p? 7^^: . Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, an filj at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order oftbe Pcei|idant. A.'5r Burleson, Postmaster Gen. ^ ONLY ILOVENIAN DAILY ItHP YORK AND CHICAGO ®«EDIUM Tol^CH 180.000 '•OVENIANS IN U, S., CANADA SOUTH AMERICA ENAKOPRAVNOST TY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva, CLEVELAND, O., POINDELJEK (MONDAY) SEPT. 18., 1922. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." §T. (NO.) 215. ^ PASA GROZI S NEVTRALNE ZONE ^%AnA T. - %() ^ SLEDIL GRKOM V NEVTRALNO l'U'fKO SE JIM DOVOLI VSTOP. — ZAHTE-^vRATEK TRACIJE. — Turška vlada v Angori je ob-i l^i države, da ako ostanek grške armade ^ ob ^ svojem umikanju stopiti v nevtral- i ug, ^^danelpki morski ožini, tedaj da se tudi ke-ozirali na nevtralnost zone ob morski komisija je danes zapustila Carigrad. ' ^objgi^ Lamb, angleški visoki komisar v Carigra-: Kemal Pašo v Smimo in se dali časa razgo- % ?""■ ^smal Paša je zahteval, da grške čete takoj okraj v evropski Turčiji. ^ n oWskal Kemal Pašo, da ugotovi stailišče Veliki Britaniji. Kemal mu je dejal, da ^ani* PTOti Veliki Britaniji, tcda da si je Ve-'^oi m ^ ^se načine prizadevala zaustaviti svobod- C %tovi] liigyj.' je na'dalje, da nacijonalisti ne bodo na-zone, ako Angleži priznajo angorski na-^ so^rj Turkom Tracijo. '®-to,]vojne in iskreno" želimo mir in pre-moremo se odpovedati našim pravicam Entered as Second Class Mntter April 29th 1918, at the Po»t Office at Cleveland, O., under the Act of Conprre** of March 3rd, 1879 Posamezna itevilka 3c. Se bližajo zajetim rudarjem. PRIČAKUJE SE, DA BODO REŠILNI DELAVCI DANES ŽE DOSEGLI ARGONUT RUDNIK. se je izjavil danes H ami d Be j, za- i:Vest? Carigradu, v odgovor na vprašanja ^^''T^eravajo Turki napasti nevtralno zono. odločilno zmago," je nadaljeval, "toda K. P^^O'ji so neiz^premenjeni. Naš uspeh nas ni v %aša ^^itev najbogatejših delov Anatolije je po-5 izboljšal naše finance in naša ar- ^ g jako malo, kajti Grki se nikjer niso zo-■" ' •"^0 čaka, da dovrši delo osvoboditve domo- ^ v okiipaciii sovražnika." £ ' turških čet v Ismis se nadaljuje, in tu-čete, toda skoro nemogoče bi bilo ,. i zona, ako bi jo napadla dobro izvežban^ Paše. V Dardanelah se je danes izkrcal n^iif ^®®Pel iz Malte sredi tedna pa ima dospeti en 0^ iili Sporazum .Z N. Y. C.| naletel na teškoče. I DRUŽBA PRAVI, DA SE HO-ČE SPRAVITI V POGODBO TOČKE, KI SE JIH V SPLOŠNEM SPORy^ZUMU NE O-MENJA. ; Jac'ksn, Cal., 1 7. sept. — Ob zadnji razstrelitvi so se rešilni delavci nahajali le še pet čevljev oddaljeni od Argonaut rudnika, kjer se nahaja zajetih 47 rudarjev, o katerih se ne ve, dali so | Chicago, I 7. sept. — Družbe, Iz življenja. DUHOVEN IN MLADA CER-KVENA PEVKA NAJDENA MRTVA POD DREVESOM. UUBAVNO RAZMERJE RAZKRITO. New Brunswick, N. J., I & sept. — Danes sta bili pod nekim jabolkom v bližini tega mesta naj- AKGLESKI RUDARJI ZA SPORAZUM I. mrtvi ali živi. Rešilni delavci so Se zadnje plasti, ki jih še loči od Argonaut rudnika, lotili s krampi, kajti boji se, da bi se eksplozijo lahko ubilo katere izmed podsutih, ki so morda se živi. Moštvo, ki je sedaj na delu v g;lobini 3,600 čevljev, je pred o dohodom podj zemljo Hzjavilo, da ne bo prenehalo z delom, kot da prodre do Argonauta. Ob vhodu v rudriik stoii množica žena, otrok in sorodnikov, ki v upu in strahu pričakujejo vesti izpod zemlje. Sedaj so minuli že triie tedni, odkar so bili rudarji zajeti. -O- Kanada nred štraj-kom. ki so se sporazumele s stavkujo- j Jeni trupli episkopalnega župni-čimi mehaniki, se naglo bližajo Rev. Edwarda W. Hall-a in rednemu obrale^ obenem pa sc i^pe cerkvene pevke Mrs. James naznanja, da St.uthenrn in New Mills. Okrog mrtvih trupel so bila York Cent. že" si^laj nista sklenili pogodb s stavknrji za povratek na delo v soglasju s sporazumom, ki ga ie izposloyal Jewell s skupino 60 železnic. ŽELEZNIŠKI MEHANIKI ZAHTEVAJO POVIŠANJE MEZDE Uradniki New York Central železnice izjavljajo, da so pripravljeni podpisati pogodbo na podlagi splošnega sporazuma, da pa zastopniki staykarjev hočejo v pogodbo spraviti I tooke, ki se jih ne najde v splošnem sporazumu, ki ga je izposloyal Jewell, in da v to družba ne more -privoliti. Družba tudi pravi, da bo nadaljevala z najemanjem novih delavcev. Unijski voditelji so danes naznanili, da se v ppndeljek (danes vrnejo na delo ^ftavkarji pri naslednjih družbah: Chicago North, western, Chicago-Milwaukee and St. Paul, Baltimore-Ohio. Sea- DELAVCl V ANGLIJI PREDLAGAJO SPORAZUM ZA SODELOVANJE OB CASU ŠTRAJKOV. NAČRT ODOBRAVAJO TITDI AMERIŠKI DELAVSKI VODJE. y ' I; * Č%:i '^vezniski vojaški izvedenci izjavljajo, da bi 't'5? Carigrada in morske cžine potrebna vo- \ ^ 'bataljonov. n» J / vesti o »»ebelo. 10 ^ O- ^ ^ h\^ :_ V 'fov^j . V.'*^>ia ° dogodkih begunec deželo ter izvajali nezaslišna grozodejstva, toda mi moramo postopati drugače. Mir in red se mora ohraniti." Stotnik Hepburn in major Da-V Srn^frni sledeče- Rdečega križa sta se nato Montreal, Canada, 16. sept. — Kot izjfteda,- bo ■v Kanadi kmalu !ybruhn'l štrajk železniških mehanikov. Gre Se le radi plač. Ako med predstavniki orgainiziramh mehanikov in družbami ne pride do kakega sporamma v teku nekaj dni, tedaj bo 35,000 do 40,-000 mož železniških delavnicah prenehalo z delom. # Spor se vleče že od 16. julija naprej, ko so železnice naznanile mezdno znižanje znašajoče 5, 7 in 9 centov pri uri. Železničarji so proti znllžanji^ nastopili z grožnjo, da bodo odšli na štrajk. -O- SPOR RADI 25c POVZROČIL SMRT. Pričel 't 4Si:' je takoj -n)a . ® 'Varuje ame. Med w 'J® precej bo-"l,plenitve, Vsoboto ^ me 'e ti Turk Ko ostali pa Ki 9\ A /. 5- Ji-' C - / ic. a" Ijl^' i ^'1 :zveden ' so došle )e , oj ' . dne šel ' u **^ki . ^ ^ eriškeg a ^ 4;;« a,.. ot.i proti njemu ■ ki pa ni h'je sledSla Se ""drl! notri ter kr. so bili <4. "Smrčr-- »Id, em. cglj J® nato za- Ši: ačo Palai Co! Jaz ter sem se ■'tt. ranjenim sem ga, ko napadel. %ior »o ^Gte posto-opustosili to obrnila na turško upravo ter po-protekcijo za civiliste, begunce in nudila pomoč. Nato sta prosila vojaško protekcijo Turkov za sole, bolnišnice, Icampe itd. Vsem prošnjam se je takoj ugodilo. Sodelovanje je bilo popolno. Tisti dan je prišlo v mesto 5,000 do 10,000 vojakov. Ponoči je bilo precej ropanja od strani nerednih vojakov in civilistov. Pokanje pušk se je slišalo skozi vso noč. Prihodnje jutro sem sel po vsem mestu in pro-našel, da seje v armenskem delu obsežno plenilo Našel sem 35 mrtvih mož in dve ženski. Ropanje se je povečalo tekom dneva in prihodnjo noč. Prebivalstva se je lotila groza in je bežalo na morsko obrež je. Na kozulat so prišle razne govorice o masakrih na debelo. Vse se je takoj preiskalo, toda njih resničnosti ni bilo mogoče do-> gnati. {Francija gluha za angleški krik. Pariz, 17. sept. — Angleški poziv za obrambo Carigrada in Dardanel pred možnim napadom Kemal Paše je bil v Parizu zelo hladno ali celo mrzlo sprejet. Na prvi pogled je to teško razumeti, proučitefv položaja pa stvar takoj pojasni. raztrošena ljubavna pisma, katera je ooividno pisala Mrs, Mills. Kaj je bil motiv umora, še ni povsem jasno. Moža žene, ki je bila najdena ustreljena z duhovnom, se ni aretiralo. Možno je, da je motiv umora rop. O Rev. Hali je bilo znano, da je nosil seboj večjo svoto denarja, medtem ko se je n-\ njegovem truplu našlo le 6 I centov in tudi njegova ura je izginila. Mož ubite žene pravi, da je ona v četrtek zvečer dobila klic po telefonu, nakar je odšla v svojo sobo in se opravila v svojo najboljšo obleko. Ko jo je vprašal, k&m gre, mu je odgovorila, da bo najlažje pronašel, če gre za nio. On tega ni storil, toda ko jo do 2. zjutraj ni bilo domov, je nostal nemiren in se je podal rfefti!" kaj, toda ko Se je zjutraj vinS^diJ«^ Atlantic City, N. J-, 17. sept. — Kot se je danes tukaj zvedelo, se je pričelo z delom na načrtih za sklep sfx>-razuma med rudarji Anglije in Amerike za medsebojno pomoč cb času štrajkov. Toizadevno naznanilo je danes podal tajnik TJinited Mine Workers of America, William Green, ki je naznanil, da je rudarska federacija v Angliji prišla na dan s sugestijo za sklic konference, na kateri naj bi se razmotrivalo "ozadevno pogodbo, in da je med ameriškimi delavskimi -'oditelji ta sug&st ija naletela na ugoden odziv. Kot izjavlja Green, bi board Air Line m pa pri Green Je se vedno ni bilo. ®|> \ i v,- • , • - ■ dop.. pr.vi Milh, ie prSel kinmt" P'«vWarl ftW,u&l, ^o,e zh. Bay and Westerp PH Chicago /ikAwtatcm xa-htevajo stavkarji, da se odpusti vse stavkolomce, toda družba se temu zoperstavlja. Kot se poroča, se bodo delavci vrnili na delo, toda pogajanja glede odslovitve stavekokazov se bodo nadaljevala. --O- ZA PREISKAVO JUSTIČNEGA DEPARTMENTA. taka medsebojna pogodba onemogočala za časa štrajka v Ameriki eksport angle^škega premoga v Ameriko, za časa štrajka v Angliji pa eksport ameriškega premoga v Anglijo. Kot se zatrjuje, se bo najbrže v kratkem priredilo za skupno konferenco rudarsSkih predstavnikov obeh deželah bodisi v 1. on -donu ali pa v kakem ameriškem mestu. Člani eksfl^utivpega konci Ameriške (lel^vske federacije, W Gompers v kampanlt BO PRIPOROČAL KANDIDATE, KI SO "NAKLONJENI" DELAVSTVU. Atlantic City. I 7. sept. — Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije, je nocoj naznanil, da bo ob jesenski volilni kajjvpai^i obdr^vj^f Neffs, O., 17. sept. — 28-letni rudar John Cuper je bil danes tu ubit kot posledica pretepa, ki je •nastal med igtanjem kart kadi 25c. Aleks Stivach, ki je Ctipera udaril po glav!, je bil aretiran in obtožen uboja. * Francija že dve leti podpira turške nacijonaliste v boju proti Grkom, kajti Francija ne želi, da bi se Turke spravilo pod nadvlado Grkov, ki so bili pravza. prav le orodje v rokah Anglije. Pri tem se še ne sme pozabiti, da Franciji prav nič ne prija obse^ dominacije nad Dardanelami^ ki jo izvaja Anglija, pa nam je ta, koj jasno, zakaj nevarnost, ki preti Dardanelom od ttrani Turkov ne ustvarja v Parizu tistega razburjenja kot v Londonu. Smirna razdeiana. Smirna, 17. sept. Smirna, ki so jo Turki nazivali oko Male Azije, je danes velika grobnica pepela. Samo sesulo zidovje 25,-OOOdomov in sežgana trupla brezštevilnih žrtev molče pripovedujejo zgodbo smrti in uničevanja, ki je brez primere v moderni zgodovini. Iz razvalfn se še vedno kadi kot vulkan, ki je izbruhal svojo jezo. Ceste so polne sežganih trupel onih, ki so poskusili pobegniti. Armenski del meeta je čisto razdejan. New ork, 1 7. sept. — Samuel Untermeer, ki je bil vodil preiskovanja Lockwoodovega komiteja v New Yorku in ki je že ponovno napadal justičnega tajnika Daugh. ertyja, ker ne nastopi proti mogočnim trustom, je prejel od kon gresmana Kellerja iz Minnesota prošnjo, da ga zastopa, ko bo kongresni pravosodhi odsek pričel s preiskavo v delovanje justičnega departmenta. Kot znano, je Keller avtor resolucije, v kateri se zahteva, da se Daughertyja kot, posledica injunkcije proti železničarjem odstavi. Keller si je obenem prizadeval, da se preišče tudi še več drugih obdolžb, katere je v svoji resoluciji naperil nroti Daughertyju. -O-- — $175,000 za sanatorij. V kratkem bo dovolila mestna zbor niča izdajo bondov za $175,000, da se zgradi v Warren'sVille ipo-selbng' bolnišnica za -j etične otroke. Sedaj se nahajajo oboleli v poslopju, ki je služilo svoječasno za kokošnjak. — Polit z oljem in^ zažgan. Mrs. Elmer Riisnaka, 3266 W. 11 St., je bila v soboto zvečer že v postelji ko začuje iz kuhinje, kjer je bil njen mož še pokonci, klice za pomoč. Moža je našla vsega v plamenih. Ko je pogasila ogenj, je brž poklicala poll-cij'sko „amlbulanca, ki ga je odpeljala v bolnišnico. Mož je oipe-čen od nog do glave in bo najbrže umrl Rusnsika, ki je star 35 let, je povedal da sta prišla v kuhinjo dva moška, ga polila z oljem in ga zažgala. Policija že drži moška, katere je obt'olzil, da ju zasliši. cerkve, kjer je župnikova), Hali. Tam j« rtrečal ženo župnika.. ki ga je vpraSala, če je kaj videl njenega moža, nakar je on odgovoril s povprašanjem, če je ona kaj videla njegovo ženo. Nato sta šla skupaj na policijo ter naznanila izginjenje moža in žene. Trupli pod drevesom sta našla dva otroka, ki sta nabirala gobe. Rev. Hali kot Mrs. Mills sta bila ustreljena v glavo, on enkrat, ona pa trikrat. Oha ima razvetega v vratu rano od noža, in tudi Rev. Hali ima ranjene prste. Oblasti so trdno prepričane, da se gre za umor, kajti najti ni mogoče ni kakih dokazov, ki bi podpirali teorijo, da se je završil dvojni samomor. Rane od noža na rokah Rev. Hali izkazujejo po mnenju oblasti, da se je moral boriti s svojim napadalcem. Mrs. Mills,katere soprog je bil cerkveni mož, je bila mati dveh otrok ter stara 34 let. Rev. Hali je bil star 45 let. toda je bil brez otrok. Družina Mills je živela v jak siromašnih razmerah, medtem ko Je Rev. Hali živel jako udobno, kajti njegova žena, ki je bila nekoliko starejša od njega, je bila precej premožna. New York, 17. sept. — Mrs. Hall, žena umorjenega Rev. Hal la, je danes priznala, da je bila ona tista ženska, katero se je v petek ob 3. uri zjutraj videlo, ko je prišla domov. Ona pravi, da je bil z njo tudi njen brat, toda osebe, ki so poročale policiji o ženski, ki so jo videle priti na dom Rev. Halla ob 3. zjutraj, ni imela nikakega spremljevalca. Teorijo, da je . dvojni umor roparskega značaja, se je povsem opustilo. Sodi se, da je bilo ljubosumje vzrok dvojnega umora. Kot se ie sedaj dognalo, je bila Mrs. Mill.3 pred kratkim dvakrat v bolnišnici in da je vse stroške poravnal Rev. Hali s cerkvenim denarjem. -O-— rovanje v Mptclu Ambassadcit, so nocoj ^črtu zA aljanco med ameriSkimi in ongl';!-kimi rudarji popolno odobritev ter so izjavili, da bi veliko nriro-moela h končanju stavk tu kot v Anpliil. Opozarja-se. da bi se bila rudarska stavka v Ameriki gotovo orcje končala, da se ni impor-tiralo angleškega premoga. V Clevelandu se 2. oktobra snide konferenca operatorjev in premogarjev.ki bo itazmotrivala govni industriji za novo mez.dno način pogajanja v mehko-premo-pogodbo, ki se bo morala skleniti; do 1. aprila prihodnjega leta, ko oremine sedanja pogodba. -O-- rožni izvolitev kandidatov, ki so naklonjeni organiziranemu delavstvu ter poraz onih. ki so aovražfti ^yaniziranemu -delavst^. '" V izjaM, ki jo Je P' Gompers, predno je iz hotela Ambassador odpotoval v Washington. je izjavil, da hoče pred smerisko publiko podati vzroke, zakai da bi se moralo justičnega tajnika Daughertyja in zveznega •odn'ka Wilkersona takoj odstaviti. Dei al je, d& upa kmalu dobiti priliko za izpričevanje pred pravosodniim odsekor^ kongresa. "Mislim, da je prišel čas. di ameriško delavstvo nastopi politično ter požene svoje sovražnike iz kongresnih prostorov,'" zaključuje Gompers svojo izjavo. —-o-- Sedanje priseljevanje. New York (Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) — Priseljevanje od zadetka fiskalnega leta, — Policija išče šestmjtletno Jane Lourjaily iz 620 Bradley Čt., ki. je ušla od doma, da so pojoči s svojim ljubimcem. Tako mislijo stariši, ki pravijo, da je 70V0rila zadnje čase. da bo ušla iti se noroSib pr'oti njih volji. V soboto s C' jo videle njene tova-rišice odpeljati se z izvoSčikom t. j. od 1. julija se vrsi v jako več . jem miru in brez enega strašne-j' ^ ^ I dela, m odtedaj ]o se ni bilo do- — Dr. Bailey, specijalist za razne moške in ženske bolezni, je preselil svoj urad na 811 Pro-sipect Ave., »oba 301-2. ga navala, ki je lani ob istem času povzroževal tolike sitnosti pri seljeniškim olblastim in trpljenja priseljencem, ki so prihajali čez kvoto. Jugoslovanska mesečna kvota je bila v začetnih mesecih lanske fiskalne godine vedno izčrpana mnogo pred koncem me seca, dostikrat celo v prvem tednu. Vsakdor, ki je potoval v Združene draave, je bil v bojalz-ni, da bo morda mesečna kvota izpolnjena, predno njegov par-nik priplove v newyorsko luko. Letos v tem pogledu je vse bolje, in to radi tega, ker toliko a-merfški konzuli, kolikor jugoslovanska vlada oama omejujejo izdsivanje vizumov oziroma potnih listov na kvoto, ki je določena za priseljevanje iz Jugoslavije v Združene Države. Ista stroga konti^ola se vrši tudi v Italiji. Mesečna kvota za Jugoslavijo znaša 1,285; toliko priseljencev sme kvečjemu priti vsak mesec iz Jugoslavije, dokler se izpolni poslala sem le 7,911 in od 1. do letna kvota od 6,426. V mesecu 28. avgusta 7,518 priseljencev, juliju pa je prišlo le 860 prišel- torej tudi pod kvoto. mov. — Umrla je Josepina Možek, stara 29 let, doma iz Struge. Tu zapušča mbSa, v Colorado pa e-no sestro. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru! — Tajnike ter tajnice S. D. Z. kakor tudi člane, kateri imajo še kaj vstopnic za banket, se prosi, da jih pririfesejo v torek 19. septembra ob 7:30 zvečer v Slov. Dom Tudi člani pripravljalnega odbora naj se vdeležijo tega sestanka. — John Glavič, tajnik, št. 8 S. d. Z. jencev iz Jugoslavije, torej precej manj kot jih kvota pripušča. Od 1. avgusta pa do 28. avgusta je bil dovoljen vstop 1,103 priseljencem iz Jugoslavije. Italija, ki ima. mesečno kvoto od 8,411, je v mesecu juliju % STRAN 2- "EN A KOTOA VNOM» SEPTEMBER!^ ^^Einakopravnost*^ ISSUED BYBRT DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLm&TB IZILMA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. I - • ' -—--' . Owned mmd Poblisbed by: HUE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ■■BincM Place of the Corporatioa —, 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES; By Carrier .......................1 year S5.50. 6. mo, $8.00. S mo. «2.00 Cleveland. Collinwood. Newburgh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. Daited Statea ......................1 year S4JS0. 6 mo. 2.75. 3 ao. S2.00 Vnrope and Caaadli ........ ... .............. 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 8c._ Laatute in izdala tra Ameriiko-Jusoslovanska Tiskovna Druitia. #418 ST. CLAIU AVE. Priaceto« 651. 6418 ST. CLAIR AVE. Za Tsebiso cxlaaor ml odROvorno me nxedniitTO. me ooravnlitTO. CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) SEPT. 18., 1922. Materinske pokojni-^ ne v posameznih državah. KAJ POMENI TARIFNA PREDLOGA. VII. New York (Jugoslovanski Oddelek F.L.I.S.) Montana: Pravico do podporo im'aij'O matere: vdove, katerih molž je so popolnoma onesposobljeni (ako tak oče ni doprinesel za vzdrževanje družine tekom leta dni); katerih možje so v zaporu (in niso prispeli za vzdrževanje skozi 90 dni) ali v državnem za ved u za umobolne. Pogoji: Mati mora biti popolnoma; odvisna cd svojega zaslužka. Pomoč mora biti potrebna, Ida se prepreči odpo'slanje otroka v kak javni zavcd, in da se materi omogoči, da ostane doma. — ' Mati mora biti sposobna, za vzgo jo svojega otroka in otrok mora stanovati pri njej. Mati sme biti zaposlena izven hiše skozi dobo, določeno od sodišča Nastanjenost: Zahteva se dr-žavlj^istvo Združenih Držav in "bivališče dotični County od vsaj leta dni; mož je moral ob isvoji nesreči biti nastanjen v tej državi. ruje pjfed zanemarjen jem in daj d(A)i potretono izohfazibo ter daj mati utegne ostati dbma. Pogoj, je tudi, dai ni ki'vnih sorodnikov drugega kolena, ki bi Ibili v stanu, da 36 brigajo za otroka. Mati mora (biti sposclbna skrbnica, in otrok mora 'stanovati pri njej. Mati sme delati izven hiše toliko. kolikor dovoljuje sodišče. Nastaiijenc^t: 'Zahteva se ibi-vališče od vsaj dveh let v dotični County. Starost otro'k: Pod 14. letom. Podpora: 'Za /A'sako dete po $10 na mesec; kvečjemu za eno družino $50. Trajanje: Podpora se more v Dogdek po bitki pri Ansterlitzu. slučaju bdehavosti -otroka ali Starost otrok: Pud 16. letom. Podpora: Za enega otroka $20 na mesec. Ako pa, jih je več, za njegove nesposobnosti za delo po daljšati do njegovega 16. leta. Sodišče more vsak ča^s zmanjS^iti ali ustaviti ipodporo. I Uprava: Podporo dovoljuje Juvenile Court na pripoi^očilo Otl bora Petorice. Probation officers preiskujejo Vsak slučaj in nadzirajo podpirano družino. Sredstva.: i% skkdov dctične County. Nevada. Pravico db podpore i-majo matere; vdove, zapuščene (vsaj leto dni), oziroma katerih možje so ipopolnoma onesposobljeni ali v zaporu, ali pa v državnem zavodu za umobolne. , 'Pogoji: Da je mati v 'bedi in odvfsna od svojega zaslužka. njo!!" in mu je zagnal iz svojaga telecnje^a košček strganega platna. Nastal je tak vrisč in taka zmešnjava, da si Bonaparte ni znal drugače pomagati, kako s tem, da je s svojim štabom brez glasu odjezdil, da se posvetuje, kaj bi bilo s tem slučajem napraviti. Izprevideli so, da je najpametnejše pustiti, da se stvar sama od .sebe pomiri, posamezne vojake tega polka naj se pošlje v domovino, da ne pridejo v dotiko z drugimi, sicer pa da je najboljše molčati in pozneje sklepati o tern. Kako da je prišlo taiko razpoloženje v polk in kaj je dalo povod temu razkrajanju tako stroge vojaške discipline — o tem izrc-Tisto o izgubljeni zastavj jft kamo lahko samo mnenja. Brez ;esn!cno; kar pa je nadalje s teih (]voma je Napoleon stvar preis- po» centrale. Še v«'''"'J J Znano je, da je neki francoski gardni polk med bitko pri Au-strelitzu izgubil svojo zastavo. Pripovedujejo, da je Napoleon znraditega ozmirjal zbrani polk z grozovitimi besedami; dejal je celo, da mu ne da nove zastave toliko časa, dokler ne nepravi v prihodnji bitk; svoje sramote; nakar so vojaki osramočeni in polni potrtosti jokali kakor otroci, in so se baje v naslednji bitki bojevali s takim preziranjem smrti, \^da jim je Napoleon podaril no- IVO zastavo. !! Gospodje senatorji so si oeividno zabili v glavo, da ;hočejo deželo "zavarovati" pred tujezemsko kompeticijo; "zavarovanje" pa bo ameriškega konzumenta stalo na milijone in milijone dolarjev v obliki višjih cen. Sile, ki podpirajo iinfamno tarifno predlogo, ki ima ^ kratkem postati zakon, z velikansko vnemo zatrjujejo, 4a bo vso ameriško industrijo vrag vzel, če se ji ne da pro-&kcijo pred navalom cenenih produktov iz bankrotnih evropskih dežel/u Da je pa ta obramba iz trte izvite, so najboljši dokaz l^tatistični podatki trgovskega de])artmenta Zedinjenih Slržav Iz teh podatkov je razvidno, da izza 1910 ni import ^ Zedinjene države še nikdar presegel eksport. V letu 1910 je ameriški eksport v Evi'opo znašal $1,-136,000,000, importiralo se je samo za $86,000,000. to je ob izbruhu vojne, je eksport znašal $1,486,000, import pa $895,000,000. Leta 1917, ko je Amerika stopila v vojno, je eksport znašal $4,324,000,000, import pa $610,000,000. Preteklo leto: ekspert $2,264,000, import $765,000,000. Iz teh statističnih podatkov je jasno razvidno, da so ^edinj^rie države tekom in pp vojni veliko več svojega %laga 'fMJslale v Evro)>o, kot pa ga je Evropa semkaj, in! navrhu tega sc evropske države poslale semkaj skoro vso svoje zlato, tako da se nahaja danes v Ameriki skoro po-i county. . { več za eno družino $55 na me lovica vsega zlata, kar ga je na svetu. i Nebraska., iPravico do podpore In tarifna predloga, katere namen je viso'ko obdavčilLii^^^io matere: vdcve, zapuščene,^ Trajanje: .County Commissi vse blago, prihajajoče iz tujezemstva v Ameriko, ne bo le ...... ......... zvezi, pripovedujejo v politic-jl^oval. ^oda rezultati te preiska- .....nam niso znani. Samo majhen, toda vsekakor nem kakor tudi v vojaškem oziru prav neresnično prvega otroka $15 na mesec, za ^Podpora naj ibcdi potrebna, da drugega $10 in za vsakega na- 'se materi omogoiii, da ostane dodal j nega po $5. Največja podpb- ma. Mati mora Ibiti sposobna za ra sme znašati $50 na mesec. Trajanje: 'Podpora prestane, ko se mat! zopet poroči. Naataujenoat: Mati mora biti Uprav^ dovoljuje Ganjena v dotični County District Court. The Bureau of Child and Animal Welfare ah \ County Probation Ofifcer preis- Starost otroka: Ped 15; letom, kuje v.=5ak »slučaj in poroča sodiš- Podpora: Za onega otroka, $25 i na mesec; ga "vtjakega nadaljne-Sred.stva: Iz skladov dotičiie|Ka Stroka po $15 na mesec; na.j- Napoleon, na konju in obdan od svojih maršalov, je vprašal — in to je resnično — polk z grozo" vitim glasom: "Kje in)ate svojo zastavo?'' Nato globok molk. ''Vpraišam vas,'' je nadaljeval Napoleon, "kam ste zapravili svojo 'zastavo?'" zelo važen košček preisJcave rni je prišel do vises. In ta je: V bobnu nekega bobnarja, ki je bil nečak učenjaka Diderota so naflli baje listič na katerem je bilo /a. pisano: ce ima pa stvar v V Franciji so z< diti plavže me,, trlčno silo. tako dobivanje teh stro]^ delano in vehko ^ ker gravitacijski s" tudi elektriko. Misel, ki jo je Mariborska ob« sklenila, da otvoj času na Rotovsk«"'^^^ mesarno, v ceD" korak je ioJ* prav gotovo up' J do začeli mesar]'P kil. konsumentskim . j,, uspehov je , j^jva, ^ ' boli " dno najt kilogram govejeg« ^ Era Zopet mučen odmor: nato stopi — se šele pričenja prava resnica — star gardist, ki je bil znan kot najhrabrejši v polku, pred vrste in zavpije v splošnem presenečenju Napqleonu: "Poišči si io!'' — Bonaparte osupnjen za vzgojo svojega otroka in otrclc trenutek kakor še nikoli ne v svo-roora stanovati pri njej. }'tm življenju, se kmalu zave, o- brne se k svojemu pobočniku in er Vi, žrtve vojaških naborov! Vi, žrtve vojaške dolžnosti I Zapomnite si in se ravnajte po tern: Ce vlada pravičnost in morala, , tedaj je vsakemu svobodno biti mučenik svojih idealov — zumliiv ustavilo ves import, temveč bc zadalo obenem hud udarec našemu eksportu, kajti dežele) ki radi visokega tarifa ne bodo v stanu pri nas ničesai' prodati, bodo tudi kupovale tamkaj, kjer jim bo mogoče njih blago spraviti na trg. Tarifni zakoni so le začasno zdravile za mlade in nerazvite dežele, za deželo, ki je iindustrijalno in finančno tako razvita kot so Zedinjene države je pa zlo brez primere. Najhujše udari sicer navadnega konzumenta, toda končni strupeni vpliv na splošni razvoj ne more izostatii razporočone (ako oče ne poma-jouer more Nivoji uvidevnosti ga), neporočene, ali one, katerih zmanjšati ali ustaviti podporo Kadar bodo izkoriščevalci delavstvo prenehali &nm-trati za "problem", tedaj bo tudi problem izginil, in sicer iz enostavnega razloga, da bodo izkoriščevžilci izginili. Sodnik Clarke je podal resiginacijo kot član najvišje- možje^ so popolnoma onesposobili eni ali, pa v zaporu. iPogoji: 'Mati ne sme .pasedo- vsak čas. Uiprava: Podporo dovoljujejo County Commissioner's. District vati nepremičnin ali premičnin | Attorney ipreis^uje vsak slučaj razun hišnih potreihščin vredne in poroča. ne preko $2,000; Pomoč mora j 'Sredstva: Iz skladov dotične biti (potrebna, da-Se otrok obva- County. ga sodišča Zedijenili di^žav, rekoč, da se hoče posvetiti kakemu resnemu delu. Brez komentarja. Demokratje so izdali injunkcijo proti rudarjem, re-])ublikanci pa proti železničarjem. Gompers jim zdaj svetuje, da izmed obeh izberejo tisto, ki manj peče, in v soglasju s svojo izbero volijo v jeseni. ^ > mu naroči s tihim glasom, raj odstrani vojaka. Vsekdo je vedel, da pomeni to smrtno obsodbo. Ali ravno to je vzbudilo v drugem, še čisto mladem gardistu novo misel, kakršna se pri vsakemu, ki to bere lahko razvije. In v tistem vzvišenem stanju, pri "kate-rerri čutimo: Zdaj ali pa 'nikoliI — in v silni jezi, v-neki vrsti sve-tovnozgodoviinskega občutka te scene, je zavpil Napol'»'>nu: ''Morilec. sam si poišči zastuvo''" Cesar je začudeno pogledal. ski mestni me^arm ^ dobivamo (.lik" mer ki ga stimme", P"""®.-naP"''*' način, da I." 1..# tičnov odiranja » "tram 4^trani ran j a - ^ H**' ^ . t")" I J.-' ■ lil ^ ' dosegla res ze • vemo nasWnj:^^_ ^ 7Visa" Toda nobeden he sme biti prigi-j^o- 30 K v«®'' Ijen postati mučenik idealov,®® J® poJ^ |^ah drugih: I po "zf , -tak"' Zakaj to je umor, umor in še enkrat umori Stvar se je v okoliščinah. \ I --------------»freb""' ^policija kot P Tz stare domovine. šla je ja n' nic IDO' ,ke. Odkritje peirp.etuurna mobile. Ing. chem.^Ivan Turna sporo ča, da je izumil stroj, ki bo pre obrazil svet: Po treh letih težav I venira. I šla sevc skritih zalog -Iteklega tedna P !trgovinah ne^ 36 K' !vila—P"^ ......1 n h in mnogobrojnih poizkusov sc j Mokroi"'™^^^ pe mi je posrečilo konstruirati stroj, •- umr)a S- ' jj' . ' • j 4 V*'" »■ katerega žene; zemeljska privlač- 'p)ggkoyi& na sila in kateri se pomika perio- soproga ^ clično. Princip je uporaba vzorno 'J" J f(t ^ na en strani, a dviga (Auiftriel)^ ! vedna rodolj" ^ fjBr na drugi, katera dva se perio-l^g^p^avile dično menjavata. Stroj je ofoi 6li "Kaj ne j, pomeni to?" je govo-|,an dvema velikima tvornicama ! je rada P,^ ril z razburjenim glasom predse j Solvav Sodi v Bruselj in anonim- čas i" ''' in je vodil svojei^a konja počasi I nn drugi uatvariaioči se tvrdiki. nazaj od vrst, kakor da bi se bal |Citatelie bo najbolj zanimalo, ka-atentata na svojo osebo mladega ke posledice ima to odkritje moderni tehniki. :,'uf gardista pri tem vedno ostro opazujoč. In predno je še mogel kaj skle. niti in ukazati, je kričalo sto in pto gardistov (medte'm, ko so puške metali pred, njegove noge): ''Resnico govori!'' 'Poišči si svoje platno!" in eden celo: 'Tu imaš drugo cu-'tokom vedno nesigurne električne | V rehlo ' jr^ vi v v j ti j i in Prva teh je: | ^va v energija je skoro zastonj, dragi i ^^^rl podira premog se omeji povsod v upo-1 ^osp- Aloj^'^ rabi. Ta omejitev seže tudi na j gostilničar jgp» drva in kurjavo ker bo privatniku j Richter, v bolj praktično, irneti strojček nd i^ini Matičič pa HP v kleti kot tekati za pre. mogom in drvmi ali za dragim «ena^ SKOZI PllSTINlE IN PUŠČAVO. Spisal-Henrlk Sienkiewicz. Ne spominja se, če je bilo vseh velblodov osem ali devet, toda zapazil je, da je eden bil upehan, kakor od dolge poti, dva beduina sta pa tudi imela vse mokra okrog sedel — spominja, se tudi, da mu je eden izmed ^ kamelnikov, ko je ogledoval karavano, rekel: da sta to otroka Angležev, ki so nekoliko prej odpotovali v Vadi-rayan. "Ali so se ti Angleži vrnili?" vprašal je Tarkow- ski. ''Da, vrnili še zvečer z dvema, ubitima velbloda-ma," odvrnil je načelnik, ''in začudilo me je, da so ne vračajo skupaj z otrokoma. To'da nisem jih vprašal zakaj, ker to ne »pada v mojo službo." Ko je to povedal, je odšel po svoji dolžnosti. Med tem ipripovedovanjem je postalo oibličje Rawlison'ovo belo kot papir. Z motnim pogledom se je ozrl na prijatelja, snel klobuk, dvignil dlan k mpotenemu čelu in se opotekel, kakor da bi padal. "Ravvliscn, saj si vendar mož!" zaklical je Tar-koWjkj. "Naša otroka sta uropana. Treha ju rešiti." "Nelka! Nelka!" ponavljal je nesrečni Anglež. "Nelka in Sta.nko! to ni Stankova krivda. Zvabili &o ju tu in u ropal i zavratno. Kdo ve, zakaj ? MoixJa radi odkupnine. Hamis je gotovo ipri žareti. Idris in Gebhr tudi." Sedaj se je spomnil, kar mu je povedala Fatma, da. sta 0'ba Sudanca iz rodu Dangalov, v katerem se je redil tudi Mahdi in da iz idtega rodu izhaja tudi Hami-S'OV oče Hadigi. Pri tej misli mu je za trenotek srce ob stalo v prsih, kajti spoznal je, da sta ctroka bila naj-br'že urcp.ina ne radi odkupnine, ampak da ju zamene za radibino Smaina. Toda kaj bodo ž njima delali scplemeniki zlovraž-nega proroka? Skriti se v pustinji ali kje nad bregom Nila ne morejo, kajti v pustinji bi vsi pomrli lak&te in žeje. Nad Nilom bi jih pa. brez težave ujeli Mt)rda zbeže z otrokoma celo k Mahdi ju., Ta mis6l je Tarkowskega naipolnila s strahom, toda odlični bivši~vojak je hitro .prišel spet do samcza-vednosti in v mislih je začel prereševati vse, kar ^e je zgodilo, t obenem pa. iskati sredstev rešitve. '^Fatma," premišljeval je, "ni imela nobenega povoda maščevati se niti nad nama, niti nad iieare^uirna nalsima otrokoma, ako so ja .toraj uropali, storili so očividno zato, da hi ju izročili Smainu. V vsakem slučaju smrt jima ne grozi. To je sreča v najini nesreči., mesto tega pa ju pa čaka str?išna pot, ki jima zamore biti pogubna." Svoje misli je takcj povedal, prijatelju, potem je pa govoril dalje: "Idris in Gebhr, kot divja in. neumna človeka, si predstavi jata., da so Mahdi jeve čete že nedaleč, toda Kartum, kamor je Mahdi že prišel, je oddaljen cd tod dvatisoč kilometrov. To pot morale storiti olb Nilu in se ne smejo od njega oddaljiti, socer hi kamelt iu ljudje poginili od žeje. Pojdi takoj, v Kairo in prosi kedi-va, na pošlje brzojavko na. vse vojaške postaje in ua.i se začne lov ob desnem in levem bregu reke. Šejkom od) bregovih obljubi veliko nagrado, da ulove begunce. Po vaseh naj zadrže vsacega, ki se bliža po vodo. Na ta način mora,ta Idris in Gebhr pasti v roke 'ciblasti, midva pa dobita otroka, nazaj Rawli'sonu se je pornirila. njegova vroča kri. "Pojdem," rekel je. "Ti zločinci so pozabjli, da je angleška vojska pod načelstvom W'clseleya, ki gre na pomoč G'ordonu že med potjo in jih bo odrezala od Mah-dija. Ne uidejo. Ne marejo uiti! Takoj p'caljem brzojavke našemu ministru, potem se pa odpeljem. Kaj misliš pa ti?" "Brzojavit za dopust in ne bom čakal na. odgovor, ampak pojdem takoj za njimi ob Nilu do Nubije, da bcm vodil preganjanja." "Torej SA morava srečati, kajti iz Kiire bom storil jaz isto." "Dobro! sedaj pa na delo!" 'Z božjo pomočjo!", odvrnil je Rawlison. , ' 1 Medtem Sq, pa kajnele dirjale kot vihar cib polnem mesecu po razsvetljenem pesku Nastopila je tiha. noč. Mesec, od začetka velik kot kolo iu rdeč, je pobledel in se povzpel visoko. Oddaljeni griči pustinje so se pokrili s srebrnim raitelinom, ki jih je spreminjal v svetlobne prikazni. Od časa do časa ge je razleglo izza skal tuintam žalostno cviljenje šakalov. Spet,je pretekla ur*^. Stanko je s svojimi rameni obdal Nelko in jo podpiral, hoteč tako oJaj,šati močno suvanje brzgga dirjanja. Deklica ga. je izpraševala vedn'o bolj pogojsto, zakaj tako hite, in zakaj še ni videti šotorov in očetov. Stanko ji je slednjič sklenil povedati i^;nico, ki bi jo prej ali pozneje itak morala zvedeti. "Nelka.," je rekel, "sleci rokavico in spusti jo na skrivaj tla.". ' ' . ■'Zakaj, Stanko?"- On jo je pa stisnil k sebi in ji odvrnil z izvanred-no skrbljivostjo; "Stori, kar ti rečem." . . Nelka se j.e z eno rčko diiala Stanka \ii se ga je bab, spustiti, toda pomogla ;i je na ta način, da je z zobmi začela slačiti rokavico, \^ak »prst posebej; slednjič pa, ko jo je slekla popolnoma, jo je spustila na zemljo. „ 3pre«l<^ ^ "Cez nekaj časa vrai deklica Stanko. "Jaz sem že vrg«! sVOji zaipazili, ker so svetle barve. Ker pa^e videl, da ga čim pogledom, je govoril dalj®' . ■'Ne ustraši .se,. Nelka. • • ° zgodi, da ne srečava niti tvojeg^'^. ^ in da so naju ti grdi ljudje ako j,e tako, nas bodo zasledoval-naju gotovo," "Zato sem ti velel vreči sledovalci iiašli sledi. Medtem , več, toda pozneje bom že kaj . ^i. -izmislil, s^amb ne boj se in jjo " Toda ko je Nelka izvedela. " .je ŠCaVft da in da beže nekam daleč v ^ ;im od straha in jokati in se je obe g^ jU " ku in ga izpraševala ihteč, ju peljejo. On jo je tešil, kakci J ^il ( L:_.: 0'''= r timi besedami, kakor je njegov j^ija . ^ lisona. Rekel je, da ju tudi vse <'0jaške posadke goto vil, da naj se zgodi kar i hcce, 0» je zfipustil in jo bo vedno branil- Toda žalost in hrepenenje^?, .^g jii P Ji celo večje od strahu ter cel' kati — in tako sta hitela oba po bledem pesku puščave. Stanku ^e je P4 stiskalo^J_ in strabu, ampak tudi od si^ je krivil, kai' se je .zgodilo, ven ® j,o. popreanjjo bahavcst, katero grajal. (DaU® jjfi «♦ J ^18th, 1922. •TINAKOPRAVNOST' STRAN Si ^ENRI BARBUSSE; Poslovenil Anton Debeljak. liudi trošene v pravilnih presledkih be-ipnk stafeoi-i jih osvežujejo...... le pike: če sg pripognes, opaziš Lahko vidiš crknjene podgane — ročne in nožne članke nečesa, kar mogoče da so otrovane — pri je po rav. ^ai nirtvece, ki so ^ in T Preobračajo _ ^ pj razmesarjenim iskrcev po-v ffne mrtvecu iz ro-zabri- !. n_ '®'o«rafijo: ®''®na blika. ' je bilo popreje trupla. Včasi kuka iz podolgovatih grb I košček sukna — saj vsi ti mrtva-ki bezr pokopa so polagoma vendarle zlezli v zemljo — in oznanja, da je na tem mestu sprhnelo človeško bitje. Nemci, ki so stali včeraj tu, že skoro razkrojeni v pepel, stra- so zapustili svoje vojake poleg šna opustošenja kroglementov, naših, ne da bi jih zagrebli — o ki so jih razdejali; hrbet in ledja so jim preluknjali in presekali čez sredo na dvoje. Zraven so raztresene črne in voščene glave e- žrtimi lici — toda le zdaj se spoznajo na razsejanih ostankih, katere so nevihte razvejale in ki so •^'wi se v dalji j giptovs-kiJi mumij, po njih goma-Potem se razpo jzajo ličinke in ostanki črvov, v H #4(1, krokarske jluknjah štrle beli, ostri zobje; po- nebo s širokim, j tem kar gomizlja sirotnih mračnih Ij- Spodaj,štul kakor polje razgaljenih ko- že izza to ae raz-^ in zabri- 'ajno krilo se jo J; v ^ t)erthonvalskem kil * '''He, om. pa leže zua- renin; zraven najdeš ogoljene rumene črepinje, pokrite z rdečimi suknenimi čepicami, po vrhu pa sivo odejo, ki se drobi kakor {»-pirus. Bedrne kosti mole iz kupov cunj, ki jih prelepija rdečka- od jsto blato, ali pa strži odlomek d^n naj-jhrbl« i vcjnab; jsukn v enemikim smolnjakom. Rebra so posc- ■" -"ODttetrov j® ed&n naj-j hrbtenice iz razcefrane luknje v ^ Vi L ,! ^ vsjh vojnah; jsuknju, ki je prevlečeno z neka- 1- 1 • 1_____ n i____ ____ ^ p - , so se jana po tleh kakor ftare razbite točkah sDustili kletke, povrhu plavajo zamrkane '®člcah spustili ^ "tavala, tako ao prijele stroj-'!>- - mesece leže tem pričajo ti trije mrliči strohneli drug oa drugem, drug v drugem; nosijo sive čepice, katerih rdeči rob je skrit pod sivim trakom: nosijo sivo-rumene jopiče in imajo zelene obraze. Razmo-trivam poteze enega: od globin njegovega vratu do šopov las, prilepljenih na okrajek njegove šapke, nudi prsteno kepo; obličie pe je spremenilo v mravljišče, in namesto oči dvoje gnilih sadov. Drugi je prazen in suh; leži p logikoma na trebuhu z razcapanim, skoro frfotajočim hrbtom; roke. noge in obraz so takorekoč koren ne pognali v tleh. — Glejte! Ta le je pa še svež. Na ravnini, v deževnem in ledenem ozračju, v bledikasti pone- zraven leži na tesno množica lobanj na strmem zmolu kot porcelanasti bokali. ^1 deljici morilskih orgij leži glava, usnjate cape, čutare, prevrtane mj brezkrvna in volhka glava s tež- razploščene skledice. Razsekljan , _____jtelečnjak leži na gomili kosti, očmi in raz- tkanin in oprem; okoli pa so raz- .A. F- slo • . * pogrebni zavod v Collinwoodu. •ti J caiijeoemu občinstvu v slučaju nesreče (L\( ^ Pokličete ker bom gledal, da bom vsako-^^ostregel. "wnca in avtomobili za vse slučaje. 28 Saranae Rd. O. S. Wood 14 odpirajte'domače podjetje. ^NtFICENT STEAMERS 3 — •■CITY OP EX1E" - "OTY OF BUFFALO" •! "-»r T WEB,H ■ May lat to Nov. 15th —BUFFAXO S'Wp.M.; /'90 A. M. J ^ Eastcrk Standako Ttms 5 Lesrc Buffalo ( Arrire Clbvblakd a u. Uiw. Me ____________ *^'■1 ' *orcor4hoteiccoodlnir 127 ineb wh«člba>o. OiOOP. M. 7iS0A. M. I an^KTrt^r^^ "Ad sil ICastcrn nn.i Catiadian polnU. Kattroad Uckcta Siiip "SKEAHUBEE" WLon^:^<^ riin njjtoriBl »ndiKiarintlta booklat fr«. f 5% JA ZABAVO IN POUK — čitajte — SlS>wrju velemesta Afti, ® življenja priseljenite v Ameriki CENA 50#. Naročite pri ' Tiskovna Družba $418 ST. CLAia AVE. Link I ite po knjigi i ani Habsburžani izdala Amcriško-Jugo-Tiskovna Družba. spiaaUi grofica Lar.ich, Wna dama na Dunaju. opiišiije V39 podr(>bno3ti bababursUe klike, ka-SDoit cesarjeviča Rudol- jako Interesaatna in '^očanso rojakom, da si jo naročijo. ^ je sarao 60c ko brado. To je naš: šlem leži zraven. Nabcrkle vejic« kažejo nekoliko temnega Dorcelana njegovih .oči in v mračni bradi mu seva jezik ko polž. Menda je padel v granatno jamo, katero je zasula druga granata in ga podkopala do vrata kakor Nemca z mačjo 'glavo v Cabret Rouge. — Ne spoznam ga, reče Jožef, ki se pomika zelo počsi ter govori s težavo. I — Jaz pa ga, se oglasi Vol-j patte. — Tega bradača? de Jožef z bledim glasom. — Saj nima brade, le pazi. Volpatte počene, zarine mrt- vačini svojo palico pod čeljust hi odlušči nekak blaten trak, na katerem je počivala glava; blatni cjok pa je bil na videz brada. Nato pobere čelado, jo povezne mrtvecu na glavo in mu drži /a hip oba obroča svojih znamenitih ekarij kakor naočnike pod nos. — Ha! vzklikneva hkratu: Co-con! Seveda! Kadar izveš ali vidiš smrt človeka, ki se je boril ob tvoji strani in živel natanko isto življenje, I dobiš silen sunek v meso, pred-' no Se kaj razumels. Skoro tako ti je, kakor da si enkrat izvedel zn svoj lastni konec. Šele cez cas se le poloti žalost za padlim. Opazujemo to strašno raz-mrcvarjeno glavo, ki je ze malone okrutno izbrisala spomin na prejšnjega moža. Zopet eden tovariš menj...... Kakor preplašeni I stojimo okoli njega. I — Bilo je...... I Človek bi rad kaj povedal, a I ne najde ničesar, kar bi bilo za-1 dosti resno, dovolj tehtno in ist'-j nito. ^ — Pojdimo, zastoka naporno Jožef, ki ga huda telesna bolečina docela izčrpava. Nimam dosti moči, da bi stal ves čas. Ločimo se od ubogega Coco-na, bivšega številkarja, ozrši se poslednjič na kratko in skoro raztreseno nanj. — To se ne da misliti...... pravi Volpatte. ......Ne, tega si ni mogoče pred stavi jati. Tako ginemo drug za drugim, da bi človdk skoraj zblaznel. Ni nas dosti več pri življenju. Toda nekam nejasno slu-jtimo veličino teh mrtvecev.' Vse so žrtvovali; po malem so dali vso svojo silo, nazadnje pa so se dali v celoti. Šli so preko življenja: njih napor ima nekaj nadčloveškega in popolnega. — Viz, onega je pravkar oba- lilp, la- vendar...... Mlada rana moči vrat skoraj okostnjaškega telesa. Tla krijejo tu več mrtvaških plasti; a mnogih krajih so rijočt: granate izbrbale najstarejši sklad, ga »kidale in prestrle čez najnovejšega. Spodaj v globeli leži zdrobljeno orožje, perilo, orodje — kos pri kosu. Človek mozga po granatnih iveriK stopa po ž»-naj počaka, ko smo vče-li . . , , , . .111 iGznmi, po kruhu m celo po su- horiu, ki se je izmuznil iz teleč-njakov In ga dež Se ni razkrojil Krogle so prošupile in preluknjale skledice, konzervne škatle in šleme ko režeta; pravcata sL-tarska razstava; tudi' razdrraani ščapi, ki Se stoje pokonci, so na-pikčani z luknjicami. Okopi, ki se vijugajo skozi to dolino, nalikuje potresnim razpokam; človek bi dejal, da je nekdo napeljal na podrtine po pptresu polne vozove prerazličnih predmetov. Koder pa ni več trupel, je zemlja sama mrtvaška. Zdaj gremo skozi Mednarodni rov; vsepovsod visijo Sar ene cunje. Ta zmes raztrganih suknenih cap daje neličnemu zakopu tako podobo,s^kakor da je bil lunorjeD, vije se na tem kraju v neenakomernih okljunkih in tvori lok. Vse skozi do prstenega nasipa, ki ga zapira, so križem posejani nemški mrliči in zapleteni med sabo kakor hudourniki pogub. Ijencev. Nekateri molijo iz umazanih kotanj, sredi nerazrešne kopice tramov, vrvi, železnih vezi. košev, spletenin in jeklenih ščitov; ob nasipu stoji mrlič pokonci vsajen med ostale; ravno tam štrli eden pošev v turobno prostranstvo: ta skupek vas domisli na veliko udrto kolo na izpahnieno pahalo v vetrnem mlinu: n nad vsem tem, ad tem smetiščem in nirtviščem je raztreseno sila svetih podobic, dopisnic. pobožnih knjižic, listov z molitvami v gotici. kupoma so se razfrčale iz vsakem mrliču ali v bližini. Čakaj, ta-Ie možic ima gotovo katero. Z nogo privzdigne razbllnjeno mrlad in najde zares dvoje poginulih, zmečkanih podgan pod njo. — jaz bi pa rad spet Farfade-ta poiskal, reče Volpatte. Dejal sem mu, raj dirjastlli in se me je oklenil. Ubogi dečko, če je le počakal! Potem čapra semtertja. Neobič-na radoznalost ga vleče proti mrtvecem. Ali mrliči ne marajo zanj In si ga pošiljajo drug k drugemu; pri tem pa srepi pri slednjem koraku v tla. Hipoma pa obupno zakriči. Pomlga nam z roko in poklekne pred mrtveeca. — Pertrand! Rezna, živa bolest nas obide. Bože, zdaj je padel tudi on, ka-!ior drugi, on, ki nas je nadkrllje-veil vse s svojo odlpčnostjo in bistroumnostjo! Ubiti se je dal, končno se je dal ubiti, ker je vse-vdilj in vedno opravljal svojo dolžnost. Končno ga je dohitela qmrt na svojem mestu. Opazujemo ga, potlej pa se odvrnemo od tega zrenja in se spogledamo. __ Ah! .... Preminul je In ta udarec je tem huji, ker vidimo, kako strašno izgleda njegovo telo. Grozno ga je pogledati. Smrt je zadala videz in kretnjo spake temu možu. ki ie bil tako lep in miren. Lasje ao mu razkuštrani čez oči, brki se mu slinljo Iz ust, obraz mu je zabuhel in se reži. Eno oko je Sirom odprto, drugo zaprto in ieE-k moli ven. Roke so prekrižeme, dlani otvorjcne, prsti razproženi. Desna noga piu je razkrečena v eno stran; leva j« bila razdroblje-od granatnega odlomka; iz tega mesta je lila kri. dokler ni izdahaii. Ta razcefedrana noga loži v okf nglici kakor kaša in brez okostja. Turobna ironija je podelila zadnjim (ifhtljajem ornega smrtnega boja pavlihovsko spakarijo. Razpoložimo ter uravnamo ga in pomirimo to neznansko masko Volpatte je Izvlekel Bertrandu iz žepa denarnico in jo hoče oddati v pisarni; spotoma jo vloži spoštljivo med svoje lastne papulje, skupaj s sliko svoje žene In svoje dece. Nato pa zmaje z glavo: __Ta pa je bil zares poštenjak! Kadar je katero zinil, je bilo to znamenje, da je resnica. Njega smo potrebovali! — Gotovo, sem dejal, njega bili mi zmeraj rabili. — Jehata, jejhata!...... mrmra Volpatte in se trese. Jožef pa ponavlja prav tiho: — Za božjo voljo! Za* božji čas! Ravan je pokrita z ljudmi ka-cor javen trg. Moštvo gre jatoma In posamič "prejemat' . Sanitejci začenjajo potrpe^jivo in pohlevno tupatam svoje ogromno ogo-rostasno delo. Volpatte odidp In se vrne v okop, da javi nkSe nove izgube in osobito veliko vrzela, ki je nastala za Bertrandom. Jožefu pa Se reče: — Ne bomo pozabili drug na drugega, ne? Pisi zdaj pa zdaj čisto na kratko: 'Vse v redu, in spodaj: Camembert", kajne? Potem izgine med ljudmi, ki se križajo po širni planjavi, cez katero lije od kraja do tconca mračen, brezbrežen dež. Jožef se opira name. Stopava v podolje. Brežina se imenuje ''les Alveoles Zouaves" (zuavskl pregrad- kl)...... Ob majskem napadu so bili zuavi začeli kopati vsak svoje kritje, a pri tem so bili postreljeni. Nekatere j« S® videti, kako Irže preko načete jame; Y larSa-vih roka!) drže lopato Ali p* juri-jo vanjo z globokimi očnicarai, v katerih se je acvrknila notrina njihovih oči. Zemlja je tako na gosto posejana z mrtvimi, da so u- S 1 s ■ B ■ ■ 9 NAZNANILO! S v Ckvelanda naznanjam, da yem pievzel od Mr. August N4arkuia ^ ^ BIUARDNICO in s:o8tib)o z mehkimi pijačami na 6221 St. Clair Ave. m i katexo hotn vodil 2 najboljšo postrežbo v zadovoljstvo vseh. Se pdpotočat da me ob priliki obiščete. MIKE PODBOY 6221 St. Clair Ave. s 2 - " a i I ■ 3 Poletno obleke morajo biti večkrat čiičene in H-kaiic da ae lepše nosijo I Vaše obleke so zavarovane proti ognju in tatvini dokler so pri nas. Mojstersko delo je najboljše. Cene nizke. Naše skušnje in priprave, vaš dobiček. ■ \ Tih® Fraimlk = Msr^suf Čistilci in barvarji oblek. Tovarna. 5921-31 Bonna Ave., vogal 60. ceste Podružnice: 6511 St. Clair pri Addison Rd., 12404 St. Clair Ave. ■■■■■■■ibnnHunMHHHMMiiwuiii koreikoč razcvitajo s svojo tisjočer- žene bregaye, to dolino trohnobe razparanih oblek. Te bceede ta- no la;no in jalovo belino te cku- (DaUe Drib-) '' "'1 l!ll"' '"Illlll!" ''I||:I|IIIIK" '»»",5(10 I ali 2 a™«"' f 'dplfj takoj, drug«^,,,jo menjamo m« >« prednq šo korist. Collin%% 15813 Imamo ,sit« sf I bo' išCe se dekle za hišna opravila; ni treba prati. $10.00 na teden. Vprašajte na 4938 Payne Ave U. S. Bakery. ■ (217) - 9th A"®- ' ,i v s'®-!«!!''' SSslil" '">» '»V Postrežb« BBM«!««™—- pO „ aVENSK^HOB'.' SLO niča A* l| Zt.. !i rolje''" OKUSEN! TKCEN 1 V kositrastih posodah \ gtrucah VPRAŠAJTE VAŠEGA GROCERISTA! MLADE KOZE NAPRODAJ. Tri mlade koze se prodajo na 700 E 159 St. (217) OdprW elyria auto;' J JtltBIIH'W" I ******* 'he SLoVgggjS Frank J. Laiische zz:,___ TJraduJe po dnevi v svoji odvetnIAk ^ J ----ouardiaN Zvečer od 6:30 do 8. ure P" " Cent. 710. 8121 ST. CLAIR AV& [M DR. L. E. SIEGELSTE^^ia »•'f V Zdravljenje krvnih in kroničnih boIeC J • ^0#* oi ' 308 Permanent Bldg. 746 Euclid avc^ popo'- Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10.'do l2- °