške, čez Dravo pa na njegove.
Na to je bil slovesno kronan v Biogradu z Zvonimirovo krono in
je v državnem zboru še enkrat slovesno ponovil svoje obljube pred
vsem narodom. —

V poslednjem času hrvatskega kraljestva se je bilo državno pravo
že bolj razvilo in ustanovilo. Tako je nasledstvo, ki za velikih
županov ni bilo urejeno, od Krešimira II. počemši postalo redno.
Navadno je kraljeva čast prehajala na sina. Ako ga ni bilo, je
mogel eden sorodnikov s privoljenjem narodovim kralj postati.
Kraljeva oblast je bila omejena po narodnih skupščinah, v kterih
so bili vsi stanovi zastopani, in ktere so postave snovale in tudi
znamenitejše pravde sodile.

Tudi sijajnost kraljevega dvora se je s časom popolnoma po
zgledu drugih imenitnih dvorov razvila. Dvorski častniki so bili
u dvorni  k (palatin); kraljev pomočnik v državnem upravljenji,
dvorski sodnik, dvorski biskup,  ki je bil ob enem dvorski
kancelar in je imel pod seboj dvorsko duhovstvo in dvorsko pi-
fsarstvo, dvorski  ded  (major domus), komornik ali postelj-
nik  (camerarius ali cubicularius) itd. Prestolno mesto je bilo na¬
vadno primorski Biograd, pa so kralji tudi po drugih večih
mestih bivali. Blizo Spijeta so imeli posebno rakvo. Razun.
dvorskih častnikov je bilo še državnih, namreč: ban,  kakor kraljev
namestnik, župani, podžupani, satniki  in ostali niži
uradniki.

Dohodki kraljeve zakladnice so bili redni in izvenredni.
Redni so bili davki od darovanih ali v zakup danih zemljišč in pa
kar je državna zemlja (territorium regale) nesla. Izvenredni dohodki
so bili darovi o raznih prilikah in globe po postavah odločene za
nektere prestopke.

Že tedaj so.se razločevali trije stanovi: duhovstvo, plemstvo
in narod. (H a var vsega duhovstva je bil spljetski nadbiskup;
biskupe je volilo duhovstvo in narod, in potrjeval jih je papež, ako
ni imel nič kralj proti njim. Plemstvo (t. j. veliki posestniki) seje
razvilo iz darovanja zemljišč zaslužnim možem. Meščanski živelj
se je samo v rimsko-dalmatinskih mestih pokazoval. Pa po njin
zgledu so bila uravnana nektera popolnoma hrvatska mesta, kakor:
Biograd, Nin, Skradin, Šibenik itd. Dozdaj še ni bilo ljudi brez
osebne svobode.

250

Hrvati pod tujimi vladarji.  Dinastija  Arpadovcev.  —
Odsihmal je usoda hrvatske dežele ozko zvezana z usodo ogerske.
Ogrskih kraljev namestnik na Hrvatskem je bil ban;  včasi pašo
poslali kterega kraljeviča ali drugega uda kraljeve rodbine, Hrvat¬
sko upravljat, in on so je potem imenoval voj e vod a (dux Dal-
rnatiae et Croatiae, ali krajše: totius Slavoniae, kor so tujci vso
deželo sploh dostikrat le slovansko zemljo Slavonia terra, imeno¬
vali). - Kol o man je po kronanji ostal nekaj časa v Biogradu;
premagal je v boji svojega protivnika Petra že oklicanega hrvat-
■skega kralja; potem je poslal hrvatske ladije, da so se združi e z
beneškimi in napadle z dobrim vspehom Normane v dolnji Italiji.
V kratkem je tudi primorske gradove, ki so še vedno v nekaki
odvisnosti od Carigrada in tudi v zvezi z Benečani bili, pod svojo
oblast, zakaj spadala so po državnem pravu pod Zvonimirovo krono.
L. 1108 je prišel Koloman zopet v Dalmacijo, je sklical zbor in
1 znova potrdil že v pogodbi priznane pravice ter jih natančneje in
obširneje dal popisati. Tri leta pozneje pride zopet in skliče zbor,
na kterem so se cerkvene zadeve uravnale. Umrl je L 1114, kose
je ravno zopet pripravljal na Hrvatsko priti. Ko je njegov sin
Stiepan  II. Slepi (1114—1131) prevzel vlado, so Benečani začeli
vojsko in posrečilo se jim je primorska mesta si vsa pridobiti.
L. 1118 je poslal Stiepan silno vojsko, ktera je Benečane popob
noma potolkla in mesta razun Zadra nazaj dobila. Ali pozneje si
Benečani z nepričakovanim napadom pridobijo Spljet in Trogir,
Biograd pa, kise je krepko branil, razrušijo. Njega naslednik Beiall-
(1131 — 1141) je bil oženjen s Heleno, hčerjo velikega župana srb¬
skega, Bele Uroša, ktera mu je južno Bosno (Ramo) za doto pri¬
nesla. Tudi on se je imel z Benečani mnogo bojevati. Njegov
naslednik je bil Gejza  II. (1141 - 1161) in zatem je se vsedel na
prestol Stiepan  III. 1161—1173. On se je moral mnogo vojskovati
z Emanuelom grškim carjem, ki ga je dvakrat premagal in mu
vzel Hrvatsko in Dalmacijo. Po njegovej smrti pošlje Emanuel
vnuka Bela II. kot Belo  lil. za kralja na Ogersko, pa ga prisili,
da Srem in Slavonijo njemu odstopi, ter mu sUvesno obljubi, vedno
prijateljsko se proti njemu obnašati. S smrtjo Emanuelovo pa je
vlada bizantinska čez hrvatske krajine nehala, in v vojskah z Bene¬
čani si je Bela pridobil primorska mesta. Po njegovi smrti 1. 119®
sede na prestol njegov brat Emerik,  kteri je vedno imel prepir
in boj z bratom Andrejem, ki si je po sili pridobil vojvodstvo nad
Ilrvatskoj in Dalmacijo, ter je bosenskega bana Kulina in zahum-
skega župana Vukana prisilil, da sta priznala njegovo vrhovno
tjolast. Zato se je Andrej imenoval vojevoda dalmatinski, hrvat-
ski, ramski in zahumski. Po smrti Emerikovi je on prevzel vla-
darstvo kot Andrej  II. (1205 -1235). Šel je s križansko vojsko
v Palestino, kamor ga je mnogo Hrvatov z banom Okišem spi'em-
ljalo. On je, kakor je brat Emerik že začel, nadalje zatiral „bo-

f omile“ (patarene) v Bosni, kjer so jih bosenski bani pt dpirah-
fjegov sin, ki je že prej bil „vojevoda čez vso Slavonijo", to je

251

Dalmacijo, Hrvatsko in sedanjo Slavonijo, mu je nasledoval kot
Bela IV. (1235—1270). Za njega so pridrli Mongolci v ogersko
deželo in kraljevo vojsko, v kteri so se tudi Hrvati pod svojim
vodjem Kolomanom, kraljevim bratom, hrabro bojevali, popolnoma
premagali. Bela je ubežal v Avstrijo in potem v Zagreb. Mongolci
pa so poplavili Slavonijo in gornjo Hrvatsko in kralj se jim je moral
umakniti v Dalmacijo. Tudi v Dalmaci jo so za njim privreli, toda zastonj
so se poskušali nad trdnjavama Klišem in Trogirom. Vrnejo se
tedaj in ko izvejo, da je kralj na morji z vsemi svojimi zakladi,
poberejo, kar so našli ladij in novih stešejo, in Kajdan, mongolski
vladar, pošlje en del vojske, da napadejo hrvatske Jadije. Ali
Hrvati so jih popolnoma potolkli in potem še na kopnem mongol¬
sko vojsko slavno premagali, da so se divje čete čez Bosno, Srbijo
in Bolgarsko nazaj v Azijo vrnile. Hrvati pa so tako Evropo re¬
šili divjega in grozovitega sovražnika. Njegov sin Stjepan  IV.
se je mnogo bojeval z Otokarjem, kraljem češkim. Umrl je leta
1272. Njegov starši sin Ladislav  IV. še le 12 let star, mu je
nasledoval v vladarstvu, pod oskrbništvom matere Elizabete. Za
njegove vlade so se boji z Otokarjem nadaljevali. Bosna je prišla
vsled ženitve pod srbskega vladarja Milutina. L. 1290 je bil La¬
dislav umorjen od svojih kumanskih dvornikov. Po njegovi smrti
je veči del Ogrske priznal Andreja  III., ki je že bil vojvoda
hrvatski, za svojega kralja, drugi so pa bili za Marijo Ladislavovo
sestro, ženo napoljskega kralja Karla II.. ktera je, podpirana od
papeža Miklavža IV., svojega sina Karla Martela v Napolji za oger-
sko-hrvatskega kralja proglasila. To je mnogo razprtij na Hrvat-
skem izbudilo, ker se je mnogo velikašev za Karla potegovalo.
Karl Martel je umrl 1. 1295 in svoje pravice zapustil svojemu sinu
Karlu Robertu. L. 1300 pride bribirski knez Juri Šubic v imenu
njemu udane stranke po njega in ga pripelje v Dalmacijo. Potem
je bil s papeževim dovoljenjem kronan prvič v Zagrebu in kmalu
potem v Ostrigomu. Andrej pa je med tem , ko se je k vojski
proti svojemu nasprotniku pripravljal, ostrupljen umrl 1. 1301. Z
njim je izumrla hišaArpadovcev, in po pogodbi, skleneni s Kolo¬
manom je zdaj vsaka pravna djanska zveza med Hrvatsko in
Ogrsko nehala.

Hrvati pod kralji iz Anj ouske hiše.  Karla Roberta  (1301—
1324) na Ogerskem niso za kralja pripoznali, ampak poklicali so
Vaclava, sina češkega kralja, kije  tudi na Hrvatskem našel privr-
ženikov. Njegova glavna podpora na Hrvatskem je bil zagrebški
biskup Mihail, kterega je zato Vaclav povišal za ostrigomskega
nadbiskupa. — V Zagrebu pa je na njegovo mesto še le po
krvavem boji bil postavljen Avguštin Kažotič, papežev in Karla
Roberta privrženik. — Ko je pa Vaclav leta 1304 šel iz Oger-
ske, je nasprotna stranka si izvolila Otona Bavarskega; ko je
pa tudi ta leta 1309 odšel, je bil Karl Robert sploh za ogrsko-
hrvatskega kralja pripoznan. ’ Njegova doba je bila za Hrvate, ža¬
lostna, ker so domači prepiri 'ves čas razsajali po deželi največ

252

vsled samooblastnega obnašanja Šubičke rodovine. Veli kaši in
mesta so se med seboj bojevali in si zemljo pustošili; Benečani
pa so se mešali v te boje in pri tej priliki zopet primorska mesta
pod svojo oblast dobili. Predno seje mir povrnil-v deželo, je umrl
Karl Robert in njegov naslednik je bil Ljudevit (Ludvik) Ve¬
liki  (1342—1382). On je najprej hotel pomiriti Hrvatsko in Dal¬
macijo. Ali izprva ni mogel ukrotiti niti Šubicev niti Benečanov.
L. 1357 pa je s tako silo pritisnil na Benečane, da so bili prisiljeni
mir skleniti, v kterem so ogerskemu kralju izročili vsa primorska
mesta in beneški vojvoda ni se več imenoval tudi dux Dalmatiae et
Groatiae. Onim, ki so se bili izneverili, je bilo vzajemno vse od obeh
strani odpuščeno, in vzajemno se je storila obljuba, morsko ropar¬
stvo ne trpeti po Jadranskem morji. Vojskoval se je Ljudevit tudi
s Srbi, ali nesrečno; na reki Marici so mu vojsko popolnoma po¬
tolkli. Po njegovi smrti je bila na Ogrskem kronana njegova
dvanajstletna hčerka Marija  pod oskrbništvom matere Elizabete.
Upravo deželno pa je prevzel palatin Miklavž Gara (Gorski). Na
Hrvatskem pa so Marijo le primorska mesta in nekteri velikaši za
kraljico pripoznali. Nasprotna stranka, kteri je bil tudi bosenski
kralj Tvrdko prijatelj, pa je poklicala si Karla Dračkega, na-
poljskega kralja, kteri je prišel v Zagreb in se potem, povabljen
od ogrskih velikašev, podal na Ogrsko. Ali kratko je bilo nje¬
govo vladanje; že naslednje leto je padel kot žrtva dvorske zarote.
Kraljici, ki ste si na Ogrskem kmalu pripoznanje pridobili, se po¬
daste z majhnim spremstvom na pot v Hrvatsko; ali privrženiki
nasprotne stranke ju pristrežejo in ujamejo ter v Novi grad odpe¬
ljejo. Na to Ogri Sigmunda,  Marijinega zaročenca, si za kralja
izvolijo in on s pomočjo Benečanov svojo zaročnico osvobodi ter se
v Zagrebu ž njo poroči. Potem protivnike prisili v Bosno k Stje-
panu Tvrdku uteči. Tvrdko pošlje vojsko Hrvatom na pomoč
proti Sigmundovi stranki, ktere so se posebno primorska mesta
zvesto držala. Ko so po kosovskej bitvi Turki tudi nad Bosno pla-
nili, jih je Tvrdko hrabro odbil, potem pa zopet vojsko poslal v
Dalmacijo; zakaj hotel je po padu srbske države drugo na zapadu
ob Jadranskem morji osnovati. Ali smrt ga je prehitela, predno
je svoj namen dosegel. V Hrvatski in Dalmaciji so homatije še
vedno bile, ker pač velika stranka s Sigmundom ni bila zado¬
voljna. Še potem, ko je bosenski kralj Dabiša mir sklenil ž njim
in mu zopet vso zemljo nazaj dal, kar je je bil njegov prednik
Tvrdko si pribojeval, niso Hrvati mirovali in po nesrečni za Sig¬
munda bitvi pri Nikopolji (1. 1396) so se zopet krepko vzdignili,
ter v zvezo stopili z Napoljskim Vladislavom, tekmecem Sigmun-
dovim. Njim se je še pridružil Ostoja Hristič, kterega je hotelo
bosensko plemstvo za kralja namesto Tvrdka II., ki se je posadil
na Dabiševo mesto. S pomočjo Ostoje je dosegel Vladislav,
da je bil 1.1403 v Zadru za ogrsko-hrvatskega kralja kronan. Ali
ta slabi vladar ni bil v stanu na svojem mestu se obdržati. Zato

253

je kmalu začela giniti njegova veljava. Svoja prava do Dalmacije
in nekaj mest je prodal Benečanom za 100.000 zlatov.

Hrvoje, ki je bil namestnik bosenskega kralja Ostoje in ob
enem Vladislava, potem, ko se je bil vrnil na Napoljsko, se je
Ostoji izneveril in ga prisilil, daje  utekel. Vse to je srečo na
Hrvatskem bolj na Sigmundovo in v Bosni na Tvrdkovo stran obra¬
čalo. Hrvoje je bil pri Sigmundu očrnjen in za izdajnika razklican.
Vsled tega so se začeli boji proti njemu, v kterili je v obupanji
celo Turke na pomoč poklical in ž njimi proti njemu poslano voj¬
sko premagal. L. 1415 je umrl; toda nemiri niso nehali. Domači
boji so dali Benečanom priložnost svojo moč nad primorjem si
vedno bolj utrjevati. Sploh je bilo Sigmundovo vladanje za Hrvate
nesrečno; oni ga pa tudi niso nikoli skupno in iskreno za kralja
pripoznali, ker se je le po sili spravil na hrvatski prestol in je
potem pustil, da so mu Benečani mesto za mestom jemali. Njegov
naslednik je bil Albreht  (1427—1438), ki je pošten in pravičen
vladar bil. Po njegovi smrti je hotela žena Elizabeta si prestol
obdržati, toda Ogri in Hrvati pozovejo na prestol Vladislava
kralja poljskega (1440 — 1444); ker je imela Elizabeta dosti privr-
ženikov na Ogrskem in Hrvatskem, so nastali domači boji, ktere
je Turek porabil za navale na ogrsko zemljo, pa brez posebnega
vspeha. Poslednjič je bilo odločeno, da bo Elizabetin Vladislav
prevzel ogrsko krono, kadar bo polnoleten. Med tem se je pa
poljski Vladislav v vojsko s Turki zaplel, v kteri je poslednjič
pri Varni življenje izgubil. Na Ogrskem je bil zdaj Hunjad za
upravitelja izvoljen. Na Hrvatskem pa ga mnogi niso hoteli pri¬
znati, ampak so se držali Celjskih grofov, ki so se v gornji Hrvatski
za bane proglasili. V Slavoniji pa je Hunjad svojega bana Ivana
Sekulo postavil, ki je potem v bitvi s Turki na Kosovem (1448)
padel. —

Med tem je bil cesar Friderik prisiljen izročiti Albrehtovega
sina Vladislava  (Ladislaus Posthumus), ki je bil povsod za
kralja priznan.

Po njegovi smrti 1. 1457 so si Ogri izvolili Matij  asa  (Kor-
vina) sina Hurjadovega za kralja. Ali nasprotna stranka je bila
na strani cesarja Friderika, ki se je tudi dal v YYiener-Neustadtu
za kralja kronati. Ž njim  in pa s češkim kraljem Jurijem je
mnogo se vojskoval med tem pa zanemarjal ogrsko-hrvatske za¬
deve. Turki so vedno bliže se pomikali; Bosna jim je prišla v
oblast 1.1463. Sicer je kralj Matijaš jim kos dežele vzel in se
jim je posebno trdnjava Jajce krepko ustavljala; ali vse to je
le bilo brez posebnega vspeiia. Turki so le prihajali pogostoma v
sosedne dežele plenit in pustošit. Največ so trpele hrvatsko-dal-
matinslce pokrajine, ki so se mestoma v prave puščave spremenile.
L. 1483 je tudi Hercegovina, vojvodstvo svetega Save, prišlo Tur¬
kom v oblast. Benečani pa, ki so sicer dobro sprevideli nevarnost,
ki tudi njim od Turkov preti in so dosti storili proti njim z

254

djanjsko in denarno pomočjo in tudi s spodbujanjem — reči se
mora celo, da so oni hrvatsko zemljo rešili pred Turki — vendar
niso mogli svojega kramarskega značaja toliko zatajiti, da nebi ho
matij sebi v prid rabili in svoje oblasti na vzhodnem Jadranskem
obrežji širili. Matijaš je podpiral vednost in umetnost in je na
svojem dvoru imel tudi nekaj jugoslovanskih umetnikov.

Po Matijaševi smrti si izvolijo Ogri Vladislava  kralja
češkega. V južni Ogrski in na Hrvatskem pa je imel Matijašev
nezakonski sin Ivan Korvin mnogo privrženikov. Vendar se Vladi¬
slav ž njim pogodi, ga napravi za vojvodo slavonskega in hrvatsko-
dalmatinskega bana, sam se pa dd v stolnem Biogradu kronati za
hrvatsko-ogrskega kralja (1. 1491). Pa tudi tretji kronoboritelj
Maksimilijan, avstrijanski nadvojvoda, je videl, da brez pomoči nič
ne opravi, in se z Vladislavi.m pogodil, tako namreč, da mu je
pustil vso Ogrsko; ako bi pa njegov rod izumrl, da ga bo na
Ogrskem nasledoval Maksimilijanov rod. Toda niti Ogri, niti
Hrvati niso hoteli nič vedeti o tem pogoji. Notranje razprtije so

f rivabile Turke. Sicer so se zedinili Hrvatje proti njim, ali pri
Idbini so bili od njih premagani, 13.000 ljudi so izgubili in sam
ban Derenčin je bil vjet. Deželo so potem strašno pustošili, dokler
se ni mir sklenil med Vladislavom in Turki in se je 1.1503 zopet

S onovil^na 7 let. Vladislavu so tedaj ostala mesta: Dubrovnik,
ajce, Sabac, Srebrnik in Biograd. Pa vkljub sklenenemu miru
so prihajali v manjših ali večih četah čez mejo po plen.

Po Vladislavu je sedel na prestol njegov slabi sin Ljudevit
II. (1516—1526). Za njega so začeli Turki zopet napadati njegove
dežele. Eno mesto za drugim so dobili v svojo oblast. Ljudevit
je sprevidel, da brez zveze z Avstrijo se ne bode mogel ubraniti
Turkom. Zato je nadvojvodu Ferdinandu mnoge trdnjave prepu¬
stil, da je v nje svoje vojake djal. L. 1525 so Turki z 20,0U0 vo¬
jaki začeli oblegati Jajce, pa po hrabrosti hrvatskih poglavarjev,
posebno Krištofa Frankopana, so bili pregnani. Naslednje let')
(1526) pa je bila nesrečna bitvapri Mohači, predno so Hrvati pod
hrabrim in izvrstnim vodjem Krstom Frankopanom in Erdeljci pod
Ivanom Zapoljem na pomoč prihiteti mogli. Kralj sam je tu našel
smrt 1.152o.

Hrvati si izberejo zdaj Ferdinanda avstrijskega za kralja, ena
stranka Ogrov pa v Stolnem Biogradu Ivana Zapoljo, ki se je dal
precej kronati. Ali nasprotna stranka se zbere v Požunu, proglasi
stolno-biogradski zbor za nepostaven zbor in potem enoglasno iz¬
bere Ferdinanda  I. Avstrijskega, ki je bil tudi že češki kralj.

Hrvati pod kralji iz habsburške hiše.  Ferdinand  1.(1527—
1564) je poslal svoje pooblaščence na Hrvatsko in ti so z dežel¬
nim zborom v Cetinji (v Krajini) osnovali pogoje, s kterimi so
Hrvati Ferdinanda priznali za svojega kralja. Pa tudi Zapolja je
imel svojo stranko na Hrvatskem, ki se je okoli Krištofa Franko¬
pana zbirala in vedno veča prihajala. Ali po Krištofovi smrti so
se mnogi njegovih prijateljev udali Ferdinandu; toda krvavih do-

255

mačih bojev še ni bil konec, Te domače razprtije so vedeli Turki
dobro porabiti. Eno mesto za drugim so vzeli; trdnjava Jajce je
prišla 1. 152'? v njihovo oblast, in ž njo zemlja med Uno in Vrbasom.
Le Bihac so še imeli kristjani. L. 1532 je udaril Soliman II. z ve¬
liko vojsko čez Savo in Dravo, pa ker trdnjave Kiseg ni mogel
vzeti, se je vrnil, pust ose zemlje, skoz ktere je šel, posebno Sla¬
vonijo. (V tej.dobi se je začel zapadni del dežele med Dravo in
Savo, ki se je vsa dozdaj Slavonija imenovala, Hrvatska,  in
vzhednidel Slavo  nij  a imenovati). Vsa premirja in vsi miri, ki jih je
Ferdinand sklepal s Turki, so ostali za hrvatske dežele brez na¬
sledka, ker so bosenski paše vkljub miru večen boj bojevali s
Hrvati. Hrvati so jih odbijali ali po večeru sami med seboj ne¬
složni niso razširjanju njihove oblasti se krepko ustaviti mogli.
Turki so dobili Požego, Kliš, kmalu p tem Vrano in Dubico in
vsled tega Dalmacijo do Cetinje in Imotskega jezera, se ve da naj¬
več opustošeno in brezljudno pokrajino, ker je prebivalstvo pred
divjimi sovražniki na vse kraje razbegavalo. V tisti dobi se je tudi
največ Uskokov v Senji in okolici naselilo. L. 1541 je padel Bu¬
dim Turkom v roke in ž njim vsa zemlja med Tiso in Donavo.
Notranji prepiri so bili krivi, da je turška oblast se vedno bolj ši¬
rila. Poleg Srema so Turki pridobili 1. 1543 si tudi Slavonijo, in
po premirji sklenenem s Ferdinandom 1. 1437, so bile te krajine
kot dva sandžaka, sremski in požežki, pridružene turskemu car¬
stvu. L. 1564 umrl je Ferdinand in na njegovo mesto pidšel mu
je sin Maksimilijan  II. (1564—1576). Tudi on se je moral bo¬
jevati za prestol s privrženiki Zapoljevega sina, Ivana Sigmunda,
in Turki, ki so se tudi za Zapoljeviča poganjali, se ve da niso
mirovali.

L. 1565 pridere Soliman s silno vojsko čez Osiek pred Siget,
kjer je 3000 Hrvatov pod glavnim banom Miklavžem Zrinjskim ju¬
naško smrt storilo, Turkov pa okoli 20,000 poginilo. Mir, kije
bil sklenen 1.1567, ni zadržaval Turkov, da ne bi plenit prihajali
po jugoslovanskih deželah.

V vojski, ki so jo imeli z Benečani, so zopet posebno dalma¬
tinske pokrajine trpele, dokler ni bil 1 1573 mir tudi tukaj sklenen.
Ravno tega leta so se tudi kmetje najbolj v Zagorji vzdignili proti
plemstvu, ktero je grdo ž njimi ravnalo; („mužka puntarija“).
Oni si izvolijo Matija Gubca za svojega kralja, kteri iz svojega
stolnega mesta Stubice na razne strani razpošlje svoje čete po gra¬
dovih plenit in morit; toda poslednjič so bile vse trume prema¬
gane, in plemstvo se je neusmiljeno nad njimi maščevalo. Z Maksi¬
milijanovo vlado so bili kakor Ogri tako tudi Hrvati zelo neza¬
dovoljni. Slavonija z večim delom križevske županije in vsa južna
stran takraj in onkraj Velebiča bila je v turškej oblasti; tako
malo izdatno jih je vedel braniti sovražnikom, dasiravno so ga
vsako leto opominjali na to njegovo dolžnost, podpisuje zborske
zapisnike z besedami: „Nos Status et Ordines, reliquiae videlicet
exiguae regnorum Croatiae et Slavoniae.

256

Poleg vse te nesreče pa je še skušal, stare pravice Hrvatom
kratiti, kakor n. pr. vzeti banu pravico, sklicevati zbor; tudi
davke je hotel pobirati po Hrvatskem, toda krepko so se mu
uprli.

Maksimilijanov naslednik je bil Rudolf  II. (1576—1608). Ta
je iz hrvatske dežele hotel napraviti nemško mejno deželo (marko);
zato je 1. 1578 nadvojvodi Karlu izročil vso vojaško oblast na
Hrvatskem; vendar je Karel moral zložno z banom postopati. Po¬
tem je tudi za bana imenoval Nemca Krištofa Ungnada, ki je bil
popolnoma udan Rudolfu. Pa ta se je kmalu moral ogniti, ker
je bil protestant, in na njegovo mesto je prišel Tomaž Bakač.
Turki so vedno napadali hrvatske dežele. Ustavljali so se jim
Hrvati kolikor mogoče, posebno so jim bili hudi nasprotniki
senjski Uskoki. Ali Benečani so Uskokom vedno bili na poti,
ker jim niso dopuščali, prosto se voziti po morji in hoditi čez
njihovo zemljo proti Turkom, iz tega so se mnogi in dolgotrajni
prepiri in boji med Benečani in Uskoki in tudi Karlom, ki
je Uskoke podpiral, rodili. Benečani so se že tako obnašali, ko
da bi bili s Turki v zvezi. Med tem so pa Turki napredovali.
L. 1593 je padla trdnjava Bihač, zadnja obramba kristjanom v
južnih krajih, ker je nemški poveljnik Lamberg ustrašivši se
turške vojske, se udal. Prihodnje leto pade tudi Sisek, druga
važna trdnjava, Turkom v oblast; toda pozneje so morali iz
njega zopet ubežati. Po smrti Karlovi je prevzel upravo v hrvat-
skih deželah nadvojvoda Maksimilijan namesto Karlovega sina
Ferdinanda, ki je 1. 1596 sam prevzel zapovedništvo. Boji s
Turki pa so neprenehoma se ponavljali; posebno so jih napadali
Uskoki vkljub benečanskim zaprekam, dokler ni Rudolf bil pri¬
siljen , mir skleniti (1. 1606), da že tako dosti oplenjene in
opustošene svoje ogersko-hrvatske dežele popolnega propada reši.
Slavonija je še zmerom ostala Turkom.

Koje 1.1608 Rudolfa njegov brat Matija prisilil, odstopitimu Ogr¬
sko, Avstrijo m Moravsko, je bil na požunskem zboru za kralja izvoljen
in kot Matija  II. kronan, potem ko je obljubil vse trdnjave, ki
so bile v oblasti Nemcev, Ogrom in Hrvatom izročiti. Obljubilo
se je, storilo pa nič. Trdnjave so ostale v oblasti nadvojvode Fer¬
dinanda. Turki niso dali veliko posla Matiju, ker so se morali
vojskovati v Aziji. Več pa so mu prizadjali Benečani. Uskoki
namreč, podpirani od avstrijanske strani, so vedno po morji in
po suhem prek benečanskih pokrajin v Dalmaciji Turke napadali.
Benečani pa so jim vedno pot zapirali po suhem in po morji, ker
so hoteli na vsak način mir imeti s Turki. Bojem, ki so se iz
tega rodili, je še le madridski mir 1. 1617 konec storil. Nadvoj¬
voda Ferdinand se je zavezal, v Senj nemško posadko djati in
Uskoke iz primorja pregnati. To se je tudi naslednjega leta zgo¬
dilo. Tako se je končala ta lOOletna uskočka vojska, ki je Bene¬
čane skoro vsako leto do 200.000 zlatov stala, jih vedno v strahu
držala, da ne bi prišli Turki nad nje, in je njihovi trgovini veliko

257

škode storila. Matijev naslednik je bil Ferdinand  II. (1618
do 1637). On se je moral veliko bojevati z Bethlenom, sedmo-
gradskim vojvodom, ki je imel protestantovsko stranko na Oger-
skem za sebe, na Hrvatskem pa le malo privrženikov. V tem
času so se hrvatske trume na raznih krajih bojevale, doma proti
Turkom, na Ogerskem proti Bethlenu, in na Nemškem proti pro¬
testantom in Švedom, in sicer pod banom Miklavžem Franko¬
panom, in potem, ko je ta bil zavoljo nasilnega obnašanja^od-
stavljen, pod Jurijem Zrinjskim, in po njegovej smrti pod Žigo
Bakačem. Proti Turkom so hrvatski stanovi s štajersko-koroško-
kranjskimi sklenili zvezo v vzajemno obrambo mej 1 . 1620, pa
se ve da „salvis juribus legitimi Regis Hungariae.“

Za Ferdinanda III.  (1637—1657) so Hrvati, posebno
pa Dalmatinci mnogo se morali vojskovati proti Turkom, ker so
se Benečani zavoljo otoka Kandije, ktero so hoteli Turki vzeti, ž
njimi v boj zapleli. Vsled teh neprenehanih bojev je bila Dalma¬
cija zelo opustošena,malo ježe ljudi imela in še teh veliko ni imelo
s čim se preživiti. — Na požunskem zboru (1647) je Ferdinand
potrdil hrvatskim stanovom staro pravico, da se v deželi ne sme
druga vera trpeti, kakor katoliška. Naslednik mu je bil sin Leo¬
pold  I. (1657—1705). On se je mešal v homatije, ki so se za¬
čele na Šedmogradskem, in to ga je zaplelo v vojsko s Turki,
v kteri sta se posebno odlikovala ban Miklavž in brat Peter
Zrinjski. Kristjani so bili dosti srečni proti Turkom in vendar je
Leopold sramotni vašvarski mir ž njimi sklenil, po kterem je
ostal Turkom Veliki Varadin s 4 županijami v Zatisji, in je bil
Apaf priznan za sedmogradskega vojvoda. Ta mir, ki je bil brez
zaslišanja ogersko-hrvatskih stanov sklenen in pa sploh Leopol¬
dova malomarnost za hrvatsko-ogerske zadeve in grdo in svoje¬
voljno postopanje njegovih nemških svetovalcev je zbudilo splošno
nezadovoljnost in rodilo naposled zaroto, ktere sta se tudi Peter
Zrinjski in Franjo Frankopan udeležila. Zarota je bila po Turkih
izdana in oba junaka sta morala smrt storiti. Franjo Frankopan
je bil poslednji svojega rodu. Zrinjski pa je zapustil le še enega
sina, ki je pa tudi, zaprt v trdnjavi Kufstein, kot poslednji slavne
rodovine umrl. Med tem so Benečani še vedno se vojskovali s
Turki za Kandijo, Dalmacijo pa so lastni obrambi prepuščali, do¬
kler ni bil 1. 1669 mir sklenen. Ko so se 1. 1683 iznova začele
turške vojske, so se krepko vzdignili tudi Hrvati in se hrabro
bojevali proti splošnemu sovražniku, posebno ko se je v Linču
zaveza sklenila med Benečani, papežem, Leopoldom in Sobieskim
(1684). L. 1689 tudi ruski car pristopi zavezi. Napredki proti
Turčinu so bili sijajni, dokler ni Francoz ob Renu vojsko začel.
Pa Turki so bili tako oslabljeni, da so za mir se pogajati začeli,
ki je bil tudi 1. 1699 v Karlovcih sklenen. Turkom so sicer pu¬
stili Bosno, ali Slavonijo in Srem so nazaj dobili in hrvatske meje
proti Bosni so bile zdaj Una in Sava. Leopoldu je nasledoval nje¬
gov starejši sin Jožefi.  1705—1711. On je odločno obljubil

Slovanstvo. 17

258

ogersko-hrvatskim stanovom, kronitvene prisege se držati. Zato so
ga Hrvati radi krepko podpirali v vojski proti Rakoczy-u. Pa ko¬
maj je bila ta vstaja ukrotena, je smrt 33 let starega kralja
vzela, v žalost njemu pokornih narodov; zakaj izkazal se je pa¬
metnega in pravičnega vladarja. Ker ni imel sina, mu je bil na¬
slednik brat Karel  VI. (III.) (1711 — 1740.) Poglavitna njegova
skrb je bila, da se povsod sprejme pragmatična sankcija. Hrvatski
zbor je že 1. 1712 sklenil postavo, da pravo nasledstva tudi prejde
na ženske potomce habsburžke hiše, ako bi možkih manjkalo, pa
samo tedaj, ako bodo imeli v svoji oblasti tudi Avstrijo, Štajersko
in Kranjsko in ako bodo stolovali v Avstriji. Ogri so še le L 1722
sprejeli pragmatično sankcijo. Turki so vojsko z Benečani zopet
začeli 1. 1715, pa Karl še le 1. 1716 se potegne za svoje zavez¬
nike. Bil je srečen proti Turkom, ki so izgubili Banat, Belgrad
in druge pokrajine. Vsled mira izgovorjenega v Požarevci 1. 1718
je ostalo vsakemu, kar je tedaj imel. Za vzhodno mejo dalmatin¬
sko je bila blizo sedanja določena in v Hrvatski in Slavoniji
Sava in Una. Ko se je iznova vojska s Turki začela 1. 1737, ni
bil več Karl tako srečen, zakaj ni imel več slavnega vojskovodje
Eugen-a, ki je 1. 1736 umrl. V belgradskem miru je izgubil
zopet vse pridobitve onkraj Donave in Save. Do zadnjih let
Leopoldovega vladanja so se Hrvati morali boriti, vzajemno z
Ogri proti nemški centralizaciji; zdaj pa, ko je ta ponehala in
je tudi turška moč že nekoliko bila oslabela, so začeli Ogri zati¬
rati načelo svobodne zveze in temeljno 'pravo hrvatskih dežel;
Hrvati pa so se krepko upirali in tudi kralja na pomoč klicali,
ki jim je iznova potrdil vse svoboščine in pravice. Za povzdigo
dalmatinsko-hrvatske kupčije si je on s tem zaslug pridobil, da
je Jadransko morje, ktero so Benečani za svojo lastnino jemali,
za svobodno, vsem narodom odprto cesto proglasil.

Ker ni bilo več možkega zaroda od habsburžke hiše, našle
dovala mu je stareja hči Marija Terezija  (1740—1780); ker
je precej po nastopu vladarstva v posebnem pismu do hrvatskih
stanov obljubila, vse njihove pravice in svoboščine spoštovati, so
jo Hrvati radi podpirali v njenih mnogih vojskah, tako da jim je na¬
zadnje že skoro mladine zmanjkalo. Ko se je mir vrnil, je kra¬
ljica najbolj za notranjo upravo skrbeti začela. Slavonijo, ki je
za Leopolda, ko so jo bili Turkom vzeli, pod bečko vlado po¬
stavljena bila, je Marija Terezija zopet združila s trojedno kralje¬
vino; toda odločena je bila krajina, ter pod vojaško oblast po¬
stavljena, ostale tri županije, požeška, virovitička in sremska, pa
so vendar še glede davkov in vojaškega premestovanja odvisne
bile od namestniškega svetovalstva ogerskega. Slavonski poslanci
so bili neposredno v ogerski zbor voljeni kakor drugi Ogri, kli¬
cali so jih pa tudi na hrvatski zbor, kteri je kolektivno pošiljaj
deputacijo na ogerski zbor. Hrvatski stanovi so vedno protestovah
zoper te naredbe, ali zastonj. Tudi Reko, nekdaj lastnino Franko-

259

panov, od . kterih jo je cesar Friderik dobil, ter svojim deželam
pridružil, je Marija Terezija povrnila trojedni kraljevini in usta¬
novljena je bila iz Reke in okolice nova županija severinska (leta
1777). Bečki centralisti so tudi v trojedni kraljevini vpeljali na-
mestniško svetovalstvo, da bi ž njim s časom izpodrinili banovo
oblast, upravo bolj po kopitu avstrijanskih dežel uravnali in
brvatsko deželo tako bolj ločili od ogerske; ali krepko protesto-
vanje stanov proti tej naredbi je napravilo, da so svetovalstvo
kmalu zopet odpravili, V enem delu hrvatskih dežel se je Nem¬
cem vendar posrečilo, izpeljati svoje namene. Vkljub slovesnim
obljubam in prisegam kraljevim^ se je za Marijinega vladanja
ustanovila Voj aška krajin  a. Že za prejšnjih vladarjev šobile
posamezne pokrajine pod vojaško oblast postavljene, zdaj pa so
določno odcepili progo za turškoj mejoj, ter jo po vojaško urav¬
nali po vojaško-krajinski postavi 1. 1754.

Jožef  II. 1780—1790. Centralizacija in germonizacija ste
bili podlagi, na kterih je hotel ta vladar preuravnati svoje dežele.
Zato je županije odpravil in ogersko-hrvatske dežele razdelil v
10 gubernij s kr. komisarji: ena je bila v Zagrebu za hrvatske
dežele. Palatina in bana ni nobenega imenoval; in v urade se je
vpeljala nemščina. Tudi kronati se ni dal, da se je tako izognil
potrditvi starih pravic in svoboščin. Zborov pa ni nič sklicaval.
Da je tako postopanje živo protestovanje izbudilo, je naravno;
ali bilo je vse zastonj. V vojski zoper Turke je bil srečen, po¬
sebno, kar je zapovedništvo prevzel slavni general Laudon, ki je
večkrat slavno premagal sovražnike in jim Belgrad in še več
drugih mest vzel. Med tem je nezadovoljnost doma, posebno na
Ogerskem in Hrvatskem zmerom bolj rastla in Jožef je bil pri¬
siljen malo pred svojo smrtjo vse svoje naredbe preklicati in staro
upravo zopet dovoliti v teh deželah. Nasledoval mu je brat

Leopold  II. 1790-1792. On je končal vojsko s Turki z
mirom sklenenim v Sistovi, po kterem je nekaj okrajev prido¬
bila hrvatska dežela. Ko so bili ogersko-hrvatski stanovi v zbor
zbrani 1. 1790, jim je kronitveno pismo izročil, v kterem je pri¬
segel, da bo stare njih pravice spoštoval. Prihodnje leto se je še na¬
tančnejše določil ogersko-hrvatski ustav, kakoršen je veljal do J.
1848. Pri tej priložnosti so Hrvati, boje se nemške centralizacije
in pozabivši madžarskih vladohlepnih namenov, dovolili, da se
nekako ožja zveza med Ogersko in trojedno kraljevino ustanovi.
Vsa ogersko-hrvatska zemlja namreč je prišla pod ogersko na-
mestniško svetovalstvo, v ktero so se tudi morali Hrvatje spreje¬
mati, in ban je, kadar je v Budim prišel, v njem imel sedež in
glas. Privolili so pa tudi, da se na ogersko-hrvatskem zboru za
naprej posvetujejo o davkih za trojedno kraljevino, pa da se za
njo posebej od ogerskih davkov določijo po njih starih postavah.
Sklepi skupnega zbora so pa le tedaj veljavo imeli za Hrvatsko,
ako so na hrvatskem zboru bili razglašeni in hrvatsko državno

11 *

260

pravo se ni smelo spremeniti brez dovoljenja hrvatskega zbora.
Na ogerskem zboru so bili Hrvati kakor doslej kolektivno zasto¬
pani; v gosposki zbornici so sedeli tudi ban, veliki župani, bis-
kupi in velikaši hrvatski. Sodnijam je bil banski stol v Zagrebu
druga inštancija, tretja pa „tabula septemviralis“ v Pesti. Ban je
bil za palatinom in dvorskim sodnikom (j udex curiae), tretji
„baro regni." - Osrčeni po prijenljivosti Hrvatov so Madžari
začeli zmerom bolj jih pod svojo oblast spravljati. Tako je moral
kmalu po vseh hrvatskih učilnicah madžarski jezik se učiti, da bi
na ogersko-hrvatski zemlji le takim se mogle službe dajati, ki bi
bili zmožni „linguae patriae." Zdaj so sprevideli Hrvati, kam da
merijo Madžari, in odzdaj so se začeli boriti proti madžarskemu
nasilstvu.

Prerano je vzela smrt Leopolda in nasledoval mu je starejši
sin Franc  II.  (1792 — 1835).

Za njega so se hrvatske čete v avstrijski vojski za zgoli
avstrijansko korist bojevale, Dalmatinci pa so velikodušno Bene¬
čanom na pomoč hiteli proti Francozom. L. 1797 pa je Napoleon
odstopil poleg druge zemlje tudi Istro in Dalmacijo Francu in ta
jo je vzel v svojo posest, ter poslal tje svojega dvorskega po¬
oblaščenca Rajmunda Thurna, da deželo po vzgledu zapadno-
avstrijskih dežel uravna. Dasiravno ta uravnava ni bila najpopol¬
nejša, so vendar po njej se nekoliko okrevali Dalmatinci, ktere
so Benečani le v svojo korist rabili. V požunskem miru 1. 1805
je Franc moral Beneško, Trst, Istro in Dalmacijo s Kotorom od¬
stopiti italijanskemu kraljestvu. Ko so Francozi vso Dalmacijo
dobili v svojo posest, poslali so tje za višega poglavarja slavnega
Benečana Dandola, ki si je s svojo pametno in blagonosno upravo
večnih zaslug za Dalmacijo pridobil. L. 1809 v schonbrunnskem
miru je Franc odstopil Napoleonu še Kranjsko in ves desni breg
Save do bosenskih mej. S temi deželami je združil Napoleon Istro
in Dalmacijo pod naslovom „Ilirska država", ktera je stala pod
njegovim namestnikom v Ljubljani. Po Napoleonovem padu je ta
država zopet prišla k Avstriji. Karlovački in rečki okrog sta
bila pridružena „Ilirskemu kraljestvu" ravno ustanovljenemu, Dal¬
macija pa je dobila svojega upravitelja za državljanske in vojaške
zadeve. Franc je sicer obetal, da bo po očetovsko skrbel za de¬
želo, ali birokratizem je vedel vse dobre namene obrniti na svojo
korist in deželno propast. Hrvatski stanovi pa so se potegevali za
to, da se Dalmacija kot del trojedne kraljevine povrne pod oger-
sko krono. Po večkratnem zborskem opominjanju je 1.1830 kralj pri¬
volil v te zahteve in odbor je bil izvoljen, ki je imel predložiti, kako
bi se naj izpeljalo združenje Dalmacije z Ogersko. Ali kraljevi
svetovalci so vedeli zaprečiti vse te namere. Med tem je bečka
birokracija^ tudi. ogersko-hrvatski ustav skušala uničiti. Od h
1811—1825 ni bil sklican skupni zbor. Začeli so nove davke in
novince pobirati brez zborove dovolitve. Ra nezadovoljnost je bila

261

tako velika, da so morali zbor sklicati. Med tem je' madžarska
prevzetnost nasproti Hrvatom vedno bolj rastla, vedno so jim
bolj vsiljevali svoj jezik. Proti temu se je hrvatski zbor 1. 1715
slovesno ogradil, sklenivši, da v njihovej kraljevini madžarski
jezik nikdar ne sme biti vladni in upravni jezik. Ošabni Madžari
so pa sklenili 1. 1827, da se ima madžarščina povsod tudi v na¬
rodne šole vpeljati. Se ve da kralj te neumnosti ni potrdil. Fran¬
cev naslednik je bil starejši sin

Ferdinand  (1835—1848). Narodna zavednost je na Hr-
vatskem zmerom bolj rastla. Madžari pa so vedno bolj skušali
pomadžariti vse ljudstvo pod krono sv. Stefana. L. 1840 so na
zboru zahtevali, naj bi vse reprezentacije do Nj. Veličanstva bile
madžarske in da naj najviši ogerski uradi sploh madžarski dopi-
sujejo, tudi v Vojaški krajini da se naj učenje madžarščine širi.
Narodna stranka , ktera se jei menovala ilirska, ker je na pod¬
lagi tega skupnega imena in skupnega jezika vse južne Slovane
zediniti htela, pa je na hrvatskem zboru splošno vpeljavo hrva¬
ščine v šole in urade zahtevala. Proti tej stranki pa se je osno
vala na Hrvatskem madžaronska stranka. L. 1843 je bilo prepo¬
vedano, ime ilirsko v tiskani besedi rabiti. Vendar je tistega leta,
ko so poslance za ogerski zbor volili, narodna stranka zmagala
in poslancem je bilo naročeno, le latinsko na zboru govoriti. Po
mnogem prepiru so jim Ogri izjemno dovolili, še 6 let rabiti la¬
tinščino. Med tem so se na Hrvatskem začele stranke krvavo
sprijemati , da so jih vojaki morali miriti. L. 1845 je bil spet
hrvatski zbor sklican in je zahteval, da se zagrebška biskupija
poviša za nadbiskupijo, da se Dalmacija in tudi dolnja Slavonija,
ktero so Ogri nekako svoji deželi prištevali, popolnoma združi s
trojedno kraljevino, za ktero se naj napravi posebno namestništvo,
in da obvelja povsod domača beseda. Na Ogerskem zboru pa so
se nekako začeli pogajati z Madžari, toda brez vspeha.

Prišel je mesec rnarc 1. 1848. V Zagrebu je bila 25. marca
narodna skupščina, na kteri je bilo skleneno, deputacijo poslati
kralju in mu peticijo hrvatskega naroda s 30 članki predložiti.
Med tem je bil Jelačič za bana imenovan. Peticijo so zdaj na 12
člankov skrčili in jo poslali kralju. Terjali so celokupnost trojedne
kraljevine, posebno ministerstvo in Jelačiča za zapovedujočega ge¬
nerala v trojedni kraljevini itd. Madžari so tačas si napravili mi¬
nisterstvo, ali Hrvata niso nobenega vanje vzeli: zato tudi Jelačič
ni maral za zapovedi tega ministerstva. Sklical je zbor, nakterem
so se sklepi federativnega značaja dognali. Na to je pa moral
pred kralja priti se opravičevat. Zdaj je bil baron Hrabovski za
kr. komisarja poslan in Jelačič je izgubil bansko čast. Prizadeval
si je pa, razburjene glave v Zagrebu umiriti. Na to je bil od
nadvojvode Ivana na Dunaj poklican na posvetovanje, kako bi se
dal razpor med Hrvati in Ogri poravnati, ali brez vspeha; zakaj
Jelačič je za skupne zadeve vseh avstrijanskih dežel zahteval
skupni parlament. Zdaj se je nadaljevalo na vso silo oborožavanje

262

in Jelačiču je kralj zopet vse prejšnje Časti podelil. 11. septembra
je šel s 45.000 možmi čez Dravo in vzel Madžarom Medjimurje.
Čez nekaj časa so ga žalostne dogodbe v Beči prisilile, tje iti
mesto oblegat, kjer je tudi madžarsko vojsko Bečanom na pomoč
hitečo potolkel. Zdaj je bil ban za višega poveljnika in kr. komi¬
sarja na Ogerskem imenovan. O polovici decembra se je začela
vojska z Madžari, v kteri so se Hrvati izkazali v celi vrsti krva¬
vih bojev. Med tem je Ferdinand  se odpovedal vladarstvu in
naslednik Franc Jožef  je potrdil ustavo od 4. marca 1849, ki
je izrekla, da je Slavonija, Hrvatska in Primorje samostalna, od
Ogerske neodvisna zemlja. Ko seje  mir povrnil, seje  začela nova
organizacija. Prejšnji uradi so bili odpravljeni, narodni jezik se
je pustil še do 1. 1854. Potem se je nemščina vpeljala in je vla¬
dala, dokler ni bil izdan diplom 20. oktobra 1880. Jelačič pa je
bil že umrl 1. 1859. Zdaj je bila spet stara deželna uprava in
narodni jezik vpeljan in ustanovil se je začasno dvorni dikasterij
za Hrvatsko in Slavonijo (namreč za politično in sodnijsko upravo,
in za nauk) pod predsedništvom Mazuraniča. Tudi je cesar oblju¬
bil, prošnjo banske konferencije gledč privtelešenja Dalmacije
dobro prevdariti. Ali v Dalmaciji se je od lahonske stranke
strašna agitacija proti združenju vzdignila. L. 1861 je bil sklican
hrvatski zbor, ki je izrekel, da je vsled dogodkov 1. 1848 vsa
pravna zveza z Ogersko pretrgana (čl. 42). Konec oktobra 1.1865
je bil imenovan na Mažuraničevo mesto baron Kuševič in vlada
je začela vplivati na zbor, da bi se razmere med Ogersko in
Hrvatsko v dualističnem smislu poravnale. Ali zbor se je držal
čl. 42. od 1. 1861; regnikolarna deputacija iz istega vzroka 1.1866
nič ni opravila. Po pruski vojski ni bil zbor nič bolj voljen se
udati. Ko 1. 1867 ni hotel izvoliti deputacije h kronanju v Pesti,
bil je razpuščen. Za banskega namestnika je bil imenovan baron
Rauch, in ta je skupaj spravil po oktroiranem volitvenem redu
zbor, kteri je, potem ko so narodnjaki iz njega izstopili, dognal
„nagodbo“ z Ogerskim. Konec 1. 1869 so se tudi pogodili zarad
Reke, ki je svojega guvernerja dobila, in tako rekoč od države
odvisno mesto postala, kajti le v malo rečeh je še ostala v zvezi
s Hrvatsko. Ko je v začetku 1. 1871 zboru odločena doba po¬
tekla in Rauch, po odkritji lonjskopoljskih in drugih umazanih
špekulacij ni mogel več ostati na svojem mestu, prišel je Bede¬
kovič na njegovo mesto. Novoizvoljeni zbor pa je bil zopet naro¬
den po večini. Zopet se je začelo pogajanje z narodno stranko,
ki utrujena dolgih poskusov, skrbeča za materijalno blagostanje
domovine, odnehala je nekoliko od svojih terjatev in se je pogodila
z Ogri, samo da se mir vrne v deželo.

263

Srbi.*)

Kmalu potem, ko so Hrvati se v Dalmaciji naselili, je prišel
iz zakarpatske ,,Bele Srbije'/ mlajši izmed dveh bratov, ki sta
vlado po očetu podedovala, s svojim ljudstvom čez Donavo in od
cesarja Heraklija so mu'bila bivališča odkazana v Tesaliji. Ali
Srbom se tam ni dopadlo; zato se nazaj napotijo v staro domo¬
vino. Toda prišedši do Donave se skesajo in po priprošnji bel-
gradskega cesarskega poveljnika nova bivališča dobijo ob rekah
Drini, Bosni in Vrbasu, odkoder so si morali še le tam naseljene
Avare izpoditi. V kratkem so se tu razprostrli do morja ob Ne¬
retvi, Morači in Bojani. Tu so živeli pod višo oblastjo bizantin¬
skih vladarjev, razdeljeni v županije, kterih se omenja v tem
času sedem, namreč Srbija, Bosna, Neretva, Zahumje (veči del
Bed. Hercegovine), Trbunje in Konavlje (sedanji jugovzhodni kot
Hercegovine), in Duklja ali Zeta (sedanja Črna gora). Pozneje se
imenujejo še druge pokrajine, kot: Rasa (sedanji Novi Pazar), Lu-
gomira (sed. Šumadija), Mačva, Semberija itd. Na čelu županij
so bili župani, izmed kterih je bil eden glavar čez vse, ali „ve-
liki župan", ter je stanoval v „Desnici“ ob Drini. Le Nerečani
so popolnoma neodvisni, bili. Po prizadevanji cesarja Heraklija
so bili Srbi kmalu od rimskih duhovnikov krščeni in pod cerkveno
oblast spljetskega biskupa postavljeni (1. 640). Toda ukoreninilo
se takrat krščanstvo še ni, ker so kmalu zopet iznebivši se bi¬
zantinske nadvlade k svojim starim bogovom se povrnili. — Iz pr¬
vih stoletij srbske zgodovine nam je zel6 malo znano. Okoli leta
836—843 se omenja veliki župan V1 a s t i m i r, ki je hrabro od¬
bil napad bolgarskega kneza Presjama. Tudi njegovi sinovi Mu¬
ti m i r, S t r o j i m i r in G o j n i k, ki so skupno vladali, so
srečno se bojevali proti bolgarskemu knezu Borisu (843 — 860).
Pa začeli so se prepirati zarad vladarstva in iz teh prepirov so
se rodile dolge in krvave domače vojske, ki so se s tem končale,
da so Bolgari srbske zemlje se polastili. L. 924 je namreč poslal
bolgarski car Simeon veliko vojsko nad Srbe; kar je moglo, je
ubežalo na Hrvatsko; mnogo Srbov so Bolgari vzeli seboj v svoje
kraje, srbsko deželo pa so bolgarske čete popolnoma opustošile.
Po Simeonovi smrti (927) je Caslav  zopet zbral raztrošene
Srbe, se združil s Hrvati in Madžari, ter s pomočjo bizantinskega
cesarja si zopet pridobil Srbijo; zato pa je moral priznati vrhovno
oblast bizantinsko,

Proti koncu desetega stoletja je bil veliki župan V1 a d i-
mir.  Za njega je bolgarski car Samuel zopet pustošil po srbski

*)  Š a fari  k, Starožitnosti, II.

K a n i t z, Serbien.

Slov.  n a u e.: Srbsko.

264

zemlji in jo v svojo oblast vzel, ko je šel proti Dubrovniku. Sa¬
muel se je imenoval „carja vseh Slovenov." Po padu bolgarskega
carstva (1. 1018) je tudi Srbija postala provincija grškega cesar¬
stva, ktero so upravljali grški poveljniki, dokler ni 1. 1043 Ste
pan Bogislav  pregnal cesarskega poveljnika in osvobodil
Srbe.

Njegov sinMihail  (1050—1080) se je imenoval „kralja
-srbskega" in si je dal kraljevo čast potrditi od rimskega papeža
Gregorja VII. Ža njegovega sina Konstantina Bodina  sta
se začela puntati raški in bosenski župan, ali on ju je ukrotil.
Toda Vukan,  župan raški, je ves kraljevi rod zatrl in sam
sebe na vladarsko mesto postavil. On se je krvavo bojeval z Bi
zantinci.

Zopet se zdaj srbska zgodovina stemni, dokler se 1. 1165 z
imenom Stepana Nemanje,  župana raškega, znova ne iz¬
jasni. Ta je bil postavljen s pomočjo grškega cesarja Emanuela
za velikega župana srbskega. Z njim se začne sijajna doba srbske
žgodovine; pod vladarji iz njegove hiše je cvela in propala Srbija.
On je razširil svojo deželo proti vzhodu in jugu, ukrotil Nerečane
in oblegal tudi Dubrovnik. Po Emanuelovi smrti se je z Vlahi
združil proti Grkom in jim mnogo mest vzel. L. 1189 je po svo¬
jih poslancih pozdravil Friderika Barbarosso v Hebu, in je kri
žanski vojski dovolil, da je šla skozi Srbijo. Cesarja samega je
pozneje slovesno kot gosta sprejel v Niši. Srbski letopisci pra¬
vijo, da mu je mati bila Nemka in da je en del svoje mladosti
preživel na Ogerskem in Nemškem.

Gledč notranje vlade je zeld preganjal manihejce in bogo-
mile, ki so se širili po deželi. Sezidal je mnogo cerkev in samo
stanov in nekoliko let pred smrtjo 1. 1195 se je sam pomenišil
ter sezidal na svetej (atoškej) gori imenitni samostan hilandarski.
kjer je pod imenom Simeon mirno živel do smrti 1. 1200. Zapu
stil je 3 sinove. Najstarši se je odpovedal vladarstvu, ter v samo¬
stan stopil, sprejemši ime Sava. Drugi sin Štepan  je bil naslednik
za očetom v velikem županstvu. Tretji, Vuk po imenu, pa je bil
župan zetski in zahumski. Pa nezadovoljen s svojim deležem in
želeč, povečati svojo moč, se je podal pod obrambo ogerskega
kralja in se kazal prijatelja rimskemu papežu. V razprtijah z
Ogri je izgubil Štepan zopet Bosno, in ko je svojo ženo Evdo-
ksijo, bizantinsko princesinjo, neusmiljeno bil izgnal, se je tudi z
bizantinskim dvorom razprl; zato je tudi on se začel na papeževo
stran nagibati. Od njega je dobil krono in kraljevo čast. v Ali
ogerski kralj Emerik se je zdaj še bolj potegnil za Vuka in Ste-
pan je moral ubežati in bratu kraljevo čast pod vrhovno oblastjo
ogersko prepustiti. Te homatije porabijo Bolgari, priderejo v Sr
bijo in pustošijo in razsajajo po deželi. Med tem pa Sava zopet
spravi brata, da se vsak na svoje prejšnje mesto podasta. Štepan
se je zdaj zopet Rimu odpovedal, ali druga žena, vnukinja bene-
čanskega vojvode, mu je zopet stare misli izbudila in on se je

265

res po zapadnem obredu dal kronati 1. 1217. Odsihmal se je ime¬
noval „prvovienčani“ (t. j. prvi kronani) kralj vseh srbskih ze¬
melj. Pa čez malo časa se vse preobrne. Brata Savo je grški pa¬
triarh German vpričo cesarja Teodora Laskarisa za prvega nad-
biskupa Srbije pomazilil. Zdaj on ponovi bratovo kronanje po iz¬
točnem obredu in utrdi pravoslavje na Srbskem posebno s tem,
da uredi cerkvene razmere v Srbiji, ustanovivši 12 biskupij.

Naslednik je bil Štepanu sin Radoslav  (1224). Tudi njega
je stric Sava v Prištini za drugega srbskega kralja kronal. On
je bil bolj slab vladar; zato je ljudstvo hotelo, da odstopi. To je
tudi storil (1234) in se v samostan podal. Na njegovo mesto pa
je prišel brat Vladislav,  ld je svoje vladarstvo s tem utrditi
skušal, da je za ženo prosil hčer bolgarskega carja Jazena. Sava
je posredoval, da je dosegel svoj namen. Kmalu potem je Sava
umrl v Trnovi (1. 1236), od kodar so njegove kosti z veliko slo¬
vesnostjo prenesli v Miloševo v Hercegovini. (Pozneje so tam tudi
Vladislava spravili). Njegov naslednik je bil tretji sin Štepana
prvovjenčanega, Stepan Uroš  I., imenovan Veliki.  Za njega
so Mongolci, vrnivši se iz Dalmacije, razsajali po Srbiji. V vojski
z Grki je dobil Prilip. Njegov starši sin Dragutin se je oženil z
ogersko kraljičinjo Katarino. Spodbadan od ogerskega kralja je za¬
čel po očetovi kroni segati. On res tudi prežene svojega očeta in
se posadi na njegovo mesto. Oče pa je, pred svojim sinom bežeč,
žalosti umrl v Drači 1. 1272. Dragu ti na U ro š a H. pase
zdaj strašen kes loti zavoljo obnašanja proti očetu, tako da čez
malo let izroči vladarstvo svojemu mlajšemu bratu Milutinu in
sebi le en kos severne dežele pridrži. Sicer je pozneje zopet pre¬
gnal brata, pa čez nekoliko mesecev že se mu zopet umaknil v
svojo jleželico. Njegov brat

Stepan Milutin Uroš  III. (1275-1321) je bil bolj pre¬
viden vladar, kakor on, pa zelč strasten in pohoten človek. Tri
žene je zaporedoma zapodil, četrta, neka grška kraljičinja, je
bila še le 7 let stara, ko se je ž njo poročil.

Zunanje vladanje Milutinovo je bilo srečno. Razširil je v voj¬
skah proti' vzhodno-rimskemn cesarstvu srbske meje globoko v
Macedonijo in kraljevi sedež prenesel iz Rase v Prilip. Na zapadu
]e po ženitvi pridobil Bosno, toda le za kratek čas, ker žel. 1292
(in popolnoma 1. 1318) mu je bila zopet odvzeta od hrvatskih ba¬
nov Šubičev. Tudi Dubrovnik mu je moral davek plačevati. V
bojih s Tatari in Bolgari pa si je mnogo časti in slave pridobil.
Imel je nezakonskega sina Štepana, kteremu je bil zetsko knežijo
izročil. Pa ta ni bil s tem zadovoljen in je začel kmalu neza¬
dovoljne velikaše okoli sebe zbirati in naklepe snovati proti svo¬
jemu očetu. Zato je šel Milutin z vojsko proti njemu. On pa se
je skesal in se očetu podal. Oče mu je na videz prizanesel, toda
kmalu ga je dal v ječo vreči in tam oslepiti! Vendar Štepan po
sreči ni popolnoma 'oslepel, ampak izvračil si je nekoliko oči in
pozneje ubežal v Carigrad, kjer je pod varstvom bizantinskega

266

cesarja Andronika sedem mirnih let preživel, dokler ga ni oče
tttolažen nazaj poklical.

Z bratom Dragutinom je živel v miru ; po njegovi smrti 1.
1317 pa njegovega sina Vladislava v ječo vrže in mu od očeta
podedovano deželico vzame. Zato je 1. 1319 papež proti njemu
zavezo osnoval, kteri je bil na čelu ogerski kralj Karl Robert, ki
mu je tudi en del bačvatiskega banata vzel; v Epiru pa je bil
srečnejši proti zaveznikom. — Zavoljo mnogih „zadušbin“ si je
pridobil ime „sveti kralj".'

Po njegovi smrti 1. 1321 pokliče duhovščina hitro Štepana
Uroša  IV. na prestol, kteri je dobil priimek Dečanski  (od
dečanskega samostana, kterega je sezidal). On se je dal ob enem
s svojim mlajšim sinom Šepanom („mladič kralj") v Peči kro¬
nati. Sedaj osvobojeni sin Dragutinov, Vladislav in neki drugi
nezakonski sin Milutinov, Konstantin, sta ga skušala izpodriniti;
pa zastonj. V prepiru med staršim in mlajšim Andronikom, ki
sta se za bizantinski prestol rvala, je pristopil k stranki staršega.
Nato je mlajši poklical bolgarskega carja Mihaila na pomoč. Uroš
pa je Bolgare na Bolgarski Moravi potolkel, in Mihail sam je iz¬
gubil življenje; na bolgarski prestol pa je sedla od Mihaila za¬
vržena Neda, Uroševa sestra. Nadaljujoč boj z mlajšim Andro¬
nikom je Uroš še dobil Macedonijo, v ktero je svojega sina Ste¬
pana Dušana za namestnika postavil. Stare dni mu je pa grenil
ravno ta Štepan, ki je, zbravši okoli sebe vse, kar je bilo neza¬
dovoljno z očetom, se proti njemu spuntal. Oče je zbežal, pa v
trdnjavi Petriči se mu je moral udati. Sin se je sicer spomnil
svoje dolžnosti do očeta in ga za odpuščanje prosil, pa kmalu je
zopet nehalo boljše mišljenje, in očeta zopet najdemo kot njego¬
vega jetnika; 1. 1336 pa je bil v Zvečanih na Kosovem v ječi o
polnoči zadavljen.

Zdaj nastopi vlado Štepan Dušan Silni  (1336—1355),
v narodnih pesmih in pripovedkah proslavljeni junak, kterega je
srbski nadbiskup Daniel za kralja kronah Že v prvem letu svo¬
jega vladanja je imel srečno vojsko z Grki. Vzel jim je zapadne
krajine (Macedonijo in Negropont), in njegovi vojaki so celo pred
Carigrad pridrli, da je bil Andronik prisiljen, za mir prositi.
Moral je Dušanu nekaj znamenitih mest v Albaniji prepustiti.
Zdaj so ga Bolgarija, Macedonija, Albanija, Tesalija in velik del
Grecije za gospodarja spoznavale. Hotel je tudi zvezo skleniti z
benečansko republiko, pa ni hotela. Pa sprejela ga je med svoje
državljane.

Ko se je grško cesarstvo razcepilo na dve stranki, eno za
mladega cesarja Janeza in njegovo varhinjo, cesarico Ano, drugo
za cesarja Kantakuzena, se Dušan ni na nobeno stran določno na¬
gnil, ampak iskal je pri tej razprtiji le svojo korist. Ko je pa
Kantakuzen premagan k njemu ubežal, ga je gostoljubno sprejel,
in vse obljube cesarice Ane, če bi ga s pota spravil, bile so za¬
stonj.

267

Pa že naslednje leto (1343) sta se razprla. To je Eantaku-
zena napotilo, da je nesrečno zvezo s Turki sklenil, ki je bila
prvi začetek britke poznejše osode krščanstva v teh krajih. Dušan
je zdaj stopil na stran Bolgarov in cesarice, pa bil je premagan 1.
1344. Potem ko so se Turki umaknili, je zopet vojskoval se z Grki
in nazaj si pridobil Macedonijo. Zdaj se je imenoval „v Kristusu
vernega carja Srbov, Bolgarov in Grkov", in nadbiskupa Joanika
je povišal iz lastne oblasti za srbskega patriarha, ter se dal od
njega za carja kronati. Carigradski patriarh pa ga je za to samo-
oblastno postopanje iz pravoslavne cerkve izobčil Ali to ni imelo
posebnega vspeha, ker je Dušan vedel srbsko duhovstvo na svojo
stran spraviti. Boji z Bizantinci so se med tem zmerom ponavljali.
Na severni meji pa je novega sovražnika našel, namreč ogerskega
kralja, ki je bosenskemu banu ukazal, nad Srbijo planiti. Ali Du¬
šan si je pribojeval skoro vso Bosno. Že se je hotel, truden več¬
nega boja, pomiriti s Kantakuzenom. Ali obljube Paleologov so ga
napotile, da se je vnovič združil ž njimi in z bolgarskim kraljem
Aleksandrom.

V tej sili pokliče Kantakuzen Orkana, Suleimanovega sina,
na pomoč in Srbi so bili premagani 1. 1351. Naslednjega leta je
patriarh Kallist vnovič Dušana izobčil in zahteval, naj carski na¬
slov odloži. Tudi ogerski kralj Ludvik mu je hotel Bosno zopet
vzeti, ali bil je čez Savo zagnan in Mačva in Srem sta bila zo¬
pet b  Srbijo združena. Ko je Kantakuzen odstopil, je Dušan celd
nameraval, namesto slabih Paleologov sebe na bizantinski prestol
postaviti. Pa ko je bil z vojsko na poti proti Carigradu, ga je
vzela smrt 1. 1355.

On je bil izvrsten vojskovodja, zelo previden in mož krepke
volje. Svoj dvor je obdal z vso bizantinsko dvorsko sijajnostjo
in vpeljal je po zapadni šegi vitežki red sv. Stefana, s kterim
je častil zaslužne velikaše, kakor si je z obilnimi daritvami in
„zadušbinami" vedel naklonjenost duhovstva ohraniti. Naj veče
zasluge za državo si je pa pridobil s svojim ,,zakonikom", s kte¬
rim je skušal notranje razmere urediti. Za utrjenje vladarske
oblasti pa je prav slabo s tem poskrbel, da je vso državo v 8
namestnij razdelil in namestnikom dal skoro neomejeno oblast.
Njemu je bilo mogoče krotiti te mogočne namestnike, ali po
njegovi smrti so se precej kazali žalostni nasledki. Sicer so Du
šanu na smrtni postelji morali priseči, da bodo zvesti njegovemu
sinu Urošu;  pa potem so se vedli bolj kot neodvisni vladarji, kakor
kot podložniki Uroševi. Jug Bogdan,'poglavar Akarnanije in Ma-
cedonije, je bil njegov odločen protivnik, tudi mati Helena ga ni
Podpirala, ampak le mislila na povišanje svoje oblasti. Vukašin,
ki je imel velik del prave Srbije, se je sam imenoval kralja, in
Lazar Grebljanovič, ki je imel severni del Srbije, in je tudi name¬
raval na srbski prestol sesti, je imel velik del naroda, posebno
duhovstvo na svoji strani, ker je bil hraber in pobožen junak.
Uroš pa je bil car brez dežele in je zdaj pri Lazarji, zdaj pri

Vuka sinu, ki je zelo grdo 2 njim ravnal, bival. Naveličavši se te
odvisnosti ubeži Uroš v Dubrovnik, Vukašin pa ga je vedel od
ondod izvabiti in ga je pri tej priložnosti ubil. Tako je ugasnil
rod Nemanjičev 1. 1367.

Nad razcepljeno srbsko carstvo planejo Turki in 1. 1371
potolčejo srbsko vojsko pri reki Marici. V tej bitvi je padel Vu¬
kašin po izdajstvu, njegova brata despot Uglješa inlogothet Gojko
sta pa utonila. Veči del velikašev se je podal Turkom, in pogla
varji so postali turški vazali, razun bosenskega bana Tvrtka in
Lazarja Grebljanoviča, sremskega kneza, ki je v kratkem svojo
oblast ražširil, premagavši svoje tekmece, in se je po nasvetu
cerkvenega zbora v Peči dal kronati za srbskega carja 1. 1376
od srbskega patriarha Jefrema; toda sam se menda iz ponižnosti
nikoli ni drugače imenoval, kakor knez. Devet let je Lazarju
preteklo precej mirnih, v tem času je pridno cerkve in samo¬
stane zidal po Srbiji. Med tem se je pa turška oblast zme¬
rom širila: sultan Murat si je podvrgel bolgarskega kneza Siš-
mana in se zdaj proti Srbiji obrnil (1. 1386). Lazar je Tvrtka
in Ogre prosil za pomoč, pa nobeden ni pomogel. Zato se sam
s svojimi trumami postavi sovražnikom ob Moravi. Toda turška
sila je zelo 'pritiskala in Lazar je, po neodkritosrčnih svetovalcih
pregovorjen, za L trii davek in 1000 za turško vojsko najetih vo¬
jakov od sultana mir kupil. Ali Lazarja je ta sramotna pogodba
zelo pekla. Začel je tedaj zaveznikov iskati in zanašaje se na
obljubljeno pomoč odpove sultanu davek. Sultan privre z veliko
vojsko, Lazarjevi zavezniki pa so po večern ali izostali, ali pre¬
pozno prišli. Na Kosovem ste se srečali vojski in je bila osoda
Srbije določena. Izdajstvo Vuka Brankoviča, ki je bil mogočen
velikaš, in njegov razpor z Milošem Obiličem, ki je bil najslav¬
nejši junak tistega časa, je največ bil kriv nesrečnemu izidu. Mi¬
loš je prišel v turški tabor in je tam Murata umoril, pa tudi sam
s tovarši vred bil posekan. Med tem pa je Vuk s svojimi oklep¬
niki zapustil Lazarjeve vrste. Srbi so se vedno hrabro bili in
Lazar jim je vedno bil na čelu, dokler ga niso Turki vjeli in
pred umirajočega Murata pripeljali, tCr tam usmrtili. Srbi so zdaj
bežali, Turki pa utrujeni in oslabljeni, niso drli za njimi, ampak
plenili in razdirali po okolici, ogromno gomilo nanosili Muratu v
spomin in potem pod Muratovirn sinom Bajazidom se vrnili 0-
1389).

Bajazid, je pustil Lazarjevo dedšino carici Milici  za nje
nega sinka Stepana Lazarjeviča, pa s tem pogojem, da mu bo letni
davek plačala, v vojskah mu pomagala z vojaki in hčer Milevo mu
dala za ženo. Vuk pa je kot plačilo za izdajstvo dobil nekaj
zemlje na južnem Srbskem. Ker ni bil s tem zadovoljen, je sku¬
šal, si še Lazarjevičevo deželo pridobiti. Toda Milica ga zatoži
pri sultanu in on ga d4 v ječo vreči in, ko je predrzni! se, ube¬
žati, ostrupiti 1. 1396.

269

Despot*) Štepan  Laz  ar  o vic  je v vojski, ktero je
imel Soliman z bratom Mussi-jem, podpiral Solimana; ali imel je
nehvaležnost za plačilo. Ko se je namreč Jurij Brankovič z
vojsko zoper njega vzdignil, je Soliman Jurija podpiral. Štepan
je dobil takrat od Ogrov pomoč in je ž njimi sovražnike prema
gal (1403). Nekoliko časa je zdaj mir imel pred Turki, in skrbel
za uravnavo domačih razmer. Pa kmalu je zopet lastni brat Vuk
s turško pomočjo se proti njemu vzdignil in ga prisilil, da mu je
odstopil pol Srbije. Po Vukovi smrti 1. 141U se je zopet Jurij
Brankovič oglasil za njegov delež. Čez nekaj časa (1. 1412) pa
se je sprijaznil s Štepanom, ki je zdaj mir imel pred njim. Leta
1413 je pridrl Musa, proti kteremu so Srbi Sulejmana podpirali,
na Srbsko in je pustošil, toda z grško in srbsko pomočjo ga je
kmalu četrti sin Bajazidov Mohamed premagal. Štepan je imel
zdaj mir do svoje smrti 1. 1427. Eno leto pred smrtjo pa je pod
ogersko obrambo se podal in priznal vrhovno oblast ogerske krone
nad Srbijo.

Se na smrtni postelji je imenoval svojega nekdanjega na¬
sprotnika Jurija Brankoviča za naslednika, ker je on bil poslednji
iz Lazarjevega roda. Bil je Štepan zelo kreposten, ljudolubljen in
hraber knez, pa krepke volje in odločnosti mu je v teh težavnih
časih manjkalo. Jurij Brankovič  (1427 -1457) je sedel na
prestol že 60 let star, pa bil je še zmerom čvrstega duha in v
besedi njegovi je bila moč. Bil pa je zvijačen in malo zvest
in pošten. Vedno je omahoval v svoji politiki med Ogri in Turki;
zdaj je bil prijatelj, zdaj sovražnik Turkom. Že leta 1430 je Mu-
rat po poslancih zahteval Srbijo v svojo last. Takrat ga je še z
davkom potolažil. Iskal je med tem pomoč pri Ogrih, ktere si
je s tem pridobil, da jim je že davno od njih zaželeno trdnjavo
Belgrad za druga posestva na Ogerskem zamenil; ali s tem je
se ve da Srbe zelo razžalil. Pa kmalu zopet pridere Mrarat, Ba¬
jazidov naslednik, v deželo, in nekoliko mest razdene. Takrat ga
Jurij s tem utolaži, da mu da svojo hčer Marijo in mu pošlje
kot zastavljence njene starše brate. Pa 1. 1435 jeMurat zopet prišel
z vojsko nad Srbijo. Takrat so pa Ogri Srbom na pomoč prišli
in Turke pregnali. Ali ti so prišli kmalu zopet z novo vojsko in si
pribojevali vso deželo, razun Belgrada. Jurij pa je ubežal na
Ogersko, med tem ko je sultan se maščeval nad zastavljenci in
jih dal oslepiti. Ko je na Ogerskem kuga začela razsajati, je
Jurij se podal v Bar in od tod v Dubrovnik, kar ni bilo Dubrov-
ničanom po volji, ker so se bali, da bi jih' zapletel v vojsko s
Turki. Zato se‘je kmalu spet na Ogersko vrnil. Med tem pa je
slavni ogerski vojskovodja Hunjad vso Srbijo zopet pribojeval,
in Sultan je bil prisiljen, mir skleniti, ker se je tedaj tudi glaso-

*)  Ta naslov je dobil on kakor tudi njegov naslednik od grškega

carja.

270

viti Skenderbeg v albanskih gorah pokazoval. Jurij je od Ogrov
nazaj dobil svojo deželo (1. 1444),

Kmalu so se Ogri zopet v vojsko s Turki zapleli; ali Jurij
jim takrat ni pomagal, ampak je miren ostal upaje, da mu bo za
to tudi Sultan potrdil dežele, lci jih je imel kot lastnino. Tako
je največ pripomogel, da so bili Ogri dvakrat, pri Varni (1444)
in pozneje na Kosovem (1448), potolčeni. Se celo bežečega Hun-
jada je dal v Smederevu v ječo zapreti, in gaje  tam nekaj
časa držal, dokler se ni udal ogerskim grozitvam in Hunjadovim
prošnjam. Z^ to ravnanje so se Ogri naslednje leto strašno maš¬
čevali in so razsajali po Jurijevi deželi, dokler ni miru od njih
izprosil. Muratov naslednik Mohamed II. je uničil 1. 1453 cari-
gradsko cesarstvo, — kar so Ogri in Srbi mirno gledali —, in
se zdaj obrnil proti ostankom srbskega carstva. En grad za
drugim je prišel sovražniku v pest, le trdnjavi Smederevo in
Belgrad ste se krepko držali. Zdaj je zopet od Ogrov si pomoči
izprosil in združen ž njimi je premagal Turke. Ali tudi zdaj se
je zopet nekako nagibal na turško stran. V boji z nekim oger¬
skim velikašem pa je bil ranjen in ujet, ali Ogri so ga veliko¬
dušno zopet izpustili.

Kmalu potem je umrl 1. 1457 90 let star in na smrtni po¬
stelji je ukazal, naj mu nasleduje žena Irena v s  tremi sinovi, ki
pa naj bodo njej pokorni. Ali najmlajši sin St epa n je svojo
mater ostrupil in svoja brata pregnal. Ko je pa Mohamed k
vojski proti njemu se spravljal, je umrl. Njegova vdova, ki si
v veliki zadregi ni vedela pomoči, si je umislila, vso deželo po¬
staviti pod višo oblast papeževo, nadjaje se, da bodo katoliške
vlade jo Turkom vbranile. Ali ves pravoslavni narod se je vzdig¬
nil proti tej daritvi, in ko se je sultan s svojo vojsko bližal, so
mu najznainenitnejši državljani nasproti šli, ter se njegovi obrambi
izročili 1. 1459. Pa vkljub tej skoro prostovoljni podvržbi —
groza je slišati — so Turki deželo razdjali in razljudili, samostane
in cerkve podrli in 200.000 ljudi v sužnost odpeljali. Srbija pa
je postala turška provincija. ;

Iz Brankovičeve rodovine se še omenjajo Stepan, Lazarjev
brat, potem Vuk in Jovan kot despoti onih Srbov, ki so se na
Ogersko preselili, beže pred turškim nasilstvom.

Srbska zemlja je postala lastnina sultanova. Kar je srbskih
plemenitašev prestopilo k mohamedanski veri, postali so spahi,
t. j. sultanovi bojniki in so dobili od njega obširna zemljišča. Vse
drugo ljudstvo je kot raja  predana bila na milost in nemilost tem
spahijem in tujim svetnim kakor tudi cerkvenim oblastnikom ; zakaj
po padu domače hirarhije so bili biskupi izvoljeni iz grških Fana-
riotov. Plačevali so Srbi velike davke in težko rabotovali svojim
gospodom. V tolažilo jim je bila v teh težkih časih vera, rodbinsko
življenje v zadrugah, spomin nekdanjih slavnih časov, ki je živel
v njih prekrasnih epičkih pesmih, in naposled Črnogorci in hajduci,

271

kakor tudi drugi sosedni krščanski narodi, ki so večni boj boje¬
vali s Turki. Posebno so se Srbi ozirali na ogrskega kralja, od
kterega so pričakovali osvobojenja. Pa še le konec 17. stoletja jim
je bilo dano potegovati se za jugoslovanske zemlje. L. 1690 je
pozval cesar Leopold vse Jugoslovane, prijeti orožje zoper Turke.
Srbi so to storili, pa brez posebnega vspeha. Naslednjega leta pre¬
selilo se je veliko število srbskih rodbin pod vodstvom patriarha
Arsenije Crnojeviča na južno Ogrsko, kakor so mislili, le za nekaj
časa, dokler bi cesarske vojske jim osvobodile domačijo; ali prišlo
je drugače: ostali so za stanovitno tam.

L. 1718 je po požarevačkem miru Srbija z Banatom in z ve-
čim delom Bosne prišla pod Avstrijo. Pa prevzetno obnašanje
avstrijanskih častnikov in uradnikov je kmalu vso simpatijo do
krščanske vlade zadušilo, tako, da so v vojski, ktero je imel
Karl VI. 1.1738 s Turki, Srbi sami nekoliko pripomogli, da so zopet
prišli pod Turka, kar se je zgodilo vsled belgradskega mira 1739.
Ali Turki se jim nikakor niso hvaležni izkazali, ampak so jih za¬
tirali, kakor prej. Zato so se Srbi v vojski, ki sta jo proti Tur¬
kom začela Jožef II. in Katarina, ruska carica, radi zopet za
Avstrijo vzdignili, toda brez vspeha.

L. 1801, ko že Srbi niso mogli več prevelikega nasilstva
turških poveljnikov in janičarjev, ki so se po Srbskem celo samo-
oblastno obnašali, prenašati, so se vnovič vzdignili pod Črnim
Jurijem.  Po več srečnih bojih so se odkrižali janičarjev, vzeli so
mnogo trdnjav in 12. dec. 1.1806 so naskokoma vzeli tudi Belgrad.
Turki so bili izgnani iz velikega kosa srbske zemlje, ktero so vladali
zdaj vojvodi v svojih okrajih skoro samovlastno, ker bili so le malo od
visni od vrhovnega svojega vodje Jurija. Za skupne zadeve so se zbi¬
rali s svojimi „momki“ v „skupštino“, poleg ktere je že tedaj stalno
svetovalstvo (soviet, senat) 12 senatorjev bilo ustanovljeno, ki je
imelo skrb za civilne, finančne, šolske, sodnijske zadeve itd. Vstaja
se ni dala zadušiti. V letih 1809 in 1810 so Srbi združeni z Rusi
srečno odbili vse napade Turkov, V Bukreštu je bil 1. 1812 na to
mir sklenen, ter določeno je bilo, da ima Srbija davek plačati
sultanu in trdnjave pustiti Turkom, sicer pa da smejo Srbi svojo de¬
želo sami vladati. Ali Turki so kmalu še več zahtevali, namreč,
da bi Srbi vse orožje odrajtali in pregnane spahije nazaj v deželo
sprejeli. Tega niso mogli Srbi privoliti in tako je prišlo do novih
bojev, črni Jurij je pa preveč razdelil svoje moči, zato so bile
njegove trume skoro povsod premagane in on sam se je moral
umakniti na Avstrijsko. Turki so obnovili svojo oblast nad srbsko
zemljo 1.1813. Le Miloša Obrenoviča so pripoznavali kot vrhovnega
kneza rudničkega, požežkega in kragujevačkega. Grozno rav¬
nanje Turkov ga je spodbudilo, daje  v Sumadiji 1.1815 iznova
začel boj, in posrečilo se mu je na Mačvanskem polji Turke pre¬
magati in s to zmago določiti neodvisnost Srbije. Črni Jurij pa je
vrnivši se iz Avstrije bil zavratno umorjen in potem je narodna
skupština 6. nov. 1817 Miloša  za srbskega kneza proglasila in

272

sultan ga je potrdil. Med Rusi in Turki 1.1826 sklenena pogodba
akjermanska je zagotovila Srbom svobodno volitev kneza, popolno
avtonomijo glede notranje uprave in izločenje Turkov iz Srbije,
razun iz trdnjav; Srbi so s časom dobili, kar jim je bilo tu obljub¬
ljeno, in oni so se zavezali od svoje strani k o draj to vanju določe¬
nega davka. Ko se je potem vojska vnela med Rusi in Turki, je
Miloš miroval in le Turkom prebod branil skoz svojo deželo. Pozneje
si je izvil od sultana berat, s kterim je knežtvo priznal za dedno
v njegovi rodovini (1. 1830). Miloš pa je zdaj zelo svojevoljno in
kruto vladati začel, tako da so 1. 1835 sami Srbi proti njemu vstali in
ga prisilili k obljubi, da bode za naprej ustavno vladal. Pa Miloš
je vladal, kakor prej. Naposled je izdelala turška vlada združena
s srbsko komisijo 1. 1838 tako imenovani „organični štatut“, kteri
ni bil po volji niti knezu niti narodu. Namesto skupščine je po
njem vso oblast dobil senat. Miloš je sicer prisegel, da se bo rav¬
nal po tem štatutu, pa v resnici se je malo zmenil za senat, ampak
je vladal po svoji volji. Zato so ga Srbi prisilili, da se je 1.1839
vladi odpovedal in ustopil prestol svojemu sinu Milanu.  Ko je
pa ta kmalu po tem umrl, je turška vlada njegovega brata Mi¬
ha i 1 a imenovala za naslednika, ter mu pridala neko vladno sveto-
valstvo, s kterim narod nikakor ni bil zadovoljen, in 1.1840 sta
morala svetovalca Vučič in Petronjevič bežati v belgradsko trd¬
njavo. Pa tudi Mibail ni vladal Srbom po volji; zato so ga 1.1842
pregnali na Avstrijsko in na njegovo mesto je skupščina izvolila
sina Črnega Jurija Aleksandra,  kterega je tudi turška vlada
potrdila. Vučič in Petronjevič sta morala na zahtevanje ruske
vlade v prognanstvo, toda kmalu sta se vrnila in sta kot ministra
pomagala knezu deželo ravnati in upravljati. Aleksander je precej
samovlastno vladal in skupščino samo enkrat (1.1848) sklical. Zno-
tranje razmere pa so se boljšale in leto 1848 ni jih dosti kalilo;
le nekoliko Srbov iz kneževine pod Kničaninom je šlo Hrvatom
proti Madžarom na pomoč. Da se je uprava in tudi šolstvo v
Srbiji zdatno izboljšalo, gre največa zasluga ministru Iliji Garašaninu.
Knez pa si je prizadeval svoji rodbini dedično pravico do srbskega
prestola pridobiti; zato je skušal, kolikor mogoče, z vsemi vladami
v prijateljstvu živeti. S tem pa je prišel z narodom večkrat na¬
vzkriž, posebno pa, ko je 1.1853 odpravil Garašanina in je v iztočni
vojski neutralen ostal. V parižkem miru 1.1856 je bila Srbija iz¬
pod ruskega pokroviteljstva pod garancijo evropskih velevlasti po'
stavljena. V Srbiji pa so se stranke zmerom bolj razpirale; 1.18o>
je celo vstaja proti knezu se vzdignila, pa je bila zatrta in mnogo
znamenitih mož je bilo zavoljo tega obsojenih. Ali naslednje leto
je svetoandrejska skupština kneza odstavila in na srbski prestol
poklicala starega Miloša in njegov rod. Miloš je zdaj bolj gledal
na narodove želje, da si je njegovo ljubezen ohranil, dasiravno je
tudi zdaj še samovlastno vladal. Toda umrl je že 1. 1860 in na nje¬
govo mesto je stopil sin Mihail,  tretji Obrenovič  (1860—18681.
Pod njim se je prenarejanje in zboljsevanje glede skupštine, senata,

273

vojaštva in davkarstva nadaljevalo. Posebne zasluge si je pridobil
z uredbo narodne vojske, ktero je 1. 1862 vkljub uporu avstrijan-
ske, turške in angležke vlade dognal.

Srbi pa so vedno bolj hrepeneli po popolni neodvisnosti; zato
so težko gledali turške posadke v trdnjavah, posebno v svojem
glavnem mestu Belgradu. L. 1862 je ne važen prepir med nekim
Turkom in nekim srbskim dečkom rodil metež v Belgradu, in
gradski poveljnik je začel 17. junija mesto bombardirati; še le
drugega dne je bilo premirje skleneno. Srbi so bili zelo razjarjeni
in so zahtevali, da naj vsa turška vojska odide iz Srbije. Ker pa
turški komisar ni hotel dovoliti srbskih terjatev, je zbor garancij-
nih velevlasti se začel poganjati za Srbe in je poslednjič dognal po¬
godbo, vsled ktere so morali Turki Belgrad in ostale trdnjave za¬
pustiti. Vse to se je imel narod največ modremu postopanju svo¬
jega kneza zahvaliti. V veliko nesrečo Srbiji pa je bil Alihail leta
1868 v topčiderskem parku zavratno umorjen kot žrtva zarote, v
ktero je bil zapleten tudi Alexander Karadjordjevič.

Skupščina je zdaj za kneza potrdila Aiihailovega sinovca Mi¬
lana,  četrtega Obrenoviča,  ki je imel poleg sebe, dokler ni
bil polnoleten, vladarstvo treh mož. L. 1869 je bila oklicana velika
skupščina, ki je vpeljala v Srbiji sedaj veljavno ustavo. Na svoj
rojstni dan 20. avgusta 1. 1872 je bil mladi knez za polnoletnega
slovesno proglašen vpričo zastopnikov skoro vseh slovanskih
dežel. —

Razun trojedne kraljevine in Srbije so se še druge samostojne
države in državice osnovale na hrvatsko-srbski zemlji. Tu gre ome¬
niti Bosno, Dubrovnik in Črno goro.

Bosna  se je imenoval en del srbske zemlje ob reki istega
imena, toda tedaj, v prvi dobi, ni bil tolik, kakor pozneje; zakaj
severnozapadni del je spadal pod Hrvatsko. Alorebiti je že izprva
ta del svoje župane imel, ki so bili srbskemu županu podložni.
Pozneje se je Bosna povečala in postala banovina. Bani pa so sku¬
šali vrhovne oblasti srbske se iznebiti in to sejimjevčasi posrečilo.
Prvi nam znani samostojni ban je Ž e limi  r (940)., Kmalu pa je prišla
Bosna pod vrhovno oblast ogrsko in potem spet pod srbsko; sploh
ste se te dve državi vedno rvali za Bosno, ki je ravno v sredi
njiju bila. Izmed banov je najimenitnejši Kulin  (1168—1204).
Za njega so se začeli bogomili širiti po deželi, kar je mnogo do¬
mačih prepirov in bojev rodilo. Sicer pa je dežela za njegove
dobe zelč srečna bila, zakaj ta ban je obrtnijo, kupčijo in rudo-
kopstvo zelč pospeševal in sploh skrbel za blagostanje svojega na¬
roda. Poslednji ban Tvrdko  je meje svoje banovine posebno na
jugozapadnej in južni strani znatno razširil, pridobivši užičko žu¬
panijo, Raško in kos Primorja, in 1.1376 se je dal v Aliloševskem
samostanu kronati kot T v r d k o I., kralj Srbije, Bosne in Primorja.
On je pozneje še nekaj mest v Dalmaciji pridobil, Turke, ki so
deželo napadli, premagal in Srbom na Kosovo 20.000 Bošnjakov

Slovanstvo. Id

’274

na pomoč poslal. Tudi je za kupčijo zelo skrbel, sploh je bil eden
najvrliših bosenskih vladarjev. Umrl je 1. 1391; njegov naslednik
je bil Štepan Dabiša  in po njegovi smrti 1.1396 je postal kralj
Tvrdko  II., nezakonski sin prvega kralja. Tega je pregnal
s prestola 1. 1397 O stoj  a; ali tudi z Ostojem niso bili zado-
dovoljni, ker je okrutno vladal, in so tudi njega pregnali ter sina
Štepana Ostojiča  na prestol posadili. Oba^pregnana kralja pa
sta se združila s Turki in Bosno napadla; ali Štepan ju je hrabro
odbil in na to so se vsi trije pogodili, da so odsihmal skupno vla¬
dali. Trvdko II.je umrl 1.1443.-Za njim je bil izvoljen Štepan
Tomaž Ostojič,  ki je bil izprva sam bogomil. Ali spreobrnen
po papeževih poslancih 1. 1446 skliče deželni zbor v Konjico, kteri
je bogomilsko (patarensko) vero v Bosni prepovedal. Nekaj bogo-
milov se je spreobrnilo, okoli 40.000 pa se jih je v humsko žu¬
panijo preselilo. Humski (ali zahumski) knez namreč se je od¬
povedal bosenski nadvladi in se podal v varstvo nemškemu cesarju
Frideriku IV. ter ustanovil „vojvodino (hercegovino) svetega Save“.
Kralj je bil, ravno ko se je na boj proti Ogrom pripravljal, umorjen
od brata Kadivoja in sina Štepana 1. 1460 in sin Štepan Toma¬
se  vic  je sedel na prestol. Katarina, vdova umorjenega kralja, je
Turke na maščevanje proti morilcema poklicala. Kadi so prišli raz¬
sajat po deželi, dokler ni kralj obljubil letnega davka. Zdaj se je z
drugimi krščanskimi vladami pogajal za skupno vojsko proti Tur¬
kom. Ali hitro so Turki to zaslišavši z ogromno vojsko pridrli v
Bosno. Ker ni bilo pomoči od nobene strani, se je udal kralj s
tem pogojem, da dobi od Turkov drugo deželo za Bosno. Ali
Turki so potem kralja in veliko vojvodov in knezov in veiikašev,
ki se niso hteli odpovedati krščanstva, posekali, 30.000 dečkov so
izbrali si za janičarje in čez 200.000 ljudi so v sužnost odpeljali;
deželo pa so razdjali in opustošili 1. i463, deset let po carigradskem
padu. 20 let pozneje je tudi Hercegovina prišla pud 'lurke. Ogr¬
ski kralji so si od Kolomana sem višo oblast čez Bosno prilasto-
vali. Zato je kralj Matjaš kmalu pridrl v Bosno in vzel Turkom
trdnjavo Jajce in 30 drugih mest, v kterih so Hrvati in Ogri bra¬
nili krščanstvo, dokler ni kmalu po nesrečni mohački bitvi trdnjava
Jajce padla Turkom v oblast 1. 1527. Zdaj je Bosna postala po¬
polnoma turška provincija. Zemlja je bila razdeljena na tri dele,
za sultana, za mošeje (vakufj in za plemstvo, kteroseje poturčilo.
Kristjani pa so bili raja (čreda) brez lastnega posestva. Begi, spa-
hije in age (mali posestniki) so bili njeni gospodje in sodniki.
Glasovih janičarji, ki so izprva v Bosni kot posadka ostali, so se
dopolnjevali iz bosenskih poturčencev. Sploh je bila Bosna poldrugo
stoletje ona velika vojašnica, iz ktere so Turki svoje armade nad
sosedne dežele vodili.

Ko ste po mnogih bojih bili Sava in Una za mejo določeni,
je bila s tem zagraja postavljena bosenskim spahijem, da niso več
mogli prosto hoditi na plen v sosedne krajine. Zato se je njihova
grozovitost začela obračati proti raji ali pa proti vezirom, p rotl

275

kterim so se z janičarji združili. Ko se je pa v sosedni Srbiji na¬
rod za svobodo vzdignil, so na vso moč si prizadevali, da se vstaja
ni tudi v Bosno razširila, in so podpirali Mohamedance v Srbiji.
Srečni izid srbske vstaje pa je njihovo nevoljo in nezadovoljnost le
še bolj pomnožil. Ko je 1. 1826 sultan Mabmud odpravil janičarje
in je hotel preuravnati bosenske politične razmere, je vstalo bosensko
plemstvo z janičarji, pa vstaja je bila zopet potlačena. Ali kmalu so
se zopet vzdignili pod gradačkim kapetanom Huseinom, „zmajem bo¬
sanskim", kakor se je imenoval. Osmanlije so prognali in se zedinili
z vstajniki albanežkimi, terž njimi hoteli iti proti Carigradu. Pa med
njimi je nastala nesloga in bili so premagani. Husein je ubežal in
umrl v prognanstvu. Tudi reforme Abdul Medjida so izbudile 1. 1849
novo vstajo v Bosni in Hercegovini, pa Omer paša jo je kmalu zadušil.

Dubrovnik  je bil v 7. stoletji po Kr. postavljen od epidavrskih
Uskokov, in seje povečal po sprejemanji sorodnih življev z bližnjih
otokov. Prebivalstvo je bilo izprva romansko (italijansko) s po¬
litično uravnavo staroitalsko; prvotne rodbine so bile patricijske,
poznejši italijanski in slovanski naseljenci pa so bili le prosti narod
(plebs), ako niso mogli patricijskega izvira dokazati. Mesto je vedno
rastlo po novih naseljencih, pa je svoj italijanski značaj ohranilo
do 11. stoletja. V tej dobi je letni davek plačevalo zahumskimin
travunskim županom, kakor tudi bizantinskim pretorjem v Dalma¬
ciji; zato pa je Dubrovnik mir imel s soseščino in je mogel raz¬
viti in razširiti svojo kupčijo; zlasti so bili Dubrovčani posredovalci
srbske kupčije v Italijo. V prijateljstvu so tudi živeli z mogočnimi
sosednimi Neretčani. Ko so Benečani te upokorili, so tudi Dubrov¬
nik spravili pod sebe, pa le za kratek čas, in skoz 120 let je imel
Dubrovnik zopet mir pred Benečani in je do visoke stopnje moči in bla¬
gostanja dospel. Po prijateljskih razmerah s Srbi se jim je država
povečala. Včasi pa so bile te razmere pretrgane največ zavoljo
verskih razprtij. L. 1203 je prišel Dubrovnik pod benečansko ob¬
last in začela je nadvlada benečanskih uradnikov, kteri se je do¬
moljubna stranka upirala. L. 1272 so mu usilili novi statut, kteri
je Dubrovnik po zgledu Benetek uravnal. Izpod benečanske nad¬
vlade je prišel Dubrovnik 1. 1358 pod oblast ogrske krone, pod
ktero je ostal do 1. 1526. V tej dobi se je dubrovniška trgovina
zel6 razširila po svoboščinah in pravicah, ktere so mu podeljevali
ogrski kralji. Za Sigmundovega vladarstva se mu je tudi po nje¬
govem prijateljstvu država znatno povečala.

Obširna trgovina z Indijo in vsemi deželami ob sredozemnem
morji je se ve da zelo pomnožila bogastvo posamnih Dubrovčanov,
kakor tudi celo države, in v drugi polovici 15. stoletja je državna
denarnica navadno imela po 7 milijonov zlatov gotovega denarja.
Dubrovniških ladij za daljnjo vožnjo se je 1.1450 štelo okoli 300.
Število prebivalcev pa je narastlo do 40.000. Težavnejši časi za
republiko so nastali, ko so Turki se začeli vojskovati z Ogri, ker
so želeli Dubrovničani pod ogrsko krono ostati, pa tudi s Turki

18 *

276

zavoljo trgovine prijatelji biti. Po nesrečni bitvi pri Mohači (1526)
pa ni mogel Dubrovnik se več ogniti turške nadvlade. Skoz pol¬
drugo stoletje si je Dubrovnik tudi pod turško višo oblastjo ob¬
širno trgovino vkljub mnogim sitnostim vedel ohraniti. Ali 1.1667
je nepričakovana nesreča vse uničila. Hud potres je namreč zru¬
šil celo mesto in čez 5000 ljudi usmrtil; in kar je ostalo, je še po¬
žar pokončal in so tolovaji iz okolice uničili. Mesto je bilo sicer
dosti hitro zopet postavljeno, ali'pomorska kupčija se je celč izgu¬
bila. Pojemajoča moč Turkov je napotila Dubrovčane 1.1684 po¬
noviti zvezo z ogrsko krono; ali v kratkem so se morali zopet po¬
goditi s Turki. V požarevačkem miru so bile meje dubrovniške
republike od strani Neretve in Kotora tako določene, da se niso
nikjer beneške Dalmacije ali Albanije dotikale, ampak je okoli in
okoli le turška zemlja jo obdajala. V početku 18. stoletja si je re¬
publika zopet nekoliko opomogla. L. 1806 so Francozi prišli v
Dubrovnik in 1.1808 je Napoleonov dekret uničil republiko, 1.1814
pa ie prišla pod avstrijsko vlado. Okupacija francozka je uničila
ne le politične podlage republike, ampak tudi vso njeno trgovino.

V Dubrovniku se je že od nekdaj razločevalo petero stanov,
namreč duhovski, plemenitaški, meščanski  stan, po•
tem prosto ljudstvo,  kteremu so se tudi rokodelci, kramarji,
mornarji in vsi pravoslavni prištevali, in poslednjič kmetje.
Plemstvo je bilo edino sposobno za upravo in sodništvo. Na čelu
je bil republiki knez  od senata voljen. Senat  je bil sostavljen
iz 45 najmanj 40 let starih plemenitašev, ktere je v dopolnitvenih
volitvah volilo veliko svetovalstvo,  kterega seje  smel
vsak 20 let stari plemenitaš deležiti. To je bil postavodajni zbor,
kteri je tudi vse uradnike volil, kakor tudi 7udov za malo  sve¬
tovalstvo,  ki je imelo izvrševalno oblast; postave je moral
potrjevati senat. Razuntega je bilo svetovalstvo deseterih  za
policijske zadeve in zbor 5 proveditorjev  vsako leto iz sena¬
torjev voljenih, ki so imeli više nadzorstvo nad vso upravo.

Država je bila razdeljena v 11 okrajev, kterim so bili na čelu
kapetani, ki so imeli tudi sodnijsko oblast. Vse više službe šobile
brezplačne in za nje je volil senat ali veliki zbor. Meščani so le
k nižini bili pripuščeni. Kmetje niso bili lastniki zemlje, ampak
koloni  plemenitaških posestnikov; razmere med njimi niso bile
po postavi, ampak le po običaji uravnane.

Sedanja Črna gora  je bila v prvih časih srbske zgodovine
del duklanske (dioklejske) županije, pozneje zetske (ali zentske)
kneževine. Prvi nam po imenu znani gospodar v teh krajih je Vuk,
sin Štepana Nemanje. Potem, ko je dinastija Nemanjičev izumrla
in je Vukasin v Srbiji vladal, je Zeta odpadla in si izvolila svo¬
jega kneza Balšo,  ki je utemeljil dinastijo Balšičev, kije
od 1.1367—1421 tu gospodarila. Po tem, ko je ta rod izumrl, je
prišla Zeta za kratek čas pod Srbijo, namreč pod Jurja Branko¬
viča. Ali ž njim niso bili zadovoljni in so si izvolili nekega Ste

277

pana Crnoja, ki je utemeljil dinastijo Crnojevicev (1423—1516).
Hrabro se je bojeval s Turki in boje je nadaljeval njegov sin Ivan,
ki je pa bil primoran odstopiti Turkom dolnjo Zeto, lepši del svoje
kneževine ob Skadarskem blatu, in umakniti se proti severju v visoke
gore, sedanjo katunsko nahijo. Vso zemljo okoli in okoli te deže¬
lice, tega ostanka slovanske svobode v teh krajih, pa so si Turki
mod tem podjarmili. ^ Kar se tedaj poiumesecu ni hotelo ukloniti,
je bežalo v te svobodne gore. Ivan je skrbel, da so deželo na
vseh mestih dobro utrdili in vsak mož je prisegel navdušeno bra¬
niti svobodo do zadnje kaplje krvi. Deželica pa se je odsihmal
imenovala Črna gora.  Poslednji Gr noj e vi c je'vzel za ženo hčer
beneškega vojvode, Marijo Mocenigovo. Ali njej se je malodopadlo
v pustih gorah; zato je pregovorila svojega moža, da se je podal
na svoje posestvo v Benetke ter vlado izročil (1. 1516) cetinjskemu
biskupu J vladiki) Vavilu;  ž njim so začeli metropoliti ali vladike
vladati Črno goro, ki so imeli vojvode katunske nahijekot pomoč¬
nike v svetni vladi. Za drugega vladike Germana se jim je de¬
žela skrčila na samo katunsko nahijo. V začetku 17. stoletja za
vladike Rafima I. so slavno odbijali navale velikih turških vojsk.
L. 1687 pa so pridrli Turki celo do Cetinja, požigali in razdevali,
kar so mogli, pa so se kmalu naveličali teh ubožnih pustih krajev
in se vrnili v svoje trdnjave.

Nova doba se je začela za Črnogorce 1.1697, ko je Daniel
Petrovič Njeguš  nastopil vladarstvo in je utemeljil dedično
nasledstvo vladik iz Njeguške rodovine. On je našel deželo v ža¬
lostnem stanji; zakaj mohamedanstvo se je začelo celo po Črni
gori širiti in sovraštvo sejati med Črnogorce. Knez sam že ni bil
več prav varen pred poturčenci. Zato je prepovedal turško vero-
izpovedanje po svoji deželi. Kdor se ni udal krščanstvu, je moral
iz dežele. Vsi tisti pa, ki so se protivili ukazu, so bili i. 1702 na
sveti večer umorjeni. Ko Je 1. 1711 ruski car Peter vojsko začel
s Turki, je poklical tudi Črnogorce na boj in zato njihovo neod¬
visnost pripoznal, ter jih očitno vzel pod svoje varstvo. Pa takrat
so Črnogorci malo čutili tega varstva. Zakaj po dokončani vojski
so se Turki obrnili proti gorati deželici; pa bili so popolnoma po¬
tolčeni. Dve leti pozneje so Turki sicer 37 načelnikov, češ, da se
hočejo pogoditi ž njimi, k sebi privabili in po izdajniško ubili in
potem strašno razsajali po deželi; pa kmalu so se zopet zbrali
Črnogorci in vnovič jih premagali, ter ujeli 36 agov in begov, ki
so vsak po enega vola ia enega prasca sramotne odkupnine jim
dati morali. Zdaj so začeli vladike na Rusko romati, pomoči pro¬
sit za opustošeno, revno svojo deželo, da so si z obiino podporo
ruskih carjev opomogli. Po Danielovi smrti je prevzel vlado Sava
Petrovič,  pa kmalu je v samostan stopivši prepustil jo bra¬
trancu Vasiliju.  Tudi Vasilij se je s Turki srečno bojeval in dva¬
krat na Rusko potoval. Po Vasilijevi smrti je Sava zopet prevzel
vladarstvo. Ali moralo je biti slabo, da je nekemu svetoklatežu se
posrečilo se za bojda umorjenega ruskega carja Petra III. izdati in

278

pod imenom Štepan Mali  neomejeno vladarstvo nad Črnogorci
si pridobiti. Po njegovi smrti (1774) je zopet Sava vladal, ter si
za pomočnika vzel na Ruskem odgojenega Petra Petroviča,
Vasilijevega bratranca. Ta je tudi po Savini smrti 1. 1782 kot
Peter I. postal vladika, ko je bil še na potu iz Rusije. Med tem so
Turki pridrli do Cetinja in prisilili ljudstvo, da se je obvezalo da¬
vek (harač) plačevati. Peter pa vrnivši se v domovino je kmalu
Črno goro proglasil za svobodno, in ni hotel plačevati harača. V
naslednjih bojih s Turki so bili tako srečni, da ste se sosedni nahiji
bielopavljička in piperska s Črno goro združili in da so en čas
mir imeli pred svojimi sovražniki. Ta čas je knez porabil za no¬
tranjo uravnavo dežele. Pripravil je Črnogorce k temu, da so spre¬
jeli 33 paragrafov državnega zakonika; in zdaj je na mesto svoje¬
voljnosti stopila pravica in temelj je bil položen s tem boljšemu
državnemu razvitku. V francozkih vojskah so Črnogorci si prido
bili Kotor, ali vsled bečke pogodbe so ga morali po ukazu ruskega
carja odstopiti Avstriji. L. 1819 se je še enkrat knez srečno bo¬
jeval s Turki, potem pa je imel mir pred njimi do svoje smrti
1. 1830. Nasledoval mu je Peter Petrovič Njeguš  II., tudi na
Ruskem odgojen. On je izpodil iz dežele rodovino Radoničev, ki
so si dedično pravico do gubernatorske časti prisvojevali, in je tako
višo duhovsko in posvetno oblast v svoji osebi združil. On je ure¬
dil deželo, vpeljal davek, da so se mogli javni uradniki plačevati,
prizadeval si je odpraviti „krvavo osveto“, vpeljal je dve svetinji
za priznanje hrabrosti, dal tiskarnico osnovati v Cetinji, skrbel
za ceste in se sploh mnogo trudil, da bi blagostanje Črne gore po¬
višal. Ker je mnogo potoval, sta ga nadomestovala predsednik sta¬
rešinstva Pero in podpredsednik Jurij Petrovič. Mnogokrat so se
tudi za tega vladarja Črnogorci največ s srečnim vspehom s Turki
bojevali. Peter se pa ni samo kot vladar izkazal, ampak on sije
tudi kot pesnik slavno ime pridobil. Ko je za pljučno boleznijo
1.1851 umrl, mu je nasledoval bratranec Danil  o, ki pa je duhovsko
oblast odločil od posvetne in bil prvi posvetni knez Črne gore v
novejši dobi. Odbivši srečno turške napade 1.1853 se je celč po¬
svetil notranjim prenaredbam, ki so sicer mnogo protivnikov mu
rodile, ali on je stanovitno korakal po svojem potu in protivnike
iz dežele preganjal. On je izdal svoj znameniti „Zakonik Danijla I-,
knjaza i gospodara slobodne Črne Gore i Brdah", ki ga je raz¬
delil vsem svojim^ podložnikom, in sploh si mnogo prizadeval bolj
izobraziti svoje Črnogorce in povečati njih blagostanje. Ker ni
hotel po krimski vojski priznati više oblasti turške, so Turki na¬
padli deželo; ali pri Grahovci jih je knežev brat Mirko slavno
potolkel. L. 1860 je bil Danilo v Kotom od nekega izgnanega
Črnogorca zavratno ustreljen. Njegova žena Darinka je zdaj Mir¬
kovega sina Ni ki c o (Miklavža) za kneza proglasila, ki se je brez
zaprek lotil vlade.

Ko so Črnogorci pomagali Hercegovincem, ki so pod Luko
Vukalovičem vstali bili, so se tudi oni v vojsko s Turki zapleli in

279

jih tako slavno zmagali, da so se vse sosedne krajine s črno goro
združile. Ali kmalu so z veliko silo udarili od dveh strani na
deželo in jo začeli, pa se ve da z velikimi zgubami, dobivati. Ker
ste bili obe vojski upešani, se je sklenil mir, in črna gora je pri-
poznala turško nadoblast.

Ogrski Srbi.  Po uničenji samostalne Srbije so dežele ogrske
krone postale pribežališča Srbom begajočim pred Turki. Prihajali so
v 15., 16., posebno pa v 17. stoletji. Sprejeti so bili tu kot narod
s posebnimi privilegi jami. Tako jim je bila zagotovljena lastna okra-
jina (teritorij) (ta privilegij je ostal na papirji), svobodno spozna¬
vanje in izvrševanje pravoslavne vere, svobodno voljenje cerkvenih
in posvetnih oblastnikov. Zadeve, tikajoče se vsega naroda, so so
reševale na narodnem „saboru", ki je navadno bil v Karlovcih in
je bil sostavljen iz posvetnih in duhovnih poslancev. Najvažnejša
pravica tega zbora je bila. voliti patriarha  in vojvodo. Poleg
„sabora“ je bila še sinoda biskupov, ki je reševala zgoli cerkvene
zadeve. S časom so začeli Srbom kratiti pravice; niso več smeli
si voliti vojvode in v spoznavanji in izvrševanji pravoslavne vere
so se jim vedno overe stavile.

L, 1746 je bila ustanovljena za srbske krajine, ktere je du¬
najska vlada nekako kot neodvisne od ogrske krone smatrala, po¬
sebna „ilirska deputacija" kot upravna oblast za srbske zadeve.
Ogrom pa to ni bilo po volji. Dognali so, da je bila Vojaška kra¬
jina v Banatu odpravljena, in srbski graničarji, ki niso hoteli pod¬
ložniki plemenitašev postati, so se preselili na Rusko v „Novo
Srbijo". Začeli so sploh Srbe zavoljo vere nadlegovati in jih k
zedinjenju s katoliško cerkvijo siliti, dokler niso bile te zadeve vsaj
nekoliko uravnane, nekaj na srbskem „saboni“, nekaj pa po kra¬
ljevih reskriptih. ,,Ilirska deputacija" pa je bila 1.1777 odpravljena
in njeno področje predano je bilo ogrski dvorni kancelariji; ma-
džarsko-katoliška propaganda proti Srbom pa ni nehala. Zato so za¬
htevali Srbi na saboru 1.1790 lastno okrajino in enakopravnost pra¬
voslavnim s katoličani. Naslednje leto so od ogrskega zbora vsaj
to dosegli, da so tudi pravoslavni dobili državljanske pravice. Od
1. 1792 do 1. 1848 je bilo delovanje Srbov največ tiho, literarno.
L. 1843 začeto pomadžarjevanje raztezalo se je tudi na Srbe. Nji¬
hove pritožbe niso nič pomagale; občna nezadovoljnost je vspla
menela na saboru 1.1848, v ko so si izvolili svojega patriarha. Raja-
čica in svojega vojvoda Šupljikca, določili obseg srbski vojvodini
in priznali njeno politično zvezo s trojedno kraljevino. Izvolili so
tudi deputacijo, ki bi naj izposlovala tem sklepom kraljevo po-
trjenje. Za madžarske prepovedi in zapovedi ; že'r.iso več marali in so v
svojo obrambo zgrabili za orožje. Njih vodje so bili Stratimirovi.6, po¬
tem Kničanin, poveljnik iz Srbije najpomoč došlih Srbijancev, in na¬
posled Todorovič. Ko seje  ogrska vstaja zmerom bolj širila, se
je cesarski dvor, kteremu'je bilo treba pomočnikov, prijaznega

280

kazal srbskemu narodu. Boji Srbov proti Madžarom v Banatu in
Bački so znatno podpirali napredovanje cesarske in banove vojske.
Novi cesar Franc Jožef je potrdil patriarha Rajačiča in vojvodo
Supljikca. Po Supljikčevi smrti je patriarh prevzel upravo srbskih
zadev; ali te so zmerom bolj v oblast avstrijanskih generalov pri¬
hajale, kar je veliko nezadovoljnost srbskega naroda izbujalo. Na¬
posled je bila 18. listopada 1849 ustanovljena nova kronovina z
imenom: ,,Srbska vojvodina in Temeški banat“. Ali ta naredba
ni imela nobenih praktičnih nasledkov za Srbe: njihove želje se
niso izpolnile. Absolutizem, ki je zdaj nastopil, tudi Srbom ni ob¬
rodil koristi. Vsled oktoberske diplome je nova kronovina bila od
pravljena ter združena z Ogrsko, razun Srema, ki so ga pridružili
Slavoniji. Narodu srbskemu pa je dovolila vlada izvenredni kon¬
gres pod predsedništvom patriarhovem vpričo kr. komisarja gene¬
rala Filipoviča. Zahtevali so Srbi svoj teritorij, omejen kolikor
mogoče po narodnosti, svobodno volitev svojega vojvode, popolno
samoupravo v domačih zadevah itd. Ali vlada teh zahtev ni potr¬
dila. — Po kongresu 1. 1864., kterega so se tudi Rumuni udeležili,
so se poslednji, ki so dosihmal pod karlovškega patriarha spadali,
odcepili in svojo rumunsko neodvisno cerkev za vse Rumune ogrske
krone ustanovili. Da bi tukaj skleneno in od cesarja potrjeno
uravnanje natančneje določili, je bil 1. 1865 zopet kongres obeh na¬
rodnosti; ali nastala je nesloga med njima, in Rumuni so zapustili
kongres. Posihmal sklicani zgoli srbski zbori so se le s cerkve¬
nimi in šolskimi zadevami pečali.

Hrvatsko-srbska književnost *).

Stara doba.  Dasiravno so se Hrvati in Srbi že dolgo pred
sv. Cirilom in Metodom pokristjanili, se je vendar duševno de¬
lovanje pri njih še le začelo po vplivu teh dveh slovanskih apo¬
stolov. Gotovo je namreč, da je slovansko bogoslužje že v tistem
času, ko je po Moravskem obveljalo, tudi med Hrvati in Srbi
se razširilo. Verjetno je celč, da sta slovanska apostola je
osebno izbudila na Hrvatskem, mude se v teh krajih na svojem
potovanji v Rim. Pa tudi po svoji politični zvezi z bizantinskim
cesarstvom so imeli priložnost, seznaniti se s slovansko liturgijo.
Utrdila se pa je nova liturgija pri Hrvatih in Srbih, ko so po
smrti Metodijevi, še bolj pa po prihodu Madžarov v Panonijo
učenci apostolov razbežali k sosednim bratom, k Bolgarom, Sr¬
bom in Hrvatom.

*) Gl* V. Jagič, Historija književnosti naroda hrv. i srb. I.

1867 .

Naučny Slovnik: Jihoslovane.

St, Novakovič.  Mali izvod iz istorije srpske književnosti.
1867.

281

Slovansko bogoslužje z glagoliškim  pismom se je pri
Hrvatih v kratkem tako razširilo, da je začelo latinsko dalma¬
tinsko duhovstvo se za sebe bati in mu nasoroti delati. L. 924
(in vnovič nekoliko pozneje) je bila na spljetskem cerkvenem
zboru slovanska liturgija prepovedana in ninska bisKuplj"; ktere
pastirji, so se posebno za njo potegovali, odpravljena. Ali preglo¬
boko je že bila ukoreninjena slovanska beseda pri božji službi,
kakor da bi jo mogle te prepovedi odpraviti.

Ali so Srbi tudi izprva svoje cerkvene knjige z glagolico
pisali, kakor Bolgari, se ne da na tanko dokazati, pa je verjetno.
V H. in 12. stoletji pa je cirilica pri njih povsod že prevladala.

Najstarše cirilske in glagoliške, v staroslovenskem jeziku
tako pisane knjige, da se jim poznd vpliv hrvaščine ali srbščine,
se nam po večem niso ohranile v izvirnikih, ampak le v pre¬
pisih. Prvo poročilo o slovansko pisan ej knjigi na Hrvatskem je
najti pri duhovniku Miklavžu Rabskem, kteri v 13. stoletji (1222)
piše v svojem psaltiru, da ga je prepisal iz rokopisa, kterega je
imel Teodor, nadbiskup spljetski (880—890). Ali žalibog sta se
izgubila eden kakor drugi. Sploh se nam je iz najstarše dobe le
malo rokopisov, največ odlomkov, ohranilo.

Milejše so nastale okoliščine za glagolico, ko je papež Ino¬
cenc IV. 1. 1248 dovolil slovansko bogoslužje. Zdaj, ko so overe
pale, se je začela glagoliška literatura bolj razvijati. Njeno sre¬
dišče je bilo hrvatsko primorje in severna Dalmacija, odtod se je
pa razširila na jug do Neretve, na zapad po Istri in otokih, na
vzhod in sever po velikem delu Hrvatske in po Slavoniji do Po-
žege in Djakova.

Res je, da je vse literarno delo izprva le bilo prepisavanje
obrednih knjig, le tam pa tam seje kaka oblika ali beseda z navad-
nejšo zamenila. Kmalu so pa tudi začeli prestavljati iz latinskega, n.
pr. življenje kterega svetnika in enake stvari. O izvirnem delu se
pač tedaj še govoriti ni moglo, ko duhovstvo ni ime o šolske izo¬
braženosti, ampak le tisto, ktero si je eden od drugega, posebno
po samostanih pridobil. Da so pa posebno v 14. in 15. veku
pridno prepisavali in spisavali, to nam priča obilna množica nam
ohranjenih rokopisov, največ misalov in brevirjev, iz te dobe.
Nektere knjige niso samo s tehnično dovršenostjo pisaDe, ampak
tudi z lepimi malimi sličicami okinčane, ki umetniški sposobnosti
naroda čast delajo. Jezik, v kterem so cerkvene knjige pisane,
je staroslovenski, le nekoliko glede nekterih v hrvaščini nerablje¬
nih samoglasnikov po narodnem govoru prikrojen. Glagoliških spo¬
menikov posvetnega zapopadka je veliko manj, in to so največ 1 i-
stine  in drugi očitni zapiski  posameznih oseb ali občin, kteri
so pa vsi v čistem narodnem jeziku in zlogu pisani, kakor se je
govoril tedaj po hrvatskih krajinah za morjem do Neretve. Naj-
starša listina je od 1. 1309. Znamenit je „Zakon Vinodolski", v kte¬
rem so bile 1. 1280 po sklepu vseh krajin Vinodolske občine popisani
pravni običaji tistod navadni. V isto vrsto spadajo „Zakon ostrova

282

Krka" in „Poljički statut"; potem „Naredbe kaptola senjskoga"
in „Naredbe biskupije modruške".

Pri Srbih se je izdatnejše politično življenje in duševno gi¬
banje tedaj zači ’ ’ " " ” ’ ’’ srbske države v roke

srbsko življenje nekoliko razvito bilo, in največi delež pri tem
razvitku je že tedaj imel Dubrovnik. Tu in sploh na Srb
skem je bil narodni jezik rano vpeljan v javno življenje, kakor
nam pričajo najstarejše listine, ki so sicer še le iz Kulinovih
(1189) in Nemanjinih časov (1199), pa po svoji osnovi kažejo,
da se ni še le ž njimi začetek storil, ampak da so bili že celč
privajeni dopisavanju v narodnem jeziku. Starosrbske listine, s
kterimi darujejo vladarji cerkvo, so največ v cerkvenem jeziku
pisane, druge pa, ki so političnega zapopadka, posebno bosenske
in dubrovniške, so v narodnem jeziku in zlogu sostavljene.. Toda
Dubrovnik se je bolj tistega narečja držal, ki so ga Srbi v so¬
sednih krajinah govorili, kakor svojega domačega.

Tudi na Hrvatskem so nekteri plemenitaši v svojih listinah
rabili cirilico in cirilska pisma od sultana Amurata II. od 1. 1430
in 1442 na dubrovniško republiko, in pisma Mohameda II., Ali-
bega, Hamzabega, Bajazita II., Selima I., Sulejmana II., potem
pismo ogrskega kralja Mati jasa od 1. 1465 na fratra Aleksandra
Dubrovčana, Ivana Zapelje na Mehmedbega, Aleksandra, vojevode
moldavskega na Dubrovnik itd., kažejo jasno, da je v tistem
času srbski jezik celč diplomatični jezik bil turškega, ogrskega
in rumunskega dvora, ako so imeli kaj posla z Dubrovnikom ali
med seboj.

Srbski veliki župan Nemanja je povzdignil s svojo krepostjo
in odločnostjo srbski narod na višjo stopinjo državne moči in si
prizadeval, preroditi ga z gojenjem dušnega življenja. V pobož¬
nosti je bil on sam lep zgled svojemu narodu; zato je mnogo
„zadušbin“ po Srbiji ustanovil in jih bogato obdaril. Zadnje dni
svojega življenja je celo pomenišivši se preživel v tihem samo¬
stanu. Njegov sin Rastko je rano se odpovedal posvetnemu živ¬
ljenju in stopil v samostan, sprejemši ime Sava.  Ali na svetej
(atoškej) gori ni pozabil svojega naroda. Ustanovil je' s po¬
močjo svojih staršev na atoškej gori prostrani srbski samostan,
(prav za prav 14 zedinjenih samostanov), ki mu je bilo ime
Hilandar in je postal glava vseh srbskih samostanov in naj-
veča tvornica starosrbskih knjig, ki so se od tod raznašale na
vse kraje. Pozneje je zapustil samostan, poklican, ravnat cerkvene
zadeve svoje očetnjave. Kot prvi srbski nadbiskup postal je du¬
hovni učitelj in prebuditelj srbskega naroda. On je spisal ustave
ali pravila (,,tipike“) za studenički, hilandarski in orahovički sa¬
mostan in je popisal življenje svojega očeta. Tudi od brata
Stepana  imamo enak popis. Domentijan  jeromonah hilan¬
darski, poslednji učenec sv. Save, je popisal življenje sv. Save
in pozneje življenje sv. Simeona (očeta sv. »Save) in je oboje

vzeli. Vendar

primorskih krajinah

delo. posla) v Srbijo kralju Urošu. Globoko pod temi življenjepisi
s ^oji gledč književne vrednosti delo arhiepiskopa Danila  iz

14. stoletja, v kterem popisuje življenje srbskih kraljev in
biskupov. Pa saj so le polivale pobožnosti dotičnih mož, ter v
*el6 bombastičnem zlogu pisane. Eden Danilovih učencev je
popisal življenje svojega učitelja. Proti koncu 14. stoletja je
popisal življenje Stepana Dečanskega Bolgar Grigorij Cam-
D.lak, ki je bil iz igumena studeničkega postal metropolit
kijevski. Konstantin  filosof popisal je življenje Štefana Vi¬
sokega. Iz teh in takih življenjepisev, kterih se riam je še dru¬
gih nekoliko ohranilo razun omenjenih, so največ sestavljali po¬
tem letopise, seveda le glede domače zgodovine. Kar je pa občne
zgodovine v njih, so zajemali in prestavljali iz grških virov.

Med knjigami za cerkveno porabo naj je omenjen tipik sv.
Save jeruzalemskega , iz grškega prestavljen od srbskega arhi¬
episkopa Ni k odi m a, zavoljo pravilnega jezika znamenit staro-
srbski spomenik; potem je precej veliko evangelijev in drugih od¬
lomkov iz sv. pisma novega zakona; iz starega zakona pa pred

15. stoletjem nimamo skoro nobenege rokopisa. Izmed drugih
liturgijskih knjig je dosti triodov, prologov, oktoihov, minejev itd.
se nam ohranilo iz te dobe.

Po bizantinskem zgledu so tudi srbski menihi sostavljali
„zbornike,“ t. j. enciklopedije vsega, kar je bilo v tistih časih
predmet znanja. Takih zbornikov imamo že iz 14., še več pa iz
15. do 17. stoletja. V teh zbornikih se nahajajo poleg plitvih in
praznih, tudi tam pa tam zanimive stvari. Tako je Šafarik iz teh
zbornikov sostavil kolikor mogoče kritičen tekst Dušanovega
zakonika,  prevažnega spomenika za zgodovino srbsko.

Vsa srbska literatura te dobe je cerkvenega značaja, ali še
bolje, meniškega. Pisatelji so naj več menihi. Jezik je cerkveno-
slovanski z malo glasoslovnimi spremembami v duhu srbščine.
Zlog je biblijska frazeologija, zapopadek knjig je cerkven, in
največ jih je ascetičnega značaja. Tudi to, kar bi se moglo po¬
svetni literaturi prištevati, ima izvir iz cerkvene misii. Življenje¬
pisi srbskih vladarjev n. pr. le bolj njihovo pobožnost in uda-
nost proti cerkvi imajo pred očmi, manj ali nič ne marajo za
njih politično delovanje. Izvirnega se je v tej dobi malo napisalo;
kar je liturgijskih knjig, jih je bilo Srbom le treba prepisati iz
bolgarskih. Mnogo drugih pa so srbski pisatelji prestavili iz
grškega.

Srednja doba.  Nova doba je nastala jugoslovanski književnosti
po iznajdbi tiskarstva. Rano so se med Hrvati in Srbi našli možje, ki
so se posvetili tiskarski umetnosti, ki je izprva se ve da le cerkvenim
namenom služila, pozneje pa se tudi posvetne literature lotila.
Prva jugoslovanska knjiga, ki je bila tiskana,  je glagolski
misal. Na zadnjem listu se bere, da je knjiga bila dotiskana 1.
1438, ali kje, ni povedano (brž ko ne v Benetkah). Kot tiskarji

284

SO se med Hrvati in Srbi izkazali v 15. in 16. stoletji.: Andrej
Paltašič v Benetkah, Bonin, Dobrič v Brescii in Veroni, Makarij
Cmogorac. Gregor Senjanin, Božidar Vukovič in mnogi drugi.
Posebna hvala gre tistim rodoljubnim možem, ki so skidieli, da
so se tiskarnice po jugoslovanskih krajih ustanavljale, lako so
si senjski gospodje napravili tiskarnico v Senji. in modruski
biskup Simon Kožičič (t 1536) je dajal v Reki knjige tiskati.

Prva cirilska tiskarnica je bila v Zeti (Črni gori) in tam p?
tiskar Makarij črnogorac 1.1494 dogotovil v gradu Obodu ok to? h
Glavno skrb za tukajšnje tiskarjenje pa je imel zetski knez
Jurij črnojevič. Drugi slavni tiskar cirilskih knjig je bil Božidar
Vukovič iz neke slavne podgoriške rodovine, ki se je pozneje '
Benetkah naselila. On je osnoval tiskarnico v Benetkah, iz ktere
so dolgo časa pravoslavni Jugoslovani balkanskega polotoka
dušno brano dobivali, in še dandanašnji je redko ktera njihovih
cerkev, pri kteri se nebi zraven novejših ruskih knjig tudi vsaj
ena starejša iz Vukovičeve tiskarnice našla. Za nekoliko časa
se je preselil v Goražd v Hercegovini in tam tiskani; pa kmalu
se je, menda preganjan od Turkov, v Benetke vrnil. Po njegovi
smrti je tiskarnico sin Vinko prevzel. Kazun omenjenih . dveh ti-
skarnic so bile še po drugih mestih se cirilske tiskarnice osno¬
vale, toda po večem le za kratek čas, kot v Skadru, na Obodu,
v Gorazdu, Mileševu in drugod.

Med tem se je začela na Nemškem protestantovska vera ši¬
riti, pa tudi med Srbi in Hrvati, posebno med plemstvom je dosti
privrženikov našla, kakor n. pr. v rodbinah Jankovičev, Patači-
cev, Stančičev, Matkovičev, BuČičev in posebno v rodbini Zrinj¬
skih. Mnogo teh je moralo zavoljo nove vere domovino zapustiti.
Največ so se izgnanci podajali na Nemško in se tam okoli barona
Janeza Ungnada, ki je tudi moral zarad vere pobegniti, zbirali.
Od tod so namenjeni bili, novo vero in ob enem sploh omiko
širiti med svojimi jugoslovenskimi rojaki po tiskanih knjigah
KoC pisatelj e so si pridobili razun Slovenca Primoža. Trubarja,
še Štepana Konzula, Antona Dalmatina, Petra Vergerija iz Istre,
Jurija Juričiča iz Dalmacije, Matija Popoviča, Srba, Ivana Male
ševiča iz Bosne, Leonarda Merčeriča iz Dalmacije i. dr. Na
Wiirtemberžkem se je ustanovila jugoslovanska tiskarna, v kteri
so se razun slovenskih knjig tudi hrvatske in srbske, ob enem.»
cirilico in glagolico tiskale, n. pr. katekizmi, postile, prvi m
drugi del novega testamenta itd.

V zgodovini cerkvenega slovstva so te knjige posebno, zato
zanimive, ker niso bile v navadnem cerkvenem jeziku pisane,
ampak največ v čakavskem narečji, kakor se je govorilo P°
severni Dalmaciji in otokih. Zakaj, kakor je reformacija zavrgla
mrtvi latinski jezik, tako je tudi morala zavreči mrtvo staroslo-
venščino in v knjigah rabiti živi jezik, kakor se je govoril. Zdaj
je bilo tudi katoliško duhovstvo v primorano, razširjanju nove vere
z enakimi sredstvi se ustaviti. Že v 15., še več pa se je v Ib-

285

stoletji našlo mož, ki so začeli v narodnem jeziku knjige pobož¬
nega zapopadka ljudem kot dušno hrano izven cerkvene porabe
spisovati. Toda za take spise se niso več posluževali glagolice,
ampak si v ta namen latinico prikrojili. Prva taka knjiga je pri
Sla 1. 1495 v Benetkah na svitio.

Med sem spadajočimi pisatelji sta najznamenitejša Šime
Budinič in Jernej Kašič.  Budimo je bil v Zadru proti
koncu 16. stoletja notar in pozneje kanonik. Biskup ga je tudi
s seboj vzel na tridentinski cerkveni zbor. Prestavil je iz latin¬
ščine „lzpravnik za jerei izpovidnici i za pokornim*' (tudi z gla¬
golico natisnen), in eno leto pozneje knjigo Petra Kanisija:
„Summa nauka Christianskoga." Prva knjiga je pisana v ,,slovin-
skem“ jeziku, kakor se je govoril tedaj v Zadru; v drugi pa je
zelo vmes vpletal staroslovenske besede in oblike; tudi češčini je
najti sledu. Tiskana je bila tudi s cirilico. Vse to je nameravalo
knjigo sploh med Slovani razširiti, ker je namerjena bila proti
protestantizmu. CHede latinske pisave naj bo omenjeno, da je Bu¬
dinič že črki ž in č rabil v sedanjem pomenu. Jernej Kaeič, ro¬
jen v Pagu 1. 1575, jezuit in izpovednih pri sv. Petru v Rimu,
je po nalogu papeža Urbana VIII. prestavil ritual. Spisal je tudi
slovnico ilirsko (,,Institutionum linguae illyricae libri duo“ Rim,
1604) in mnogo drugih knjig cerkvenopobožnega zapopadka. Pre¬
stavil je tudi sveto pismo, pa ga ni mogel dati v natis zarad
over, ki so jih delali tisti, kteri so se držali prepovedi papeža Kle¬
menta VIII., da se namreč sv. pismo ne sme brati v narodnem
prostem jeziku.

Vsled reformacije je rimska gospoda, kakor za vse katoli-
čanstvo, tako tudi za glagolico, bolj skrbeti začela. Tudi so iz
Dalmacije tožbe prihajale, da zmerom bolj pomanjkuje glagoliških
knjig. To je napotilo rimsko propagando, da je začela skrbeti za
take knjige. Cesar Ferdinandi!, sam ji je poslal glagoliške črke.
Tudi papež Urban VIII., ki je bil velik prijatelj Jugoslovanom,
je podpiral podvzetje. On je postavil frančiškana Rafaela Leva-
koviča, Hrvata iz Jastrebarskega, uda rimske propagande, za re¬
formatorja „librorum ecclesiasticorum linguae illyrieae“, ter ga je
povišal pozneje za titularnega biskupa ohridskega. Izdal je
ta Levakovič 1. 1628 „vulgari lingua“ „kratak nauk krstjanski,“
in 1. 1631 „misal“, kterega tekst je določil po mnogih po Dal¬
maciji nabranih starejših eksemplarih. V teh knjigah se še ne
kažejo glede jezika tista načela, po kterih so poznejša njegova
dela pisana. V Rimu je namreč tedaj po vplivu Rusinov, ki so
tedaj v Rimu bivali zarad zedinjenja z rimsko cerkvijo,
obveljala misel, da je cerkveno-ruski jezik pravi staroslovanski
jezik,' v kterem sta sv. Ciril in Metodij pisala. Papeža je bilo
lehko prepričati o tem, ker te razmere niso bile tako znane, ka¬
kor so sedaj; bilo pa je tudi želeti, da bi severni in južni kato¬
liški Slovani enake cerkvene knjige imeli. Rusin Metodij Terlecki
je dobil nalogo, pregledati Levakovičeve knjige in ta jih je mo-

286

ral po ruskih knjigah popraviti, dasiravno mu to ni bilo po volji.
Tako popravljen je prišel 1. 1648 brevir na svetlo in tudi misal
je bil pozneje po teh pravilih prenatisnen. Da so prosti glago-
liški duhovniki imeli več zdravega razuma, kakor oni učenjaki,
se vidi iz tega, da so se taki popravi upirali, se ve da brez
vspeha. Ko je čez 40 let zopet zmanjkalo glagoliških knjig, je
skrb za nove izda ve bila izročena Splječanu Ivanu Pastriču.
Pa njegov brevir in misal se bistveno ne ločita od Levakovičevih.

Med tem so okoliščine za glagoliško liturgijo zmerom bolj
ugodne prihajale. L. 1688 je bilo n. pr. v spljetski nadbiskupiji
28 „slovinskih“ in le 8 latinskih far. Zato so se morali za na¬
prej bogoslovci dobro učiti cerkvenega jezika, v kterem so bili
pisani brevir, misal in druge cerkvene knjige. Ali žalibog, pre¬
pir o tem cerkvenem jeziku še ni nehal, ker so v Rimu še vedno
verjeli Rusinom, drugi pa so se ustavljali takemu mnenju. Se
bolj so mešali v 18. stoletji. Ko je bilo zopet pomanjkanje cer¬
kvenih knjig, seje  zadarski nadbiskup Vincenc Z maj e vic za
njih izdavanje pri rimski stolici poganjati začel. Zdaj je dobil
K arama  n,  duhovnik spljetske biskupije, nalogo, pripraviti tekst
misala. Ker je za svojih mladih let dalje časa v Petrogradu bi¬
val, je dobro poznal cerkveno-ruski jezik in to znanje je dobro
upotrebil pri pregledavanji misala, tako, da je v tem obziru še
prekosil Levakoviča. Njemu nasproti je dubrovniški duhovnik
Stjepan Rusič skušal dokazati, da se je pravi staroslovanski jezik
ohranil v dubrovniško-bosenskem narečji, v ktero je tudi celo sv.
pismo prestavil in je na ogled poslal v Rim. Ali opravil ni nič.
Karaman, ki je po Zmajevičevi smrti njegov naslednik postal, je
še izdal nekolikokrat „bukvar“ in s pomočjo Mateja Soviča je
sostavil „časoslov << , ki pa je še le po njegovi smrti tiskan bil.
L. 1765 pa je nehalo v Rimu natiska vanje glagoliških knjig.

V iztočni cerkvi so bile razmere v tej dobi zelo neugodne.
Sicer so bili izprva Turki še bolj milostljivi s podvrženimi Srbi;
niso se dotikali niti narodnosti niti cerkve. Srbski patriarhat je
obstajal skozi dve stoletji po padu srbskega carstva; zato so se v
16. stoletji še pridno knjige prepisavale in v zapadnih krajinah
tudi natiskavale. Ko so pa bili Turki se popolnoma polastili srb¬
skega sveta, ko so požgali samostane in novih zidati prepovedali,
ko so imenitnejše in bogatejše ljudi pomorili ali razgnali, tedaj
je nehalo vsakoršno izdavanje knjig. Največo rano pa je iztočni
cerkvi vsekalo, da je srbski patriarh 1. 1690 preselil se na Ay-
strijansko. Zdaj se je le še kaka knjiga ponatisnila v zapadnih
krajinah. V tem času so pa že tudi iz Ruskega začeli dobivati
cerkvene knjige, kar je se ve da tudi imelo vpliv na jezik.

Posebne razmere so bile v Bosni. Ta dežela je kakor go¬
spodarje tako tudi vero večkrat menjala, se vč da ne iz lastne
volje, ampak po volji silnejših. Med tem, ko ste se katoliška in
pravoslavna cerkev v Bosni borili, vgnjezdiii so se še bogomili
(patareni), kterim so bili mnogi bani 12, in 13. stoletja prijatelji,

28 f

posebno slavni ban Kulin, kteri je, kakor se je 1. 1199 papežu
Inocencu III. pisalo, z ženo, sestro in 10.000 kristjani se k novi
veri spreobernil. Papeži so si se ve da dosti prizadevali, novo
vero iz Bosne, največ s pomočjo ogrskih kraljev iztrebiti. Na¬
sledek teh verskih homatij je bil, da se je živo čutje za krščan¬
stvo izgubilo in da se je mohamedanizem začel širiti po Bosni,
posebno ko je vsakemu toliko materijalnega dobička obetal.

V Bosni je bila že od nekdaj v navadi cirilica  v posvet¬
nih in cerkvenih spisih in knjigah. Tudi katoličani so le s ciri¬
lico pisali in po bosenskih samostanih se nahaja mnogo cirilskih
rokopisov iz 16. do 19. stoletja. Zakaj frančiškani, kterim je bilo
dušno pastirstvo čez katoliške Bošnjake že izročeno, ko je Bosna
še samostojna bila, so vse farne knjige in zapisnike s cirilico pi¬
sali. Ta bosenska cirilica ali bukvi  ca,  kakor se tudi imenuje,
se dosti loči od navadne cirilice, pa bistveno ni nič drugega, ka¬
kor kurentno pismo cirilsko, kteremu se že v 15. stoletji sled
nahaja in se ni samo po Bosni rabilo, ampak tudi po Hercegovini
in Srbiji. Sicer pa je lahko sprevideti, zakaj se je katoliško du-
hovstvo, videvši, da cirilice ne more odpraviti, takega nje¬
nega značaja lotilo, kteri se je vsaj v večem ločil od pravo¬
slavnega pisma, in bosenski frančiškani, ki so vedno občevali z
Italijo, so lehko dosegli, da so se s to bukvico tudi knjige za¬
čele tiskati. Po tem takem se je moglo v 17. in 18. stoletji po
pravici trditi, da je bukvica katoliška cirilica.

Nekako v sredi med bosensko in pravoslavno cirilico je bila
cirilica protestantovskih knjig iz 16. stoletja. Gotovo so ž njo
obema strankama ustreči hoteli.

Prvi, ki je dal tiskati knjige z bukvico, je bil med Bošnjaki
Divkovič, kije  izučivši se više šole v Italiji, bil za duhov¬
nega pastirja v Sarajevem, Kreševem in Olovem in je umrl v
Sutiski 1. 1631. risal je kakor vsi Bošnjaki, v lepem in čistem
narodnem jeziku. Njegove knjige (Nauk kristjanski, Sto čudesa,
Beside svarhu evangjelia nedelj nih, Plač blaž. device Marije) so
bile po večkrat ponatisnene. Drugi znameniti cerkveni pisatelj v
Bosni je Pavel Po si lovi  6,  rojen v Glamoči, od 1.1642 biskup v
Skradinu. Od njega imamo : Nasladjen je duhovno in Cvit od kriposti
(prest, iz latinskega). Tretji pisatelj je Stepan M a rgi tič,  ki je spisal
knjigo: Jzpovied karstijanska. V predgovoru pravi, da seje lotil te
knjige, ker je sicer že dosti knjig tiskanih z latinico, ktero malokdo iz
naroda pozna, s cirilico pa, ktera je sploh znana, le malo. Dal je
še na svetlo knjigo: Fala od sveti, in v rokopisu zapustil Homi-
lije. — Ta mala peščica Bošnjakov se je trudila za svoj narod
po tej poti, ktero je za najbolj pravo spoznala. Vidi se, da je
bila v Bosni velika potreba cirilskih knjig, ali Rim za bosensko
cirilico ni dosti maral, vsaj toliko ne, kakor za glagolico. Rajši
so začeli tam knjige z latinico izdavati in tako je začela v 17.
in 18. stoletji latinica izpodrivati cirilico, dokler je ni v 19. po¬
polnoma izpodrinila. Po samostanih zdaj imajo le z latinico pi-

288

sane knjige, narod pa še stare cirilske hrani in skriva kot sveto
starino. Izmed prvih Bošnjakov, ki so z latinico pisali, se omenja
Bandulovic,  ki je izdal Pištole i evangjelija. Njegov jezik se
ne loči od Divkovičevega, mnogo čistejši pa je od Kašičevega in
drugih dalmatinskih pisateljev, pri kterih se že bolj vpliv italijan¬
ščine pozna. Tudi ostali bosanski pisatelji (še jih je kakih 12)
so pisali z latinico v narodnem jeziku največ molitvene knjige
oficije div. Marije in drugih svetnikov in svetnic, njih življenje¬
pise, posebno pa pobožna premišljevanja pod raznimi naslovi.
Take knjige so tudi dalmatinski cerkveni pisatelji spisovali; ali
jezik Bošnjakov ie bil veliko bolj lep in čist, tako da so si ga
dalmatinski pisatelji v zgled jemali; ali duh slovanskega mišljenja,
ki prešinja bosansko pisavo, onim vendar še manjka.

Izmed pisateljev z latinico naj bodo imenovani Faust in
Anton Vrančič, Tom. Marnovič, Mavro Orbin, Petar Palikuča,
plodni pisatelj frančiškan Glavinic in mnogo drugih.

Prava hrvatsko-srbska posvetna literatura^ se je rodila v Dal¬
maciji. Primorska mesta kot Zadar, Spljet, Šibenik, Trogir, Du¬
brovnik so imela izprva latinsko prebivalstvo; ali s časom so se več
ali manj poslovanila. Lega ob morji jih je rano napotila na kup¬
čijo ; kupčija pa jih je soznanila s svetom in hrepenenje po omiki
v njih izbudila. Zato so Dalmatinci pošiljali svoje sinove v Italijo
izobraževat se. Vek humanizma, ki je po Italiji klasične nauke
izbudil, tudi v Dalmaciji ni ostal brez vpliva. Rodila se je ravno
vsled teh vednosti, ki so se tudi po Dalmaciji živo gojiti začele,
narodna literatura. Narodna zavest se je izbudila in narodni jezik,
ki je dozdaj manj cenjen bil kot italijanski ali latinski, je bil po-
vzdignen na enako častno mesto. Največa slava gre v tem obziru
Spljetu in Dubrovniku. Na enkrat se nam v drugi polovici 15. sto¬
letja pokaže v Spljetu petero pesnikov, ki so v latinskem, italijan¬
skem in slovanskem jeziku pesmi zlagali. Bili so: Marko Ma-
rulič, Jeronim Papalič, Jero Martinčič, Nikola Matu-
lič in Fr. Božičevič.  Imeli so med seboj nekako ože društvo,
kteremu je bil glava Marko Marulič  (1450 — 1524), zelč učen
človek, ki je bil kot bogoslovec „prva zvezda" Dalmacije; kot
pesnik je spisal mnogo latinskih poslanic (poetičnih listov) in po¬
hval, in v narodnem jeziku več duhovnih pesmi moralno-modro-
slovskega zapopadka, „Pjesme polag mudrih izrekah Katonovih",
v prozi život sv. Jerolima" in „Izpovedi sv. Bernarda". Pisal je
v čakavskem narečji. Tudi njegovi tovarši so pisali ljubavne pes¬
mice, poslanice in pohvale in pa pobožne pesmi. Njih vseh pesmar-
jenje je bilo bolj umetno kot naravno; za to tudi ni imelo na na
rod posebnega vpliva.

Nad te pesnike se je povzdignil Hanibal Lučič  iz Hvara
(ok. 1480—1525). Bil je bogat in izobražen posestnik, kije  mnogo
potoval po svetu. Pisal je ljubavne pesmi, polne živega čutja, po¬
slanice in dramo: Robinja.

V istem času se je narodno pesništvo izbudilo tudi v Dubrov-

289

niku v »jugoslovanskih Atenah". V drugi polovici 15. stoletja sta
živela tam Menčetič in Drži  c. Prvi je pisal ljubavne in po¬
božne pesmi in elegije, Držič poleg ljubavnih in moralnih pesmi
večo pesem »Vrhu čistoče" in dramo »Pirni". Poleg teh dveh se
omenja tudi Krističevič  kot pesnik. Vse te pesmi so podobne
italijanskim tistega veka, kakor se je sploh dalmatinsko pesemstvo
v svojih prednostih in pogreških ravnalo po italijanskem.

V pi vi polovici 16. stoletja je mnogo pesnikov bilo v Dubrov¬
niku. Najimenitnejši med njimi je bil benediktinec Mavro V e-
tranič,  ki je po nemirnem življenji zadnji del svojega življenja
na otoku sv. Andreja kot puščavnik prežive). Zlagal je največ po¬
božne in druge manjše pesmice in drame, in svoje življenje je po¬
pisal v pesmih „Putnik“ in „Remeta“. On je že bolj štokavski
kakor čakavski  pisal. Poleg Vetraniča seje  izkazal Nikola Di¬
mi trie,  ki je pisal ljubavne in pobožne pesmi in povesti iz sv. pisma
v versih. Stepan Gučetič  je najbolj znan po svoji krasni »Dervi-
šiadi", kakor Andrej Gubranovič  poprav izvirni svoji »Jegjupki"
(ciganki). Poleg pesmi je pisal Nalješkovič  komedije in Marin
Držič  drame. Razun teh je bilo še nekaj drugih manj znamenitih pes¬
nikov. Izun Dubrovnika je v tej dobi najznamenitejši Petar Hekto-
r e v i č iz Hvara, eden najboljših izmed starših pesnikov dalmatinskih.
Razun manjših pesmi je spisal večo, bolj modroslovskega obsega:
»Ribanje". Njegova dela kažejo, da je poznal in čislal in tudi po¬
snemal narodno poezijo.

Prehod k pravim dubrovniškim klasikom delata Dinko Ra-
njina  in Dinko Zlatarič  v drugi polovici 16. stoletja. Prvi je
bil dubrovniški plemenitaš, bival je dolgo v Mesini in Florenciji in
je bil 7krat za kneza svojega, tedaj že prav cvetočega rojstnega
mesta izvoljen. Od njega imamo: »Piesni razlike", prvič v Flo¬
renciji tiskane 1.1563. Njegov vrstnik Zlatarič je razun nekaj pre¬
stav (Elektra, Aminta, Piram in Tisba) zložil mnogo ljubavnih in
priložnostnih pesmic. Prvič so bila njegova dela izdana v Benet¬
kah 1. 1597.

Proti koncu 16. in v začetku 17. stoletja je bilo slovansko
pesništvo v Dubrovniku na vrhunci svoje slave, na kterega je je
pripeljal neumrljivi pesnik Jvan Gundulič,  rojen 1. 1588 od star¬
šev slavne rodovine. Ne vemo vseh posameznosti iz njegovega živ¬
ljenja, pa moremo si misliti, da je užival vse dobrote razumne od-
goje in izobraženosti. Prvi njegovi spisi so bili dramatične igre in
pesmi, kterili pa sam ni dosti cenil, dasiravno so bde mnogokrat javno
z veliko pohvalo predstavljene. Izprva niso prišle v natis; zato so se
nam le ohranile drame: Ariadna, Proserpina ugrabljena, posamezni pri¬
zori iz Diane in Armide, in Dubravka, kije  v poznejši dobi bila od
njega zložena. Prvo njegovo delo, ktero je bilo natisneno in sicer
v Rimu 1.1621, so bile »Kralja Davida piesni pokorne". Nasled¬
njega leta je posvetil svojemu stricu veličastno pesem „Suze:sina
razmetnoga", tiskano istega leta v Benetkah ob enem z manjšo pes¬
mijo »od veličanstvah božjih". „Suze" so se tako zel6 dopadale,

Slovanstvo. 19

290

da so bile mnogokrat ponatisnene. Vrb tega je zložil pesmi: „Lju-
bovnik sramežljiv^, „Srmt Marije Kalandrice“ in pesem „na slavu
Ferdinanda II. Toskanskoga“. Že ta dela bi mu zagotovila ne¬
minljivo slavo, pa vse je prekosila njegova epopeja „Osman‘ £  v 20
spevih, v kteri pripoveduje, kako so mlademu čaru Osmanu ne-
milosrčni vojaki v Carigradu smrt pripravljali, ob enem pa tudi
slavni boj krščanstva z mohamedanstvom. S takim predmetom je
po novi poti krenil, ker dosihtnal pisatelji po zgledu italijansko-
latinske literature niso nič marali za vzhod in za predmete, o kte-
rih so pevale srbske narodne pesmi, ki so Dalmatincem gotovo
znane bile. Gledč oblike in poetične osnove pa spominja „Osman“
na mnogih mestih Ilijade ali Tassove pesmi: Osvobojeni Jeruzalem,
pa vse ima vendar bolj izviren značaj. Tudi na sina Sigmunda in
ie bolj na vnuka Ivana je prešel pesniški duh Gunduličev.

Za Gunduličem prvi pesnik je bil Junij Palmotič  rojen
v Dubrovniku 1. 1606. Že v mladih letih se je kazala njegova
pesniška narava. V latinskih šolah odgojen, je izprva latinske pesmi
skladal; pa sprevidevši, da tu nima pravega vspeha, se je lotil
slovanskega pesništva. Nekaj posebnega je bilo pri njem to,
da je s čudovito lahkostjo zlagal verse v manjša in veča dela.
Tako je neki mnogokrat kar premislil kak predmet, si izbral osebe
za igro in jim začel narekovati njihove naloge. Se vč da se je pri
tem lahkotnem izdelovanji vsega, kar bi bilo bolj veličastno in vzvi¬
šeno, in bi ga tedaj več truda stalo, ogibal. Na drugi strani pa
po tem takem tudi lahko zapopademo obilno število njegovih spi¬
sov. Appendini pravi, ko bi se bilo vse ohranilo, kar je zložil, da
bi gotovo marsikteri dvomil, ali je zares vse to od enega pesnika.
Največ je pisal dramatične igre, kterim je navadno predmete iz
tujih, najrajši iz klasičnih literatur, včasipatudi iz domače zgodo¬
vine, (Pavlimir, Captislava) jemal. Spisal je tudi nekaj pobožnih
pesmi („Spjevi o sv. Katerini Sienskoj", „Pjesan Spasova“, pre¬
stave latinskih himen), pa se z Gunduličevimi ne morejo meriti.
Pozneje, ko je Palmotič bolj globokomiseln postal, sklenil je veli-
častnejšega speva se lotiti in spisal je „Kristiado“. Pa kakor si je
pri vseh svojih izdelkih dela drugih literatur rad v zgled je¬
mal, tako je tudi temu delu za podlago vzel Christiado Hieronima
Vide, enega najslavnejših latinskih pesnikov tistega časa. Palmo-
tičeva Kristiada se ne odlikuje toliko po obsegu — djanje se
namreč skoro povsod prosto po sv. pismu pripoveduje — kakor po
obliki, ker jezik in versi so lepi. — Tudi iz njegove rodovine se
brat Juraj  in neki drugi sorodnik Jaketa  kot pesnika imenujeta.
Gunduliču in Palmotiču moramo pridati kot tretjega v kolu naj¬
slavnejših dubrovniških pesnikov tiste dobe Ivana Buniča  Vu¬
čič  e vi  č a. Hvalijo ga, da je kot državnik modro skrbel za Re¬
publiko, da je pa tudi lepe poetične sposobnosti imel, nam pričajo
njegova nam ohranjena dela. Spisal je večo pesem: „Mandaljenapo-
kornica“, potem mnogo ljubavnih in nekaj tudi pobožnih pe3mi, po¬
slanic in eklog. Razun „Mandaljene“ zaslužujejo tudi njegove lju-

291

bavne pesmi pohvale, ker je vedel v njih živo čutje brez pretira¬
nosti izrazovati. Tudi v pobožnih pesmih se nahajajo zelo veli¬
častne misli. Njegovi sinovi Nikica, Sera in Ivan so bili tudi pes¬
niki, pa manj znameniti, kakor oče. Poslednji je z drugima dvema
učenjaKoma od akademije „otiosorum“ dobil nalogo sostaviti ,,slo-
vinski" slovar.

Izmed pesnikov, ki so bili vrstniki, pa niso bili v Dubrov¬
niku rojeni, se je najbolj izkazal Ivan K a n a v e 1 i 6 rojen na
Korčuli; pa veči del svojega življenja je preživel v Dubrovniku v
zvezi s tedanjimi pisatelji. On je spisal nekaj izvirnih dram, nekaj
jih je prestavil, in zložil je nekoliko manjših pesmi in epos v 24
spevih: Život sv. Ivana biskupa Trogirskoga. Drugi pesniki, ne
Dubrovčani, šobili: Juraj Barakovič iz Zadra (Vila Slovinka v 13
sp., Gjarula, Draga, Rabska pastirica); Bernardo Karnaru  tič
iz Zadra (Vazetje Sigeta, Piram i Tisba); Ivan Ivaniševič  iz
Brača (Kita cviča razlikoga); Jakov Armalošič  iz Šibenika
(Slava ženska) Jerolim Kava  n j in  iz Spijeta (Povist vangelska
bogatoga a nesrečna epulona i ubogoga a čestita Lazara); Ivan
Dražič  (nekaj pobožnih spisov); Vlaho Squadri  (nekoliko hu¬
morističnih spisov).

V Dubrovniku je še vedno mnogo pesnikov se pokazovalo, ki
bi bili radi Gunduličevo slavo dosegli, pa jim je manjkalo potrebne
sposobnosti. Naj bodo tukaj omenjeni Vladislav Menčetič
(Trublja slovinska, Zorka i Radonja) Bartolomej Bettera, kije
popisal dubrovniški potres, in še nekoliko drugih spisov prestavil
ali spisal; Pucič-Soltanič,  bolj znan kot matematikar, („01into
i Sofronia", „Ljubica“, dram. igri); Antonin Sasi,  ki je črez 100
komedij zložil, ki se nam pa niso ohranile; Jerolim Rafael Gu-
č e t i č in njegov sin Ivan  in še nekaj drugih manj znanih pes¬
nikov.

Osemnajsto stoletje se sme imenovati prehodna doba hrvatsko-
srbske literature do njene prerodbe v devetnajstem. Velika nesreča
(potres), kije  Dubrovnik zadela 1.1667, benečansko gospodarstvo
v Dalmaciji, kije  zaviralo narodni razvoj, slabenje in padanje,
italijanske literature, ki je zmerom bila vzor dalmatinskim pi¬
sateljem, in zato tudi vpliv imela na dalmatinsko literaturo, —
vse to je bilo krivo da je po Dalmaciji književnost pešati začela.
Zato se je pa polje jugoslovanskega pisateljstva širiti začelo po¬
sebno po severnih krajinah in narodni jezik, v kterem so dozdaj le
molitvene knjige pisali in pesmi zlagali, je zmerom bolj se v vseh,
tedaj tudi v prozaičnih spisih upotrebljavah

Na polji katoliške pobožne literature je bilo tudi v tem sto¬
letji dosti pridnih delalcev. V Spljetu se je ustanovila ,,slovinska
akademija'' s tem namenom, da bi se dobre pobožne knjige iz dru¬
gih jezikov prestavljale v narodni „slovenski“ jezik. Njen pred¬
sednik je bil Peter Ivan Markič,  spljetski plemenitaš ki je na¬
pisal delo: „Misli karstianske za svaki danmiseca." Skoda da . nič
natančnejšega ne vemo o delavnosti te akademije. Omenijo naj se

19 *

292

še Nikola  Biankovič  (krstjanska nauka); Ardelio della  Be¬
lla, jezuit („Razgovoriipripovidanj a"); Jeronim Bonadid  („Krst-
janska nauka"), učeni dominilcan Vicko Marija Gučetib,  Antonin
Kadčic,  trogirski biskup („Bogoslovje diloredno"), Ivan Josip
Pavlo vic ~ Lucic  in mnogo drugih. — V Bosni so bili še
zmirom frančiškani pridni podporniki pobožne literature. Svoje
knjige so pa največ dajali tiskat v Benetke. Izmed njih naj se
omeni Lovro Sito  v id  („Nauka krstjanska", Gramatika latinsko-
ilirska), Babic  („ C vit razlika mirisa duhovnoga"); Ivan Grličic
in drugi. — Bosenskim frančiškanom so se pridružili duhovniki
turškega jarma rešene Slavonije, ki so svoje knjige dajali tiskati
v Budi, pozneje v Osieku, redko kedaj v Zagrebu. Znamenitejši
izmed njih so Kanižlic,  ki je spisal mnogo pobožnih knjig,
izmed kterih je najbolj znana„Kamenpravi smutnje"; Katančic,
ki je prestavil sv. pismo, Knezovi  c, Ant. Jano  šic  in drugi.

Na polji posvetne literature najdemo precej o začetku tega
stoletja pesnika, ki še živo spominja cvetne dobe dubrovniškega
pesništva: to je Ignacij Nikola Gjorgjic.  Izučivši se retoričnih
in filozofskih šol je začel ljubavne in satirične pesmi zlagati. Ko
je pa jezuit postal, je mnogo bival na Italijanskem, pozneje pa je
prestopil v benediktinski red in živel na otoku Mljetu. Razun
mladostnih izdelkov, ki so jih prijatelji v rokopisu ohranili, in
razun prevodov iz klasične literature imamo od njega iz zrelejših
let svobodno lepo prestavo Davidovih psalmov pod naslovom
„Saltjer slovinski" in večo pesem: „Uzdasi Mandaljene" v 8
spevih. V lepi prozi je spisal: „Život preblaženoga cacka
Benedikta."

Gjorgjicevi vrstniki so bili Ant. Gledjevic, kije  pisal
satire in dramatične igre, Petar in Ignacij Bos ko vic, Ana Bos-
kovicevain  Lukrecija Bogašinoviceva.  Ker je izvirnosti
zmerom bolj zmanjkovalo, lotili so se pisatelji prestavljanja iz la¬
tinščine, italijanščine in francoščine. Taki prestavljalci so bili Jos-
Betondib,  Ivan Sorko vic,  Marino Tudisi,  Luka Miha B unic
in celo neki francoz Marko Bruere Derivaux  (Bruerovib), ki
je za mladih let v Dubrovnik prišedši si tako priljubil hrvaščino,
da je v njo prestavljal latinske klasike, zlasti pa zlagal satirične
koledniške pesmi, kajti koledovanje je bilo tedaj v Dubrovniku
še v navadi. — Poslednji zastopniki dubrovniške literature so
Juraj Feric, T. Sorkočevib,  Marin Zlataric,  Jos. Higja,
in še nekaj drugih malo znanih pesnikov. V to dobo, in med dal¬
matinske pesnike spada pa tudi slavni Andrej Kačic-Miošic
(1690—1760). Kot dušni pastir je izdal „Korabljico", povesti^ iz
starega zakona. Pozneje je kot papežev poslanec prepotoval turške
zemlje in pri tej priložnosti se popolnoma seznanil s krasoto in
znamenitostjo narodnih jugoslovanskih pesmi, ki so mu tako
omilele, da je vso jugoslovansko zgodovino izpeval v posameznih
pesmih, ki so po zgledu narodnih zložene in jim je naslov,,Raz-

293

govor ugodni naroda slovinakoga". Nekaj malojevtej knjigi tudi
pravih narodnih, pa Kačič jih je nekoliko prenaredil. Kako je ta
knjiga omilela narodu, sc vidi 'iz tega, da je 1. 1862 že 15. natis
doživela.

V tem času so slavonski pisatelji poleg podučnih pobožnih
knjig tudi v pesniški obliki narodu izobraževalne hrane dajati
začeli. Taki pesniki so bili Kanižlič  („Sveta Rozalija, Panor-
mitanska dievojka"), potem dubovički župnik Vid D o š e n (Aždaja
sedmoglava, Jeka planine), Vlašič  Josip je v versih prestavil
delo Inocenca III. „Contemptus mundi". Znamenit je R e 1 k o v i č,
ki je bil kot častnik v vojski s Prusi vjet ter je prišel v Frank¬
furt na Odri. Vrnivši se domu je napisal satire,  vkterihdomače
napake graja, primerjaje jih z lepšimi razmerami na Nemškem.
Spisal je še nekoliko basni, potem »Nek je svašta" za deco in
knjigo o reji ovac. Brat njegov Jos. Stepan je spisal gospodarsko
knjigo »Kučnik". Ivan Velikanovič  je nekaj pobožnih dram
iz italijanščine prestavil; Petar Katančič  skusil je latinski me¬
trum v hrvaščino vpeljati v svoji knjigi: Fructus autumnales.
Največ pa so slavonski pesniki priložnostne pesmi zlagali.

■ Med tem se je tudi na Hrvatskem pri Kajkavcih v njihovem
narečji mala literaturica razvila. Reformacija je tu dosti privrže-
nikov našla, in posebno, ko je Medjimurje središče protestantizma
postalo, so se začele knjige v kajkavščini tiskati. Posebni pod¬
pornik je bil knez Juraj Zrinjski, sin slavnega bana Nikole. Naj¬
več po njegovem prizadevanji se je v Medžimurji napravila ti¬
skarna, v kteri je bilo nekoliko kajkavskih knjig tiskanih, kakor
n. pr. Verbecijev „Ugarski zakonik" prestavljen po Ivanu P er-
gošiči  1. 1574. Pozneje je tiskarna se prestavila v Varaždin,
kjer je bilo nekaj knjig natisnjenih. Ko je protestantizem popol¬
noma prepovedan in pregnan bil, je nehalo tiskanje in še le v drugi
polovici 17. stoletja se zopet pokazujejo kajkavske knjige za prak¬
tično potrebo, kot molitvene bukvice, evangeliji, kronike, »kočniki,“
itd. Marljiv pisatelj je bil Juri Hab d e lic,  ki je poleg nekoliko
pobožnih knjig spisal kajkavski slovar. Znamenitejše delo je »Si¬
rena jadranskoga mora" od grofa Petra Zrinjskega,  ki  obsega
razun drugih manjših pesmi junaško pesem »Obsida Sigetska",
zloženo po madžarski Zriniadi grofa Nikola Zrinjskega. Jezik
tega eposa je nekaka mešanica iz štokavščine, čakavščine in kaj-
kavščine. V taki mešanici iz kajkavščine in čakavščine je tudi
Vitezovič  izdal svoje pesniško delo: »Oddiljenje Sigetsko“j pri¬
zadeval si je namreč nekak splošen književni jezik vpeljati in iz
Zagreba napraviti književno središče. Spisal je še: »Calendarium
aliti misečnik hrvatski," »Razlike mudrosti cvetje", »Lado horvatski"
in »Kroniko." Tudi v 18. stoletji je bilo kajkavskih pisateljev,
največ duhovnikov, ki so pobožne knjige izdavali. Pa tudi nekaj
gospodarskih in drugih za praktične potrebe je prišlo na svetlo.
Z jezikoslovsko znanostjo pa sta se pečala Belostenec in Jam-
brešič.  Okoli začetka 19. stoletja, ko so Madžari Hrvatom svoj

294

jezik vrivati začeli, se je veča ljubezen k materinščini vnela. Naj*
znamenitejša pisatelja tega časa sta Mikloušič in Lovrenčič.
Tomaž Mikloušič, profesor na zagrebški akademiji in pozneje
župnik v Stenjevici in v Jastrebarskem, je bil zelo izobražen do¬
moljub. Njegova pisava je bila prijetna. Spisal je veseli igri:
,,Diogeneš, Huta pri Savi", in j^izimakuš," historične spise: „Izbor
dugovanj vsakoverstneh", ,,Pripečenja Zrinji Miklouša horvatskog
orsaga bana i Judite Iljefalvi" in nekoliko pobožnih knjig. Po
njegovem zgledu sta pisala tudi Brezovački in Jandrič,  od
kterih imamo nekaj veselih iger, pesmi in drugih malenkosti.
Jakub Lovrenčič,  Zagrebčan, je tudi posebno prijetno znal pri¬
povedovati. Njegov jezik se sme imenovati klasična kajkavščina.
Od njega imamo veseli igri , Robinstvo" in „Predsud zverhu sta-
liša"; potem povesti: „Adolf", „Kratka dobreh dčržanjih pripo-
vedanja", „Petrica Kerempuh", „Kratka deset zapovedih božjih
pripovedanja". Ant. Mihanovie  je spisal vBeči razpravo: „Reč
domovini od hasnovitosti pisanja u domorodnem jeziku". Domin
Imbrih,  profesor na akademiji, je spisal nekaj pravoslovnih knjig,
Razun teh je bilo še nekaj drugih manj znamenitih pisateljev.
Omeniti gre pa še poslednjega zastopnika kajkavščine Ignacija
Kristiano viča,  kanonika zagrebškega. Razun mnogih pobožnih
knjig, ki jih je spisal, izdaval je mnogo let, počenši od 1. 1834
koledar „Danica Zagrebečka". Tudi je spisal slovnico kajkavskega
narečja.

Nova doba. Prerojstvo narodne literature.
Srbska literatura.  Pod turškim jarmom ni bilo Srbom se ve
da nobenega slovstvenega razvitka pričakovati, pa tudi tistim
Srbom ne, ki so se v 17. stoletji iz Stare Srbije v Srem, Bačko
in Banat preselili, ker so še dolgo časa vedno kakor na straži
biti morali proti Turkom, vrh tega je tudi latinščina, ki je gospo¬
dovala po Ogerskem, zavirala narodni razvoj. Ko so pa začeli
Madžari srbščino in posebno cirilico zatirati in madžarščino vrivati,
se je ljubezen do narodnega jezika izbudila in rodila novo litera¬
turo. Izprva so še sploh pisali v cerkvenem jeziku; le posamezni
so že udarili po tisti poti, ki je kot naravnejša pozneje popolnoma
obveljala, namreč pisali so v narodnem jeziku. Iz začetka je bilo
literarno polje majhno, ker so se ga le avstrijanski Srbi udele¬
ževali. Ko so pa sužnosti rešeni Srbi v kneževini pristopih v
kolo boriteljev za narodno izobraženost, se je literatura v vsakem
obziru, glede obširnosti in notranje cene, povzdignila,

Pobožne  knjige, pisane v cerkvenem jeziku, šobile v za¬
četni dobi redko kedaj izvirne, največ so bile prestave iz ruščine
in grščine. Prestave in kompilacije so bile tudi po večem mo-
droslovske  knjige. Izmed pisateljev te vrste se pa odlikuje po
jeziku in po vrednosti opisov preroditelj srbske literature Dositej
Obradovič  rojen v Čakovem 1. 1739. Neki sorodnik ga je, ko
je rano starše izgubil, k sebi vzel in naučil čitati, potem ga pa je
dal v Temešvar rokodelstva se učit. Od tod pa je pobegnil na

205

Frusko goro, kjer ga je igumen Opovski za dijaka sprejel. Za
diakona posvečen je zopet pobegnil v Zagreb, kjer se je latinščine
naučil, in potem je 3 leta v Dalmaciji kot učitelj mirno preživel.
Tu je prestavil Janeza Zlatousta homilije v prosto srbščino, in ta
prestava je v mnogih prepisih se razširila. Iz Dalmacije se je
podal na sv. goro in v Smjrno, grščine se učit; potem je šel v
Krf, Albanijo in Beč, od tod v Trst, skozi Italijo v Carigrad in
na Moldavsko, povsod s privatnim podučevanjem nabiraje si pri¬
pomočkov za dalji pot. Zdaj se je pa podal na Nemško v Halle
in pozneje v Lipsko, naukov na vseučilišči poslušat. V poslednjem
mestu je bila ruska tiskarna, v kteri je dal prvi srbski knjigi
tiskati, namreč 1. 1783 „Život i prikljueenja" (svoj životopis) in
1. 1784 ,,Sovjeti zdravago razuma". Iz Lipska je šel naAngležko
in vrnivši se od tistod izdal je zopet 1. 1788. svoje „Basne“ z
razlaganjem in nadaljevanje svojega življenjepisa pod naslovom:
„Domača pisma". Nekoliko pozneje (1. 1793) je izdal „Sobranie
raznih nravoučiteljnih veščej" L.  1802 se je podal v Benetke, kjer
so mu srbski kupci 2000 gld. na leto plačevali, da bi mirno v
prihodnje živel. Tu je izdal 1. 1803 knjigo: „Etika ili filosofija
nravoučiteljna", s Solaričem pa Gasparijev zemljepis, in je pre¬
stavil grško postilo in pridige arcibiskupa Teotoka. L. 1807
je šel na Srbsko, postal tu senator, odgojitelj Karadjordjevih
otrok, nadzornik javnih šol in minister „osvete“. L. 1811
je ugasnilo njegovo zgoli blagovitosti rojakov posvečeno živ¬
ljenje. Njegove manjše ostale spise je izdal Solarič po njegovi
smrti pod naslovom: „Mezimac“ in Milovuk v Pesti njegovo „firi-
stoitijo". Njegova velika zasluga je ta, da je prvi začel pisati o
narodu potrebnih stvareh in v jeziku narodu razumljivem. Poleg
njega naj se omeni še njegov učenec Pavao Solarič,  ki je ne¬
koliko modroslovnih knjig napisal ali prestavil. Tudi za praktične
gospodarske potrebe se je z nekoliko knjigami postreglo in za
niže šole so šolske knjige prihajale iz budimske vseučiliščne tis¬
karne. — Više ceneje bila historična in jeziko slovna  litera¬
tura. Tu gre naj prej omeniti koviljskega arhimandrita Jovana
Raiča  (1726—1801), ki je razun nekaj bogoslovsbih del napisal
za srbsko zgodovino važno delo: „Istorija raznih slovenskih na¬

rodov, najpače Bolgar, Horvatov i Srbov". Prepotoval je vso Srbijo
in po’samostanih poiskal, kolikor je bilo mogoče, gradiva za to
svoje važno in obširno delo. Izmed njegovih pesem je znamenit
„Boj zmaja sa orlovi" (1791). Tudi on je pisal v narodnem jeziku.
L. i829 je Magaraševič  začel izdavati Ljetopis Srbski,
ali kmalu bi bil moral nehati, ako ne bi Matica Srbska  mu
pod rame segla- Razun spisov v Ljetopisu je izdal še profesor J.
Magaraševič: „Život Napoleonov", „Istorija evropejskih priklju-
čenja ot g. 1809—1821", „Kratka vsemirna istorija".

Razun tu omenjenih je še bilo mnogo knjig dotičnihvrst izdanih
ali vse je povečemle prestava ali kompilacija in pisano v težko raz¬
umljivem jeziku, kterega so se še vedno držali, dasiravno je že Do-

296

sitej Obradovič pravo pot pokazal. Njegovega načela se je še krepkeje
prijel Vuk Stefanovič Karadžič,  rojen 1. 1787 v Trsiči na
Turškem. Naučivši se pisati in brati je postal !. 1804 pisar pri
načelniku jadarskega okraja. Ko so pa Turki vzeli ta kraj, je
Vuk odšel v Avstrijo in dokončal više šole v Karlovcih, potem
se pa zopet vrnil v domovino, kjer je bil zopet pisar; ob enem
pa se je poleg kakih 10 drugih mladeničev izobraževal dalje pod
vodstvom Jugoviča. Obradovičeva načela glede književnega jezika
so se mu morala zelo prikupiti, da je že zdaj sklenil vkljub vsem
overam po isti poti hoditi. Svoje književno delo je začel 1. 1814.,
ko je izdal knjigo: „Mala prostonarodna slavenosrbska pjesmarica"
s starim pravopisom, in pa svojo „8rpsko pismenico“, v kteri je
razvil svoja pravopisna načela. Ali zavoljo te novotarije se je tak
hrup zoper njega vzdignil, da je nov zvezek pesmi 1. 1815 dal
zopet s starim pravopisom natisniti. Pozneje pa se je trdno držal
svojih načel zmenivši se prej z nekterimi učenimi rojaki. L. 1818
je izdal svoj „Rječnik" in pridal kratko slovnico srbskega na¬
rodnega jezika. V „Rječnik" pa je le take besede vzel, ki jih
narod pozna. L. 1822 je dal natisniti „Dodatak k Sanktpeterburg-
skim sravnateljnim rječnicima". V tem času je potoval po jugo¬
slovanskem svetu in nabiral narodne pesmi, povesti in pregovore.
Bil je tudi na Ruskem in na Nemškem in po pogovarjanji z uče¬
njaki si je utrdil svoja načela. L. 1826 — 29 je izdaval v Beču
,,Danico", zabaven letnik, ki je mnogo zanimivih sostavkov prinesel.
Dalje je dal natisniti spise: „Život Gjorgja Emanuela", „Miloš

Obrenovič", „Bukvar“ in „Narodne poslovice". Nekaj brošuric je
rodila njegova borba z literarnimi nasprotniki, posebno Svetičem.
Med tem je pripravil prestavo „Novega zakona" za tisk. Ta
knjiga v Beči 1. 1847 natisnjena je veliko hrupa izbudila posebno
med duhovstvom. Dalje je izdal 1. 1849 „Kovčežič" (narodopisno
stvari), 1. 1852 drugi pomnoženi natis „Rječnika“, 1.1853 „Srbske
narodne pripovijetke", 1.1857 „Primjeri srpskoslavenskoga jezika",
1. 1860 ,,Praviteljstvujuči sovjet srpski za vremena Karagjorgjeva".
Kazun teh del je še drugih za izdavo pripravljal, ko ga je 7. jan.
1. 1864 smrt zadela. Za izdavo njegove zapuščine je skrbel posebni
odbor (Miklošič, Utiešenovič, Subotič). Izdan je bil V. in VI. zve¬
zek pesmi, „Običaji i život naroda našega", „Priprava za istoriju
svega svijeta radi djece", „Njemačko-srpski Rječnik."— Pričakovati
je bilo, da se bodo kmalu vsi pisatelji lotili Vukovih zdravih
načel; pa so le počasi veljavo si pridobivala. Izmed Vukovih
protivnikov je najbolj znan Miloš S veti  č, ki je bil z Magara-
ševičem in Mušiekim osnoval Srbsko matico. Bil je Svetič ( J-
Hadžič) boljši pesnik kakor filolog.

.Za lepoznansko  literaturo moramo okoli začetka tega
stoletja poleg Obradoviča imenovati Milovana Vidakoviča,  no
da bi bil posebno dobro in s pravim ukusom pisal, ampak ker jo
zelo veliko, posebno mnogo romanov napisal in tako vsaj ljubezen
do čitanja med narodom izbuditi pripomogel. Veliko zaslugo si

297

je pridobil Davidovič  z „Novinami", ktere je izdaval od 1.
1813—1821 in z almanahom „Zabavnik“ (1. 1815-1821), ker jo
v teh časopisih srbska literatura dobila središče, okoli kterega so
se vsi pisatelji zbirali. Naj znamenitejši izmed teh so bili Musicki,
Berič  in S ve  ti  c. Prvi je bil bogato od narave obdarjen pesnik;
s svojimi odami, v kterih se je morebiti previsoko popenjal, je
navduševal svoj narod. Njegova dela so bila še le po njegovi
smrti v 4 delih izdana. Pavao Berič iz Bačke je prestavil Wie-
landovega „Agathona“, Voltairovega „Zadiga“, kose iz Horacija
in Virgilija in spisal pesmi, ki so bile natisnjene v „Ljetopisu“.
Tudi Svetič je dajal v „Ljetopis" klasične prevode in balade.
L. 1830 pa je sam prevzel uredništvo njegovo. V Belgradu je izdal
5 zvezkov „ Golubiče" (1. 1839—1844), in pozneje svoje zbrane
poezije v 2 zvezkih (1856 in 1860) in 1850 „Duh naroda srbskog".
Lepoznanskereči so še spisavali Jefta Popovič, Miloš Laza¬
revič,  Lazar Lazarevič  („Vladimir i Košara" ena izmed naj lepših
srbskih dram), Ti m o te j in Seb.Ilič, Evst. Mihajlovič,Ivan
Pačič, Konst. Pejčič, At. Nikolič  (almanah ,,Ružiča"
1829—36) in mnogo drugih manj znamenitih. Prehod do druge
dobe delata dva druga slavna pisatelja svojega časa, namreč Mi¬
lutinovič in Popovič.  — Simun Milutinovič iz Serajeva v
Bosni se je učil v Belgradu, Segedinu in Karlovcih in je potem
postal pisar na Srbskem. Pozneje pa je potoval po svetu; bil je
v Besarabiji, v Lipsku, v Črni gori; potem se je vrnil in je na
Srbskem umrl kot zgodovinar. Njegova dela so: „Srbijanka"
(1. 1826), ki poje o zgodbah srbskega naroda pod Karagjorgjem
in Milošem, in je veliko navdušenje izbudila, „Njekolike pjesnice",
„Zorica‘‘, „Dika Črnogorska", „Obilič“, tragedija, „Troje sestarstvo",
„Istorija Srbije ili tri godine drugog desetoletja ovoga vieka",
„Trojebratstvo Karadjordje", drama. Akoravno glede pisateljske
vrednosti pod Milutinovičem stoječ, ga je vendar prekosil gledč
vpliva na narod Ivan Štjepan Popovič, rojen v Vršci 1. 1806,
izprva advokat in učitelj v Vršci potem profesor v Belgradu, pozneje
načelnik ministerstva osvete; tedaj je osnoval Družtvo sr psice
slovesnosti  in je temelj postavil belgradskemu muzeju. L.
1848 se je vrnil v 'svoje rojstno mesto in tu mirno živel do smrti
1. 1856. Njegova dela so: „Suze Bolgarii", tragedije: „Svetislav
i Mileva", j,Miloš Obilic", „Nesrečno supružestvo", „Vladislav“ in
kot najznamenitejše: „Ajduci“, „Smrt kralja dečanskog", „Lahan"
potem vesele igre: „Laža i Paralaža', „Tvrdica“, „Pokondirena
tikva", „Zla žena", ,,Ženitba i udatba", »Beograd nelcad i sad",

,,Prevara za prevaru" in drugih več, in pa izvrstna vesela povest:
„Roman bez romana", potem alegorija: „Simpatija i Antipatija"
in zbirka pesmi pod naslovom: »Davorije". Popovič je bil eden
naj pridnejših in naj plodnejših pisateljev. Naj več sposobnosti je
imel za vesele igre, s kterimi je ljubezen k dramatični umetnosti
med Srbi izbudil. — Med tem je dušno življenje vedno živeje
prihajalo. Srbija se ga je zdaj tudi začela deležiti; v Belgradu

298

je bila 1. 1832 tiskarna napravljena in Davidovid je tu začel no-
vine izdavati. Časnikarstvo se je sploh zmerom bolj razvijalo po
prizadevanji tega^,Davidovida, Hadžiča, Teodora Pavloviča in
drugih. Tudi v Črni gori je bila po prizadevanji vladike Petra
napravljena tiskarna in trije almanahi so bili tam tiskani. V Dal¬
maciji je začel Teodor Petranovič izdavati Dalmatinski magazin.
Tako se je po vsestranskem prizadevanji v novi dobi veselje do
čitanja v širjih krogih izbudilo, v Srbiji pa so tudi pridno usta¬
navljali zavode za razširjanje omike. Zato je velik del pisateljev
moral svojo skrb obrniti šolskim knjigam.

Pobožna  literatura je v tej dobi zelo neznatna nasproti obil¬
nosti posvetne. Duhovniki se še vedno drže stare pisave. Naj
marljivejši cerkveni pisatelj je bil Platon Atanackovid.

Znanstveni  spisi seveda niso prinašali dosti izvirnega, poseb¬
no v Srbiji ne, kjer se je moralo šolskim potrebam hitro ustreči.
Ali. dobrih pravoznanskih, tehničnih, prirodopisnih knjig,  prestav
in kompilacij, največ za šolsko potrebo je mnogo prišlo na svetlo.
Le nekoliko v prirodopisu, najbolj pa v zgodovini in v jeziko-
slovstvu se je bolj samostojno delalo. Sem spadajo pisatelji Simu-
novid, Avraamovid, Matid, Panc  id  iz Srbije (Zoologija, Minera¬
logija, Botanika, Ptice u Srbiji, Flora u okolini beogradskoj itd).
Božidar Petranovid (Bogomili) St. Novakovič (Historija srpske
književnosti), i. dr. Mnogo znamenitih člankov se nahaja v glas¬
niku srpske slovesnosti, za ktere sta si naj veče zasluge pridobila
Janko Safarik  in Gjuro Danici  d,  prvi kot zgodovinar drugi
kot jezikoslovec, učenec Miklošičev in naslednik Vukov. Posled¬
njega najimenitniša dela so „Srpska sintaksa" „Rječnik iz
književnih srpskih starina/* „Oblici srpskog jezika." On je tudi
izdal znamenitejša dela starosrbske književnosti, napisal mnogo
posameznih filologičnih člankov, spisal „Pripovijetke iz staroga i
novoga zavjeta", in prestavil iz ruskega „Pisma o službi božijoj**
in Majkova „lstorijo srpskog naroda" kakor tudi sv. pismo.

Za lepoznansko  literaturo gre tu na prvem mestu
omeniti črnogorskega vladika Petra Petroviča Njegoša,  ki
je bil kakor silen in krasen kakor Dušan, učitelj svojega naroda
„Dositej in pesnik kakor Mušicki." Njegova dela so: ,,Luča
mikrokozma" (alegoričen popis njegovega življenja), „Ogledalo
srbsko" (pesmi), in krasno delo: „Gorski vienac", v kterem
izgnanje Turkov iz Črne gore v dram. obliki opeva. Po smrti
njegovi je prišel na svetlo njegov dram.-historični spis: „Lažnicar
Stjepan Mali** in nekoliko pesmi, med kterimi „Slobodijada“ v 10
spevih. Z beletristiko največ humoristično se je pečal Laz o Zuban.
Mnogo drugih pisateljev je spisalo dosti raznih lepoznanskih stvari,
ki sicer niso posebne vrednosti, vendar pa že boljši ukus kažejo,
kakor prejšnja doba. Kot pisatelj za mladež je posebne .hvale
vreden Gavrilo Popovič  (Razgovori, Zabave za decu, Časovi
blagogovenija, Životopisanie slavnih ljudi, Astronomija). Miloš
Popovič,  urednik „Srbskihnovin", je izdal svoje pesmi pod na-

299

slovom ,,Frulica“ in „Mač i pero" in dal je na svetlo Dušanov
zakonik. Izmed novejših pesnikov se odlikuje Jovan Subotič,
Sremčan, doktor filozofije in pravoznanstva. Po nalogu ministerstva
je sostavil čitanko za gimnazije pod naslovom ,,Cvetnik srpske
slovesnosti". Od 1. 1842—1853 je bil vrednik , Ljetopisa". Od
njega imamo knjige: „Lira“ (pesmi). ,, Potopljena Pesta", „Bosilje",
„Bee i njegove znamenitosti", „Dabrac“ (povesti in „Nauk o sti-
hotvorstvu". Znamenitejše pa so njegove drame („Vladislav“,
„Zvonimir“, „Nemanja", „Prehvala", „Bodin“) najlepše med jugo¬
slovanskimi, in „Kraij Dečanski" junačka pesem v 8 spevih. Poleg
Subotiča zasluži da se omeni Matija Ban,  ki je kot odgojevatelj
hčerd kneza Aleksandra 3 zvezke ,,Vospitatelja ženskoga" izdal.
Pozneje je spisal dela: „Osnovi ratni" in „Cetnična vojna". Pre-
selivši se v Dubrovnik je tam izdaval naučni časopis „Dubrovnik",
kterega so 3 zvezki na svitlo prišli. Pozneje se je zopet vrnil v
Srbijo. Od njega imamo tudi Pesmi (1853) in tragedije: „Mejrima",
„Dobroslav“, „Dobrila i Milenko", -„Car Lazar", „Cvijeti", historična
drama, ali bolje dramatizirana zgodovina srbske vstaje, „Smrt posled¬
njega Nemanjiča". Prozaični njegovi spisi pa so raztreseni po raznih
časopisih. Dober pesnik je tudi Ilič-No vic,  od kterega je „I,aza-
rica", v duhu narodnih pesmi zložena junačka pesem, „Potop", „Smrt
čara Štjepana i čara Uroša", „Srbstvo“ (poet. zgodovina srbska).
Kot pesnik se dalje odlikuje Jovan Sundečič,  urednik raznih
časopisov. Izdal je „Srce ili različne pjesme", „Niz dragocjenog
bisera", ,,Krvava košulja", „Petrov dan na Cetinju" i. dr. Mea
naj bolje liriške pesnike spada Branko Radičevič.  Njegova li¬
rika je skozi narodna, njegov jezik čist in lep. Izdal je prestavo
Schillerjevega Viljema Tella in 2 zvezka pesmi. (3. zvezek je bil
izdan po njegovi smrti). Gjuro Popovič je izdal povesti: „Blizanci“
„Junak našega doba" po Lermontovu. Kot pesniki morajo se še
omeniti: Jovan Jovanovič kije  mnogo tujih del izvrstno pre¬
stavil („Toldi", „Vitez Jovan", ,,Jstočni biser", „Demon“) in izdal
svojih pesmi knjižico: „Gjuliči", in napisal tudi raznih prozaičnih
reči; Gj. Jakšič,  ki je napisal mnogo lepih epičnih in lir. pesmi
in nekaj novel kakor tudi drame: „Seoba Srbalja" in „Jelisaveta“
kneginja črnogorska; Jovan Ilič  (2 zvezka pesmi) Lazo Kostič
(drama: „Maksim Crnojevič"), Stefan Kačanski, Gj. Male  tič
(drame: „Spomenik Lukijanu Mušickom", „Apoteoza velikom Ka-
radjordju", „Srbski ajduci", „Preodnica srbske slobode", „Smrt
čara Mihajla"), Lj. Nenadovič,  Miloš Milosavljevič.  Na
polju lepoznanske proze so se še pokazali Bogoboj Atanackovič
Jakov Ignjatovič, M. Narančic  i. dr.

Hrvatska literatura.  Ker so politične okoliščine v tej dobi
še naj bolj ugodne bile v Hrvatski in Slavoniji, je bilo pričako¬
vati, da bode politično središče teh dežel, mesto Zagreb, tudi. knji¬
ževne moči najbolj združevalo. Ali izprva je bilo še malo edinosti.
Slavonci so pisali štokavski ali, kakor so pravili, „ilirski", Hrvatje

pa kajkavski. Pa da bi kajkavščina kot književni jezik obveljala,
je bilo malo upanja, kajti imela je zelo neznatno literaturo in
štokavščina je po Obradoviči in Vuku že preveč po svetu sloveti
začela, da ne bi imela vpliva tudi na sosedne Hrvate. Naravno je
bilo tedaj, da je začela štokavščina kajkavščino spodrivati. Pa
zdaj je bilo ime hrvatsko spodtikljaj, ker ga Slavonci in Dalmatinci
niso hteli. Izvolili so si zato ime ilirsko,  prvič zato, ker so mu
bili Slavonci že vajeni, drugič pa jih je tudi vabila hipoteza o slo¬
vanstvu starih Ilirov. Začetek je bil storjen ilirizmu po Ljudevitu
Gaji. On je že 1. 1834 začel izdavati „Novine Hrvatske" s pri¬
logo „Danicza Horvatzka, Slavonzka y Dalmatinzka" v kajkav-
ščini in s starim pravopisom. Že naslednjega leta je vpeljal novi,
po češkem izdelani pravopis. Okoli Gaja in njegovih časnikov se
je zbralo nekaj pisateljev, ki so še kajkavski, in drugih, ki so
že štokavski pisali. Prvi so bili: Rakovec, Stoos, Vukotinovič, Bla¬
žek, Draškovič, Zdenčaj; drugi pa: Babukic, Mazuranič, Topalo-
vič, Tordinac, Stankovič, Marič in Stanko Vraz. Zmerom bolj se je
pri Slavoncih navadno ilirsko ime in ž njim štokavščina tudi na
Hrvatskem širiti začela in 1. 1836 že je Gaj svoja časnika pre¬
krstil, ter ju imenoval „Ilirske narodne novine" in „Danica
ilirska" in v tej je dal Babukič natisniti svoj spis: „Osnova slov¬
nice slavjanske narječja ilirskoga."

Gaj je razglasil osnovo o društvu „prijateljah narodne izo¬
braženosti ilirske", 1. 1837 si v je napravil tiskarno in 1. 1838 je
bila v Zagrebu ustanovljena „Citaonica“, ki je bila zanaprej sre¬
dišče ilirskih rodoljubov. L. 1840 se je začelo za gledišče skrbeti
in tako se je začel ilirizem vsestransko širiti. Madžarske sovražne
namere so le še bolj budile narodno zavednost in vzajemnost le
še bolj utrjevale. Po zgledu Cehov so si napravili svojo „Matico
ilirsko" in ustanovili časopis „Kolo, članci za literaturu umetnost
i narodni život." — Cez nekaj časa pa je vlada prepovedala, ra¬
biti ime ilirsko; zdaj so Gajeve „Novine" bile le „narodne" in
„Danica“ je bila zopet „hrvatska, slavonska in dalmatinska". Knji¬
ževna delavnost je postala bolj tiha, pa toliko izdatniša in manj
naivna, ko doslej. Ko hitro pa je ilirizem čez literarne meje na
politično polje segati začel, ga je bilo konec. Začelo se je rabiti
raje ime jugoslavensko namesto ilirskega. Tako se je 1. 1850
ustanovilo „I)ružtvo za poviestnicu i starine jugoslavenske," kte-
remu je bil J. Kukuljevič največi podpornik. Za desetletne vlade
nemškega birokratizma je se ve dd tudi književnost malo pešala;
tem trdneje in razumneje pa je potem postopati začela. Razvitku
jugoslovanske znanosti se je temelj položil z jugoslovansko aka¬
demijo, ki ima pripraviti literaturo za vseučilišče, ki je sicer že
dovoljeno, pa še ne ustanovljeno. — Sad ilirizma je bil tedaj, da
se je edinost v jeziku dosegla ne samo med Hrvati, Slavonci in
Dalmatinci, ampak tudi od Srbov jih zdaj že skoro ni drugega
več ločilo, kakor pismo (cirilica).

301

Kar se pobožne  književnosti v tej dobi tiče, je omeniti, da
je tudi pri Hrvatih nasproti obširni posvetni literaturi, število
knjig cerkveno-pobožnega obsega majhno, pa so tem veče notranje
cene, ker je živahno dušno gibanje, ki se je okoli 1. 1836 začelo,
tudi na to vrsto književnosti blag vpliv imelo. Kot najznameni¬
tejši sem spadajoči pisatelji naj se omenijo Si mu n Starčevič,
frančiškan Marijan Jaič,  kterega „Vinac bogoljub. pjes." je
še dan današnji ena najbolj znanih knjig med prostim ljudstvom,
in Sabolovič,  županik v djakovački biskupiji. Razun teh treh
pa je še mnogo drugih dajalo pobožne knjige med svet. Po letu
1840 se je kakor povsod tako tudi na tem polji živahneje delati
začelo. Posebno si je mnogo zaslug pridobila duhovna mladež
zagrebška, ki je mnogo Krištof-Schmidovih spisov prestavila in
drugih enakih na svetlo izdala. Blag vpliv na katoliško duhovstvo
ima „Katolički list," kteri od 1. 1849 izhaja. Zanj ima največ za¬
slug. Nik. Horvat, bogoslovski profesor v Zagrebu. Iz najnovejše
dobe naj se, preskočivši manj znamenite spise, le še omeni naj¬
važnejše delo, namreč Iv. Skariča  prestava sv. pisma (v Beči
1858—1860).

Gledč posvetne  literature gre najprej omeniti Ljudevita
Gaja,  ki je že, predno je „Ilircem“ na čelo stopil, mnogo
pisal v „Zagrebsko luno". L. 1830je izdal „Kratko osnovo horv.-
slov. pravopisa", kjer priporoča češki pravopis. Tudi v svojih
časopisih je razglasil mnogo, največ zgodovinskih člankov in v
svoji tiskarni je dal nekterih starejših pisateljev dela natisniti.
Prvo pesem v „Danici" je zapel Drag. Rakovec,  častit mož,
ki je z navdušenimi pesmami budil svoj rod in vse svoje moči
posvetil razširjanju narodne zavednosti. Izdal je „Pjesmarico“,
„Mali katekizam za velike ljude," in 4 letnike „KoIedara za
puk", tudi je bil od 1. 1842 vrednik „Mesečnega lista" gospodar¬
skega družtva. Drugi pesnik je bil Pava  o Sto  os, ki je razun
manjših čutapolnih pesmic po časopisih izdal veče delo: „Soko
hrvatski i slavska mati" v 12 malih spevih. Razun tega je še iz¬
dal: Kitice cerkvenih pesamah, in knjižico „0 poboljšanju čudo-
rednosti svečenstva." Med najstarše pesnike novejše dobe spada
Ljudevit Farkaš Vukotinovič.  On je spisal mnogo
pesmi, novel in dramatične igre : „Golub,“ „Prvi i zadnji kip",
„Sastanak u gradu Zrinju." Tudi je trikrat izdal almanah „Leptir",
v kterem je mnogo njegovih pesmi in prozaičnih spisov. Slaven
pesnik je Ivan Maž uranič.  Začel je svoje pesmi razglašati v
Danici. Občno pozornost je izbudil, ko je tako mojstersko dopol¬
nil Gunduličevega Osmana s 14. in 15. spevom, ki se že od
nekdaj, ne ve se, kako in zakaj, pogrešata. Največo slavo pa si
je pridobil s svojo večo epično pesmijo: „Scnrt Smail-age Cen-
giča." Tudi z jezikoznanstvom se je, kakor njegov brat Anto¬
nio,  mnogo pečal. Izmed Slovencev je pristopil v kolo ilirskih
pisateljev Stanko Vraz  iz Štajerskega, hrvatski mladeži naj¬
milejši pisatelj. Prizadeval sije,  vse vrste liriške poezije v hrvatsko

302

literaturo vpeljati. Razun pesmi („Djulabije“, „Glasi iz dubrave
Žeravinske", „Gusle i Tambura") izdal je tudi en zvezek narod¬
nih slovenskih pesmi in napisal mnogo člankov v „Kolu“ in „Ne-
venu." Izmed Slavoncev sta Danico pridno podpirala Mato To-
palovič  (izdal je „Odziv rodoljubivoga srdca" in „Tamburaši
ilirski'*) in Juraj Tordinac.  Kot pesnik pa še bolj kot ustanov-
nik in podpornik „Matice ilirske" si je častno ime pridobil grof
Janko Draškovič  in poleg njega A. Zdenčaj.  Toma Bla¬
žek  je posebno vrsto političnih pesmi vpeljal v literaturo. Med
najboljše lirične pesnike se šteje tudi Ivan Trnski.  On je iz¬
dal svoje deloma že v ,,Danici" priobčene „Pjesme" 1. 1842, po¬
tem je prestavil ,.Kraljedvorski rukopis". Najbolj znane pa so
njegove ,,Kriesnice." Poleg njega se je tudi že v Danici kot pesnik
pokazal Ivan Kukuljevič  Šakcinski. Razun pesmi je spisal tudi
ne kaj dramatičnih iger (Juran i Sofija, Stjepko Šubic, „Poturica"
itd.) Najlepše njegove pesmi so „Slavjanke“, političnega zapopadka.
Še veliko veče zasluge pa ima Kukuljevič za politično, književno
in umetniško zgodovino. Potujoč po raznih krajih je iskal roko¬
pisov in listin, izdal je dela mnogih starejših hrvatskih pesnikov,
potem s pomočjo drugih: „Monumenta historica" I. zv., ki obsega
337 hrvatskih listin, potem: „Jura regni Croatiae, Dalmatiae et
Slavoniae", dalje „Šlovnik uinjetnikah jugoslavenskih" 4. zv., z
obrazi, znamenito delo za zgodovino umetnosti. Z dramatiko se je
pečal Dimitrije Demeter.  Njegova izvirna dela so: Ljubav i
aužnost, Krvna osveta, Teuta, Ljubav i zloba (opera), pozneje pa
je kot predsednik gledališčnega odbora le iz nemškega prestav¬
ljal. Spisal je tudi večo lirično-epično pesem „Grobniško polje" v
13 oddelkih. Tudi Antun Nernčič  je bil goreč privrženik Gajev.
Njegove od Bogoviča zbrane in izdane pesmi kažejo, da je nje¬
gova izprva mirna narava pozneje vsled britkih skušenj boij raz
burjena bila. Za manjše liste so pisali Nik. Borčevič, Fr. Šitua-
govič, Dragoila Jarnevičeva, ki je tudi izdala 1. 1843 „Domorodoe
pripoviesti" in Ana Vidovičeva („Anka i Stanko," „Pjesme").

V Dalmaciji so se pokazali Ferič, Petranovič, Kaznaeič, pa
so do 1. 1844 v starem pravopisu pisarili. Eden najpridnejših pi¬
sateljev „Dalmatinske Zore" je bil Petar Pr e rad o vi č. S svo¬
jimi izdelki (Prvenci, Nove pjesme, Vladimir i Košara (drama),
in Marko Kraljevič, dram.-epična pesem itd.) je pokazal, da je
on eden izmed naj izvrstniših pesnikov hrvatskih. Pridni podpor¬
niki „Zore“ so bili tudi St. Ivičevič,  Šimun Ljubič,  znan
po svojih literarnih in historičnih delih („Ogledalo književne po-
viesti jugoslavjanske", II. dela in drugo v hrv. in ital. jeziku).
Grof Orsat Počič,  ki je razun drugih člankov in prestav izdal
knjige: „Srbski spomenici", „Pjesme," („Karagjorgjevič" L del") ;
„Poviestnica Dubrovnika," Matija Ban (ki je tudi s ciriličo pi¬
sal), P. Antun Kazali,  eden najboljših dalmatinskih pesnikov
(„Zlatka“, „Pristavica udovicah", „Pjesraa o grobničkom polju"),
Spiro Dimitrovih,  ki je mnogo prestavil iz nemščine in ru-

S03

ščine, Nikola Tomas  e o (Iskrice) in drugi. —- Med tem je na
Hrvatskem v Gajevo kolo stopil Mirko Bogovič,  ki je veliko
pisal, v ,,Danico 1 ' in „Neven". Posebej je izdal: Ljubice, Domo¬
rodni glasi, in. drame: „Frankopan," „Štjepan, poslednji kralj bo¬
sanski", ,,Matija Gubec, seljački kralj", potem „Pripoviesti in
Vmjage" (pesmi). Drage reči še hrani v rokopisu.

L. 1842 se je pridružil narodnim pesnikom Ognjeslav Utje-
šenovič  Ostrožinski, kije  izdal dela: „Vila Ostrožinska", Ne¬
deljko" in prestavil „Slovo o polku Igorevč". V nemščini je
spisal: „Die Hauskomunionen der Siidslaven" in „Die Milit&r-
grenze". Jakub Užar  e vi  č, ki je izdal skupaj z Iv. M ažu rani  čem
„Niemačko-ilirski slovar", je bil nekoliko časa urednik „Narodnih
novin" in je prestavil razne reči.

Med najmarljivejše pisatelje gre šteti Bogoslava Suleka.
Pridno je dopisoval v razne časopise 1. 1848 in 1. 1849 je sam
uredoval. „Slavenski jug" in 1. 1851 „Jugoslavenske novine",
1. 1855—1860 izdal je izvrstni „Njemačko-krvatski rječnik". Po¬
tem se je udal prirodnim naukom in je spisal „Biljarstvo“ prestavil
Zippov „Prirodopis“ ter izdal knjigo: „Korist i gojenje šumah".
„Gospodarski list", v kterega je zanimive članke pisal, je začel
pozneje sam uredovati. Njegova pisava je vzor hrvatske proze.
Nekaj posebnosti v pisavi pa je imel sicer za edinost na jugu na¬
vdušeni M. J. Spor,  ki je izdali. 1823 „Almanah ilirski" in spisal
nekaj dramatičnih iger. Razua tukaj omenjenih starejših pisateljev
novejše dobe so se še mnogi drugi s posameznimi deli pokazali.

Da bi se število čitateljev pomnožilo, soseizdavali taki spisi
ki posebno nameravajo veselje do čitanja izbuditi, kot almanahi
šaljivi spisi, in spisi za mladež in prosto ljudstvo, v kterem obziru
si je učitelj Mijat Stojanovič  mnogo zaslug pridobil. Lavoslav
Župan  je izdaval „Zabavnu Citaonicu" itd.

Talio se je hrvatska literatura do okoli 1. 1850 razvijala, ko
je zarad političnih vzrokov živahna delavnost nekoliko prenehala.
Navdušenje za „ilirizem" se je 1. 1848 popolnoma ohladilo in na
njegovo mesto so draga navadna imena stopila. Po prenapeti de¬
lavnosti na političnem kakor na književnem polji je nekaka tišina
nastala. Narodne novine so postale vladni organ in vsi drugi ča¬
sopisi razun Nevena in Katoliškega lista zo zaspali ip le Matica
ilirska je še izdavala knjige.

Ker je pri prerojstvu literature se ravno okoli jezika in pra¬
vopisa vse vrtelo, je naravno, da jih je mnogo tudi slovničarilo. V
tem obziru so delali A. Berlič,  Iv. in Ant. Mažuranič, H.
Hergovič, Babukič, Fr. Volarič  in Gjuro Augustinovič
(ki je hotel poseben pravopis vpeljati, kterega pa nikdo ni sprejel).
Po posebnej poti hodi K ure la c, ki jezik hrvatski najbolj na
temelji staroslovenščine obražnje in na historični njegov razvoj le
malo obzir jemlje. Sicer pa je zelo krasna njegova pisava. Izdal
je „Fluminensia“ (njegova zbrana dela) potem „Recimo koju",
„Budinovičeve psalme" itd.

304

Marljiv pisatelj je bil bosenski frančiškan Franjo Ivan J ukič,
ki je izdaval „Bosanskega prijatelja", obsegajočega narodne pesmi,
statistične in zgodovinske reči itd. potem „Zemljopis i povjestnica
Bosne". Pisal je mnogo v razne časopise, posebno v „Kolo“ in na¬
biral narodne pesmi, ki so po njegove j smrti bile izdane. Razun
drugih manj znamenitih zgodovinskih del gre nam tu omeniti po¬
sebno Kukuljevičev „Arldv za jugoslavensku poviestnicu", kterega
je 1. 1868 9. knjiga na svetlo prišla, in pisatelje, ki so mu bili
podporniki kakor M. Stojanovič,  Ilija Okrugič, M. Mesič,
od kterega je tudi izvirno kritično delo: ,,Život Nikole Zrinjskoga",
in kot naj znamenitejši Franjo Rački.  Razun mnogih največ zgo¬
dovinskih člankov v Nevenu, Katoliškem listu itd. je izdal 1.
1857 „Viek i djelovanje sv. Cirila i Metoda" 1. 1861 „Pismo slo-
viensko" in „Odlomci iz državnoga prava Hrvatskoga", 1. 1865
„Assemanov evangjelistar", dalje delo: „Ocjena starijih izvora".
Ko je začel z Jagičem in Torbarjem znanstveni list „Književnik"
v Zagrebu izdavati, je sam mnogo va-nj pisal in sploh vse znanstvene
moči so se okoli tega časopisa zbirale, da bi se izurile in združile
ter tako pripravile za jugoslavensko akademijo, ki je pod pred-
sedništvom Račkega 1.1867. začela obdelovati polje jugoslovanske zna¬
nosti, izdavaje periodično knjigo „Rad jugoslavenske akademije",
v kteri se zopet naj bolj pogostoma zgodovinski članki Račkega
nahajajo, in podpiraje izdavo drugih znanstvenih knjig. Med no¬
vejšimi pisatelji naj se še omenijo V. Jagič  (Historija književ¬
nosti naroda hrv. i srp. d. I.) in V. Bogišič  (Pravni običaji u
Slavena).

Kar se tiče lepoznanske literature, je bil k sreči 1. 1852
po zgledu češkega „Lumira" ustanovljen „Neven“, okoli kterega
so se zdaj kakor nekdaj okoli „Danice“ vsi boljši tedanji pisatelji
zbrali in tako je mogel prinašati izvrstno berilo. Uredniki so mu
bili zaporedoma Bogovič, Prkovac, Sabljič, Starčevič, Praus in Pacel.
Tu so dajali na svetlo svoje izdelke vsi bolj znani pisatelji kot
Bogovič, Trnski, Vukotinovič, Preradovič, Ban,  Boroevič, kterim
so se še pridružili Filipovič, Nikolič, Rajkovič, Tombor, Kranjčič,
Starčevič, Botič, Jarnevičeva, Jurkovič, Bartulič i. dr. Neven je
bil posebno izvrsten od 1. 1854 — 1856 1. 1857 pa je moral nehati
Počasi so zopet začeli se bolj gibati pisatelji in veča delavnost se
je začela. Filipovič je izdaval skozi 3 leta (1857 - 59) svoj izvrstni
koledar „Narodna knjiga", Vukotinovič svoj almanah Leptir, Jur¬
kovič pripovedke za mladino, Tkalčevič svoje potopise, Botič knjige:
„Pobratimstvo‘‘, „Biedna Mara" in „Bačič“. Ko so se politične
okoliščine zboljšale in je narodni jezik zopet svojo veljavo zadobil,
je sploh živeje gibanje se začelo. Ker je nastala potreba šolskih
knjig, so se jih spisavanja razni pisatelji pridno lotili. V Zagrebu
se je „Landestheater“ spremenil v „narodno gledište", začel je iz¬
hajati politični list „Pozor" in lepoznanski „Naše gore list". Od¬
sihmal je napredek znaten. Sicer ni brez števila knjig in spisov,

305

pa ti^so bolje zreli in premišljeni. Novi časopisi nastajajo in zraven
Starejših pisateljev se mlajši pokazujejo.

Narodno pesemstvo.  Poleg umetnega ne smemo pozabiti na¬
rodnega hrvatsko-srbskega pesništva, ki s svojo krasoto narodno
literaturo vseh ostalih narodov presega. Narod sam razdeljuje svoje
pesmi v junaške in ženske.  Junaške pojejo o slavnih činih
posameznih junakov ali o zgodovinsko-važnih dogodkih, ki so se
izvršili med narodom samim. One se recitujejo s precej enoličnim,
vendar povzdignenim glasom, kterega „gusle" spremljajo, zmerom
le pred poslušalci. Pri tem je beseda glavna stvar. Pesmi pa, ki
pojejo o razmerah med obema spoloma bodi si v epičnej ali li-
ričnej obliki, imenuje narod ženske, dasiravno jih dekleta in mla¬
deniči sami ali v družbi prepevajo; pri njih je napev, ki se pa ne
spremlja z ^goslimi, glavna reč. Narodno junaško pesemstvo cvete
zdaj še v Črni gori, Hercegovini, Bosni in v južnih goratih krajih
Srbije^ Tu je malo kteri, da ne bi znal več pesmi z goslimi sprem¬
ljati. Še ženske in otroci sc nahajajo, ki to znajo. Posebno radi po¬
jejo „hajduki“ take pesmi, kadar se po zimi pri svojih prijateljih
goste. Za Donavoj in Savoj je to pevanje že redkejše, v Sremu,
Bački in Banatu pa le še slepci od hiše do hiše milošnje proseči
take pesmi h goslim prepevajo. Toliko več pa je ženskih pesmi v
teh krajih.

Nektere nam ohranjene pesmi so gotovo zelč stare, ker se
v njih omenjajo še mitologične osebe; druga vrsta pesmi poje o
slavnih časih srbskih kraljev in carjev. Po padu srbske svobode
so le še posamezni junaški čini hajdukov, borečih se proti turške¬
mu nasilstvu, davali predmet junaškim pesmam. Pa tudi iz no¬
vejših časov imamo pesmi, ki pevajo o srbski vstaji v začetku
tega stoletja in o bojih Črnogorcev s Turki; toda starejše pesmi
so krasnejše od novejših (Književnik III. 571).

Pred našim stoletjem je svet le malo vedel o tem biseru.
Hrvatski in srbski starejši pesniki so sicer vedeli za narodne
pesmi, ali niso posebno marali za-nje. Hektorevič in še bolj po¬
zneje Kačič sta posnemala narodne pesmi, tudi ktere prave narodne,
malo spremenjene, vpletla svojim. Ali to^je skoro edini sled
narodnemu pesemstvu pri starejih pisateljih. Še le v našem stoletji
se je sploh k narodnim stvarčm začela obračati veča pozornost
učenjakov. Že Gothe jo bil eno od Fortisa v svojem potopisu
priobčeno narodno pesem (o Hasan-aginici) prestavil. Evropsko
slavo pa so dobile „narodno srbske pesmi" še le po Vuku Ste¬
fanoviču Karadžiču. L. 1814 je namreč vse te pesmi, ktere je
poznal, napisal, pa jim je nekoliko jezik spremenil, češ, da ta „go-
vedarski" jezik vendar ne sme nepremenjen v knjigo, in tako je
dal v natis prvo zbirko pod naslovom: „Mala prostonarodna slo-
Slovanstvo. 20

306

venosrbska pesmarica''. Jakob Grimm, ki se je ravno tedaj jugo-
slovanščine učil, jo je nemškemu svetu oznanil z veliko pohvalo.
L. 1815 je 2. zvezek na svetlo prišel, sicer s starim pravopisom ali
vsaj z nespremenjenim jezikom. Pozneje je oskrbel drugo izdavo
v 4 zvezkih (1824—33). Poslednjič je 1. 1841 začel tretjo krasno
izdavo s prvim zvezkom, ki obsega ženske pesmi. Ostali 3 zvezki,
do 1. 1862 izdani, obsegajo junaške pesmi in 5. zvezek je bil izdan
že po Vukovi smrti. Kazim tega, da je tako dragocen zaklad poginu
otel, mu gre še ta posebna zasluga, da je vsako pesem tako mar¬
ljivo in tako verno zapisal, kakor jo je slišal, in tako tudi v svojih
pesmih podal obraz raznih jugoslovanskih narečij.

Po Vukovem zgledu so se tudi drugi lotili nabiranja na¬
rodnih pesmi. L. 1833 je izdal Čubro Cojkovič v Budi „Pjevanja
Črnogorska i Hercegovačka", paje zelo nekritična zbirka, ker ob¬
sega tudi izdelke znanih pesnikov. Vladika Petar Petrovič je dal
natisniti zbirko črnogorskih pesmi pod naslovom : „Ogledalo srbsko".
Marljivo sta posebno po Hercegovini nabirala narodne pesmi fran¬
čiškana Jukič in Martič. Poslednji je sam tudi pesnik in njegove
pesmi se skoro v ničemer ne ločijo od narodnih. L. 1862 je
zdal svoje delo „Osvetnici“, ki obsega junaške med seboj zvezane
pesmi o'bojih 1. 1857 in 58. Mnogo drugih zbirk je še prišlo in
še vedno prihaja na svetlo n. pr. od Marjanoviča, Juraniča, Petra-
noviča i. dr., mnogo pa je pesmi po raznih časopisih raztresenih.

Tudi za nabiranje narodnih pripovedek, uganjk, pregovorov
in drugih narodnih stvari je Vuk lep zgled dal (n. pr. „Srpske
narodne pripovjetke i zagonetke", „Narodne srpske poslovice"
itd.). V tem so ga posnemali Mijat Stojanovič, Vuk Vrčevič i. dr.

Zgodovina hrvatsko-srbske umetnosti. *)

Glasba in petje.  Kakor vsi Slovani so tudi Hrvatje in Srbi
od nekdaj bili prijatelji petja in glasbe. O tem pričajo njihove
narodne pesmi in njihovi različni narodni nastroji za godbo, kakor
piščali, ki si jih navadno pastirji sami delajo, „diple", ktere največ
združene s piščaljo ravnajo ples, „gusle", kterih slavni namen je
zgoli le glasovom junaške pesmi prikladati, in tamburica, s ktero
se ženske pesmi spremljajo. Ali petje kakor godenje narodno je
se ve da priprosto. O glasbeni in pevski umetnosti se more še le
v najnovejšem času govoriti. Že v prejšnjih stoletjih so se v tej
umetnosti proslavili Dalmatinec Mihalj Bogo tič,  v 15. stoletji,
Brunjolič  Sekondo, Dubrovčan, v 16. frančiškan Franjo Gu-
četič, Dubrovčan, v začetku 17. stol. V prvi polovici 18. stoletja

*) J. K uku Ij e vid Sakeinski, Slovnik umjetnikah jugoslavenskih.
Kanita, Sarbien.

BOT

se je Splječan Peter Nalcič (Naehini) proslavil s sostavljanjem
izvrstnih orgelj; Dubrovčan Me n če tič Vladislav v 18. stol. je
bil pisatelj pa tudi, skladatelj muzikalnih predmetov. V našem
stoletji je Franjo Cačkovič  mnogo glasbenih stvari izdal. V
novejšem času so se po vseh večih mestih ustanovila pevska
društva, kterim je namen, umetno petje, posvetno in pri Srbih po¬
sebno tudi cerkveno, gojiti. Izmed Hrvatov si je v novejšem
času največ zaslug za umetno petje pridobil Vatroslav Lisin¬
ski,  ki je razun manjših pesmi in glasbenih kosov zložil dve operi:
„Ljubav i zloba" in veliko opero „Porin", za ktero je Demeter
napisal tekst. Prerano ga je smrt (v 34. Jetu) vzela narodu 1.
1854. Med Srbi pa si je Kornelij Stankovič  sloveče ime pri¬
dobil najbolj s svojim prizadevanjem za staro cerkveno petje, ker
prepotoval je ruske in srbske kraje, nabiraje stare cerkvene na¬
peve, Tudi njega je prerano smrt vzela Jugoslovanom. Naj je tu
omenjena še Samičeva italijanska opera: „La madre slava" so-
stavljena na podlagi jugoslovanskih melodij. Sedaj slovi kot skla¬
datelj Za j c v Zagrebu.

Sicer se pa glasba v avstrijanskih mestih in v Srbiji razvija
v evropejskem duhu. V turških krajinah pa so razun narodne
glasbe se ve da le — cigani in češki muzikanti gojitelji te
umetnosti.

Stavbarstvo.  Jugoslovani sicer nikdar niso skrbeli za
lepo in umetno izzidavanje svojih stanovališč, ali za lepe božje
hrame so, kolikor jim je bilo po okoliščinah mogoče, skrbeli. Na
jugoslovanskem svetu pa je zidarska umetnost na dveh krajih
imela priložnost, nekoliko se razviti, namreč v srbskem kraljestvu,
kjer so kralji in carji, posebno Nemanjiči, od nekdaj radi ,,za-
dušbine" stavili in pa po Dalmaciji, po kteri se je vpliv italijan¬
ske omike vedno kazal.

Naravno, da so po Srbiji največ v bizantinskem zlogu zidali;
ali že pri starih stavbah se vidi vpliv zapadne, romanske zidave
tako da se v srbskih zidavah ne kaže čisti bizantinski zlog, ka¬
kor n. pr. vidimo pri stari cerkvi v Pavlici ob Ibru, še veliko
bolj pa pri slavni „carski lavri" studeničkega samostana, ktera
je bila v drugi polovici 12. stoletja sezidana. Izmed vladarjev
Nemanjičke rodovine je bil posebno kralj Milutin (1275 —13221) velik
podpornik zidarske umetnosti, pa tudi sam v njej izveden. .On je
tuje umetnike v deželo vabil, da so se Srbi od njih učili, in dal
je mnogo cerkev in drugih poslopij sezidati. V štirnajstem stoletji
je dal kralj Štepan Uroš III. sezidati slovečo in prekrasno cerkev
dečansko. Postavil mu jo je Vid Kotoranin,  brat iz reda sv.
Frančiška, po načrtu v'tej umetnosti izobraženega srbskega nad-
biskupa Danjila. L. 1345. je bil dozidan ta spominek slovanske
umetnosti in ob enem spominek veče edinosti med zapadno in
vzhodno cerkvijo, ker je katoliški redovnik zidal pravoslavno
cerkev.

20 *

308

Ko so Turki pridivjali v srbske kraje, so porušili vse po¬
svetne stavbe in le nekoliko cerkev se je še ohranilo iz stare
dobe.

Po naselitvi Srbov na levem bregu Donave se je druga doba
srbskega zidarstva začela, ker so se največ po Fruški gori zidati
začeli samostani s cerkvami, zadušbine srbskih despotov. Ali pri
teh stavbah se vpliv zapadne zidave še veliko bolj kaže.

Dalmacija je zajemala iz bogatega vira italijanske umetnosti
ter rodila mnogo več ali manj izvrstnih staviteljev. Iz 13. stoletja
se omenjajo Radovan,  ki je veči in lepši del trogirske cerkve
sezidal in okrasil, in Paskva,  ki je ravnal stavljenje lepe du
brovniške cerkve matere božje, ktera se je pa porušila o potresu
1. 1667. V 15. stoletji je živel Junij Matej e vic,  Šibeničan, sta-
vitelj slavne stolne cerkve šibeničke, ki je v podobi rimskih ba¬
zilik v pomešanem zlogu gotičkem, bizantinskem in italijanskem
(15. veka) brez lesa iz samega marmorja in rezanega kamenja
sezidana. Tudi streha je iz samih marmornih plošč. Razun tega
velikanskega dela je še sezidal mnogo drugih krasnih stavb ali
jih okrasil s kamnosečkim delom. V istem stoletji si je s svojimi
lepimi cerkvenimi stavbami v Trogiru, Šibeniku, Spljetu in drugod
sloveče ime pridobil Andrej Aleksijev Dračanin.  Tudi ogrski
kralj Matijašjebil velik pospeševatelj umetnosti in je med drugimi
na svoj dvor pozval Dalmatinca Ivana  kakor tudi Jakoba S t a-
lišiča,  oba Trogirjana, da sta s svojimi kamnosečkimi izdelki in
kipi krasila velikolepne stavbe Matijaševe. Kakor po Italiji tako
je zidarska umetnost tudi po Dalmaciji v poznejih stoletjih mi¬
rovala dasiravno se še tedaj pa tedaj izvrstni stavitelji pokazujejo.

Kiparstvo.  Pravoslavno bogoslužje ne trpi samostojnih
iz česar bodi narejenih podob; naravno tedaj, da se na vzhodu
ta panoga umetnosti ni mogla razviti. Podob se nahaja pri srb¬
skih cerkvah le k večemu izbuknenih (bareljefov), tem več pa
drugega lepotičja in kinča raznotero izsekanega ali izrezanega.
Na zapadu pa se jih je precej mnogo v tej umetnosti odlikovalo.
Ze iz 11. stoletja za Zvonimirovega vladanja se omenja, da je tedašnji
nadbiskup spljetski Lovrinec nekega Dalmatinca poslal tje v An-
tijohijo, da se je tam umetnega zlatarstva in srebrarstva izučil
in vrnivši se po antijohijskem okusu cerkvene posode za spljetsko
in druge cerkve izdelavah Iz 13. stoletja se omenja kot slaven
kiporezec Gavina  (ali Gruvina?), ki je 1. 1214 s čudovito umet¬
nostjo izrezal velika vrata spljetske cerkve, na kterih je 14 slik
iz Kristusovega življenja lepo izdolbenih. Razun umetnikov ki so,
da-si rojeni Jugoslovani, skoro ves čas na tujem, največ v Italiji
svojo umetnost izvrševali (kakor Rovinjan Sebastijan, slaven drvo-
rezec i. dr.) naj se omeni iz 15. stoletja umni lesorezec Ivan Budislavič,
ki je napravil one sloveče stole v pevališčitrogirske cerkve, ki so
z arhitektoničnim lepotičjem in z 18 slikami okrašeni, potem umni
zlatar Ivan Progonovjč  v Dubrovniku, od kterega je ohranjeno
umetno iz srebra napravljeno, pozlačeno umivalo in čaša, Pavel

309

Dubrovčan, slaven livec svetinj, in Petar Girica  umen zlatar
spljetski v 15. stoletji. Iz 16. stoletja gre omeniti oba D ar žica
Blaža, očeta in sina, ki sta se poleg slikarstva tudi v rezbarstvu
odlikovala. Iz novejšega časa in sicer iz našega stoletja naj se
omeni Dimitrij Petrovič,  rojen v Baji, ki se je kamnosečke,
jeklorezarske in livarske umetnosti na Dunaji izučil in tudi tam
delal, med drugimi tudi za jugoslovanske kraje. Mnogo umetnikov
je, ki so delali in še delajo oltarje itd. za cerkve po jugoslov.
krajih: kot M ar o ti Franjo, Ninkovič  Gavrilo i. dr.

Slikarstvo.  Razun cerkvenega slikarstva se nam v vzhodni
strani jugoslovanstva mu ni spomina ohranilo, pa se menda tudi
ni razvilo. Cerkveno slikarstvo pa je, kakor po vseh pravo¬
slavnih cerkvah tipično po bizantinsko-grškem zlogu, kar je le
zavoljo tega mogoče, ker je tam že od nekdaj bilo in še je cer¬
kveno slikarstvo skoro zgoli v rokah menihov. V tem obziru so
samostani na atoški gori prave slikarske šole za iztok vedno bile.
Naj lepše slike so v žički cerkvi se ohranile. V novi srbski do¬
movini na levem bregu Save se je cerkveno slikarstvo zopet jelo
lepo razvijati, ali bizantinski zlog se je tam že nekoliko mešal z
zapadnim ukusom. — Cerkvene slike so za srbski narod imele
veliko važnost, ker je bilo veliko njihovih vladarjev med svetnike
štetih, in tako so njihove slike po cerkvah v živem spominu ohra¬
njevale sijajno preteklost.

Bolj se je razcvelo slikarstvo na zapadu, kteri je živo ob¬
čeval z Italijo, zibeljo toliko slavnih slikarjev. Vzhodno obrežje
Jandranskega morja je bilo mnogim mladeničem rojstni kraj, ki so
v Italiji slavni umetniki postali, nekteri tako slavni, da jih je ves
omikani svet poznal in občudoval. Ali se ve da vse te šteje po
večem italijanski narod med svoje umetnike. Manjši del umetnikov
je delal v jugoslovanski domovini in za njo. —

Začetku slikarjenja je priložnost dalo prepisavanie knjig,
ktere so po navadi stare dobe z drobnimi slikami zaljsali. Tako
se omenja iz 14. stoletja Bošnjak R u b č i č Stanislav, ni je izdelal
s slikami in grbi okinčano 'knjigo „Rodoslovje bosanskoga aliti
ilirskoga i sarpskogavladanja". Tudi Ivan Senjanin,  krbavski
knez Novak  in Bošnjak Kristjan Hval  so knjige prepisavali
in s slikami kinčali. Iz 15. stoletja seje od Petra Ohmučeviča
Garguriča,  Dubrovčana, ohranila slika poslednjega kralja bo¬
sanskega in od Dalmatinca Gregorja,  kterega so Italijani kakor
sploh vse rojene Slovane imenovali Schiavone,  med drugimi
podoba matere božje z glagol, in ciril. napisom v robu oblačil. Iz
16. stoletja imamo omeniti zelo sloveče umetnike. Najglasovitejši
je mojster vseh drobnoslikarjev Juraj Julio Klovio  roj. v Gri-
žanah v hrv. primorji 1. 1498. 18 let star je prišel v Italijo in
tam neutrudljivo delal do svoje smrti. Med ogromnim številom
njegovih krasnih sličic in slik so vendar najkrasnejše, s kterimi
je okinčal molitvenik svojega dobrotnika kardinala Farnese-a. V
drobni slikariji ga ni nobeden prekosil. Zelo slaven slikar je bil

310

tudi prejšnjega vrstnik Andrej Medulič,  rojen Šibeničan. Živel
je največ v Benetkah. Posebno prijeten je bil njegov način bar¬
vanja. Feliks Dubrovčaa,  drobnoslikar, je bil pozvan na dvor
kralja Matijaša, da je tam nadzoroval umetnike, ki so prepisavali
knjige in z miniaturami jih kinčali. Nikola Frankopan  je bil
vreden učenec Ticijanov. Bival je največ v Benetkah. Dalje gre
tu omeniti dva slavna bakrorezca, namreč Martina Koluniča
(Kota), bibeničana, ki se je v Italiji izučil umetnosti in potem bil
v Beč za dvornega slikarja pozvan, in njegovega vrstnika in ro¬
jaka Natala Bonifacija,  ki je razun mnogih bakrorezov načrtal
z mnogimi slikami okrašeni zemljevid vseh slovanskih dežel za
svetojerolimski zavod v Rimu.

Iz 17. stoletja je mnogo jugoslavenskih izvrstnih slikarjev
znanih, kot vitez Matija Pončun,  Dalmatinec, Rasmilovič  Bo¬
naventura , redovnik sv. Frančiška, ki je delal dobre barve iz
rastlinskih sokov, Staj  Benko, Dubrovčan, Kokoljič  Ivan,
Peraščan, ki je rojstno mesto in okolico okrasil z lepimi slikami,
G 1 a d i č iz Rieke i. dr.

V početku 18. stoletja je bil Dalmatinec Friderik Benkovič,
eden najznamenitejših slikarjev svojega časa, pa slikaril je po
Italiji in v Beči. Poleg njega naj se omenijo iz tega stoletja Du¬
brovčan Petar Matejevič, Grbič  Ivan iz Like, ki se je na
Ruskem izučil ,,ik ohe“ delati in jih je potem mnogo naslikal za
pravoslavne cerkve po Krajini in Dalmaciji, Fortunat Bergant
iz istranskega ali hrvatskega primorja, in Dubrovčana Pavel Gu-
četič  in Peter Katušič.  Tudi na vzhodu se je jelo bolj razvi¬
jati slikarstvo. Tam je Ilič  Teodor, rojen v Temešvaru, bil izvrsten
slikar. Najlepše njegove slike so v petrovoseljski cerkvi. Tudi
Orfelin  Zaharija je bil dober slikar in bakrorezec. Pri njih in
pri vseh poznejših srbskih slikarjih se kaže pri njihovih cerkvenih
m posvetnih slikah vpliv zapadnega ukusa.

V našem stoletji so le nekaj Dalmatincev k posnemanju na¬
vdušili veliki mojstri italijanski. Po njih se je učil Franjo Salgheti-
Drioli, rojen v Zadru. Neka.) njegovih slik ima tudi narodne ju¬
goslovanske predmete (n. p. goslar, car Dušan, Vila); tudi Anka
Mr a,,° viče  va, Dalmatinka, se je te umetnosti dobro izučila. V
Italiji se je izučil Vekoslav Karaš,  Karlovčan, ki je posebno
dobro portrete slikal. Med Srbi so se v tej umetnosti izkazali
Jovan Stanisavljevič  iz Novega Sada; jDotem Novak  Ra¬
do  nič, učenec beSkega profesorja Rahla, in Štefan Teodorovič
' lz  Novega Sada, učenec istega profesorja in najizvrstniši med
novejšimi srbskimi slikarji. Omeniti še gre slikarje, ki so proizšli
iz starejše bečke šole; sem spadajo Kračun  Teodor, in Štefan
Gavrilovič  še iz 18. stoletja, potem Arza Teodorovič, Alek¬
sič  Nikola, Avramo  v ič  Dimitar iz sv. Ivana v šajkaškem ba¬
taljonu, ki je belgradsko stolno in topolsko cerkev okrasil s sli¬
kami in po naročilu srb. ministerstva poiskal in posnel srbske
starinske slike; Kneževič  Uroš, Pavel Šimic,  Jovan P op o-

311

vid,  Nikola  Markovič in Danil  Petrovič, samouk, pa dober
slikar, potem Pavel Cortanovič,  Katarina Ivanovičeva,  Gjur-
kovič  Pavel, Lazovič  Aleksije i. dr. Po večem delu so nji¬
hovim delom predmeti povzete podobe in cerkvene reči.

Med bakrorezci sije  slavno imč pridobil Peter Mančun,
Dubrovničan, ki se je v Rimu izučil. Med Srbi so si za kamno-
in lesorezarstvo zasluge pridobili Mi lovu  k Josip, že omenjeni
slikar Čortanovic,  največ paAnastas Jovanovič,  ki se je v
Beči izobrazil v kamnorezarski in svetlopisni umetnosti in začel
širiti kamnopisne narodne podobe med srbski svet.

Vredna, da se omeni tukaj, je še neka posebna sem spadajoča
vrsta umetnosti, namreč um etn o vezejo  j e. Kdor ve, kako so Srb¬
kinje in Hrvatice že od nekdaj znale in še znajo opravo svojo
z raznotero barvano volno izšiti, bo previdel, da so pri Hrvatih
ugodna tla razvitju te umetnosti. In res nahajamo, da so se v
starejši dobi najimenitnejše Srbkinje in Hrvatice s to umetnostjo
pečale in si slavno ime v njej pridobile. Taka je bila Efimija,
žena despota Uglješe iz 14. veka, ki je potem, ko je redovnica po¬
stala, za truplo carja Lazarja kot pokrivalo lepo in umetno s sli¬
kami in drugim kinčem izvezla plašč, ki se še zdaj hrani v sa¬
mostanu Ravanici pri Vrdniku. Za razcvet in povzaigo te umet¬
nosti po Italiji v 15. stoletji se imajo Italijani tudi nekemu Slo¬
vanu, brž ko ne Dalmatincu zahvaliti, namreč Luki  S c h i a v o n u,
kterega so imenovali „principe dei ricamatori“, kakor so imenovali
Klovija „miraculoso insuperato principe dei miniatoriT Iz istega
stoletja je znana kot umetna vezilja Katarina,  hči Štepana Ko-
sače, hrcega sv. Save. Od nje se je v frančiškanskej cerkvi su
tinskej ohranila dragoceno izvezena cerkvena oprava. Ob _ konci
tega stoletja je živela Jelena Ohm uče videva  (Gargurideva),
žena princa Petra Komnena, rojena Dalmatinka, ki je razun sli¬
karske in glasbene umetnosti tudi z umetnim vezenjem se pečala, in
v 16. stoletji seje Kori olanovid.eva  Milica, Trogirjanka, pro¬
slavila kot umetna vezilja in je v tej umetnosti prekosila vse žene
svojega časa.

-> -

J i . ■

Bolgari.


i©l§ari

Izvirnice.

1. Slovanski starožifnosti. Sepsal P. S. Šafarik. V Praze. 1837.

2. Slovanski narodopis. Sestavil P. S. Šafarik. V Praze 1849.

3. Slovnik naučny. Sešit 16. V Praze 1865.

4. Bosanski prijatelj. Učrednik J. P. Jukič. U Zagrebu.

5. Bospor,lenie Eo.irapi. Xp. K. JlacKajioBB. MocKBa 1858.

s. BaMeTKi nyTeuiecTBeHHiiKa no caaBsiHCKiin, CTpanaitB. S.
B. BnacoBi. MocKBa 1857.

7. Die Sprache der Bulgaren in Siebenbiirgen. Von Franz Miklo-
sieh. Wien, 1856.

8. Reise in Siidserbien und Nordbulgarien von P. Kanitz. Wien,
1868.

9. Reise von Belgrad nach Salonik von J. G, v. Hahn. VVien.
1868.

10. Ilorjejpt. Bpr,xr, ripoiicxoac;iaHi.e-To Ha torapcKiit Hapoji
otb M. JprnroBa, Hairapa ca :ia npojanr, b ILiob.ihbb, Pyc-
hioetj, Be.jec'i). 1869.

n. KpaTKa 61 ,.trapeča. uCTopia otf,  ,jo 6 pa II, BojimiKOBa. Bi,
Bin*. 1861.

12. Mittbeilungen von Dr. A. Petermann. Nr. 4. 1861.

13. Die Slaven in der Tiirkei. Von Professor P. Bradaška in Agram.
1869.

14. Onncame dtm Bo.irapi, Hace.iaiomirb Mace/tomio. Coai-
HeHie CTe$ana BcpicoBtpra. MocKBa 1868.

15. Suknarov, mlad Bolgar, posžtivši me 1870. 1.

Bivališča

Belišča slovanskega plemena bolgarskega sezajo v pokrajini
turski, po imeni Bolgarsko, od Donave do pobrežij Egejskega
morja, in od črnega morja do vzhodne Albanske. Meja bolgar¬
skemu ozemlju na severu je Donava počenši od ustja reke Timoka
više Vidina do izliva v Črno morje. Na severnej strani Donave
v Besarabskem biva 70 80.000 Bolgarov ognovših se koncem

316

minovšega stoletja turskemu nasilstvu. V tej novej domovini med
Črnim morjem, Donavoj in Prutom, zvanoj Budžak zasedali so
1850. leta 118 štirjaških'milj; glavno torišče tej naselbini bilo
je pri jezeru Jalpuh lepo mesto Bolgrad, prvlje Tabak, štejoče
9000 bivalcev in imajoče popolni gimnazij. Ta krajina do posled¬
njega pariškega mira od dne 31. sušca 1856 v ruski oblasti pre¬
puščena je Moldavskemu na zaliodu od reke Jalpuha in proti
jugu od Bolgrada in Tatar-Bunara, vsled česar se je večina slo¬
vanskega stanovništva iz odstopljenih krajev preselila v druge
ruske krajine. V Krimu živi 1000 Bolgarov ondi naseljenih 1861.1.
Na Rumunskem stanujo Bolgari raztreseno, zbog česar je težko
določiti število; nekteri je cene na 350.000, a poslanec Cogol-
ničani rekel je na zboru v Bukureštu, ka jih je na Rumunskem
prek poldrugi miljon. Vedeti je, ka rumunska mesta na severnem
pobrežji Donave: Brajla, Gjurgjevo, Žimnic, Turno, Ploješti,
Krajeva, Alsandrija, Pitešt imajo skoro same Bolgare za Stanov¬
nike, a Bukurešt polovico, v teh mestih nahajaš bolgarske učil¬
nice, društva, čitalnice, kar jim je zabranjeno pod turskim
ižesom; v Bukureštu se uči bolgarščina na gimnaziji. Na zapadu
tiče se Srbskega, delca Bosne in Albanskega, in sicer meja teče
po koritu Timoka do soteske Vratarnice, kder se na vzhod na¬
giblje iz izločivši nekoliko srbskih vesnic južno pod Svrlikom
prehaja Timok, ter prispeva k vesi Draževcu; tu prestopa reko
Moravo bolgarsko, jemlje pod se mesti Leskovec in Vrano, ter se pod
mestom Moravoj prek rejce Morave druži klancu nad Kačanikom;
odtod pada po grebenu Sarskih gor pod albansko ves Zellco, uro
daleč proti zapadu od Tetova, in dalje proti jugu po vzhodnem
rebru ibarskega pogorja, kder se meša bolgarščina z albanščino,
do bližine mesta Ohrida, kraj Ohridskega jezera proti jugu prek
kosturskega jezera do mestica Kastranice, mimo pelskih razva¬
lin do Soluna. Prek te meje seza včasih ta, včasih on živelj.
Južna meja od Soluna tikajoča se Grkov in deloma Turkov vleče
se mimo mesta Seres in nagiblje nekoliko proti jugu, teče do
Drinopolja in pod njega, odtod na vzhod čz’ez vesErekler za me¬
stica Trnovo in Samokov, potle do Vasililca pri Črnem morji in
odtod do ustja Donave, vendar od mesta Burgasa globoko proti
Donavi biva mnogo Turkov in nekoliko Tatarov, tako, da se
more reči, ka je vzhodna Bolgarska občni posed Bolgarov in Tur¬
kov. Selišča Bolgarov se tore prostirajo po veči strani nekdašnjega
Meškega, Traškega in Macedonskega, ali tako imenovane Rumelske
v turski državi; vendar zmes bivajo prerazlični narodi izlasti
Turki, kteri stanujejo povsod po večih ograjenih mestih, mestoma
po ravninah, posebno v kotu Dobruči; število vseh osmanskih
Turkov znaša okoli 375.000. Rumunov kraj Donave, v Dobruči,
pri Vrači in Iskri je po priliki 40.000, potem se nahajajo Grki,
Arnauti v Kostovi in Kičevi, Macedovlahi ali Cincari, v najnovejši
dobi Tatari in Čerkesi, kterih je turska vlada obilno kraj Donave
ter med Srbovi in Bolgari naselila; le v nekterih goratih šče malo

317

znanih krajevih žive prosto bolgarsko ljudstvo brez primesi. Do-
bruča šteje kakih 25.000 Bolgarov, inači pa ondi živo turski No-
gaji, Osmani, Rusi, Grki, okoli 600 Nemcev dolž južne struge
reke Donave in mnogo novih Tatarov iz Krima po vzhodnem
boji. Razve te omenjene celote nahajajo se posamne bolgarske
vesnice v okolji Gorica na Arbanaskem, ktere bi smeli imenovati
prednje straže bolgarskega plemena, takisto blizu Carigrada, kteri
šteje do 60.000 bolgarskih Stanovnikov, ali kakor Suknarov hoče,
prek 100.000; v grškem Traškem sta bolgarska osredka, nasel¬
bina Bulgarkoj, Jenikoj, dve tisoči ljudij, in obrtniki indžigiški.
V mali Aziji žive naselbina Kiz Derbend (devičji prehod); vzhodni
cesarji so namreč za bojev z Bolgari več tisoč jih presadili v
malo Azijo blizu pobrežnih krajin Belega morja. Bolgari so tudi
na Grškem, v Vojniči in indi. Avstrija kaže nekoliko bolgarskih
naselbin. Na Erdeljskem so stoprv početkom tekočega stoletja
zginoli poslednji sledovje bolgarskega pokolenja, in sicer v pred¬
mestji mesta Braševo, v Devi in erdeljskem Belgradu, v Reusz-
dorfu in nekterih drugih vesnicali sibinjskega okrožja, v velikem
in malem Čergedu, porumunivši se. Jedini ostanek jihovega go¬
vora je katekizem z nekoliko pesnimi in molitvami, kaže ga kot
posrednika med starinsko j slovenščino in novoj bolgarščino. Vseh
Bolgarov bivajočih v Avstrijskem našteto je 1851. leta 22.987;
jihova selišča v temeškem banatu so: Bešenevo, Vinga, Bodrog,
Desetovec, Teremija itd. Ti Bolgari, preselivši se deloma 1737.,
deloma 1739. leta vsled sklenenega mira v Belgradu iz male
Vlaške, prepuščene Turkom, magjare se pologoma. 5—6000 Bol¬
garov tudi biva v oravičkem rudnem okraji na panogah in v dni-
kah gore Semenik, in sicer v Kraševi, Lupaku, Vadniku itd.
Preselili so se okoli 1700, spoznavajo se k katoljški veri in naj-
brže se v kratkem porumune. Razve Besarabske žive v ruski gu¬
berniji Kersonski šest naselbin Bolgarov.

'Bolgarska pokrajina, ležeča med Donavoj in Staroj planino,
med Črnim morjem in Srbskoj, obseza menda nekdanjo dolnjo
Meško Rimljanov in se zove po turskem Bulgar-Ili, ali pa Biil-
garek; meri' okoli 1600 štirjaških mili in po priliki 3—4 miljone
Stanovnikov. Ta pokrajina seza od 39" 10’ —46° 20’ vzhodne dol
žine in od 42° 15’ — 45° 27’ severne širine, mereča 64 milj dolžine
in 20 milj širine. Toda jemali bodemo skupno Bolgarsko, t. j. vsa
krajišča, kder bolgarski narod zdržema živč, in ta prostor ob-
jemlje 28—2900 štirjaških milj.

Poglavito pogorje je Balkan,  po bolgarskem Stara pla¬
nina,  grški pa Haemus, jegova višina 6—7000 črevljev, nad
vesjo Sipek 8000 pariških črevljev; del med Sredeem in Kazan-
lukom zove se Visoka planina, visoki Balkan, a odtod proti vzhodu
Mala planina, mali Balkan, 2-5000 prevljev. .Jedna panoga Male
planine vleče se na sevorovzhod k Sumnu in odtod na vzhod k
Varni delaje razvodje med vodami stekajočimi se v Donavo, in
onimi, ki se naravnoč valijo v Črno morje. Proti severozapadu od

318

Sredca prostira se panoga Stare planine in Črni Vrh, in deli raz¬
vodje Donave in srbske Morave. Dalje proti vzhodu Kurbetska
planina, Konjevo, Dovanica planina 6000, Plaskavica planina 5200,
Karadagh 3—3500 in na južni srbski meji Lepenec 1370 črevljev
visok. Sar planina, 7400', vzhodno od Prizrena; Rodopske ali Des¬
potske gore pretežejo se zapadno proti Macedonskemu, ter ge dru¬
žijo pri viru Marice z balkanskimi planinami. Bregovi kraj Črnega
morja so na južni strani skalnati, razpošiljajoči pera Emine, Gul-
grad, Zjablja in Hadžič. Položenje Stare planine, ktero kot ne¬
pretrgan zid od srbskih mej ti jam do morja služi turski državi
za gradino, daja Bolgarskemu veliko vojno znamenitost, toliko več,
ker na vsi tej dolžini okoli 60 milj more vojska samo na sedmih
prehodiščih prehajati. Prvi prehod od morja na vzhodu je cesta
od Ajtosa do Pravadja iu se zove Nadir Dervent, druga cesta
ide po Balkanu od Karnobada proti severu, ter se deli na dve
gačini, kterih prava ide skozi drugo prehodišee črez Dobral
na Sumen in Dristo, a druga po tretjem prehodu v Ruščuk, četrti
prehod (Demir-kapu~železna vrata) gre od Drinopolja v Trnov.
Kraj menjšega prehoda nad staroj Zagoro je peti vodeči iz Ka-
zanluka v Nikopolje. Šesti je Islandski in sedmi velika cesta., ki
vodi od Drinopolja črez Plovdiv, Sredec in Niš na Srbsko; temu
so Rimljani rekah Succi in kesn-je Trajanova vrata, Turki pa mu
vele Kapulu-Dervent—prehodna vrata, in deli se tudi na dve panogi,
rečeni Sulu-Derventnmokri prehod in Kiz-Dervent.

Vse Bolgarsko razpada v dve veliki ravnini, kterih jedna se
nagiblje od pete Balkanove polagoma k Donavi, druga menjša in
nižejšapa ima svoj sklon naravnoč v črno morje. Ravnica severno
od Sumna ležeča zove se Dobrič ali Dobruča, in je samo pogorjem
Beš-Tepe pretrgana, na mnogo krajevih jako nizka in muzata,
ter toliko nezdrava, ka so vojne posadke ondi nekoliko doij bi¬
vajoče zbolele na zimici, za kteroj so Francezi v poslednjem
boju krimskem potratili množino svojega vojaštva. Samo vzhodna
stran Bolgarskega prepletena balkanovimi panogami, blizu raz¬
vodja srbske Morave, Donave in Egejskega morja je viša in gor-
natejša. Balkanovi boki so obrasteni visokimi lesovi, kder prevlada
bukovje, gaberje, hrastje, smrečje in kostanjevje, a najnižejše po¬
rečje je gostoma pokrito temnim grmovjem do' najvišega loga
Deli-Orraan pri Dristi; znotraj dežele nahaja se samo malo boste.

Vode: Črno morje in deloma Egejsko. Največa reka Donava,
deleča na severu Bolgarsko od Vlaške^ prejema mnogo menjših
rek ali pritokov: Timok, Skitu!, Arcel, Čibro, Iskro, Vid, Osmo,
Jantro, beli in črni Tom in Taban, ter iz ^sedmerih grl. največe
je pri Sulini, hohlja v Črno morje. Kamčik, Črna voda in nekoliko
menjših pobrežnih rečic rogoče v Venčano morje. Nazapadu so zname¬
niti pritoki srbske Morave bolgarska Morava, Nišava in Toplica.
Tu se potrebno zdi šče druge reke, ktere drvijo v Egejsko morje,
v misel jemati zato, kajti ali izvirajo na bolgarskem zemljišči, ali
pa tečejo po okolicah, kder bivajo Bolgari; take so: Vardar, bol-

319

garski Velika, Homeru Arios, izvira v Šari planini, požira rečice
Črno, Bralnisto, Bregalico, Egrider, Sarpiak in več menjšili, va¬
leči se v Solunski zalev. Struma, stari Strjmon, izvira v'Riljskih
planinah blizu Radomira, jemlje v se Bistrico, Strumnico, Črno
in pri Meleniku drugo Bistrico, dere skozi Takinsko jezero, kder
šče si prisvaja reki Zigno in Angisto, teče v Strumski zalev. Ka-
rasu curi v Egejsko morje. Marica, starim Rimljanom Hebrus,
poglavita reka traške pokrajine, vre iz nekega ogla, kder se spre-
jemljo balkanske in rodopske gore, vali se proti vzhodu doDrino-
polja, a odtod se vrača proti jugu, požira večino balkanskih vre-
tin, zato je od Drinopolja niže proti morju zadosti močna, da
nosi velike brodove; pri mestu Enosu izliva se v Egejsko morje.
Tundža izvira v Stari planini, več rečic posrknovša curi pri Drino-
polji v Marico. Arda, starincem Harpaesus, cuzlja iz Balkana, in
od druge strani, namreč od zapada, teče pri Drinopolji v Marico.
Več rečic hiti v črno morje. Jezera: Ohridsko, Kostursko, Ta¬
kinsko, Presba, Drenovo; Bečik ali Bolbe in Langaza tako ste
preslani, ka ribe v njih niti živeti ne morejo. V Dobruči so ne-
kteri zalevi, največi Kazinski.

Oziroma na zemljeslovje spada Bolgarsko k drugotni skladbi
in kredna tvorba tu premaguje. Bolgarska je krajina jako rodo-
vita, in da si zemlja mnogo v prelogih leži, vendar daja žita vrh
domače potrebe ; izlasti v naplavinah dobriških je rodovitost ne¬
navadna. Krajinsko lice je poprek krasno; na vzhodu ima sicer
pustinjsko podobo in enoličnih rastlin, vendar na zahodu javlja
se veča različnost logov, njiv in poljan, gor in nižav, tedaj je
tudi krajinska lepota veča. Po vsej zemlji so raztreseni razni sle¬
dovi nekdanje omike in stavbarski spomeniki narodov, kteri so
tod vladali, kakor Grkovi, Rimljanje, Bizantinci in Bolgari. Na
cesti od Carigrada v Srbsko so že prvlje omenjena Trajanova
vrata, ktera je dal presekati ta cesar v skalni ožini, da bi odprl
cesto iz Traškega v gorenjo Meško, sedanje Srbsko. Nad toj ožino
štrlijo razvaline viteških vrat, ktera je postavil Amian Marcelin
Od Črne vode, Kara-Su, blizu Razsove k Kostendžeju vlečejo se
tako zvani Rimski nasipi, ktere je velel nasipati Trajan proti na¬
padom severnih narodov. Mnogo bolgarskih mest že je bilo za
Grkov in Rimljanov na glasu, postavimo Sredec (Ulpia Sardica),
Drista, sedaj Silistrija (Dorosthena), Varna (nekdanji Odessus),
Nikopoiis, Babadag '(Vallis Domitiana), Kostendže (Costantiana),
in Tomišvar. Mnogo mest spomina na bojeve med Grkovi in Per-
zijani, pohod Aleksandrov, poznejše boje Slovanov z Bizantinci
in Turki, posebno Varna, in zgodovinski hod prek Balkana med
Ajtosom in Pravadjem, koder so prehajali v različnih dobah voj¬
vode Darij, Aleksander in Dibič Zabalkanskb Slovanu ste posebno
znameniti mesti Trnov in Prjeslava, nekdanji stolici bolgaiskega
carstva.

Podnebje je, da si južno, izlasti zbog nagle premembe letnih

časov sila ostro (kroto), posebno zarad velikega razločka med

320

dnevnoj in nočnoj toploto, ki včasih ne godi človeškemu zdravju.
Na spomlad lije naglo deževje, kar dela ceste nehodne, vendar
nezmerno pomaga razvitju rastlinstva. Pa zato nastaja poletna
sparjavica tako silna, ka celi krajevi javljajo žalostno prikazen,
vsaj celo vretine se sposuše.

Bivalstvo.

Med mejami, ktere smo Bolgarskemu načrtali, biva v veliki ve¬
čini slovanski narod, Bolgari, štejoči okoli 6 miljonov ljudij, za-
sedši sedanja selišča v 6. in 7. stoletji; pristopivšim k krščanstvu
dovolil je papež bogočastje opravljati v slovanskem jeziku; jiho-
vim knezom se je reklo bojari. Poleg Bolgarov bivajo v zahod¬
nem kotu Srbovi, po šegah in jeziku jim najbliže sorodni. Razve
teh dveh poglavitih domorodnih pokolenij slovanskih nahaja se
na Bolgarskem po mestih in raztepenih naselbinah čudovita zmes
priseljencev iz drugih narodov in ljudstev. Sedanji Musulmani,
pripadajoči zvečine k gospodujočemu narodu turskemu, prebi¬
vajo poglavito v mestih in nekterih večih dedinali, kder živejo
bodi si kot uradniki ali kot grajščaki in plemiči, deroči davke z
ljudstva in leneči; samič nekteri se bave malim trštvom. Pogla-
vite jihove naselbine so Priština, za Manastirom glavno orožišče
na zahodni strani, Niš, ki je glavno mesto enako imenovanega pa-
šaluka, Šarkoj, Sredec, Zlatica, Lovec, Seljevo, Trnov, Nikopolje,
Svištov, Ruščuk, Razgrad, Tutrakan, Sumen, Pravadje, Eski-
Džurna, Varna, Mangalja, Drista, Razsova, Kostendže, Hrsovo,
Mačin, Sačka in Medžidje, potle Drinopolje, Solun itd. Na raz-
točji Donave pred ustjem so naselbine Tatarov, ktere so Rusovi
napodili od ustja Dnestra. Delijo se v pleme Orak-Ugli in Ororn-
bet-Ugli; gostoljubni so, marljivi ratarji in vrtnarji goječi mnogo
čred, izlasti konje, negujo tudi obilno ulnjakov. Ondi so tudi na¬
seljeni Arabi ujeti v boju z Mehmedom Alimom. V Dobruči, po¬
sebno okoli Babadaga bivajo Kozaki, ne hoteči se podvrči nared-
bam, ktere je ruska vlada vvedla med zaporoškimi kozaki, pre¬
selili so se sem. Drugi Rusovi, kteri so zbog razkolništva v veri
domovino zapustili in tu se naselili, zovejo se od Turkov Inad
Kozak, t. j. kljubujoči kozaki. Iz teh ruskih naselnikov napravila
je turska vlada za krimskega boja dva polka Kozakov. Grkovi,
Židovi in Armeni mestoma naseljeni tirajo raznovrstno trštvo. Po
gorah so kdekde brlogi hajdukov turskih in raznorodih, po rav¬
ninah se klatijo skupine Ciganov. — Bolgari so zvečine ostali
verni verstvu Kristusovemu, in sicer kot pravoslavniki; okoli
50.000 (Suknarov) jih je sprejelo mahomedanstvo in samič okoli
G0.000 jih je rimsko-katoljške vere. Za samostalnih svojih car¬
jev imeli so svojega očaka v Trnovu, kteri ni bil podredjen cari-
gradskemu, pozneje pako, kakor drugi grški krščanje na Tur-

821

skem bili so podložni carigradskemu patriarhu, od kterega so
grški menihi kupovali eparhije, vladištva, a ti vzpet prodajali po¬
pom za peneze župe. V najkesnejših časih poskusil se je bol¬
garski narod poganjati za samostalno očaštvo v Trnovu, toda
carigradski duhovni poglavnik je oviral oživenje tega za dušni
in tvarni razvoj preimenitnega početja, opiraje se na grške vla¬
dike, imenovane fanariote, kterih lcan je bil zadušiti vsako na¬
rodno gibanje, prečiti bolgarščino v učilnicah in crkvi. Te črno-
vestne napake v človeštvu so podobne krivicam delanim Sloven¬
cem od nemškularskih vladik, Todakljubu v nebo kričečim hudo¬
bam in krivicam počelo se je svitati okoli Balkana in narod slo¬
vanski sam svojo moč razvijaje v kratkem odrine preklete po¬
šasti in grde mračne prikazni na oblačnem šče obzorji slovan¬
skega juga. V bolgarskih Slovanih se je iznova živo zbudil spo¬
min na zlato dobo Simonovo, na moč ondašnje carjevine bol¬
garske, in upravo narodno duhovništvo je netilo ta sveti ogenj
o vsaki priliki. Znano je, ka sta se bolgarska očaka Arsenij III.
in Arsenij IV. postavila narodu za vojvodi in na upor ga vodila.
Turki so hitro spoznali, ka je pogibeljno sposobnemu in dušno
krepkemu narodu bolgarskemu pustiti samostalno narodno duhov¬
ništvo, in zato radovoljno fanariotstvu prepustili gospodstvo nad
Bolgari, in od one dobe do najnovejšega časa voljeni so bili samo
Grkovi Bolgarom za vladike, t. j. lakotne pijavice za bolgarsko
ljudstvo. Sedaj je pre v Carigradu sestavljena bolgarska sinoda
iz duhovnikov in posvetnjakov in Bolgarom dan eksark, toda brž
brez moči in oblasti, in tlačenje napreduje. Blanqui, znani popot¬
nik po Bolgarskem, hote označiti gospodstvo fanariotskega popov-
stva ondi, rabil je te besede: Jihovi dušni pastirje so grozovitni
levi, ki šče z njih zdirajo poslednjo krpico mesa, ktero so jim
Turki pustili. Carigradski očak je pravilno tiral trgovino s cr-
kvenimi uredi; ljudstvo je morano bilo največ obečavšemu kupcu
stroške poplatiti, kedar 'je službo prevzel. Tako so ljudstvo gulili
in tursko vojaštvo je v tem podpiralo fanariote, kteri menda pre-
nehavajo. Za tlačene Bolgare se bliža rešitva. — Nadvladik ima
Bolgarsko v ožjem pomenu 5, namreč v irnovu, Vidinu, sedaj
eksark, Sredci, Varni in Dristi; vrh teh pa so Bolgari podložni
na, Traškem in Macedonskem onim nadvladikam in vladikam
grškim. Na Bolgarskem, Traškem in Macedonskem je 13 nadvla
dik in 30 vladik, katoliški vladika v Beljinu, selu tri ure od
Nikopolja pri Donavi, in v Filipopolji, kamor spada 7000 bolgar¬
skih Pavličanov.

Gospodarstvo.

Bolgari so med vsemi južnimi Slovani najsposobnejši in najdelav
nejši narod, bistrega duha, krepek in zdržljiv, in upravo zato se kaže

Slovanstvo. 21

322

kljubu strašnim oviram po volj en napredek v gospodarstvu. Poljedelstvo
daja menda na petini zemlje razno žito, izlasti pšenico, koruzo in
rižo, tobak, len in sadje. Na Macedonskem, kder bivajo Bolgari,
po ravnicah vardarskih in serskih, pripravlja se pavola, smokve,
korenec in svila. Bolgari so odbrani vrtnarji, opravljajoči to
službo po mestih in pri vseh turskih velikaših; vsaj iz vesi Ljas-
kovec v trnovski eparkiji hodijo vrtnarji na Vlaško in tijam v
Banat najemat v poletji vrtov za svoj služ. Vino raste dobro. Na
pašnikih, posebno v Dobruči, goje se velike črede konj, slabega
goveda, velikih ovc in bivolov. Rudništvo je neznatno; Jantra
nosi zlati pesek, okoli Sredca koplje se srebro, pri Eski-Džumi
in Samokovu železo, pri Klisuri med (kotlovina). Obrtnost pride¬
luje gunje, prestore in drugo volneno tkanino, platno, svilo, milo,
vinski cvet; pri Razgradu dobiva se golun, pri Burgasu morska
sol. Vsi dohodki iz poljedelstva znašajo do 20 miljonov goldinar¬
jev, obrtni izdelki pa 3 miljone. Trgovina in obrtnost ste od Bel-
grada do Carigrada v bolgarskih rokah na vsem balkanskem
poluotoku, nekaj tudi v grških in židovskih. Privoz obsega raz¬
lične izdelke evropske obrtnosti: tkanine volnene, lenene, pavolne
in svilne, razna železna in jeklena orodja, steklo, porcelan, ka¬
meno posodbo, in poprek predmete olikanejšega Žitka. Izvaža se
poglavito vsaktera živina, pšenice na leto okoli 2 miljona dre-
venk, potem vino, železo in medenina, drva, strd, vo3k, ribe in
divjačina. Najživejša trgovina je kraj Donave po mestih: Vidin,
Orehova, Nikopojje, Svištov, Ruščuk, Drista, Hrsovo, Mačin,
Sakča in Tulča. Trgovina proti Črnemu morju je zaradi lagodnih
cest slaba. Najživejše loke so: Varna, Balčik, Mangalija in Kara-
Irman; obilno blaga se izvaža iz lok Egejskega morja. Za pre¬
voz ljudij služijo lahki voziči (kočuši), za tovor pa četirikolesni
vozovi. Železnica drdra od Ruščuka do Varne in Orne vode —
Kostendžeja.

Glede na politiško upravo podredjeno je Bolgarsko kot po¬
krajina beglerbegu vse Rumelske, in deli se na 4 sandžake:
sredski, driski (sedež v Ruščuku), vidinski in niški.

Srede  c ali Triadica (Sotla) ima se za poglavito mesto vse
bolgarske pokrajine, leži med rekama Iskro in Nišavo v prostrani
in rodovitni dolini, največe in najlepše mesto te pokrajine, šteje
prek 8000 hramov in 50.000 Stanovnikov. Stolica paše in grškega nad-
vladike ima več tvornic za svilo, pavolo in tobak. S a m o k o v, mesto s
trdnjavo med planinami, glasovito je zaradi železa, ki se tu koplje,
ima stol grškega vladike in 10.000 bivalcev. Stadija,  mesto s
samimi Bolgari naseljeno pri reki Vidi, šteje 5000 ljudij.

Ruščuk,  mesto pri Donavi, kder se v njo iztečeta beli in
črni Lom, leži Gjurgjevu nasproti; na glasu je zbog trgovine in
več tvornic; stolica vezira in grškega vladike, šteje 30.OOO Stanov¬
nikov, med kterimi je 8000 Bolgarov. Trnov,  v prijetni okolici
pri reki Jantri, nekda prestolnica bolgarskih carjev in očakov,
sedaj namestnika pašinega in nadvladike, šteje 2500 hramov in

823

12.000 bivalcev, ima dve učilnici, bolgarsko in grško. Gabrovo,
mesto pod Balkanom samim, nedavno naseljeno od samih Bolga¬
rov^ ima 1000 hramov in 5000 Stanovnikov,'dve učilnici, 1839. 1.
je Neofit vvedel v učilnico učenje slovnice, katekizma in račun¬
stva, prvlje se je učilo samo čtenje časoslova, psaltira in posla¬
nice kteregakoli poselnika; kinča je 6 cerkev. Razgrad  s trd¬
njavo pri reki Lom, šteje 15.000 bivalcev, po večini Turkov.
Eski-Džuma  s 13.000 Stanovnikov. Prjeslava  s stolico grš¬
kega vladike.

Dri sta (Silistra), utrjeno mesto v kotu, kteri dela Donava
in reka Drista, stolica vezira in grškega nadvladike, ima 20.000
bivalcev, dosta imenitno trgovino in platnarnico. Bazarčik,
mesto pod Balkanom, po večini bolgarsko, znamenito po trgovini,
šteje 13.000 ljudi, in ima tvornico za platno. Šumen  (Šumija),
trdno mesto pri črnem morji, od vseh strani okleneno nepristop¬
nimi bregovi in klanci, pred 70 leti neznatno mesto, dnes stolica
Muhafiz-paše, v mestu stanujo sami Turki, do 30.000, v pred¬
mestjih 6000 Bolgarov, potle Armeni, Židovi in Grki. Vsega bi-
valstva je 60.000 in 5000 hramov. 1836. 1. so pruski merniki to
mesto močno utrdili, da bi se lehko branilo veliki sili; trgovina
je znatna, posebno s kotlovinsko posodbo. Varna,  mesto pri
Črnem morji, ima dobro loko in tira veliko trgovino; stolica paše
in grškega nadvladike, šteje 8000 hramov in 25.000 ljudij. Rusi
so to mesto v boju 1827. 1. do zemlje razrušili, toda pruski
zemljemeri so jena  novo lepo in trdno sezidali; znamenito je zbog

E oraza 1444, kder je izdehnol Vladislav, kralj poljski in ogrski,
oreči se s Turki. Severno od Varne razprostira se brezdrevna
Dobruča, prerastena tolikoj travo, ka potniki v nji često zablo-
jujo ; ovdi stanuje mnogo nogajskih Tatarov, nekdanjih gospodar¬
jev te okolice, oni so kočevniki in mnogo črede pašo po tej
travoj bogati ravnici. Severno od Varne je dnes neznatno mesto
To mi Švar,  kder je živel slavni pesnik rimski Ovidij Nason,
v pregnanstvo poslan od cesarja Avgusta.

Niš,  mesto v prijazni okolici s trdnjavo, stolica vezira in
grškega vladike, šteje 2500 hramov in okoli 13.000 ljudij. Kanič
piše, ka so se grozovitnosti in posilnosti paš in fanariotskih gr¬
ških vladik proti Bolgarom tako množile 1860. leta in tožbe raz-
toženega in razkačenega krščanskega bivalstva tako glasno klicale
za pomoč, ka je Sultan sam za potrebno spoznal svojega velikega
vezira poslati na Bolgarsko kot izrednega razvodnika. Odstavljeno
je bilo več paš, med temi niški, vladika trnovski in pirotski, ter
več nižih uradnikov. Les k ovac,  skoz kteri teče Reka, malo
više mesta Vetrnice, poleg bolgarske Morave, šteje 2900 hramov
in 15.000 Stanovnikov, po večini Bolgarov, glasovit po izvrstni
in tenki konopljini. Vranja  ima 1650 hramov in 8000 ljudij,
zvečine Bolgare, in je tudi kakor Leskovec skladišče konopljine,
Priština  stoji v onem ostanku stare Srbske, kteri je po iste
osvobojenji zaostal pod turskoj vlado.

21 *

824

Vidin, močno utrjeno mesto pri Donavi, glasovito zarad
trgovine, ktera se tu tira po Donavi do Črnega morja in odtod
nazaj, v mestu stanujo skoro sami Turki, v predmestjih tudi
krščani, stolica vezira in sedaj bolgarskega eksarka, šteje 25.000
ljudij; ima čitališče; na glasu so vidinski zlatarji in srebrnarji
po ličnih zlatih in srebrnih tasah (skudelicah), dragih tršicah za
smotčice, čarobnem glavnem kinču za odaliske ; po prostih uhanah,
vratnih verižicah, pojasnih sponkah v obliki dveh ščitov ali pal¬
movih peres, čim se lišpajo bolgarske krasotice. Bolgari v pred¬
mestjih bivajoči napravljajo umotvore iz motvozine in kožuhovine
našita sedla, bisake, kožuhe itd. Lova  c (turski Lovdža), mesto
pri reki Osmi, ima 12.000 bivateljev in stolico grškega vladike.
Svištov,  veliko mesto pri Donavi in dobro utrjeno, ima 4000
hramov in 21.000 ljudij. Tu je učinjen bil mir med Turskoj in
Avstrijskoj 1791 1. Osem let že ima polgimnazijo in od 1855. leta
narodno čitališče, čegar namen tudi je duhovite mladiče po¬
šiljati na obrazovališča izven Bolgarske; vzdržava sedanja in usta-
novlja nova učilišča. To mesto je spalil in razrušil Rus 1811.
Ni ko p olj e, mesto pri vtoku Osme in Alute v Donavo, jako
utrjeno, šteje 10.000 bivalcev. Tu so Turki za Bajazeta I. 1396 1.
kralja ogrskega Žigo razbili. Razve teh in mnogo drugih v po¬
krajini bolgarski ležečih mest šče je treba omeniti nekterih zna¬
menitejših na Traškem in Macedonskem , koder je ljudnost skoro
zdržema bolgarska. Drinopolje  (Jedrena, Hadrianopolis), veliko
mesto v ravni in močvarni okolici pri vtoku rek Tundže in Arde
v Marico ; stolica vezira vse Traške, grškega nadvladike in evrop¬
skih konsulov; šteje 160.000 Stanovnikov, med kterimi tudi Bol¬
gari; do 1853 prvostolnica sultanska; mir z Rusovi, ki so do
setn prispeli 1829. leta. Filip op olje  (bolg. Plovdiv, turski Fi-
liba, Philippopolis od Filipa, oče Aleksandra Velikega nazvan),
mesto na pobrežji Marice, ima 80.000 bivalcev, zvečine Bolgarov
Grkov in Armenov, ki tu cincarijo, stolica paše, nadvladike grškega
in katoljškega; velika gimnazija in pravoslavno bogoslovje bol¬
garsko; poglavito mesto rodovitnega „Zagorja“ bolgarskega; oko¬
lica je jako plodna pavoloj, rižo, tobakom, murvami in vinom.
Tatar-Bazarčik  (imenovan Konica in Črna gora), mesto na
desnem in levem pobrežji Marice, ima 10.000 Stanovnikov, zvečine
Bolgarov, okolica je rodovitna pavoloj, vinom in sviloj. Kazan-
luk,  mesto pri Tundži ima 2000 hramov; krščani večinoj Bolgari
imajo četeri crkve in bolgarsko učilnico. Vsa okolica je nasajena
šipki, iz kterih se dela šipkov olej in šipkova voda. Slivno,
mesto na južnem okrajku Balkana, naseljeno skoro s samimi Bol¬
gari šteje 12.000 Stanovnikov. A j d o s in Karnobat,  mesti na juž¬
nem okrajku Balkana, nastanjeni z Bolgari. Kolofer,  mesto,
Šipka in Gabrovo  pod Balkanom, veliki bolgarski seli s cr-
kvami in učilnicami. Uzundževo,  sicer malo mesto, pa glaso¬
vito zbog senmov meseca velikega srpna, kamor prihajajo trgovci
iz Bosne. Stara-Zagora, mesto pri Tundži, ima dobre toplice

325

in 12.000 ljudij. Na Macedonskem: Solun,  mesto lepo, trdno in
visoko zidano na obali Egejskega morja pri zalevu, ki se zove
solunski, za Carigradom prvo trgovinsko torišče, ima dobro in
varno loko; stolica vezira, nadvladike grškega in evropskih kon-
sulov, šteje 70.000 ljudij, med kterimi je več tisoč Bolgarov; tu
se nahaja učilišče bolgarsko. Solunjanom je sv. Pavel pisal dve
poslanici. Solun je rodišče prvih slovanskih verskih poselnikov,
88. Cirila in Metoda. Vodena,  mesto bolgarskih Stanovnikov pri
Bistrici na krasnem položaji, šteje 1500 ljudij. V plodni in dobro ob¬
delani ravnici, po kteri tečeti reki Struma in Mesto, in kder blizu

300.000 težakov Bolgarov biva, stoji mesto Ser kraj reke Zarma,
stolica paše iu grškega nadvladike, ima 20.000 stanovalcev, dnes
je glasovito trgovinsko torišče. Drama,  mesto plodno tobakom
in pavoloj, ima stolico grškega vladike in 8000 bivalcev. Tu se
pleto rdeče nogavice, razvažane pod imenom drama; tu je glaso¬
vito „Filipsko polje,“ znano v rimski zgodovini, kder sta Brut
in Kasij 42. leta boreča se z Antonijem in Oktavijem nemilo umorjena
bila. — Kostendil  (stara Ulpiana), mesto močno utrjeno blizu
reke Nasilice, stoji med Riljskimi gorami, ima stolico paše in
grškega vladike, dobre žveplene toplice in 10.000 bivalcev. Ka-
ragjova,  mesto v gorski okolici bogato na srebrno-mednih rudah,
šteje 4000 ljudij. Veles  (turski Kiprili) mesto pri reki Vardaru,
prek ktere vodi stari kameni most, ima stolico vladike, glasovite
senme, prideluje okoli 6000 tež žganice (teža znaša 80 ok), mesto
za Trnovom v bolgarski pokrajini najbogatejše na vinu, ima 3800
hramov in 7000 ljudij. M el eni k, pri veliki cesti vodeči v Ser,
ima stolico vladike, bivalcev, samih Bolgarov je 5000, in narodno
učilnico; tu se vrše znatni letni senmi z raznim orožjem in svi-
leninoj. Bitelj  (turski Toli-Manastir, Bitolja),  mesto poleg
Črne reke v prostrani ravnici; tu je stolica namestnega vladarja,
ki se zove Rumeli Valesi, v činu muširskem, glavno poveljništvo,
stolica bolgarskega vladike, 36.000 bivalcev, med kterimi okoli

16.000 Bolgarov; bogočastje se opravlja v bolgarščini. Pri lip
utrjeno mesto, šteje 7000 ljudij. Ta je prvostolnica junaka Kra¬
ljeviča Marka.  J. G. v. Hahn pripoveda v svojem potopisu : Več
nego li bajka je, ka bi Kraljevič Marko v teh krajevih kda
vladal.“ Str. 177. Sode to izreko treba je vedeti, ka Nemec Hahn
slovanskega življa nikakor ne ljubi, zato so tudi nezanesljiva je-
gova poročila o bolgarskih bivalcih. Ohrid  mesto s trdnjavo na
bregu Pjeria, pri jezeru istega imena, ima 8000.Stanovnikov, z
večine Bolgarov in nekoliko Ax - banasov, in vladiko v samostanu
sv. Jurija. Južno-zapadno od Ohrida je samostan Sveti Naum,
v njem je 100 postelj za potnike bodi si kterega koli verstva.
&v. Naum je bil Bolgar in učenec slovanskih poselnikov ss. Ci¬
rila in Metoda. Ko s tur,  mesto na poluotoku jezera istega imena,
ima stolico vladike in 10 000 bivalcev. — Skoplje,  mesto dobro
utrjeno na vtoku Psivne v Vardar, stolica paše in nadvladike,
tudi katoličani so tu imeli svojega nadvladiko, ki sedaj stanuje v

326

Prizrenu. Tu je bila stolica nekterih srbskih vladarjev; šteje
20.000 ljudij. *) Kumanova,  mesto pri vtoku Lipkove v Veliko
ima glasovite senme. E gr i- P a la n k a, mesto na glasu zarad sre¬
brnih in olovnih rud. Htetovo,  mesto v gorski okolici, dosti
bajdučki, šteje 1500 krščanskih in 1000 turskih hramov. V Ž e-
lezniku  nahaja se viša ženska učilnica za učiteljice, v Carigra¬
du viša ženska učilnica in čitališče.

Duševne in fizične razmere.

Zguba svobode in divjost posilnikov zavrla je Bolgarom
na mnogo stoletij cesto vodečo k napredku, in kder se je nekda
slovansko slovstvo počelo najprvlje razvijati, ondi stoprv od ne¬
koliko desetletij počina se vzpet živejše narodno gibanje. Toda
ravno zato, ka je narod silno tlačen moran bil zaostati za drugimi,
ohranil nam je marsikter obraz davnega Žitka slovanskega javlja¬
joči se v narodnih šegah in običajih, kterih ni zatrl tuji živelj.
Očaški žitek je ovde dosle ohranjen v svoji čistoti. Nekoliko
sorodnih rodovin žive skupno v enem hramu ali tudi v eni dedini
pokornih starejšini, ki ravna ne samo domača dela, nego tudi za¬
stopa nekako duhovnikovo mesto, zvršavajoči mnoge posvečene
obrede v narodnih običajih. Domačih plemičev Bolgari nimajo
in turska vlada jim prepušča obilno mero samouprave, če le dačo
plačujo. Poglavite dače so: harač  (glavnina, ktero daja vsak
moškarec počenši od sedmega leta do smrti) plačuje se po raz¬
redih : bogatini po 60, srednjaki po 30, a ubožci po 15 grošev (a
8 kr.); desetina,  deseti del poljskih pridelkov, takisto tudi de¬
seta ovca; in ti sam,  davek iz trgovskih pogodeb, potle desetina
od sadja in zelenjadi, dvojni davek od vina in težka dača od
svinj, po 15 grošev od svinje, nadalje davek od bučel, svile in
velika dača od tobaka. Na granicah se pobira mitnica po 13% od
domačih izdelkov. Pobiranje davkov je v najem dano pobiračem,
kteri delajo nezmerne krivice in tlačenja kakor povsod na Turskem,
kar daja povod nasilnim pretepom vsako leto se ponavljajočim in
vzrokuje mnogo neprilik turski vladi.

Gostoljubje slovansko vrši se vsled pričanja vseh tujih pot¬
nikov pri Bolgarih z največo pazljivostjo; bolgarski vesniški hram
je odprt vsakemu potniku, in postregši mu kolikor najboljše lo¬
čijo se od njega kakor od svojega brata. Med Bolgari vlada duh
polne enakosti; bogastvo ne daja nikomur prednosti, le starost se

*)  Dokaz, kako različni, tore malo zanesljivi so podatki o mestnih
Stanovnikih pri pisateljih, javljati mesti Skoplje in Kumanova ; prvo ima
po Jukiči 10.000 bivalcev, a po Hahnu 20.800, drugo po Jukiči 10.000,
a po Hahnu 3500.

m

spoštuje vaeobčno. Bolgar si navzoči najviših turskih uradnikov
mirno sede in naloživši si pipo puši. Žene spoštujo može, vsaj
ako bi žena imela sresti moža na poti, ogne mu se, dokler je ne
mine, in potle stoprv dalje ide. V novejši dobi prenehava zapiranje
žen po turskih mestih, ter se smejo svobodneje gibati. Žene pra¬
vijo svojim moževom stopani,  a moževi ženam stopanke.

Bolgarske vesnice nahajajo se navadno blizu rek, potokov,
vretin ali studencev, najčešče pa, kder so gore in logovi. Jihovi
hrami so prosti, vendar udobni, prostrani, s potrebnimi poslopji za

a odarstvo. Vsak Bolgar si sam stavi svoj hram ; tako postavimo
širokega prostora postavi se hram, z nekolikimi hišami (staji),
priklet dovolje širok (kamen, lesen ali spleten in jilovicoj omazan)
imenovan prust,  ima skupno ognjišče, kdervpoletji vsa rodovina
obeduje in večerja. Druga hiša rečena podstrešnik,  razdeljena
je v menjse spalnice, ondi se hranijo dragše reči; tu se tudi na¬
haja hranilnik po imeni zadnjica ali zadnjik,  kamor se shran¬
juje moka, sir, maslo, strd, suho sadje, suho meso, slanina in
drugo. V nekterih hramovih imajo na drugi strani tudi posebno
stanico za goste krasno urejeno. V spalnicah so posteljišča, odri,
bodi si lesena ali pa prstena. Razve teh je tudi hranilnik (komora)
bodi si na samem ali pa pod hramom imenovan zimnik, j izba,
ponča (pivnica), kder se hranjuje vino, grušlcovnica in vse za
zimo prirejeno zelenje. V hramu med zidovi so tudi posebne shrambe
brez oken, skrivalište ali jama,  kamor v pogibelnih letih skri¬
vajo drage reči. Vse hiše imajo okna ne jako velika, zimi kožami
ali papirom zakrita. Selški hrami s pročeljem (podokni) proti vz¬
hodu ali jugu so navadama samo prizemni, strehe črepnate, slam¬
nate ali trstene z velikimi kapovi, posebno na podoknih, kder je
torišče nasipano in nabito visoko kakor postelja rečeno sejvan
ali hajte , čudna bira prizemnih čeljustnikov; tu v poletji jedo,
goste pričakujo, vsaj tudi spavajo. Okoli hrama je široko, plotom
ograjeno dvorišče, kder stoje gospodarska poslopja: peštnik,  v
kterem se kruh peče, hlevi in žitnice.  Poglaviti posel vesniških
Bolgarov je poljedelstvo (ratarstvo), vrtnarstvo, sadarstvo in ži-
vinarstvo. Po mestih se skoro izključivo tira trgovina in roko¬
delstvo. Seljaki svobodno razpolagajo z zemljo, ktero so podedo¬
vali od sprednikov ali pa kupili, in k vsaki občini spadajo obširna
pozemstva. Šume in gore so razve nekih občinske, ki je vsakter-
nik rabi po svoji potrebi; kder ni šum, kupujo se drva od so¬
sednih občin, pa ne da bi se vlada v to mešala. Na Bolgarskem
skoro ni človeka, kteri ne bi imel svojega zemljišča, vsaj tudi
nekteri Cigani imajo svoja posestva. Bolgari običajno orjo plugom.
Meseca malega travna, kedar so jim se voli napasli, zorjo naj-
prvlje praho, ter jo puste do Petrovega, 29. rožnika; ta čas razorjo
polje križem, ter je vzpet nehajo do velikega srpna, in te se
tretjič prevrne. Kedar se bliža Krstov den,  t. j. ld. kimovec,
počinajo sejati ozimino ali zimščino (bolg. žimnica). Žene jemljo
delež na vseh poslih, samic ori se ne smejo doteknoti, na kar

328

seljaki ostro pazijo zaradi praznoverja. Na jesen spravlja Bolgar
zaloge drv, sena in moke, ženske pa predejo, šivajo in tčejo. De
kleta si posebno rada vzajemno pomagajo v vseh delih , in kedar
je dovršena setev, napravljajo sedanke.  Za gumnom namreč
snide se nekoliko deklin in žen nališpanih in kiticami nakinčenih,
zakurijo ogenj, ter si sposedejo okoli njega v polokrogu na dre-
vena sedališča  predoče in pesmi pojoče; potem prihajajo mla-
denci tudi ozaljšani in noseči za pasom nek godbeni nastroj, spo¬
sedejo se na nasprotni strani, pripevajoči in godoči. Pozimski
čas so tolki (tlika) v sobah. Kedar namreč ima gospodar ali
gospodinja preveč opravice, skličejo se sosedi. Sešedše se na
večer dekline in dečki skupno delajo prepevajoči in na piščalke
piskajoči. Po dovršenem delu jedo, pijo in plešo. Kazve teh ima
skoro vsaka ves in marsiktero mesto svoj posebni praznik, zbor
kder se ne pleše samo, nego tudi telovajne in druge narodne igre
vršijo. Pravi se, ka so ti zborovi ostanki davnih shodov, kterih
so se nekda udeleževali isti carje in vojvode bolgarski, in kteri
so se slavili na obširnih poljanah, kakor je pri Trnovu Morno-
polje. — Svatovske šege so te: Prčvarjenje,  kedar je mlade¬
nič seznanivši se z devojko od nje dobil bodi si kitico, ali ji je
pri kladenci (curku vode) pripil, ali pa sta si dala jabelko, potem
pošlje mladenič, momik'b, k roditeljem svata ali svato, in kedar
ste se stranki pogodili, vstanovi se menež,  t. j. slavno zročenje
prstena ali zlate narokvice nevesti, in na zajem krasne kitice
rdečoj svilo ovezane. Po meneži nastopi g o d e ž zaročenje, kder
se snidejo vsi sorodniki Ženihovi in nevestini; potle venec,  ki
se navadno slavi v četertek. V petek jutro so zasevke,  kder
se na tri sita presejava moka, iz ktere napravljajo s strdjo po¬
mazani medenik,  od tega se daja ženihu in nevesti, da bi se
ljubila kakor bučele med. Na večer pa se zove na hleb,  kder
se gosti in igra. V soboto večer obrije se med mnogimi obredi
ženihu brada, pošljejo se darovi duhovniku prose ga, da bi ja po¬
ročil. V nedeljo pa je končna svatovščina (v en čil o), sprevod v
crkev in drugoč domov vodi d e ver.  Vsemu temu je pridruženo
mnogo starinskih narodnih običajev in pregovorov, ki se zvečine
bližajo jugoslavenskim šegam. Narodna obleka bolgarska, izlasti okoli
Sredca podobna je kroju Slovakov ali Hrvatov okoli Zagreba,
vendar s tem razločkom, ka mesto klobukov nosijo kalpake ali
rdeče kape s kučkoj. Poprek jeste v običajih in Žitku narodov
jugoslovanskih od Jadrskega do Črnega morja nenavadna skladba,
ktera bode določivna v važnih pitanjih bližnje bodočnosti.

Volški Bolgari kot Neslovani ne spadajo v to razpravo.

Zgodovina.

Balkanski poluotok je bil od temne starodavnosti naseljen
s Trako-Iliri, narodom mnogobrojnim in mogočnim, kakor piše

529

Herodot in isto potrjujo drugi vredni grški in rimski pisci davne
dobe. Filip Macedonski in jegov sin Aleksander Veliki sta ta
veliki narod najbolje povzdignola. V 2. stoletji pred Kristom po¬
čeli so Rimljanje širiti svojo ohlast na balkanskem poluotoku, in
za rojstva rešnikovega že je bil ves ta kraj v rokab vsesvetnih
mogotcev; prvotni Stanovniki morali so se vrči v njihovo sužnost
ali pa se izseliti, a Rimljani so potem dobivali naseljence odinod,
izlasti iz Italije. V kratkem je tod premahnola rimljanska omikanost,
mesta s krasnimi poslopji so se množila, ceste popravljale: via
egnatia vezala je Jadrsko morje z Arhipelagom. Domači bivalci
podvrgši se rimljanski oblasti sprejeli so tudi jibov govor in šege.
Te pokrajine so posebno krasno razcvetale od one dobe, kar je
Konstantin Veliki prenesel cesarsko stolico iz Rima v Carigrad.
Toda na skorem je bila ta oblast strta in poražena od nemškega
plemena Vest-Gotov, kteri so 376 1. dobili privoljenje od cesarja
Valenta, da se svobodno nasele v njegovi državi, po bitvi pri
Hadrijanopolji dne 9. avgusta 378 1. zrušena je bila mogočnost bi¬
zantinskega cesarstva in Vest-Goti raztepeni po vsej državi, oplenivši
in pobravši vse, kar je imelo vrednost, prešli so v zahodno rimsko
cesarstvo in odondod na Italijansko, kder so osnovali Vest-gotsko
kraljevstvo. Predno je 50 let minolo, prihruli so divji Huni in pod voj-
vodoj Atilom preobrnoli vse v pustinjo. 446 1. sklenol je Teodozij II.
sramotni mir, vsled kterega j e vendar Atila zapustil opustošene
krajeve, in nekde na Panonskem ukrepil svojo stolico, odkoder je
grozovitno šibal in bičal zapadno Evropo.

Po Atilovi smrti okoli 476. 1. pridrl je vzpet nemški narod
Ost-Goti, pleneči, moreči in požigajoči največ po Traškem in Ma-
cedonskem, vsaj roke so odrezavali vsem, ktere so žive dobili v
oblast. Ne našedši več ondi plena odlomastili so na Laško ter
ustanovili Ostgotsko kraljestvo. Bivalci balkanskega polotoka bili
so deloma odgoani v robstvo, drugi pomorjeni, takisto se je Rim¬
ljanom godilo in Porimljancem, le nekoliko jih je ostalo poskritih
v težejše pristopnih zakotjih. Toda ni bil konec napadom, nego
rodovi z onkraj Donave tiščali so v to državo. da jo povse po¬
končajo, kar je cesarja Anastazija genolo, da si konči reši stolico
in jeno okolje, okoli 500. Izpostaviti jak zid od Silivrije pri
Mramornem morji sezajoči do Črnega, 60 milj dolg, od Carigrada
samo 40 milj oddaljen ; vse pokrajine izven tega zida bile so na
zvoljo ostavljene barbarom. Cesar Justinian od 527— 568 odbil je
sovražnike vzpet do Donave, utrdil svojo oblast, mesta nekaj po¬
novil, nekaj na novo pozidal. Prokop, jegov sočasovnik pravi, ka
je 600 ukrepljenih mest na novo sezidal ali »popravil in napolnil
z naseljenci, toda z malim vspehom, šče konec jegovega vladanja
javila 'so se mnogoštevilna plemena, razrušivša nove bizantinske
trdnjave, in za njegovega naslednika nastanila vse pokrajine ter
se ondi za stalno naselila. Ta številna v  plemena bili so Slovani.
Krajevi severno od daljne Donave in Črnega morja, v sedanji
Ogrski, Romunski, Besarabiji, bili so konec 5. stoletja napolnjeni

830

s Slovani, Prokop je zove Slovane in Ante, a gotski zgodovinar
Jornand svedoči, ka ravno ondi je živel mnogočiselni narod vind-
ski (Vinidarum natio populosa), kteri, da si se deli na razna ple¬
mena, in vsako ima svoje posebno ime, vendar od davna se obče
zovo Slovani in Anti. Hunske čete razgnale so mirno in veliko
pleme slovansko iz njegovih davnih bivališč na severnovzhodni
Evropi, kder je bila jega domovina od nekda. Velika panoga jih
je vsled hunskih navalov prispela na pobrežja Črnega morja in
Donave; toda tudi tu od grabiteljnih družin nadlegovanipričeli so
se seliti prek Donave na balkanski poluotok in ondi zasedli pusta
selišča. Te premembe so se vršile za Hunov, Gotov ali pozneje.
Konec O. stoletja nahajalo se je na balkanskem poluotoku mnogo
naseljenih Slovanov, ki so dobivali na bizantinskem dvoru častne
službe in dostizali na visoke časti. Iz začetka 6. stoletja srečavaš
ondi glasovite vojvode, popečitelje in odlične uradnike. Svedok
temu je Justin, vzpenši se na vladarski prestol s prostega seljaka
in jegov sestranec Justinian (Upravda), rodom iz Brdnjana, sela v
Dardanski pokrajini. Justinianov oča se je zval Istok, sestra Bčgle-
niča; Justinianu so doma rekali Upravda. Slovanskost te okolice
zagovarjajo krajna, rečna in mestna imena od 552 1. postavimo :
Debre, Kleštevica, Milareka, Labica, Vračišta, Streden itd. Selitev
Slovanov do 6. stoletja bila je mirna iu brez šumota; velike dru
žine in cela plemena prebrodivša Donavo iskala so selišča ; vladar
hote odbiti novi poroj poslal jim je nasproti ogromno vojsko, toda
pokončana je bila od udarcev slovanskih. V kratkem so se na¬
stanili po donavskih pokrajinah, in sred 6. stoletja kazali so se
na jugu balkanskega gorovja. 548. 1. pridrle so čete slovanske do
Dračja pri Jadrskem morji v Albaniji in zrušivši rimske trdnjave
brez straha se razhajali. 551. 1. preplavala je Donavo tolika mno¬
žica Slovanov (Slavenorum catervae), kake prvlje ni bilo videti.
Minovši Niš prispeli so do Soluna, ter ondi na zimovišči ostajali
kakor da so doma. 559.1. novi slovanski polkovi razbivši cesarske
čete pri Anastazijevem zidu prihruli so tijam v okolico carigradsko.
578. napadlo je okoli 100.000 Slovanov Traško in druge bizan¬
tinske pokrajine. 583. javljajo se vzpet Slovani okoli Drinopolja
in kraj reke Erginje notri do Anastazijevega zida. 657. Konstantin
H zavojevavši Slovansko  (ijtsirtoKTSvtrsv  mi« A5A«/?en'a g)  porobil
je ondi mnogo barbarov (Feofan). A kde je bilo to Slovansko
(Slovenija)? Zad Balkana in zad Dospatskili gor, prostirajoče se
od Donave do Arkipelaga. Sred 7, stoletja obsezalo je Slovansko
davne rimske in bizantinske pokrajine: malo Skitijo, dolnjo Me¬
dijo, Daško, Dardanijo, Macedonijo, Epirin del Traške, a naskorem
razširili so se Slovani po klasiški grški pokrajini in jo naselili.
Konstantin Bagrenorodni svedoči, ka je okoli 746. 1., kedar je na
prestolu sedel Konstantin Kopronim, vsa Grška do najjužnejših
bregov bila poslovanjena, in nek zemljepisec nekoliko let po Ba-
grenorodniku govori: I do dnešnjega dne nastanjeni so ves Epir
in Helada in Peloponez in Macedonija s Slaveni,

331

Naseljeni in okrepljeni v teh okolicah Slovani, da si so imeli
občno ime, vendar niso bili združeni V eno politiško telo, nego
vsako pleme živelo je za se samostalno in se zvalo tudi svojim
posebnim imenom. Grški in rimski pisci pripovedajo, ka so na
balkanskem poluotolcu šče od 7. stoletja bivala sledeča slovanska
plemena: Severjani  v Dobruči; sedem slovanskih rodov
(septem generationes Sclavinorum) med Dobručoj in Timokom;
Braničevci  v sedanjem okrožji požarevskem v srbski kneževini;
Kučevani  okoli Kučaj-planine; Timočani  kraj reke Timoka;
Morava  ni, imajoči v oblasti okoli 30 mest živeli so nekde okoli
Morave; Zagorci  na jugu od Balkana do mesta Debeit pri Črnem
morji in drugi na Tesalskem in v Epiru; Dragoviči  kraj reke
Dragovice, in dosle se je ohranil naslov filipopoljskega prvostolnika
(metropolite): rij? 0Qayi’aj Arirc/oviTuig;  M o raci  na vzhodnem

sklonu Rodopske planine; Sakulati  sosedni bivalci mestu Solunu,
kteremu so bili poplatni; B^rzaci,  najbrže južno od Ohridskega
jezera med Ohridom in Biteljem; S mole  ni  na granici med Traškoj
in Macedonskoj; Strumjani  okoli reke Strumice; Renhini
kraj reke Vardar; Vojniči  okoli mesta Radovišta v Macedoniji;
Velesiči  v južnem Tesalskem. Milci in Ezerci  živeli so na
Lacedemonskem in v Heladi, hrabri in črstvo se boreči za svobodo
proti Bizantincem; vrh teh šče se omenjajo Manij  a ci  na južnem
sklonu gore Tajget in Veseliči  na Beotskem, jihov načelnik
Okomir v Atenah. Za ta slovanska plemena nahajajo se verna in
točna poročila, toda na balkanskem poluotoku živeli šče so drugi
rodovi slovanski, za ktere bizantinski letopisci niso onda niti znali;
itak nam zadovolja z navedenimi plemeni potrditi, ka so za oneh
časov živeli rodovi, kteri so govorili jeden jezik in zajedno s
svojimi plemenskimi imeni nosili so jedno občno nazvanje Slo¬
vani  (2-Aa§rivoi, UAdfior, ŽO-Anftoi).  — Vsa ta plemena razmestila
so se po balkanskem poluotoku v 6. in v prvi polovici 7. stoletja,
ne sestavljajoči enega politiškega tela ali zveze. Prikaz nove dru¬
žine okoli polovice 7. stoletja na balkanskem poluotoku zjedinil
je slovanska pokolenja v eno politiško celoto, slovansko državo,
na rešitev samostalnosti in narodnosti slovanske , prikaz ne sicer
mnogobrojnega, toda bojevnega plemena čudskega ali finskega,
rečenega Bolgari,  skitajočega se med rekama Donom in Volgoj.
Okoli 660. leta po smrti silnega mu načelnika Kubrata razdelila
se je vsa družina med petero jegovih sinov, kterih dva sta ostala
na podedovanih očinskih toriščih, drugi trije pa so indi si iskali
bivališča; jeden je vodil svoje čete v Panonsko, dnešnjo Ogrsko,
drugi na Laško, naselivši se v beneventski oblasti, tretji pa je
prilomastil k iztoku Donave, nekaj časa ondi ostavši. Vojvoda tej,
tretji Kubratov sin, imenovan Asparuh,  upoznavši se z razmerami
na balkanskem poluotoku, prevedel je 679 1. svojo četo prek Do¬
nave na jug in nastanivši se v okolici mesta Varne, podvrgel si je
v naglici Severjane in drugih sedem rodov slovanskih, naseljenih
bivših med Balkanom, Donavoj in Črnim morjem ter prvi kamen

332

položil na združenje Slovanov v mogočno državo, rečeno bolgarsko
carstvo. Vsa slovanska pokolenja zlila so se v eden narod in
dobila ime države, vkteri se je zvršilo jih zjedinjenje, in se zove
bolgarski narod, Bolgari.  Ime je vzeto od male čudske čete,
ktera je prinesla med razdrobljena slovanska plemena politiško
jedinstvo, a po svoji inorodni narodnosti v kratkem zginola med
mnogoštevilnimi Slovani, prelevša se v eden živelj, ne ostavivša
nikakšega sleda svoje drugorodne narodnosti. Tako se je razvil
in vredil narod bolgarski, ne sprejemši od borilne čudske čete
ničesar druga razve jedinega imena Bolgari,  inači pa čistega
slovanskega pokolenja. Sličen primer nahajaš pri Francezih, no¬
sečih ime od nemške družine Franki,  in pri Rusih od skandi¬
navskega (vareškega) plemena, ktero se je zvalo Rus.

Bolgarska država razprostirala se je zaprva črez vse krajine
med Balkanom in Donavoj tijam do pobrežja reke Morave, ktero
je delilo Bolgarsko od Srbske, a pozneje je tudi obsegalo dnešnje
Vlaško in južnovzhodni del Ogrskega. Slovansko ljudstvo v teh
deželah naseljeno bavilo se je, kakor Slovani poprek, poljedelstvom
in gospodarstvom. Bolgari so bili zurjeni v vojaštvu, divji sicer,
vendar med Čudi najzvedenejši, pripravni za rokodelstva in trgovino.
Okoli 200 let so Bolgari prisegali po tatarskem na goli meč,
razsekavajoči pri tem pse na dvoje; pred vojskoj nosili so namesto
zastave konjski rep; šče po 811. letu rabila se je lebanja cesarja
Nikefora za kozarec, dokler naposled ni bolgarsko-čudski živelj
861. 1. povse ulonol v široko in globoko morje narodnosti slovanske.

Nektera slovanska plemena živoča na južnem Macedonskem,
Tesalskem, v Epiru, Heladi in Peloponezu niso mogla stopiti v
državno zvezo z Bolgarskoj, nego podvrgli so si je sčasoma bi¬
zantinski vladarje, in odcepljeni od bolgarske države pogrčili so
se po stoletjih, in sedanji Grkovi so potomci slovanskega in al¬
banskega roda.

Volški Bolgari.  Ta svrž naroda bolgarskega zapustila
je za seboj samic nekoliko penez, napisov in razvalin, pa nikakših
pismenih spominov. Najstarša in najobširnejša sporočila o njih so
davali arabski zemljepisni in potniki, kterih mnogi so kakor Ibn-
Fodlan itd. sami hodili, potovali po zemlji volških Bolgarov,
dalnje vesti o tem narodu donašajo ruski letopisi in naposled zgo¬
dovinarji raznih narodov, pišoči o Mongolih. Rusovi hranijo pri-
lično zbirko jihovih penez, kovanih v mestu Bolgaru, potem snimke
nekoliko nagrobnih kamenov z napisi v raznih jezikih in poslednjič
nekaj malih ostankov razvalin pri vesi Bolgari in nekih drugih
mestih pri Volgi. V desetem stoletji so pre Bolgari bili močen
narod, imeli so mesta, tirali obširno trgovino, spoznavali se deloma
k muhamedanstvu, deloma k krščanstvu, vladar jim je bil samo-
vladec. V desetem stoletji živeli so Bolgari pri Volgi in pri drugih
rekah v njo se valečih. Mojsij Horenskij trdi, ka že so v drugem
stoletji pred Kristom bivali v teh krajevih, ker odonod so prek
Kavkaza napadali Armensko; to vendar samo dokazuje, ka so

333

Bolgari bili že v petem stoletji znani. Dežela seje resnično nekda
širila daleč proti jugu in Hvalisi, odelek tega naroda, kočevali so
navadno blizo Hvalinskega morja. Donavski Bolgari prispeli so,
kakor svedočita Bizantinec Nikefor Grigaras pa Dioklej, iz krajin
šče severnejših pri Volgi. Selišče volških Bolgarov je bilo na po-
brežji Volge, kder vteče Kama ali nekoliko južneje, in ondi je
nastala jih država v petem stoletji, če ne prvlje. Cesarji so menda
bili prvlje samostalni vladarji manjših narodov, ktere so si Bolgari
podvrgli. Krščanstvo so sprejeli v 10. stoletji, a islam se je vko-
renil po predobljenji Derbenta po Arabih, kedar so musulmani
zbog trgovine se spravljali proti severu. Bolgari so dospeli prvlje
do omike nego li kteri koli drug narod severno-vzhodne Evrope,
iznemši Kazare. Dežela jihova bila je skladišče trgovine, tirane
med najsevernejšimi krajinami Evrope in Azije. Dovoljno zna¬
menje te omike je to, ka so vsi hodili v škornjih; sutB všS vi
sapožehi, pravil je vojvoda Dobrinja Vladimira Velikega, ktere je
prevladal nekokrat s tursko pomočjo. Zgodovina resni, ka so
Rusom bili nespravljivi sovražniki in podvrgli si nekaj slovanskih
plemen. Bolgarski vladar je imel naslov carja, kana ali vla¬
dal c a Slavjan.  Prijemši 922. leta muhamedansko vero stopili
so Bolgari z južno Azijo v mnogo ožejšo zvezo, in jihovo ime
tijam do vpada Mongolov pogostoma se čita ne samo pri muha-
medanskih piscih, nego iv ruskih letopisih. Grkovi zvali so zemljo
volških Bolgarov Veliko,  a Arabi Dahe  le  (notranjo), imenujoči
zemljo donavskih Bolgarov Veliko.  Konst. Porfyrogeneta zove
jo Črno,  a Nestor pravi tem Bolgarom Črni,  menda od črne
obleke, ktero so nosili bolgarski vladarji. Država bolgarska ob-
sezala je mnogo menjših zemelj, kterimi so vladali posebni dedični
vladarji, podredieni več ali menje bolgarskemu carju ali kanu.
Vsled pričanja Ibn-Fodlana bili so Bolgari, kakor i dva druga
privolška naroda, namreč Burtasi in Kazari, narod deloma naseljen
in ratarsk, deloma kočeven, žive zimi v drevenih kolibah po
vesnicah in mestih, poleti pa pasoči črede po stepah. Prostranost
jihove države imela je v raznih dobah različne meje, sezala je od
Urala po Buru in Oku in od Vjatke in Kame k vretinam Dona,
Kopra in Samare; toda brez dvombe je, ka šo med njimi živeli
tudi drugi narodi, kakor Mordvini, Čeremisi, Čuvaši, Votjaci.
Gospodujoča vera bila je mohamedanska. 922. leta bil jim je cesar
Alms-Batvaz, vladajoč konec9. in početkom 10. stoletja; znani šče
so trije vladarji bolgarski, namreč Ahmed, Taleb in Mumen. Ta
lebov novec je kovan 949 — 950 po Kristu, Mumenov pa 976., s
poslednjim se je boril ruski Vladimir Veliki 989. 1. Prašanje, k
kteremu plemeni se štejo volški Bolgari, šče ni razozlano. Pisci je
imajo za narod ugorski ali uralsko-čudski. Živeči se mesom in
mlekom svojih brzih konj bili so vajeni jezdarji (jahači) in zurjeni
strelci, in ni bilo dosti odaljene in nepristopne dežele, kamor ne
bi bili zahajali na plen in jemanje. Bolgarska država bila je se¬
stavljena iz mnogih pokolenij, upravljanih lastnimi knezi. Ta po-

334

kolen ja so spadala k raznim plemenom, posebno k turskim, čud-
skim in slovanskim, ktera so zedinila državo pod eno vladarsko
rodovino, najbrže tursko, ktera se je vendar poslovanila v Velikonrt
gorode, ki je postal jena stolica. Senkovskij misli, ka je slovanski
del bolgarskega naroda bil poglavito skupljen v mestu Bolgaru,
stolici države. Narečje kazanskih Tatarov šče dne3 nosi na sebi
znak vpliva slovanskega. Bolgari so plačevali davek svojemu vla¬
darju kožami, menda juhtovinoj, ktera šče je sedaj v Aziji znana
poa imenom bulga ali bulgari. Ta obrtnost šče dendenešnji
sluje v kazanskem praviteljstvu. Med mestom Bulgarom, Karezmom
in Korazanom tirale so karavane stalno trštvo. Zlatno tkanino in
druge izdelke bizantinske so znali Bolgari, in trgovino tirali s
kožami, volnoj, strdjo, orehi, juhtovinoj in mamutovimi kehlji.
Poselstvo kalifovo je bilo obsipano srebrnimi novci: te so bili v
Bolgaru penezi arabski in buharski, ki so onda obilno krožili na
Ruskem; toda po sprejetji mahumedanske vere počeli so emiri
bolgarski kovati svoje lastne peneze po vzoru arabskih z mahu-
medanskimi napisi in imenom gospodujočega emira. Pismo na njih
je kufsko t. j. v obliki stare arabščine. Bolgari so pismo poznali
dosti rano: Mukladiru poslana je listina, car bolgarski je čital
pismo kalifovo in vezirovo pred poslanci.

Bolgari bili so poglavito tržni narod, vendar tudi bojevni,
z Rusovi so se neprehoma trgali in tolkli. Od 1236. leta žulil jih

i 'e jarem mongolski. Ruski letopisi resnijo, ka je 1389. 1. veliki
mez Vasil Dimitrijevič s silnoj vojsko predobil Bolgar, Žukotin
Kazan in Kremenčug, po mesečnem plenjenji se vrnol z bogatim
plenom, tako, kaje Vasil Dimitrijevič te slovel kot osvojitelj Bol¬
garske, ktera je končno prešla pod vlado ruskih carjev za Ivana
Vasiljeviča Groznega, ob enem s padom kazanske države; toda
naslov kneza bolgarskega nosil je že dedek jegov, Ivan III. A sedaj
je ondi, kder je nekda cvetlo obrtno, trgovinsko in bojevno Bol¬
garsko, videti samo bedne kočice Nohajcev, Cuvašev, Čeremisov
in Mordvinov.

Bolgari  zove se pri zahodnih narodih navadno neka sledbi
manihejska, kteri je dano ime naroda, v kterem je postala ali
vzrastla, ter se odonod daleč na zahod razširila, posebno na Fran-
cezko. En odrodek te sledbe je prepovedal moževom vršiti za¬
konsko dolžnost. Pozneje je davano ime Bolgari različnim drugim
sledbam krivoverskim brez razločka, kakor posebno Pavličijanom,
Patarenom itd.

BT>zjaci  ali Berziti so veja Slovanov bolgarskih, naseljeni
v krajinah na razmejku Albanske in Macedonske od Bitelja k
Ohridu okoli Resna in Prespe; jih potomki so dnešnji Birsjaci.
Za cesarja Konstantina Pogonata okoli 669—675. 1. plenili so z
drugimi narodi slovanskimi: Drago vi či, Sagulati, Velegostiči in
Vojniči krajine grške cesarjevine, zaletavajoči se na otoke in v
malo Azijo; oblegli so tudi po suhem, in po morji mesto Solun,
odkoder so vendar ničesar ne opravivši morali odrinoti.

3B5

Pregled zgodeb do razrusenja bolgarske države.  Zgodovina
bolgarska ne imajoča domačih izvirnic je prekoredno kruljava in
nezanesljiva (neprisna). Kaj se je godilo za vladanja Asparuho-
vega, zagrneno je temnim zakrivalom. Slovani na Meškem se
nastanivši prispeli so sicer v podložnost bolgarskih vladarjev,
vendar deželne urade so opravljali Bolgari in Slovani. Najprvlje
je šlo nato, da bi bizantinski dvor priznal novo državo. V ta na¬
men prestopivši Asparuh Balkan stisnol je Konstantina Krasno-
bradega tako, ka je moral za mir prositi. Za množino naših gre¬
hov, pripoveda letopisec, in na veliko sramoto imena rimskega
zavezal se je cesar plačevati letni davek ali poplatek. In čudili
so se temu našinci bližnji in dalešnji, ka so ti, kteri so si vse
narode od vzhoda do zapada in vzpet od južnih krajev k sever¬
nim krajinam, kakor se zemlja široko in daleko razprostira, po-
platne učinili, premagani od grdega in šče le prikazavšega se
ljudstva*). Toda mir med Bolgari in Grki je bil kratek; cesar Ju-
stinian Breznosi, odrekši dolžen poplatek in hote Bolgare svoji vladi

f »odložiti, boril seje zaprva z njimi hrabro (687. L), vendar bodočega
eta razkropljen od njih iskal je v pobegu rešitev. 704. 1. javlja
se močen bolgarski vladar T e r b e 1. Zvrženi cesar Justinian hote
se vzpet vzdiči na bizantinski prestol odšel je na Bolgarsko k
Terbelu, obetaj e mu velike dari in dčer za ženo, ako mu pomore
na vladarski stol. Sedši Justinian po Terbelovi pomoči na cesar¬
sko prestolje, dal je vladarju bolgarskemu množino draginj, zlata,
in mu prepustil Zagorje, ktero se je razprostiralo na severni in
južni plati Balkana od Slivna do pobrežja Črnega morja, in bilo
vedno povod svaje med Grki in Bolgari, dokler se je jihova
država ohranila. Toda grozoviti in verolomni cesar, pretrgavši
svojo besedo, podal se je v Bolgarsko na vojni pohod, vendar
pri Arkiatu potolčen vrnol se je sramotno domov 703. 1. Bolgari
so zahajali 711 — 718 tijam k vratom carigradskim na plen; za
česar delo je Teodozij cesar znova mir z njimi sklenol, vsled
kterega je Zagorje na južni plati Balkana s primorskimi mesti
Mesembrijo, Arkialom in Sozopoljem prepuščeno Bizantincem.
Za Konstantina V. nastala je lagodna doba za Bolgare, in skoro
bi bili podlegli bizantinskemu samovoljstvu. V krvavih bojevih
so bili ves čas jegovega vladanja preganjani. Prvo netilo k boje-
vom dala so mesta na tleh bolgarskih, na kterih je Konstantin
naselil krivoversko ljudstvo iz Azije. Kormezij, nastppivsi vlado,
primoral je te naselnike, da so dačo plačevali, združivši se s Slo¬
vani v Macedonskem, jel je vso Traško okrutno pleniti, zbog če¬
sar od cesarja vojskoj preganjan, primoran je bil na mir. 762. 1.
prišedši cesar v Bolgarsko na vojni pohod, povabil je stiskane
Slovane, da bi se preselili v Azijo; 200.000 Slovanov je posluh-
nolo jegov glas. Izseljenjem toliko delavnih rok oslabelo je Bol¬
garsko, raztrgano še notranjimi svajami. V tej občinski nesreči

*) .Stritter II. str. 508,

386

dolžili so Bolgari Kubratovce, kteri, razdeiivši zemljo, iskati so
svoj dobiček. Ljudstvo se vzdignovše, pomorivše in izgnavše vse
naselnike, izvolilo si je mladega in smelega moža, Teletrisa, za
vladarja. Ta mahoma zbravši ljudstvo iz Slovanov in Bolgarov,
zahajal je na plen do okolice carigradske; toda srečavši se blizu
Arkiala s cesarjem, bil je od njega sevsema pobit. Naslednik
Sabin  privijal se je plašljivo k cesarju za mir prose. Bolgari
imajoči ga v sumu, ka je skrivoma porazumen s cesarjem, za¬
vrgli so pogajanje za mir. Za Sabina, Pagana  in Sabinovega
namestnika se ni nič določnega pripetilo. C eri g je prvi med
Bolgari prijel sv. krst 777. 1. Po njem si je sedel na knežni
stol bolgarski K ar da m, kteri, utrdivši red, v deželi primoral je
iznova Bizantince na poplatek. Na početku 9. stoletja prikazal se
je na zgodovinskem pozorišči mogočni vladar bolgarski Krum.
Država, kder je vladal, obsezala je ne samo Bolgarsko in Vlasko,
nego i vse potisje do Pesti in Tater. Krum ni hlepel toliko po
plenu, kolikor jegovi spredniki, nego po dobivanji mest in kra¬
jin ; hotel je ustanoviti obširno državo bolgarsko, ktera bi se raz¬
prostirala od Bospora črez ves poluotok balkanski tijam do vretin
Tise. Vse jegovo prizadetje je merilo na dobitje Carigrada. V
boju nastavšem med Grkovi in Bolgari osvojil si je Krum  trdno
in znamenito mesto Sredec 809. leta. Cesarju pa se je posrečilo,
vdreti na Bolgarsko in spaliti tako rečeni Dvorec kneza
Kruma. Hote si česa pridobiti, jel je Krum s cesarjem se na vi¬
dez za mir pogajati, kar je cesar Nikefor odrekel, razgnan je v
ubočji Balkana polnem zasek in zased. Zmotnjava za Bizantince
je bila ogromna, in poraz neodvraten. Ne postanemo li ptiči, rekel
je cesar, ne rešimo se pogibeli. Dne 25. malega srpna 811. 1.
o svitanji napadli so Bolgari grški tabor in poklali, kogar so do¬
bili, sam cesar je bil umorjen. Iz njegove lubanje napravljen je
kozarec s srebrom obložen, iz kterega so boljari o godovih po¬
zdravljam bili,. Brž potem vzel je Krum mesto Debilte, sedaj Za-
gora, blizu Črnega morja, polastil se Mesembrije 812. 1., in ne
daleč od Adrianopolja porazil je povse Bizantince v veliki bitvi
dne 22. rožnika 813. 1. Zročivši obleženje tega mesta svojemu
bratovi, odšel je sam, da si pridobi Carigrad, toda vide , ka
bi trud bil zastonj brez velikih bojnih nastrojev, počel se je
pogajati z Bizantinci za mir, zahtevaje od cesarja letni poplatek,
množino krasnih oblek, določeno število odbranih ženim v harem,
in silil na to, da bi jegovo kopje na Zlatih vratih izloženo bilo.
Krum prispel je na dogovorjeno torišče zaradi pogajanja za mir
brezorožen, sprevajan od četireh bojarov. Stopivši s konja in sedši
na tla, počel se je pogovarjati z bizantinskimi polnomočniki, kar
se je nagloma vsipal kup oboroženega ljudstva iz zasede. Krum
je hipoma razumel pogibel, ter skočivši bliskoma na konja, ušel
je izdajnemu naklepu, jegovi družniki pa so bili spomorjeni. Bol¬
gari, takim hudodelstvom razkačeni, grozovitno so poplenili okolje
bizantsko in druga mesta. Drinopolje udalo se je gladom, in brez-

837

številna množica ujetnikov po Traškem in Macedonskem odgnana
je na Ogrsko 813. Privedenjem toliko krščanskega ljudstva na
Bolgarsko, med kterim so bili vladike in drugi duhovniki, počelo
se je seme krščanske vere trdno prijemati. Krum hote venčati
svojo bojevno delavnost, zbral je neznano veliko vojsko iz Bolgarov,
Avaimv in Slovanov, ter množino bojevnih nastrojev, in odpravil
se je na Carigrad, kder je na krvotoku umrl dne 13. malega
travna 815. 1. Krum je hlepel izlasti po Bosporu, a jegova na-
stopnika M o rt ag o n in Presjam  pa sta poslovala na zahodu.
Mortagon je mir sklenol z Bizantinci, na kar so se počele zazpro
med Bolgari in Franki o granici v Panonskem, kder so že Bol¬
gari do gorenje Panonske zašedši jo pustošili 828.-829. 1. Pres¬
jam se je bil z Vlastimirom, srbskim knezom, toda brez uspeha.
Sin in naslednik Presjamov, Boris,  ponovil je sicer prijatelj-ko
pogodbo s cesarjevno Teodoroj 848. 1, vendar ni nehal napadati
ne samo grških krajin, nego i Panonsko. Srbovi so ga premog i
in ujeli jegovega sina Vladimira. Ta nezgoda nagnola ga je k
miru. Gospodstvo bolgarsko na Panonskem bilo je kratko; niža
Morava  vendar in Kutmicivica  spadali ste že onda k bol¬
garski državi. Najznamenitejša prigodba je krstit ek kneza Borisa
in iegovih velikašev 861. 1.; nesrečni bojevi in druge nezgode,
glad in pomor, naklonili so raztogočeno jegovo misel na krst,
kder je dobil ime grškega cesarja Mihalja; grška samostanca
Teodor Kufara in Metod, brat Cirilov, pridobila sta ga za krščan¬
sko vero. Pokrščenjem Borisovim premenil se je stan Bolgar¬
skega. Prvotni Bolgari preseljenci čudski so se poslovenili. Vsied
razsodbe vzhodnih očakov na občnem zboru v Carigradu prisojeno
je Bolgarsko carigradskemu očaštvu. Mihalj Boris, zročivši vla¬
danje staršemu sinovi Vladimiru, odšel je v samostan. V 1 a d i -
mir,  predavši se razpašnosti in brezbožnosti, grozil je od oče
početo blagonosno del i v klici zadušiti, zato stari Boris, zapu-
stivši samostanske ziiine, zvrgel je razuzdanega sina, in vlado
dal mlajšemu sinovi Simonu  okoli 888. 1. Simon, v čed¬
nostih in dobroti srca podoben svojemu oči, pla¬
menel je z gorljivostjo za crkev božjo,  pravi o njem
životopisec Klementa bolgarskega. V Carigradu vzgojen in v vsem
pismenem znanji zveden leščal se je Simon v zgodovini svoje
dobe ne samo po zmagoslavji nego tudi kot prvi pisatelj med
Slovani iz kraljevskega rodu. Zaprva je rabil naslov knežki, toda
razširiv državo, priložil si je naslov carski. Simon zbog neugod¬
nih razmer trgovinskih za Bolgare, vdrl je na Macedonsko, in
veliko zmago dobil nad vojsko bizantinsko in Kazati jenirni za¬
vezniki. Prestrašivši se zgube svoje vojske, najel jo cesar Lev
Magjarje, onda po Vlaškem se klateče, proti Bolgarom. Spočetka
od njih preladan, pobegel je Simon v Dristo, Magjarji pa so pri¬
drli do Preslavja 889. 1., a bodočega leta so bili sevsema pobiti.
ZmagavŠi Grke pri gradu Bulgarofigu na Traškem okoli 893. I.
napravljen je mir, ki je držal do smrti cesarja Leva 911. 1. Ko
SfoVMMtVO. 22

338

se je cesar Aleksander krčil sprejeti in potrditi poprejšnjo po¬
godbo, vsaj celo bolgarske poslance osramotil, vnel se je nov po¬
guben boj. Simon je oblegel nekterekrati Carigrad, povse uničil
grško vojsko blizu Mesembrije dne 20. velikega srpna 917. 1. in
dvakrat predobil Drinopolje, in naposled je 923. 1. mir sklenjen.
Srbovi so okrutno pokorjeni in jihova dežela obrnena v pustinjo;
le na Hrvaškem bila je bolgarska vojska sevsema pobita 927. 1.
Po Simonovi smrti hirala je slava bolgarske države očivestno.
Na osvojenje Carigrada in samostalno omiko slovansko niti več
misliti. Peter,  mlajši sin in nastopnik Simonov, ni iskal toliko
podpore svojega prestola v narodu samem in primernem urejenji
države, nego v sprijaznjenji s cesarskoj rodovino v Carigradu.
Vladanje jegovo je sicer mirno bilo, vendar močeno z domačimi
upori in razprami. Magjarji so vzpet ponavljali pogubne vpade
črez Bolgarsko v Bizantinsko, Bogomili že so počinali društvene
razmere podkopati. Cesar Nikefor Foka, hote se mestiti na Bol¬
garih, pozval je na pomoč ruskega kneza Svatoslava, kteri 967.1.
porazivši Bolgare, osvojil si je v kratkem 80 mest jihovih in
glavno stolico Preslavje. Peter, pomirivši se s cesarjem, umrl je
968. 1. Jegova sinova Boris in Roman,  potlačivša odboj Siš-
maničev, postala sta daritev na novo vnemšega se boja med
Svatoslavom in cesarjem Ivanom Cimiskom.  Jugodonavske
krajine so se toliko priljubile ruskemu knezu, ka je kanil ondi
ustanoviti stalni sedež svoje obširne države. Vse bogastvo prirode
in znanja se pre steka v bolgarskem glavnem mestu, kot v sre¬
dišči dežele, (irsko pošilja zlato, svilno tkanino, vino in sadje ;
iz Češkega prihaja srebro in konji, Rusi pa prinašajo kožuhovino,
strd, vosk in robove. Rusovi in neradi z njimi združeni Bolgari
so potolčeni pri Drinopolji in Preslavji 971. 1.; Boris ujet bilje
v Carigradu javno zvržen s kraljevske dostojnosti, Roman pa
ukopljen. Deželne trdnjave zasedla je grška vojska in Bolgarsko
je privteljeno Grškemu. Po smrti hrabrega Cimiska 976.1. vzdignol
se je velik odboj Bolgarov, kteremu načelnik je bil vojvoda Siš-
man in jegovi četirje sinovi. Trnov  bilo je zibel vstanku. Ne
može se nadejati, ka bi si pridobili podunajske trdnjave, vdrli so
v druge kraje s .Slovani naseljene, v Macedonsko, Tesalsko in Al¬
bansko, ktere so si skoro povse podvrgli. Samuel,  zgubivši vso
svojo rodovino, očo in brata, ustanovil je kraljevsko in nadvla-
diško stolico v Prespi, potle v Ohridu 981. 1. Bojevnemu cesarju
bizantinskemu Baziliju se je uspešilo po 301etnem boju, od 981.
do 1011. L, razrušiti bolgarsko državo. Grozovitnosti so se godile
nikoli slišane. Tako je Bazilij povrnol carju Samuelu lb.000
oslepljeoih Bolgarov, pridavši vsakemu odelku enookega vodnika.
Bazilij je razglasil Bolgarsko za svoje, razpostavil cesarske na¬
mestnike, vladarje in upravnike po krajinah, naročivši samo na¬
rodne običaje in šege čuvati.

Zgodbe do podvrzenja Bolgarov od Turkov.  Iz narodne samo-
stalnosti razvila se je ne samo znamenita trgovina, nego tudi ves

339

duševni žitek v slovstvu in državnem razcvetu. Toda dospevši
pod bizantsko samovoljstvo živeli so bridke dneve. Bazilij II.
je sicer ukazal, naj se Bolgari obranijo pri svoji narodnosti in
upravi deželni, in davek se je bral po toliko drevenk žita, prosa
in toliko veder vina, kolikor spreg je treba bilo, da bi svoje njive
v redu mogel opravljati. Bosanska crkev, da-si zvečine Grki
upravljana, zdržala se je v neki samostalnosti, ker glavar jeni,
nadvladika ohridski, bil je skoro sam svoj proti carigradskemu
očaku. Vendar v Bizantinskem niso vladali zakoni, nego svoje-
voljstvo mnogobrojnega uradništva; gospodarjenje do 1081. 1. bilo
je podobno sevseraa dnešnjemu turskemu. Kakor sedaj paše, de¬
lali so onda cesarski namestniki v Skoplji, Veriji, v Belgradu in
indi. Ni tore čuda, ako so hrabri vojvode vse žile napinali, da
narodu spravijo nekdanjo svobodo. Od sega dob postalo je Bol¬
garsko shajališče vseh nemirnikov in upornikov. Uporniški vodja
Maniak prispel je iz Siciljskega, da zburi ljudstvo proti Bizantin¬
cem 1043. 1. Ogri so se polastili Belgrada, a srbski kralj Mihalj
kanil je obnoviti bolgarsko državo, toda po neskušanosti je blago
početje spodletelo. Prilomastivši divji Pečenci delali so mnogo ne-
prilik na Bolgarskem, dokler jih ni sevsema porazil Aleksij pri
Črni reki dne 29. malega travna 1088. 1.; itak so se ponavljali
vpadi Pečencev in Komanov do 1108. 1. Po tem letu premenile so
se na balkanskem poluotoku stvari povse. Srbsko si je priborilo
samostalnost, in sin ustanovnika srbske države, Števana Nemanje
prijel je naslov in dostojnost kraljevsko. V Carigradu so potem
vladali v kratkem zaporedoma četirje cesarji, drug za drugim po
nasilji prestol zasedši. V tej dobi je vstanek Bolgarov in Vlahov
globoko rano zasekal dostojnosti samovlade in varnosti glavnega
mesta. Akoprem so Bizantinci prek 60 let vladali na Bolgarskem,
vendar nijednega sredstva niso poskusili, da bi si ljubezen med
bivalstvom bili pridobili. Vsaj Izak Angel, polastivši se vlade
1185.-1195. 1. izdal je ukaz, naj bi se govedo in svinje silama
jemale v gorah balkanskih, hote toliko zbrati, da bi povratek
krajin Braničeva in Niša, osvojenih od ogrskega kralja Bele III.,
mogel izplatiti. Eti razboj dal je povod hudemu razkačenju med
Rumuni. Dva bratova, Peter in Asen,  moževa hrabra in srčna,
postavila sta se na čelo vstanku 1186. 1. Križniki so prehodili
cvetoče ravnine in „zelene gore“ Bolgarske, da bi prišli v Bi-
zantijo. Cesar, vide rastoči upor, priznal je naposled samostalnost
Bolgarskega, posebno ko je gledal raztrošena Stegna in kosti
svoje vojske po balkanskih klancih in potevih. Leto po zvrženji
ničemurnega Izaka Angela s prestola bila sta Peter in Asen za¬
vratno umorjena. Tretji juni brat Ivan ali Kili  jan  očrstvil je
bolgarsko državo bistroumnim državništvom in orožjem. Ta pre¬
brisani Rumun poslal je poselstvo Inocencu III., naznanivši se za
pravega sina rimskega po rodu in verstvu, in shodil si je od pa¬
peža dovoljenje, novce kovati in kraljevski naslov rabiti. V glav-
nam mestu Trnovu postavljen je nadvladika rimskega spoznanja,

22 *

340

kteremu sta bila podredjena dva prvostolnika v Prjaslavji in Vel-
buždi, in vladike v fcikoplju, Prizrenu, Vidinu in Braničevu.
Spomladi 1205. 1. obsedel je Filipopolje, pridobivši Drinopolje na
pomoč. Cesar Balduin bil je ujet. Ivan je nagloma umrl v taboru
pred mestom Solunom 1206. 1. Naslednik Ivanov, sestranec
Boril,  vzel si je za ženo vdovo Ivanovo rodom Komanko, boj
bil s Henrikom, cesarjem carigradskim, potlačeval često no¬
tranje razpre in preganjal smele Bogomile. Sin obnovnika bolgar¬
ske države, Asena, Ivan Asen,  vrnovši se iz Ruskega, kamor
je bil pobegnol, porazil je Borila in obkulil ga v Trnovu. Fo
sedemletnem obleganji, od 1210—1217. 1., Boril hote prhnoti iz
mesta, bil je ujet m oči mu izpehnene. Novi vladar se je leščal v
celem redu svojih naslednikov, Bizantinci in Bolgari so ga enako
ljubili. Prva skrb mu je bila novo ustanovljeno državo doma in
zunaj učvrstiti, stopivši z Andrejem 111., kraljem ogrskim, v pri¬
jateljsko pogodbo, vzel si je jegovo dčer Marijo za ženo; naklonil
si je Teodora Angela Komnena močnega vladarja na Albanskem, v
Epiru in na Tesalskem. Ko pa je dobitve hlepen Teodor nazval
se cesar, s sosednimi deželami drzno postopal, vsaj v notranjo
upravo Bolgarskega se mešal, postavil se mu je bolgarski car v
bran, pobil ga in ujel 1226. 1. Ne samo s Teodorom, nego i z
vojsko ravnal je mirno in uljudno, kar je Asenu na daleč in na
široko ljubezen in udanost pripravilo. Mesta Drinopolje, Dimotika,
Beloros, rier, rodovitna krajina pelagonska in Piihp udali so mu
se brez boja in brez razdražbe; a Albanska in Tesalska se pod¬
vrgli. Aleje bolgarske države sezale so ta čas dotle, kakor za vla¬
danje mogočnega Simona. Ko je Ivan  V a ta  c,  slavni car
nikaijski, 1231. 1. boj napovedal cangradskemu viteštvu, pogajal
se je ob enem na dvoru bolgarskem o ženitvi med svojim sinom
Teodorom Laskarom  in Helenoj, dčer jo Aseuovoj. Bodočega
leta slavljena je bila v Lampsaku svatovšcina dičua in sijajna.
Skoro isto dobo stopil je srbski kralj Števan Vladislav  z
drugo dčerjo Asenovo v hišni zakon. Vsled tega sredstva (posva-
čenjaj nastale so v verskem in politiškem oziru določne zmeinbe.
Trnovski nadvladika razglašen je po carskem in slioduem sklepu
za samostalnega očaka bolgarskega. Vplivom dvora srbskega, kder
se je negovala slovanska knjižuost, vzbudil se je tudi na Bol¬
garskem narodni duh. Kakor nekda bolgarski, tako so se sedaj
rumunski vladarji pošlo vanili. Vatac in Asen, stopi vsa v braniino
zvezo, polastila sta se Traške, ter jo med seboj razdelila. Latinska
država z bivalstvom romajovskim, duševno in telesno iztrošenim
in ne imajočim životnega zarodka, skrčila se je samo na Cari¬
grad. Ko je Asen odtegal se od rimske crkve, pozvedel je ta
važni korak papež Gregor IX., in nagovarjal ogrskega kralja
Belo, da bi na razkolnika Asena in Vataca udri! silnoj vojsko.
Bela se je izgovarjal rekši, ka nima vzroka, napadati sorodnega
uljuduega in odkritosrčnega prijatelja. Uetiri leta po sv. Savi,
kteri je v Trnovu doživel, preselil se je tudi Asen v večnost

341

1241. 1. Po kratkem vladanji carja Kali  man  a prevzel je vlado
jegov nezakonski brat Mihalj  A sen  od 1245.-1258. I., Traška
in macedonska mesta so mu se izneverila. Mladi vladar poskusil
se je pogajati z dubrovniškoj občino, hote tem potem Srbsko si
prilastiti; do orožja vendar ni došlo, ker kralj Števan Uroš
dovolil je trgovcem dubrovniškim svobodnejšo trgovino, iu poslu-
žilo mu je pridobiti si Mihalja Asena samega, kteri si je jegovo
dčer za ženo vzel. Po Vatačevi smrti razpalil se je triletni boj
med Grki in Bolgari za mesta in grade na Traškem in Macedon-
skem, ter posredovanjem srbskega kralja mir napravljen na kvar
Bolgarom, na kar se je vnelo veliko poburjcnje med ljudstvom.
Mihalj Asen je zvržen in umorjen 1258. 1. Umorilec carjev, Kali¬
ni an,  osvojivšisi vlado, vzel je Asenovo vdovo za ženo. V kratkem
je vdrl na Bolgarsko srbski kralj Števan Uroš,  ki, zapodivši
Kalimana, odločil je moža sestre Asenove, Mihalja ali Mico
za vladarja.

Mica je bil len jak in nasladnik, vse ga je črtilo. Ta čas je
na Bolgarskem živel Konstantin Teh,  sin Vladislava, kralja
srbskega, mož časten in čislan; tega je meščanstvo trnovsko vzkli¬
koma za vladarja oglasilo. Nekoliko časa se je Mica upiral Kon-
Btanstinu, vendar naposled je pobegnol. Po Micini smrti osnoval je
svak Konstantinov, Svetislav,  neko nezavisno gospodstvo na Bal¬
kanu, in sprijateljil vladarja obeh narodov. Zbog nekih mest na¬
stal je dolg boj med Bolgari in Grki, kteri se je dotle vlekel,
dokler niso Osmani pobili obeh tekmecev. Za hudih domačih ne¬
mirov in razbojništev stopil je na pozorišče nek vlaški pastir,
Kordo kuba.  Potuje po deželi v puščavniški obleki, prepovedal
je, ka se v spanji pogovarja s svetniki, in je izvoljen, da bi Bol¬
garsko rešil tujega jarma. Oborožano ljudstvo se je zbiralo in paščilo
pod njegovo zastavo. Res mongolsko krdelo je potolkel, carja Kon¬
stantina porazil in v bitvi se je znebil Žitka 1278. 1. Kordokuba
na temeni obilne sreče dal se je v Trnovu za carja venčati.
Bizantinski dvor je na to gnal, da se Ivan, Micin sin, okliče za
carja; zato je Mongole na pomoč vzel preti Kordokubi, kteri je
odbil oboji naval in Mongole prek Dunaja tiral do njihovih se-
lišč. V tem se je raznesla poveda, ka je na Moldavskem umor¬
jen. Na čelo nasprotne stranke se je postavil hrabri bojar Ter-
ter. Vrnovšega seKordokubo in oblegajočega Trnov z vlaško vojsko
odbil je edini branitelj Bolgarskega Terter, venčan za carja 1280.
leta; Kordokuba pa je umorjen na povelje, kana mongolskega.
Terter ni dolgo vladal samostalno; ker Mongolom samim so se
priljubile obdelane krajine na B lgarskem, vdrvši v nje, podvrgli
so je svojemu kanu 1285. 1. Terter je iskal zahod pri Bizantinih,
in Smilca je postal podredjeni vladar. Stoprv 10 let pozneje je
Terterov sin Svetoslav  nasilnike izpodil in priboril Bolgar¬
skemu poprejšnjo samostalnost 1296. Svetoslav, sicer miroljuben,
vendar moral se je meča lotiti proti nesramni politiki bizantinski,
prilastivši si v naglosti vse Zagorje s vsemi mesti in gradovi,

342

mir je napravljen s cesarjem Andronikom,  kakega je Sveto-
slav predpisal 1308 1. Po kratkem vladanji Jurija Tertera,
sina Svetoslavovega od 1322—1323. L, nastalo je polno bezvladje na
Bolgarskem. Zagorje je podvrženo Carigradu, in Voj s lav je
ustanovil v nepristopnih balkanskih gorah nezavisno oblast; kralj
srbski, Števan Uroš III., porazil je bolgarsko vojsko popolnoma.
Nasledki tega so bili veliki, kamor za Bolgarsko, tamo za Srbsko;
v isti meri, kakor je Srbsko rastlo, padalo je Bolgarsko. Ivan
Aleksander  je sicer bil, kakor pasem ondašnjih zgodeb kaže,

Š ovse nezavisen, vendar opiral se je na Srbsko, kakor slabši vla-
ar na močnejšega. Mogočni car srbski Števan Dušan,  pri-
pravljaje se na predobitje Carigrada, prestrižen je s smrtjo 1356.
leta. istega leta je umrl tudi Ivan Aleksander, in Turki so se
naselili v Evropi. Nova vladarja na Srbskem in Bolgarskem,
Uroš V. in Šišman,  bila sta negodna in nesposobna; močni
vojvode so si razdelili juni državi v nezavisna samosilja, kar je
Turkom zlajšalo podvrženje Jugoslovanov. V določivnih bitvah
pri Marici  26. velikega srpna 1371. in na Kosovem polji 1389.
leta prišla je vrhovna vlada na poluotoku balkanskem od Slova¬
nov na Turke. Predobljenjem podunajskih trdnjav je dokončano
podvrženje Bolgarskega 1393.—1396. 1.

Bolgarsko pod Turki 1396.  ~ 1870. L  Bolgari so se Turkom
podvrgli nekaj brezpogojno, nekaj vendar z nekimi pogodbami.
Mestom silama vzetim naloženi so težki davki, dobrovoljno pa
udavšim se samo vojaška služba. Iz začetka so Bolgari mirno ži¬
veli kakor nekda v zemlji po očevih podedovani, stoprv pozneje
je počela turska vlada deliti Turkom poslavivšim se v bitvah
zemljišča v bolgarskih dedinah. Ti Turki, pozneje imenovani
spahije  (blagorodni vlasteli, grajščaki), delali so ljudem razne
krivice, šileči je k mnogoterim rabotam, zahtevajoči grozno velike
davke, vršeči vsake bire razuzdanosti z bolgarskimi deklinami
itd., poprek ravnali so z Bolgari kakor s sužniki. Vsaj tudi
mesta so bila za vojaško službo obvezana, a vojna služba pre-
menjena v raboto tako, ka so vsako leto dolžni poslati v Cari¬
grad neko število delavcev, kder jim različni paše delo nakladajo.
Turska vlada, podvrgša si narode na balkanskem poluotoku, ni
se brinila za domače poslove, če so davek plačevali in naložena
jim bremena nosili. Grki pako, živoči bliže vlade v glavnem tur¬
skem mestu Carigradu, nego li odaljeni v gorah Bolgari, niso
mogli zabiti davnega sovraštva, iskali so neprenehoma z raznimi
zvijačami in mitami nagibati sultane na to, da bi uničili vsa
prava Bolgarom. Kazali so izlasti na to, ka nezavisno bolgarsko
duhovništvo je vzrok javljajočih se na Bolgarskem nemirov s
Turki, in množečih se šajek hajduških, ktere napadajoče kara¬
vane jemale so jim novce in blago tursko. Za sultana Selima II.,
od 1566—1574, so naposled dotle dognali, ka je Bolgarom, kteri
so za svoje davne samostalnosti imeli lastnega tudi nezavisnega
očaka v Prjeslavji, in po razrušenji tega mesta očaka v Trnovu,

343

zatrto trnovsko očaštvo, pri čemur so se godile neslišane okrut¬
nosti; vsi odbranejši možje bolgarski so pobiti, vladikam glave
odsekane, vsi duhovniki spovešeni, crkve zrušene in nektere
premenjene v mečete, in vse to je učinjeno na zahtev gr
skega očaka carigradskega. Pa niti to šče ni bilo zadosti, — tudi
poslednja bramba bolgarske narodnosti imela je biti uničena, in
dne 16. prosinca 1767. 1. za sultana Mustafe III. primoran je bil
Arsenij,  nezavisli dosle od Grkov nadvladika ohridski s sol¬
zami v očeh in tresočoj roko podpisati svoj odstop na korist
očaka carigradskega. Namesto bolgarskih nad vladik, vladik in
duhovnikov razpostavljeni so grški, ljubimci očaka carigradskega,
kteri ne umejoči bolgarski opravljali so ne samo božjo službo
v grškem jeziku, nego tudi v bolgarskih učilnicah po grškem
učili in bolgarščino na razni način grajali, praveči, ka jezik in
narod bolgarski nista sposobna za nikako omiko, ka imajo Grkom
zahvaliti, ka šče jih Turki niso izstradali. Z druge strani niso
zamudili, kolikor največ črniti Bolgarov pri Turkih kot uporni¬
kov in izdajalcev, kterim se ne sme verjeti, in ka Bolgare na
uzdi drži le grško duhovništvo. Vrh tega drli so z Bolgarov velike
vsote novcev, ktere so rabili za mito pašem na pogubo Bolgarom.
Tako grozovitega tlačenja od dveh strani narod ni mogel molče in po-
trpljivo prebiti, nego kazal je v različnih dobah nezadovoljnost,
trude se konči nektere žulečih okov zlomiti. Veče vstaje so
te-le: Zavera 1821. 1.; vstaja 1836. 1. pod vodstvom Jurija
Sofelija,  kteri, pridobivši si prijazen turske vlade, naznanil ji
je, ka zbere 10.000 ljudi na popravek gradeb v Varni v boju z
Rusovi 1828. 1. porušenih; nabral je okoli 40.000 možij, kane
osvoboditi Bolgarsko, kakor je učinil Miloš na Srbskem. Vendar
vstanku se je prišlo na trag in izdan je po grškem prvostolniku
trnovskem, Sofeli pa je z mnogimi Bolgari obešen. Vstanek 1841.
leta v Brajli pod vodstvom Bakovskega,  sedaj glasovitega
pisatelja bolgarskega. On je kanil preiti Donavo in nenadama udriti
na Turke, toda vse to je ovadila vlaška vlada. Upor v vidinski
okolici 1849. 1, imel je ta nasledek, ka so bili uradi po bolgar¬
skem urejeni, kar je vendar pozneje vzpet odpravljeno. Mali in
nerazmišljeni upor 1857. I. v trnovskem okrogu je vzbudil nek
starec Nikola, Dedo Nikola.  Tudi pokusi 1867. 1. pod vod
stvom Dimitrija, Bolgara iz Slivna, niso rodili povoljnega vspeha,
ker potrebnega in primernega orožja so pogrešali. Bolgari že so
mnogokrat polagali svoje tegobe pred sultana, izlasti po dokon¬
čanem krimskem boju, in 1867. 1. skrivni središčni odbor, in če¬
ravno je nekaj krivic odstranjeno, p 'giaviti vzrok nemiru in ne¬
zadovoljnosti vendar ni odvrnen, ker spletke carigradskega očaka
dognale so vsekdar dotle, ka so vsi predloženi popravki bili za¬
dušeni. Umel je on z jedne strani ušesa nabrusiti turski vladi,
ka samo grško duhovništvo more Bolgare zadržati od popolnega
podloženja pod Ruse, a z druge strani vzpet prepričati ruskega
poslanca v Carigradu, ka bi Bolgari že davno se pokatoličili, ako

344

ne bi bilo grškega duhovništva. Nejednaka borba Bolgarov z
brezvestnim grškim popovstvom trajala je do 1850. 1.; ta čas
Bolgari v novi žitek prebujeni, počeli so ustanovljati narodne
učilnice čisto bolgarske, sprva po vesnicah, potle pa tudi v me*
stih; pošiljali so na svoje stroške mladence bolgarske v inozem¬
stvo, da bi omikani domov se vrnoli in delali bodi si kot duhov¬
niki in narodni učitelji, ali pa kot vračniki, kupci itd.; stavili so
crkve, kder so nameščali narodne duhovnike. Ko so bile po do¬
vršenem krimskem boju vsem narodom in verstvom na Turskem
priznane  enake pravice, počeli so Bolgari z novimi močmi de¬
lati in ustanovili so meseca malega travna 1859. 1. v Carigradu
samem časopis Bl^garij  a,  ki je smrtne rane trgal grškemu
popovstvu in fanariotom. Casop s je počel mahoma dotikati se
verskih reči in duhovnih potreb svojega naroda, Bolgare navdu¬
ševal, in nasledek temu je bil popolno odtrganje Bolgarov od du¬
hovne nadvlade carigradskega očaka. Ko se je navchkonoč 1860.
leta ljudstvo sešlo v Carigradu v svoji crkvi k službi božji, in
Hdarion, vladika makariopoljski, bi imel spomenoti ime očaka
carigradskega, ljudstvo vstavše, počelo je kričati, da ne bi spo-
ininal toliko črtenega imena, in vladika Hdarion ni se smel pro-
tiviti volji ljudski. Ko pa je očak Hdariona zato posvaril rekši,
ka bi kljubu kriku imel vendar svojo dolžnost kot podredjem
vladika spolnili, odgovoril mu je Hilarion, ka hote odvrnoti veče
zlo, zvolii je menjše. Kedar je narod pozvedel ta razgovor, pre¬
povedal je Hilarionu vsako občenje z očakom, in zvolii Hilariona
za načelnika bodoče samostalnega narodnega duhovništva. Vzgled
carigradskih Bolgarov posneli so drugi na Bolgarskem samem, in
gotovo v kratkem ne b>de  več mesta, ktero bi ostalo pod duhov-
noj vlado carigradskega očaka. Bolgari so zročili turski vladi
spomenico, kder so pojasnjeni vzroki takega ravnanja. Srd na
Grke in fanariote je toliko nakipel, da bi voljni bili, rajše se
združiti s papinci, in podvrči se rimskemu papežu, samo da
jim pripozna staroslovenščino za cerkveni jezik in se ne meša v
njihove narodne poslove. Glavni kan naroda bolgarskega meri na
to, da bi znebivši se pred vsem fanariotskega ižesa vseobčnoj
omiko in razvijajočim se slovstvom spolnili praznine postavše
med njimi in drugimi narodi vsled stoletne sužnosti, in da bi
očiščeni in utrjeni mnogoterim trpljenjem zedinjeni s svojimi rod¬
nimi sosedi nastopili mesto, ktero jim ide po vsi pravici med narodi.

Bolgarski jezik.

Bolgarsko-slovanski jezik se je razlegal do prihoda Magjar-
jev na Ogrsko*) in Erdeljsko, med vsemi slovanskimi narečji naj-
dalje, namreč od Pešti do črnega morja; na jugu je segal tako
globoko na Grško, ka se grški pisatelji tožijo o njegovem raz-

*) Do Pešti, kder se je rokuval s slovenščino, in zbog bolgarščine,
ime mestu P eš t m. Peč.

345

Siljenji celo po Peloponeškem. Tudi v malej Aziji se je mnogo
naselbin bolgarskih nastanilo in šče dnes so nektere ohranjene.
O razprostranjenji bolgarščine v sedanji dobi kažejo navedene
zemljepisne črtice. Da si je za svitanja dostovernih zgodeb slo¬
venščina v 9. stoletji v bolgarskem narečji najpopolnejša bila,
mora se priznati, ka je dnešnja bolgarščina, če tudi naravna in
neposrednja dči matere starinske bolgarščine, ktero sta pisala prva
slovanska poselnika, Ciril in Metod, ohranila po slovniškem ustroji
najmenje podobnosti. Neovržljivi jezikobrodni razlog o naravnem
nasledstvu stare bolgarščine dajati skupini ž(l in šf, kterih mesto
prvotnih tlj (Vuk in 6 nima nijerio drugo slovansko narečje. Najso-
rodnejše narečje nekdanji bolgarščini javlja se mila in krasna naša slo¬
venščina, oslabivša polne samoglase v poluglase T> in b,*) ki se pravita
jer in jerek.  Jer je oslabljen u,jerek pa i. Ta oslab seže pred zgo¬
dovinsko dobo slovanskega jezika, ker najstarši pisni Bpomeniki
ga že imajo. Za zgodovinskega časa v tem nadaljujo Slovenci
korotanski in Bolgari, prvejši oslabljujo polne samoglase v nena-

f lašenih ali ostro naglašenih slovkah v i: sbrčv iz surov;

rugi pa v i, glaseči se kakor pol a, in v L, glaseči se podobno
k e: vodi, duši, iz voda, duša.  Cirilščina, to je slovenski
jezik, v kterem sta slovanski modrc Konstantin, pozneje Ciril in
jegov brat pisala crkvene knjige, smela bi se imenovati stara
bolgarščina,  toda pomisliti je, ka narod, od kterega so čudski
B'Igari sprejeli slovanski govor, bil je veja slovenskega  po-
kolenja, kar opravičuje ime stara slovenščina;  sosedstvo z
Bolgari je stari slovenščini nektere jezikove prikazni preinačilo:
Z(J, št v supraslskem rokopisu, česar briž nski spomeniki nimajo,
torej delovanje bolgarščine na sosedno slovenščino. Drže se naj-
večega znatelja slovanskega govora viteza Miklošiča, opiraje se
na zemljepisne razmere one dobe in na svoje drobne skušnje
med obema narodoma drzno velimo, ka je starinski bolgarski
jezik, kakor ga razkrivajo pismeni podatki, slovenska bol¬
garščina,  ž(l in št, kterih poslednji že peša v sedanjem bolgar¬
skem golču, pa najbrže sprejem od predslovenske bolgarščine,
kar se toliko leže zanesljivo resni, ker teh skupin pogrešajo druga
slovanska narečja. Ako se v srbščini čita: sveštenik m. sve¬
čenik,  vzrok je iskati v bližini, vsaj sosedstvu obeh narečij.**)
Primerja li se slovenska bolgarščina stari slovenščini, postavimo
Ostromirovo evanigelije supradskemu rokopisu, ne kaže se v oblikah
skoro nikakši razloček; vse inačejše lice se javlja, ako prispo-
dabljamo brižinske spomenike, napisane najbrže pred Cirilovoj

*) Omeniti je, ka panonski ali južnovzhodnji Slovenci ne znajo
Metelkovega poluglasa, ki se čnje v celjskem okrogu, nego govore polne
glasove; korotanski pa ga znajo.

**) Zdi se, ka Št, Ž<1 ustopa mesto Č, dj, ker Mil. piše brakja,
megju,  nokb, ščo. Kopanovci pa v 180 selih okoli Skoplja, Romanova
in Vranje govore: n e č j u a ne n e k j u (nečem), kar meri na &  proti št.

346

dobo z latinskimi črkami od človeka, kteri ni vedel gladko niti
slovenski, mešaje b in p. V njih se odkrivajo slovenske poseb¬
nosti že onda poznamljavajoče slovenščino kot narečje; sicer
neizpravna pisava in premalo črk moti zgled jeni: na pomoki biti,
choku, imoki, posledge; t; v moku, sodit, poruso, itak poronso
vuensib; nacnem, clanam, modlim, pulti; stradacho, rnega, memn
svetemu, = na pomoči biti, imoči, hočo, posledje; ti, v moko,
poročo, večih, načnem, klanjam, modlim, p liti, stradaho.

Za soglas č in dj = ž niti cirilica nima pismen, zato je Vuk
bil moran hote pisati govorni narodni jezik, izumeti B in h in
latinica sprejemši č plete in gnete s , piše ga gj, dj, dž in šče
gy mesto da povzeme ž, sicer šče je dj najpravilnejše, da si se
tudi razločno govori: orodje. Krepka in obilnih oblik stara slo¬
venščina počela je nagloma popuščati v raznih narečjih, najhuje
pa v bolgarščini. Najstarše dosle razkrite listine samo toliko glasno
pričajo, ka se je večina sedanjih posebnosti bolgarskega narečja
prikazala v kratkem po prvem razrušenji bolgarske države 1010.
leta. (Kanitz 1018). Tako post. v listini carja Jasena (tako piše
Kanitz) 1186.-1196 1. v Šafarikovem izdanji ne pazi se nalašč
na razliko med i in y, med Sj,  in e, mehkega B poprek ni, nego
samo I, in sicer često neredno; tujih besed je obilno, skaženje v
sklanjanji in sprezanji paščemalokde opazljivo, najbrže zato, ka
se je pisec držal bolje pisnega nego li občnogovornega jezika
bolgarskega. Isto velja o pisatelji listine carja Konstantina Jasena
1259.—1278. 1., kteri se je trsil pisati po vzoru knjižnikov starše
dobe. Kder pa se ne opažuje ta težnja, ondi se javlja bolgarski
jezik v XIII. stoletji že grdo skažen. V listinah carja Mihalja
Jasena 1253. 1. in carja Šišmana 1287. 1. zanemarja se poprek,
osobito pa po razmernikih jako pogostoma sklanja: budutB vb
dubrovnikB,  mesto b^d^tB vb d^brovnicč.  Vrh tega po-
malja se v obeh podvoj razmernika sb : sbš nimB,  m. sl nimB;
pred primerjavnikom razmernik po, kteri položen pred postavnik
označuje primerjavnik in pred istim naj Vrhovnik: poširok, naj-
širok, — širši, najširši.  Oziroma na te in podobne prikazni
tako davnih dob sme se po pravici domnevati, ka je skaženje
bolgarskega jezika v podonavskih pokrajinah do XVI. stoletja že
bilo dokončano, to je, ka seje  govor onda navadni malo kaj
ločil od sedanjega. V sedanji bolgarščini zginola sta nosnika ej,  in
q  sevsema, in sicer q  je klesnol v b  ali a (narodn. pes.: laki,
madri, sednal), po j pa v B, e pravilno v e, redše v B ali B. Ne¬
davno spomrvši Bolgari na Erdeljskem *), čijih govor je srednik
med staroj in novoj bolgarščinoj, ohranili so nosnika % in e skoro
povsod v sredini besede (v pisavi an, on, včasih en, pa za § en,
včasih an): manž, bande — mož, bode, strsl. m^žB, b^detB, novobolg.
miž, bide; menso, vidant—meso, vide, strsl. meso, videtB, novo-

*)  Naš nekdanji gimn. učitelj imenoval je Erdelj Preklozje,
lat, Transeilvania, kar se nam zdi prilieno in pravilno.

347

bolg. meso, vidlt; porončenie = por^čenije, novobolg. ponči; na
konci navadno zastopa oba nosnika a: digna, za, strsl. dviguj,
viz§*); n se nahaja omekčan: bolenije — bolenje; e je ea, la,
a, in e: beseada, gobam, grasno, čleče, —beseda, golemu, grešno,
človeče: V tem govoru je ohranjena sklanja z večimi primeri v
enojnikovem rodilniku, dajalniku in množnikovem dajalniku: boga,
gospodina; veri, duši, sinu, svetu; baštem, bašten-tem, slugim.
Zapostavl jeni spolnik nastavši iz kazalnega zaim ena tl rabi se v
tem narečji takisto že v davnih spisih **) kakor v novi bol¬
garščini: čliako-t, veara-ta, nebe-to; (nauki-te sl hrani-ti
na duhl-t,  nauki so hrana duhu): sinl-tl uječeva duhi-tl
i tčlo-to; čjolekl-tl mlogo zlo struva na dobičeta-ta; slavij Bil pej
u gradinl-tl; oreli-tl je carB-tl na ptici-te. Namesio rodilnika
in dajalnika rabi se razmernik n«l z občnim sklonom, imenoval¬
nikom in mesto prisvojivnih prilogov: kuče-to je b e 1 e k 1 11
na vernos-tl; as dadoh knigl-tl na basta-tl; zori-te
na slmce-to sl gorešti.  O izvoru spolnika (členka) tako
sodim: spolnik je prisiljen nastopiti zarad točnosti in ležejše raz¬
umljivosti ondi, kaer pešajo ali so spreminola sklonila, primeri
v nemščini die Frau, der Fran, der Frau, die Frau; grščina je
primorana bila sprejeti spolnik, ker ima premalo sklonov, inači
pa je z latinščino, ki zmaga šest sklonov; pri glagolu ne rabi grščina
zaimena, ker ima sprego po izbor močno, nemščina pa tudi ta
na pomoč jemlje soča po opešani spregi preslaba, da dostojno
postreže umljivosti. Ako spolnik na konci besed pristavlja, razklada
se iz vpliva jezikov drugih, Bolgarom sosednih, nekdanjih bivalcev
poluotoka balkanskega, ki takisto delajo. Glasoviti pisatelj bolg.
G. S. Rakovsky v knjigi: Gorsky potnik ne rabi členka: tl, ta to,
kar po pravem ni drugo, negoli ji, ja, je: bela-ta r^ka = bela-ja
r^ka. V glagolu je bolgarščina ohranila nektere staroslov. odlomke,
kterih mi Slovenci v sedanjem svojem govoru pogrešamo: ti v
3. osobi množnikovi sedanjega časa kazalnikovega: riesiti,  ne
sejo, neso, falitl,  hvalijo, strsl. nes^ti, hvaleti; šče več se po¬
slavlja tem, ka rabi enostavni minovnik dovršeni in vršilni: n e-
sohi in nesehi, falihi in falehi,  nsl. ponesel sem in nesel
sem, strsl. ne s o hi in neseahi, hvalihi, hvaljaahl. V prvi osobi
sed. enojnikovi se prilaga osobilo i, B ali ni, v mn. ni ali mi: bodi,
piši, dčlam; bodemi pišem! delami; v minovniku tudi — me:

*) Bandovci, nek rod bolgarski, naseljujoči 500 vesij v kosturski
okolici, izgovarjajo šče on: hondami, ronka btpl^, r^ka; vsaj celo
renka = reka. Oni se imajo za stare Bolgare.

**) Omeniti mi je, ka Haložan in murski Poljanec tudi rabi za¬
postavljeni spolnik pri krstnih možkih in ženskih imenih in prilogih v
ženskem spolu pred krstnim imenom: Vanasti, Vidasti, Francasti;
Micasta, Nežasta: našata Micasta, vašata Zalasta;  da bi se
prav pisalo: naša ta Micasta, ne pritegnem, ker Haložan ne rabi v svojem
pravilnem govoru spolnika,

348

upotvebihme, pesmi Milad: grižehme. Inači jako okrulj ena zaostaja
za drugimi slovanskimi narečji, ne zmogša več niti nedoločilnika,
kteri se opisuje, ali razpušča v pridruženi stavek: onzi,  d e to
ište, da nauči edin 1 u c i k i jezik, trebuva da znaj
dobrč majčinijit si jezik;  takisto namenilnik: toj ide, da
kaže na Ivani, či . . . on pride pravit Ivanu ka . . . V opisa¬
nem bodočniku jemlje se nedoločilnikova osnova in šti, šteši,
šte, štemi, štete, štiti, strsl. hošt^,, eši, eti, itd., novosl. čem, češ,
če. Glagoli I. vrste v osnovi na soglasnik odmetajo ta, tedaj ple šti,
bodem pletel ali plel. Drugi način opisanega bodočnika je združenje
nesprezljivega šti s sedajnikom: šti piši,  šti  pišeš, šti piše:
Kakvo vino šti pijete, criveno ili belo? Bodočnik dovršeni se glasi:
šti bidemi ali šti simi pisal, a, o itd.: te šti biditi upekli
hlčbiti. Obrazec večih razlik med bolgarščino in slovenščino:

Nosnik ^ je v bolgarščini navadoma i, včasih a: piti, laki,
dvigna, nsl. pot, 16k, strsl. p^ti, l^ki, dvign^.

Nosnik § je e ali i: redi (reti), viditi, nBl. red vide, strsl,
r§di, vid§ti.

Mesto a je dostikrat e: trevi, češi, nsl. trava, čas.

Soglas e (-fe, č) je e in tudi ja, a : telo, mljako, vendar i
mlčko, caluni, indi ciluvam nsl. telo, mleko, strsl. cčluj; je menda
narečno.

Včasih f m. h: ftela imaf m. htela imah; f m. v: mrtof,
mrtev primeri sl. spl o v, m. sploh.

Soglas č m C: reči m. reci.

Slabi soglasje se spremenjajo v močne na konci: boki
glati, reti, miši, slov. bog, glad, red, mož; odtod se kaže, ka i,
B nimata v teh primerih glasa; vendar bogiti, gladiti, rediti,
mižiti.

Predstavni g m. j: gi, gale m. je, ale; gjarebici; primerjaj
prekmursko gizditi*jezditi; g se poprekrado predstavlja in vstavlja,
jaz bi ga tudi štel k zevnim soglasom, kakor v samostavu pogum
menda izpoum;  primerjaj tudi tujko pogmerati, (gmeten?); galun.

R m. 1: izceri, m. izceli.

Prestav r-a za a včasih: gardini, stirni m. gradini strani.

Spolnik, ali boljše členek zapostavljen samostavom, prilogom,
številnikom in zaimenom je zbog opešane sklanje kazalno zaime
ti: gradi ti, cari-ti, knigi-ti žena-ta, carici-ti, krčmarica-ta,
oko-to, vino-to, momiče-to.

Pozguba sklonov razve imenovalnika in zvalnika in na¬
meščanje rodilnika in dajalnika z razmernikom na in sklonom
imenovalnikom: domiti na bašta, očin dom; poznati nacčli sveti,
znani vsemu svetu. Vendar morejo se navesti primeri za vse sklo-
nove v enojniku iz Miladinovih narodnih pesmi: V. Miki.

Sprega tudi ne zna več dvojnika; deležje sed. tvorno se je
redkoma ohranilo: pleteeki itd. M. (igreškom, oreškom, pečeškom
pleteškom; igraje, orje itd.) — deležje min. tvorno I. rabi časnik
»Narodnosti": pojavivši si str. 113. II.; narodne pesmi je pogre-

349

šajo, ako ni deležje prilesi  v stavku: Tebe prilesB befo klala
Mil. 494.; za deležje sadanjetrpno daja „NarodnostB“ primere: ne-
zavisimi narodi; neprimirimi, češ, ka je posnem ruščine, rabi se
itak v bolgarskem časniku. Trpno minovn. deležje na n včasih samo
kaže pri glagolih 4. vrste vpliv j-ev na predhodni samoglas: po-
zlakeni Mil. 500, rožden; vendar pogošče pozlatenB, edinorodenB.
Dnes tore bolgarščina ponuja vzglede vseh peterih deležij. Kakor
je omenjeno, namenilnik in nedoločilnik sta brez sledu spreminola,
v stavku: ne mogB ze, ne morem vzeti, je odpahnena končnica ti.
A staroslovenski časovi so popolno ohranjeni. Osobila M. 230.
Sicer pa časniki in narodne pesmi pričajo, ka ni končni a vsele
h,  b,  nego tudi poln samoglas kljubu učenju nekterih slovničarjev.

Ka se bolgarščina razgranja v razrečja malih različnosti,
kakor se godi v vsakem jeziku le nekoliko zemljopisne obširnosti,
nikar ni nenadejana prikazen, toliko menje, ker mnoga stoletja ni
bilo občnega vezala, knjižnega jezika, zbog nedostatka narodnih
učilišč in vednega orožnega kresanja.

Bolgarsko slovstvo.

Safarik je pisal 1849. leta, ka ni bolgarskega slovstva, ter
dostavil, ka jeosodi v rokah j ego va bodočnost; toda 20 let kesneje
počina se krepko razvijati, ter obeta nagel napredek. Početek
bolgarskemu slovstvu je položen s krščanstvom, ktero je v Po-
donavji mestoma mnogo pred Cirilom in Metodom korenike po¬
ganjalo. Rokopisi so bili preče pogrešno napisani za one dobe
grškoj in latinskoj abecedo, kar samostanec Hrabr svedoči, toda
za našega časa ni duha ne sluha o njih;  sicer misliti je, ka razve

S o vse potrebnih reči za vršenje bogočastja niso obsezali ničesar
ruga. Od prve zgodovinske dobe krščanske, namreč od 861. do
1019. 1., to je do razrušenja bolgarskega carstva po cesarji Ba-
ziliji cvetla je na Bolgarskem staroslovenska bolgarščina, imaje naj-
starši spomenik „Ostromirovo evanBgelij  e“, prepisano 1056.
in 1057. 1. Sv. Ciril ustanovivši 861—862 slovansko azbuko  pre¬
ložil je ali sam ali s svojim bratom pred odhodom v veliko Mo¬
ravo svojim rojakom za rabo, nekuliko čtenij sv. blagovestij in
poslanic. Na Moravskem stoprv je dalje prevajal bogoslužebne
knjige: časoslov  ali brevir, oktoih  ali spevnik, paremejnik
ali čitanje iz starega zakona, žoltar, služebnik in trebnik,
inači potrebnik, činovnik in čini  ali ritual. Našima po-
selnikoma so v tem delu mnogo pomagali najizvrstnejši ju učenci
Angelar, Gorazd,  rodom Moravec,Klement, Naum  in Sava.
Ako Ostromirovo evanBgelije javlja nektere rusizne, razklada se
ta prikazen iz več ali menje zmenjenih prepisov. O sv. Metodu
svedoči Klement, ka je prepiranja  svojega brata z Mahome-
dani in Židovi na Kozarskem,  nahajajoča se v starih roko¬
pisih prestavil iz grščine v bolgarščino, razdelivši je v osem go-

350

vorov; drugi jegov životopisec in učenec obeh, najbrže Gorazd,
pravi, kajepo bratovi smrti vse kanoniške knjige sv. pisma,
nomokanon  ali knjigo crkvenih zakonov in paterikon ali
kratko sporočilo o Žitku in delih najslavnejših puščavnikov raz¬
tolmačil bolgarski. Po Metodovi smrti 885. L, dne G. malega travna
Vihing od nekda strastni neprijatelj slovanskega bogočastja, pri-
dobivši si zaupnost Svetopolkovo, zlorabil je svojo moč na pregon
slovanskih učiteljev, med temi Gorazd, namenjen za Metodovega
naslednika v nadvladištvu, in Klement, pozneji vladika veliški.
Ta in mnogi drugi ne mogoči prebiti protivenstva v Moravi, pre¬
selili so se na Bolgarsko, kder se je slovensko pismo in bogo¬
služje ohranilo po svoji potrebščini in okusu še več stoletij, kajti
slovansko slovstvo se je razvijalo na domačem zemljišči toliko
prijetnejše, kolikor silnejše se je tudi delalo na popolno jegovo
zatiranje. Pet najodličnejših učencev Cirilovih in Metodovih tru¬
dilo se je o povzdigi slovstva in o razširjenji in ukrepljenji kra-
ijevstva božjega med Bolgari. Imena nekterih od njih nosijo
crkve in samostani, ali po njih ustanovljeni ali olepšani, ali pa
samo njim na čast postavljeni. Pisekom se je med njimi naj¬
bolje postavil sv. Klement, zapustivši mnogo izvirnih in prevedenih
spisov; pravi se, ka so Bolgari vse svoje bogoslovske knjige od
njega prejeli. Jegov životopis je na svitlo dan Miklošičem na Du-
naji 1847. Najznamenitejša dela so: Pohvalni govori  na svetke
vsega leta; Žitki sv. oč in pentikostar.  Poleg krajšega in
staršega životopisa v grščini napisanega in izdanega od Šafafika
(Pam4tky hlah. pismen. St. LVII.) „izumel je sv. Klement druge
podobe pismenske, razložnejše od onih,  ktere je modri Ciril iz-
duhtal"; odkoder sklepajo prijatelji glagolici, ka ta po pravem
prihaja od sv. Cirila, cirilica pa od sv. Klementa. Sv. Gorazdu,
odbranemu znatelju grščine in latinščine, pripisuje se najstarša
panonska  zvana in Safarikom na svetlo dana iegenda o sv.
Metodu.  Sv. Naum je nagovarjal Konstantina,  najbrže vladiko
preslavskega, na prevajanje knjig, kar je radostno učinil prestavivši
8981.Izbor govorov na nedeljske blagovesti od Ivajna
Zlatoustnika in Izidora Pelusiotnika,  potem 906. 1. Če-
tiri govore Atanazija aleksandrijskega proti Arijcem.
Najodličnejši pisatelj za carja Simona je brez dvombe Ivan
e k sark  bolgarski, poslavljaje se nad druge tudi tem, ka sijajna
doba bolgarskega slovstva za carja Simona bi težko bila se dnes pri-
leščala iz one goste in debele teme, ktera jo je prvlje tlačila, ako
ne bi bil nemrljivi gojitelj starobolgarskega slovstva Kalajdovič
1824. 1. priobčil svojega dela pod njegovim naslovom ali kot Ivan
eksarh bolgarskij  (v Moskvi). Spisi Ivana eksarka kažejo,
ka ni bil samič prevajalec kakor večina jegovih vrstnikov, nego
tudi samostalen in rodoviten pisec. Jegova dosle znana dela so:
šesto dnev  ali razlaga zgodeb sv. pisma o stvarjanji sveta po
sv. Baziliji i Severianu Gabalskem; nebesa  ali bogoslovje Ivana
Gamascena in dialektika  po istem so sicer samo prevodi, toda

851

jako svobodni, napolnjeni obilnimi plodovi jegovega prebrisanega
in bistrega duha. Odtod in iz izvornih predgovorov poprek žarko
blišči velika popolnost starobolgarske proze onega časa. Tudi slov¬
nico je bolje zdelaval, nego li ikdo pred njim, obrnovši grško
razpravo Ivana Damascena o osmih plemenih govora
na materinščino dosti učeno; več o tem je delal jegov vrstnik,
samostanee Hrabri. Duhovnik Grigorij, inači neznan, prestavil je
za rabo carju Simonu kratko zgodovino posvetno in cr-
kveno  iz grščine, kder je popis o razrušenji Troje mestoma po¬
polnejši, nego li izvor k nam dospevši. Naposled bodi častno in
dostojno imenovan med najstaršimi pisatelji bolgarskimi, kteremu
ide ponajveč zaslug za obširna slovstvena početja, veliki vladar
bolgarski car Simon,  kteri si je sence ovil neposušljivim vencem
ne samo na morivnem bojišči proti sovražnikom svojega naroda
in države, nego i na mirnem, tihem polji znanstvenem, v borbah
za prosveto, omiko in oblaženje srca in misli. On ni samo v
slovstvenih poslih dajal potrebno obrambo in podporo sv. Klementu
in Ivanu eksarku, nego i sam se je tekmil z njima v spisavanji.
Prevod 136 izbranih govorov iz Ivana Zlatoustnika
z nekterimi pristavki pod napisom Zlatostruj  ima se za njegov
plod. Prekrasni dokaz bujnega razcvetanja bolgarskega slovstva
za carja Simona ohranil se je do dnešnjega dne v dičnem SbOr¬
niku  kneza Svatoslava, napisanem 1073. 1. in ohranjenem sedaj
v novojeruzalemskem samostanu blizu Moskve, zloženem in zgo-
tovljenem za carja Simona. Takim načinom se je od 861—927.

1. zbogatilo bolgarsko slovstvo izvrstnimi plodovi raznega zadržaja.
Simonov vek bil mu je zlati vek. Že za poslednjih let vladanja
carja Simona in šče več za carja Petra počeli so nekteri nakipene
domišljivosti burniki med Bolgari gnjusiti čistoto krščanskega
učenja in tem motiti domači mir. Načelnici tem, največ Bogomili
širili in sejali so seme zmot in razper živoj in pisanoj besedo,
kterim se je na isti način katoljško duhovništvo v odpor stavilo,
in tudi inači ni nehalo slovstveno delati tijam do prepada bolgarske
države za Ivana Vladislava do 1019. leta, toda siva megla odeva
to dobo do sedanjega hipa. Rokopisov cirilskih iz XI. in XII.
stoletja imajo na obilje razne knjižnice evropske, izlasti ruske,
ki tudi po posvedočenji prepisačev sežejo v starejšo dobo, čeravno
so nekteri napisani na ruskih tleh, posebno za velikega ljubitelja
knjig Jaroslava vladajočega od 1019—1054. 1., vendar večina nosi
na sebi čisti značaj bolgarskega izvora. Isto velja o mnogih gla¬
golskih rokopisih, slovečih zbog pristnosti in starosti jezikove nad
najstarše cirilske: evangelistar Assemanijev, četvero-
evangelij Viktora Grigoroviča  v Kazani in samostana
zografskega  na Atoni itd. Po razpadu bolgarske države do
njene obnove po Jasenu 1186. 1. usekane so bridke rane jeziku
in slovstvu. Grozno vihreči bojevi, razsajajoči od te dobe do raz-
vala bolgarskega carstva po Turkih 13921. ovirali so celjenje ranam;
izlasti jezik je prisiljen bil v naglici sprijeti obliko, ktero sedaj

352

kaže. Duhovni premah bolgarskega naroda je v strašnih in mno¬
goletnih bnrah največ pripomogel, ka se je crkvena cirilica
ohranila ne samo pri Srbovih, Hrvatih in Rusih, nego i pri ne¬
slovanskih Rumunih in Ščipetarjih dolge čase kot crkveni in
uredni jezik. Vlahobolgarskija gramoty  izdane v Petrogradu
1840. 1. postavimo sezajo globoko v 17. stoletje. Slovani čislajoči
čestito cirilščino najbrže nalik Nestoru, kteri jo je razglasil za
isti jezik z ruskim (slovčnBsk'6 jazykT> i rustskij jedirni
jestB)  dali so ji šče oblast dalje vladati nad svojimi narečji,
primešavajoči jo v nja po neprirojenem poti. Zgodovinska in sta-
rinoslovna vrednost se poslavlja tudi v rokopisih poznejše dobe
dostojno, krasnoslovna pa celo malo tudi v najstarših, ker zvečine
so samo prevodi. Dobrovskega  slovnica: „lnstitutiones linguae
slav. dialecti veteris, svet ugledavša 1822 na Dunaji, za ono dobo
dobra knjiga dnes več ne zadovalja, izlasti, ker ne zna nosnikov
% in §. Rabo nosnikov je dokazal prvi A. Vostokov  že 1820 1.
iz Ostromirovega  evanBgelija, pridobivši si tem in drugimi
deli posvečenimi slovanskemu jezikobrodju nemrljivih zaslug. Isto
ide več ali menje Jerneju Kopitarju, P. J. Šafariku in vitezu
Miklošiču. Veleučeni Miklošič izdal je dosle v vseslovanski slovnici
svoji „Vergleichende Grammatik der slav. Sprachen“
glasje, oblištvo, besedje samo za staroslovenščino in pet snopičev
skladnje; najboljše delo, kar jih dosle zmaga Evropa v tem
področji, da si pok. A. Schleicher izvrstno tolmači v svo ji slovnici
prikazni staroslovenskega jezika. Najvrednejše in bučeiskoj mar¬
ljivostjo znošeno delo je Miklošičev „Lexicon palaeoslovenico-
graeco-latinum emendatum auctum, dovršeno 1865. 1., ki šteje 1171
strani in je najporabnejše delo za vsakega slovanskega pisatelja
in slovanskega učenjaka poprek. Na objasnjenje staroslovenščine
mnogo pomagati slavni deli Vostokovi: Slovart cerkovno-
slavjanskago jazyka.  Sanktpeterburg 1858 —18ul in Opi¬
san ij e ruskih i slovenskih rukopisej rumjanov-
skago muzeuma.  Sanktpeterburg 1842. Isto tudi ^Šafarikov
spis: Rozkvet slov. literatury  v Bulharsku (čas. muz.
1848. d. I., str. 1—32. in Pamatky  hlali. pisemnictvi;  na
dalje: Bodjanskij, Gorskij, Grigorovič, Sreznevskij  in
na Češkem Hat tal a. Častno in koristno je, ka se je cirilščina,
ki je prirodni zaklad jezikobrodju slovanskemu, kakor po priliki
gotščina germanskemu, vzpela, gotovo vsled vpliva Miklošičevega
v Avstriji na čislanie in čast, ka je sedaj, namreč od 1850. leta
dolžen vsak pripravnik za učiteljstvo, kteri kani kako slovansko
narečje učiti na vsi gimnaziji, spričati se znanostjo staroslovenske
slovnice in izurjenostjo v prevajanji popravljeno izdanih rokopisov
cirilskih. Od 1814—1842 dali so na svetlo nekteri iskreni rodo¬
ljubi, med njimi Hadži loahira, Cvetko Panadjurec, Berovič, Ne-
novič, Stojanovič, Hristaki, Neofit, Popovič, Krestovič in drugi v
različnih inozemnih mestih, v Budimu, Braševu, Bukurešti, Bel-
gradu in Kragujevoi, do 25 pobožnih knjig izlasti za mladezen.

353

Novo-bolgarsko slovstvo počelo je poslednjih 20 let dolže bolje
korenike poganjati trudom častnih in blagih narodnjakov, gorečih
in plamenečih za blagost, osvobojenje in razvoj sorojakov na na¬
rodni podlagi; učilišča se ustanovljajo, čitalnice snujo, časniki
širijo, knjige obilno tiskajo, tudi na Dunaji, jezik se zaljša, spre-
jendje deležja v staro slavo. Časniki nam znani so: ,,Narodnosti “,
politiški list, izhajajoči vsak teden enkrat v Bukuresti v velikanski
obliki, vrednik in izdavatelj mu je J. Kasabovi, pečatnica pa V.
N. Raduleska. „0t e čl s tv o“ menda tudi hodi na svetlo v ru-
munski prvostolnici. „Dunajska zora“  v Djurdjevu, „Makedo-
nija“, „Pravo“, „P^tnikl“ „Svoboda“ „T^pani“; v Carigradu „Neza-
visimost“ v Bukureštu. Čitalnice se obilno rode den na dnoma imajoče
namen ne samo uriti se v čitanji časnikov bolgarskih in knjig, nego
tudi mladezen pošiljati v boljša evropska učilišča, da se priprave za
učitelje in poprek narodne učenjake in korenjake, da se naobrazijo
za dušne voditelje blagemu zatiranemu narodu bolgarskemu; mnogo
je ustanovljenih čitališč izven Bolgarskega, izlasti na Rumunskem.
Med bolgarskimi knjigami je osobite vrednosti za nas zbirka
narodnih pesmi: „Bligarski narodni pčsni“  sobrani odi
bratija Miladinovci. Bi Zagrebi 1861. *) Toda za nas bi treba
bilo polnejšega slovarja in tolmačenja pogostih turčizen kakor jih
ima naš Oroslav v rokopisu, in te pesni bi se dale ugodno raz¬
kladati po čitalnicah, kedar so dolgi večeri. Beli den so tudi ugledale
narodne pesmi in poslovice 1842 1. v Pesti od Bogojeva Rez-
snova  v Moskvi 1855 in od Verkoviča  v Belgradu 1860. „Po-
gledi vrihu proishažd enjeto na Bligarskyj-Narodi
i načaloto na Bligarsk^ttj istorij^ oti G-ni  Drinova;
„Bllgarska starina  oti Rakovskyj“. „Bllgarskyj haj¬
duk  oti Rakovskyj“. „Poknščenieto na Prčslavskyja
dvori pri earl Borisa  (drama) oti D. P. Vojnikova“. Učil¬
niških se je mnogo natiskalo tudi na Dunaji. Najteže čakamo na
J. A. Bogorov  bolgarsko-francezki slovar,  francezko-bolgarski
že imamo; da ga na skorem donese dobra sreča! Slovar je pr e na
beli den spravil Najden Gerov,  delo Neofita,  Rakovskega.
Logika na B^Ig. oti V. S. Veroni Viena. Kratka bilgarska isto-
rija od Dobrja P. Vojnikova, 1861 v Beču. — Periodičesko spisanie
na bligarsko-to knjižovno družestvo. Stojanov 1870. Narodni
pesniki: P. R. Slave jkovJ, Dobroplodnyj, Palauzov,
Grujev, Hristaki, Radulov  in drugi. A. in D. Kyriak
Cankov  izdala sta bolgarsko malo slovnico v nemškem jeziku
in priloženi slovarček, latinskimi črkami, kar se nam ne zdi pri-

*) Žalosten je konec bratov Miladinovcev. Fenerci in Cincari platili
so nadstojniku carigradske ječe Arifu begu 10.000, reci deset tisoč funtov
šterliugov zato, da Dimitrij in Konstantin več ne prideta na videlo belega
dne in resnično ostrupljena sta bila oba skoro isti hip, namreč Dimitrij
v četrtek, a Konstantin v petek.

Slovanstvo. 23

354

lično in dostojno: jaz poprek ne glasujem za pisavo cirilščine
litinicoj. ker kdor ne zna čitati cirilice, za njega niso taka dela,
pomilujemo tore, ka naš veliki Miklošič ne rabi več cirilice v
IV. knjigi primerjalne slovnice. Kratki slovnici sta izdala, Neofit
1835 a Hristaki  1836. Sv. pisma novi zakon  je dvakrat
natiskan, v Londinu 1828 in v Smirni 1840, toda obojekrati po¬
tlačen. Ubogi podjarmljeni narod! kdase ti pošlje spasitelj? „Novyj
zaveti,' 4  v Carigradu 1866; starega zavela posamne pole sem videl
natiskane. „Citališče“. „Gorskyj potniki,'-' od G. S. Rakovskega.
Novi Sad 1857. Zlatnyj izbori pr. od H. J. Krautova. Belgrad
1870. a pomnožen po 1). H. J. Smrikarovem. Sedaj zmagajo obilno
učnih knjig, atiantov, koledarjev*) itd. Kar je ustanovljeno (sušca
1857) „Obščestvo na Bligarska ta pisBme no stt"  — osno-
vatelji D. Cankovi, K. Marinovi i K. Slačevi, popravlja se vidno
pravopis, in kaže se, ka premore prepričanje, ka samo na zakladu
stare bolgarščine in jenega pravopisa dospeje novo slovstvo do
zaželenega razcveta, iz tega ozira se skoro povse skladamo s
pisavo časopisa „Narodnost'', menje zbog i, B, 0, z bratoma Mi-
ladinovci; čeravno se vse tri pismenke enako menda tudi glase,
itak bode se treba držati pravil stare bolgarščine, da se ne za¬
brede v dvoumja in dvoličnosti, vsaj se v razrečjih šče opazuje
nektera, dasi drobna razlika med navedenimi glasovi. — Stopaj
črstvo mili mi, pa mrzko tlačeni narod bolgarski na častno po-
zorišče in hiti v kolo mnogobrojnih bratov; vsemu temu pogodba
je kakor pri vsakem narodu, kteri gažen hoče stresti tuje igo,
dušni razvoj, narodna zavest in omika.

*) Odlični koledar ,,Letosiruj“ ili domašeni, kalendarb. Izdava
knjigarnica Hr. g. Danov in tov. na Dunaji. Za 1870. leto ima od strani
209—224 obilno raznih ueiliščnih in drugih bolgarskih knjig, antlantov,
slik itd. naznanjenih. Bolgarsko slovstvo razvija se zuskakoma.


liial®).

Stran

Občni pregled.

Vvod. 1

A. Zgodovina slovanstva :

I. Pregled najstarših zgodeb slovanskih . 3

II. Notranje razmere starih Slovanov . 5

III. Slovanske starožitnosti. 10

IV. Razširjenje Slovanov na jug in zapad.  14

V. Pregled daljši zgodovine narodov slovanskih. 17

1. Slovani baltiški in polabski. 20

2. Čehi .22

3. Poljaki. 24

4. Rusi. 26

5. Poljsko in Rusko . 28

6. Jugoslovani . 30

VI. Staroslovanski redi in običaji.32

VII. Slovansko bajeslovje . 37

VIII. Slovansko narodno pesništvo in jegovo slovstvo ....  45

B. Slovanska vzajemnost:

I. Slovanska zavest v slovstvu za starejših dob (do XVIII.

stoletja) . 52

II. Vzajemnost med posameznimi narodi slovanskimi za dob

starejših (do XVIII. stoletja). 59

1. Čehi in Poljaki.   60

2. Poljaki, Rusini in Rud. 64

3. Čehi in Rusi . 71

4. čehi, Poljaki in Jugoslovani. 73

5. Rusi in Jugoslovani. 75

III. Slovanska vzajemnost na polju vednostnem in literarnem za

novejših dob. 82

IV. Slovanska vzajemnost v življenju praktičnem v novejših

dobah.111

1. Avstrijski Slovani. Slovanski Bhod 1. 1848 ....  il2

2. Spor poljsko-ruski.118

3. Slovanska ideja na Ruskem. Slovanski shod v Moskvi

leta 1867 . 134

V. Konečno premišljevanje.141

Stran

Slovenci.

Vvod .151

Bivališča.151

Število .   153

Jezik .  154

Vera.156

Politične razmere.156

Fizične in duševne razmere.157

Narodno gospodarstvo.

Pridelki.162

Obrtnija.166

Trgovstvo.167

Pospeševala narodnega gospodarstva.168

Politična zgodovina Slovencev .169

Zgodovina slovenske literature .187

Zgodovina umetnosti pri Slovencih.194

Hrvati in Srbi.

V vod.201

Bivališča.202

Ljudje.206

Vera.208

Politične razmere.212

Fizične in dušne razmere narodove.217

Narodno gospodarstvo.232

Zgodovina Hrvatov in Srbov.

1. Hrvati . .  244

2. Srbi.263

Hrvatsko-srbska književnost.280

Zgodovina hrvatsko-srbske umetnosti .306

Bolgari.

Bivališča.315

Bivalstvo.320

Gospodarstvo.321

Duševne in fizične razmere.326

Zgodovina.328

Bolgarski jezik.344

Bolgarsko slovstvo.349

Gothjard

( j 'fihčndavc

rradro

limita


Se^ediiv

■St^Jitaji

Subotica

Jfereatar

\‘(frosTcuiu

Kan Ud'

.u*,„ %"4

jjHenGii

C Oa 5 ^

r&aihbofl s
^\Sivac

\iwnbcrjl

Biodte

\J}rest 0 .tiač

\ !••••. n •

iftrfeitti

jsjveou

učni

Afodos

TmnicOf

Xovi<jra$fs

Novi Sad

■Fetrovcbc

oreo

rsac

tOacicLL \

y M>

Rastna


tufse+ici

'fačv.oiu, ih

\rdan>%


'nkovacf)

Busaviu

^. B&pr*s d

%opy sjz, %  C, /p

JtTopaino^/V"
"}  > c 0 ia,tVi?^ j 1

'IlocjaiivtL

ffisčgnidA

etiid;.

Ivaniča /

J^okapljc

S tu de m

tpict


Korčula

Ifcoti/VL

^TUkavvje

'Grahe ti o

w*kk


:Jiačanik

Budva

3 Slovencih
] JJroadi m Srbi

drugimi narodi

r.Koke na Dunaj - ' •