URN_NBN_SI_DOC-TKBTIXJQ

KD A I SO SE SLOVENCI PUVIC SEZNANILI Z D EC IM A LN O K LA SIFIK A C IJO ? FRANCE DOBROVOLJC Med slovenskimi b ib lio te k a rji na splošno p re v la d u je p r e p r i­ čanje, da j e prvi seznanil našo znanstveno jav n o st z decimalno k lasifikacijo Avgust P irje v e c v svoji znani k n jig i K njižnice in k n již n ič a rs k o delo (Celje 1940), za njim p a malo o b širn eje L Po- rad s svojim člankom O decimalni k lasifikaciji, k i j e izšel v E lek troteh n iškem v estn ik u 1942 in ki ga j e krnallu zatem neki anonim precej -dobesedno posnel v dveh član kih Slovenskega N aroda 1943. To pa ne drži. P rv i glas o decim alnem sistemu, ki se j e spo p olnjen zelo razširil posebno po anglosaškem svetu, po letu 1948 p a tudi p ri nas predvsem v znanstvenih k n již n ic a h in bibliografijah, je v resnici med Slovenci skoraj "50 let starejši, če p rav so na to popolnom a pozabili oziroma prezrli. O D e w ey ev em sistemu razv rstitv e vsega človeškega z n a n ja po decim alnem načinu j e v našem tis k u p rv i spregovoril še ži­ veči inženir v p o k o ju H e n rik Pa j e r iz L ju b lja n e v 111. letniku (1913) goriške rev ije Vode v član k u z naslovom S vetovna o rg a­ nizacija duševnega dela. To se j e zgodilo v tistih časih tesno pred prvo svetovno vojno, ko se j e nek a j m ladih slovenskih znanstvenikov začelo p r ip r a v lja ti na univerzitetno k a rie ro v p ri­ č a k o v an ju , <la se b o v k ra tk e m izpolnila dolgoletna želja slo­ venskega n aro d a ustanovitev lastne univerze •— in je to p re ­ p rič a n je sprostilo celo vrsto novih sp od bu d in nasvetov, kak o organ izirati m lado slovensko znanstveno delo. Inž. P a j e r v začetku svojega člank a n a jp re j ra z p ra v lja o s ta n d a rd n ih form atih za razne tiskovine, k i so j i h tiste čase ravno začeli u v a ja ti v N em čiji z željo, da n a p r a v ijo konec a n a r ­ h iji na tem področju. N jegov nasvet slovenskim tisk arjem , za­ ložnikom, kn jigovezom in izd a ja te lje m revij, da bi se oprijeli teh m etod in norm, j e ta k ra t seved a ostal glas vpijočega v p u ­ ščavi. V n a d a lje v a n ju svo jeg a član k a nato poroča o decim alni klasifikaciji, k ak ršn o j e zamislil A m erik a n ec Melvil D ew ey. V r a z p r a v lja n ju o tem sistem u inž. P a j e r zelo k ritičn o p re tre sa njegovo vrednost in ga ne sprejem a kot k a k o novo razodetje, k i g a j e tre b a prevzeti v celoti b re z rezerve. P recej natančno in p od p rto s p rim e ri razloži bistvo te k la silik a c ijc in p rid e do za­ k lju č k a , da decim alna k la s ifik a c ija sicar ni dovolj znanstveno u tem eljena, k e r ji zaradi svo jev oljn e razdelitve m a n j k a zn an­ stvena o bjektivnost. P o njegovem m n e n ju pa j e od vseh do