-    211
Naši dopisi.
Iz Dunaja 16. junija. Z. — Ne vem, ali je „Novicam" *) in njenim čitateljem znan ali neznan v Pragi izhajajoči nemški tednik pod naslovom „Nation — sla-visch osterreichisches Organ", ki ga je izdajal in vre-doval neki Lukeš osobito zato, da je propagando delal za mladočehizem in v blato vlekel staročehe. Doživel je ta tednik v vsem skupaj 78 listov, ves čas pa — kakor vrednik sam pravi — „se boril s strašnimi težavami in mukami", dokler ni z 78. listom končal svojega živenja 9. dne u. m. Ker je jako intere-santen tega časnika testament, čujte o njem nekaj malega. On nam razodeva, hote ali nehote, kako da o marsikaterem mladem časniku drug od druzega ne ve, ali vsaj se dela, da ne ve, da zajema iz studenca vladnega, to je, tistega skrivnega „fonda", ki se „pressfond" ali „dispositionsfond" imenuje, pri katerem desna roka ne sme vedeti, kar stori leva. Sodelavec^pri „Nation" in intimni prijatelj njenega vrednika dr. Ceh (Zechy) je namreč gosp. Erb-a, c. kr. ministerskega svetnika, ki menda posreduje vladne subvencije dotičnim časnikom, prosil denarne podpore za svojega obupnega prijatelja („hilflosen Freund") in res tudi 700 gld. dobil. To in še več druzega enacega je izvedel vrednik Lukeš, pa je izvedel tudi to, da vse to ni skrivnost drugim. Tako očitno kompromitiranega časnika tedaj ni hotel več izdajati, in to tem manj, ker je vredništvo bilo že skozi inskozi v denarnih stiskah. Oklicalo je tedaj kakor sem že gori vam poročal, da prestane „Nation" z 78. listom, in prestal je. Jaz se ne spuščam v kaj več, kakor v to, da sem Vam povedal, kako revno da životarijo zagovorniki mladočehov, in kedar konec vzamejo, kakošno umazano perilo da pride na dan. Tudi pri mladoslovenskih časnikih je baje taka. — Da bi pa majhna množica naročnikov tednika „Nation" škode ne trpela, je njen vrednik našel pomoč pri izdajatelju brošure, ki je ravnokar na D u naj i na svitlo prišla pod imenom „Action"; to brošuro dobivajo naročniki umrlega tednika za odškodovanje tako dolgo, da je pobotana njih naročnina. Al — kdo je izdajatelj te odškod-
*) Včasih nam je franko došel kak list tega tednika, pa vselej z Ljubljansko poštno marko. Kdo je bil tako „dobrotljiv", da nam ga je pošiljal, nismo mogli uganiti ; sodili smo pa iz člankov staročehora sovražnih, da nam je dohajal iz tabora mladoslo v enskega, ki je brž ko ne služil za mandatarja mladočehom. Taka je taktika mladoslo-vencev, da vsilujejo svoje časnike bralcem brezplačno, pa sa ob enem tudi postreščeki mladočehov.                         Vred.
ninske brošure? Ravno tisti gosp. Abel Lukeš, ki je izdajal — kakor pravi — brez svoje vednosti iz vladnega fonda subvencionirano „Nation", le s tem razločkom, da se je iz Prage preselil na Dunaj, tedaj bliže onemu studencu, iz katerega je njegovemu kolegu dr. Cehu dotekla vladna pomoč. Res, čudne so poti časnikarske! „Nation" je le premenila ime v „Action" ali prav za prav v celem naslovu le eno črko, namreč C v n, — duša brošuri ostala je ista, ki je gibala tednik. Dokaz temu je članek „die Todtengraber des čehoslavischen Volkes", v katerem po geslu mladoče-skem plemstvo, duhovščino in staročehe črti za grobokope češkega naroda!! Uganite sedaj, dragi čitatelji „Novic", sami: ali ne zasluži vsaj tudi „Action", da mu „pressbureau" daje prav izdatno podporo?
Iz Okolice Tržaške 20. jun. ^ (Naši kakor Vasi!) Unidan so nam „Novice" poročale, kako je v Ljubljanskem „gemeinderatu" se dr. Schaffer repenčii zoper deželni zbor, da je vkrenil postavo, po kateri naj vendar slovenski jezik ne bode popolnoma pankrt na realki Ljubljanski, ter je po večini glasov sklenil, pri ministru Stremajerji pomoči iskati, da ne pritrdi zborovi postavi, kajti makulatura bi bil potem Bismarkov zemljevid Nemčije, v Berolinu na svitlo dan leta 1869, na katerem cela Avstrija takraj Litave pod imenom „deutsch-osterreichische Staaten" in z „norddeutsche Bund" vred spada pod „Deutschl an d". Isto tako se je 11. dan t. m. repenčila lahonska večina v naši mestni skupščini proti temu , da slovensko tukajšnje društvo „Edinost" je zahtevalo od Tržaškega mestnega magistrata, naj se v svojih dopisih do nas okoličanov Slovencev poslužuje slovenskega jezika. Kakor da bi bil dregnil v gnjezdo sršenov, tako so skočili lahoni na noge in drug pred drugim nasprotovali tej zahtevi, ki je že brez gla-sovitega §. 19 tako upravičena, da le tam bi ne bila na pravem mestu, kjer je narobe svet. In to, kar je bil v Ljubljanskem mestnem zboru Schaffer kot zastopnik nemčurstva, to je bil 11. t. m. v Tržaškem Hermet kot zastopnik lahonstva, rekši, da zahteva „Edinosti" je nepos ta vna(!!!) nedos toj na(!!!) kajti noben meščan Tržašk ne sme zabiti, da v Trstu biva „preslavni narod talijanski", ki od svojih predpravic ne trohice ne sme odstopiti kakemu drugemu narodu ! Mož je govoril tako, kakor kaže drug zemljevid, ki je nedavno naNeapolitanskem na svitlo prišel, na katerem Trst z jadranskim morjem spada pod Italijo. In konec vseh strastnih debat bil je ta, da lahonska večina z 32 glasovi preti 7 vkljub temeljitim ugovorom je o predlogu ,,Edinosti" prestopila na dnevni red, to je, da je naravno in pravično zahtevo vrgla pod klop. — Gledč na take silovite dogodbe naj še kdo pričakuje notranjega tako potrebnega mini v Avstriji! Po takem res ni podobe, da se v Avstriji na mirni poti kedaj doseže ravnopravnost narodov in da vzlasti narod slovanski doseže svoje pravice. Će misli Hermet s svojimi pajdaši, da bodo s takim početjem zatrli narodnost slovensko v okolici naši, moti se silno! Kaj taeega bi morebiti mogoče bilo pred 30 leti; dandanes , ko se narod slovenski čuti, da živf, da ima pravice, kakor vsak drug narod, Bog me! da ga ne bode zatrla ne sila lahonska, ne sila nemčurska, kajti na njegovi zastavi stoji neiz-brisljivi napis: „ne vdajmo se!" Zato tudi Tržaški mestni zbor ni rešil vloge „Edinosti" tako , da bi Maz-zini-u mogel poročati, da ni več Tržaške — slovenske okolice. — Društvo „Edinost" misli letos tabor napraviti v okolici naši. — Lahon Luciano Revere, tožen hudodelstva motenja javnega mini zato, ker je očitno klical: „živela Italija! živi Trst združen z Italijo! lajno Nemcem" je bil v skrivni porotni obravnavi enoglasno ne kri v spoznan!! No, lepa znamenja!
V Gorici 19. jun. — Vreme je vendar le prv \ reč. Kdor tega ne verjame, naj praša naše kmete, ^ * 1 gre na priliko v Konjice (na Štajarskem). Tu pri n^ imamo že dalj časa deževno, oziroma, soparno odju^8 \ vreme; ali, da bi bila zemlja že povsod premočeoa ne morem trditi. Točo smo imeli v okolici Goriški* nekaterih vaseh (v Rupi, Mirnu) že dvakrat, neke druge kraje je tudi že oštrkala. Sploh pa stoji polje še znierai prav lepć; tudi trta dosedaj prav obilno vendimo obeta — Naša okolica kupčuje že nekaj let, razen se sadjem* tudi z grahom, zgodnjim krompirjem, zelenim fižola^/ katere reči gredć na Dunaj. Let03 se noče krompir y nekaterih krajih nič debeliti; moral bi biti že kakor kokošja jajca, ali še debeleji, pa še kakor orehi ni. Vzroka tej prikazni ne morejo ljudje najti. Imamo pa* vendar tudi že precej debelega koruna. Fižol je po g do 4 kraje. funt. — G a lete (ktere trg se je 14. t. m, odprl), je letos dovolj, čeravno se mnogim ni sponesla. Cena jej ni visoka. Stara domača (pšenična) je bila izprva Čez 1 gold., ali zdaj se je cena znižala že da 90 kr., če ne še bolj. Druge sorte galeta (Japonska i. dr.) se prodaja po 50—70 kraje. funt. — Prihodnji teden se bo pričela tu pa tam že pšenična žetev. ~-Te dni so se končale pri tukajšnji okrožni sodni ji po-rotne obravnave. Nek 641eten posilni necistnik, ki je veliko nedoraslih (8—121etnih) deklic zlorabil, obsojen jena 6y2 let ostre ječe. Neka detomorka je dobila o1^ h Nekdo, ki je izdajal ponarejene bankovce , je obsojen na 2y2. Dvoje obravnav, v kterih je šlo za razžalitev časti po časniku, je odloženih za prihodnjo porotno dobo. Mislim pa, da med tem se tožnikoma in zato-žencema kri pohladi. Potem ne bo treba ubogi sodnijv iskati — tolmača za težavno tiskarno pravdo. Ena razžalitev (ali obe?) ima svoj corpus delieti v „Glas uu, kteri je pa nedolžen, — se vž da, A propos — „Glas"! Poznate li „Čenče" njegove v „listku"? Poznamo jih. No, potem mi ni treba nič čenčati o njih. Pač pa se mi vredno zdi omeniti nekaj o „listku" v poslednji številki „Gl." od 18. junija t. 1., ali prav za prav o Pr-vaških orglab. (PervaČina je farna vas 2 uri hoda od Gorice proti jugoizhodu). Jako hvale vredno je, da se farni ali kakoršni si bodi arhivi po vseh krajih preiskujejo, ali kakoršne si bodi zgodovinske Črtice nabirajo. Vsaka malenkost utegne biti važna. Ali tacib „črtic" se mora „zgodovinopisec" vendar-le ogibati, #ka-kor je bila ona, ki sem jo od nekoga slišal prav patetično pripovedovati, kako da je namreč „Atila" s „kanoni" na (zdaj razdejani) Karminski grad streljal. Nekaj enacega poroča v omenjenem listku „GL" „P. mlinarjev" iz Pervačine. „Pravijo — piše P. — „da so te (Pervaške) orgle en del onega veličastnega dela, ki je nekdaj pred divjim Atilom bližnje ljudstvo k pobožnosti vnemalo v stavni baziliki tačas mogočnega Ogleja." Dalje popisuje g. dopisnik razdejanje mesta O. med drugim rekoč: „Bazilika, to veličastno delo, ostala je po konci". Vse premakljivo v baziliki je bilo razbito (po Hunihl!) „orgle so bile otete". En kos teh orgel je prišel potlej v Uršulinsko cerkev v Gorici, drugi kos v Pervačino „in res se glas obojnih nekako harmonično strinja." To je posnetek iz dopisnikovega poročila v „Gl." vpirajočega se na — „pravijo". Dopisnik ni dodal druzih pojasnil, nego to*. „Bodi si pa to, kakor koli." Tedaj gospod dopisnik menda vendarle veruje navedeno zgodovino Perva-skih orgel — kali? V razvedovanje o tej stvari in v izpodbudek, da bi si vsakdo, ki zgodovinsko gradivo zbira, prizadeval, kolikor toliko kri ti čn o pobirati, kar sliši ali čita, naj navedem tukaj samo te-le letnice j Atila je Oglej podrl 1. 452 po Kr.; orgle (vsaj cerkvene)   so   prišle   v   naše   zahodne   dežele   v   8.   stoletji
212
I        .   jn  je   prejel   prve   orgle   v dar  od bizantinskega
(^Konstantina Kopronima 7o7);  Oglejska ba-
^¦"ka   ki se po konci stoji, je bila dozidana in posve-
1. — 1®^   (S^ej   Goriški   nadškofijski  šematizem).
&*[ nja bazilika  ni   še nikdar orgel   imela,   in staro-
l^gke cerkve pred Atilom   gotovo tudi ne. — Sicer
°   2. dopisi „Gl."-sov   sam  svojo  zgodovino podira,
P     V naslednjih  vrstah   pravi:   „Prvaske   orgle   so   v
rfleju  izdelane.     Dokaz temu  je   napis....: „factum
a nileae 1263."   Da so v Ogleji jzdeiane, je prav ver-
;nn   sai tudi na pr. „Miha iz Crnič" (na Ipavskem)
J   je   izdeluje   (ce se živi.)    In summa — enmalo   vec
? ujke!   IQ tu ^ Jez ra<^ na^e šole kritikoval, v kterih
 Hotentotija važniša dežela, ko naša domača, da-si žimo mi Goričani   na   skoz   inv skoz   klasičnih   tleh ali laj na odlično zgodovinskih. Šola bi morala odgojevati Jriiačih zgodovinarjev.   Toda iz staroklasičnega Ogleja prestopim spet v prozaično sedanjost. ,,Na sv. Peter" (tako  govorimo   pri   nas — po   staroslovenski)   bo   na
 našem Travniku tombola. — Jez sem mislil, da sem am0 jez zapazil važno novost v Gorici, pa so jo tudi \ druži naši Širokoustni časnikarji. Umrl je namreč ^aš vrli Staro-Goričan „Pik", mestno-magiatratni bobnar razglasovavec. Začinjal je svečane svoje govore vsajat tako le: „Reštin avertits..." (S' inčantera alliš 10 oris alla pretura urbana una čaža Nr. 120, šituada sul Kuar. . •) Vsakemu Goričanu doni še zmeraj po ušesih njegov čisti krepki glas in pa klasična njegova Goriška furlanšcina,   a zdaj?!    Imamo že novega bobnarja,   ali
 Mas, glas! in pa mila furlanščina, kje si? Z Bogom stara Goriška Gemuthlichkeit — novi klicar oznanuje po — italijanski; izgovarja pa ta „naš" uradni jezik blizo tako (mutatis mutandis), kakor Vaš Ljubljanski magistratni ausrufer nemški govori. Item italijanski bobnar v Gorici — to je velik napredek na obalih modro zelenkaste Soče. — Omenil sem že enkrat, da V (ne na) Sveti Gori vode iščejo, in sicer kakih 70 — 80 sežnjev nad Kanalsko cesto poleg Soče. Skopali so 4 sežnje globoko galerijo in pred nekaj dnevi zaslišali šumenje podzemeljske reke ali potoka, ki ne more biti več daleč. — V tukajšnji kmetij s ki šoli se bode razlagala sadjercja odraslim; Slovencem od 21. do 23. t. m. — Profesorji kmet. šole hodijo tudi po deželi učit kmetijstvo in imajo zdaj tu, zdaj tam primerne govore (slovenske prof. Kuralt). — Umrla je 18. junija v Gorici kneginja Karolina, Le op., Ivana vojvodinja Arenberg-ovka, rojena grofinja Kaunitz-Rietberg. Truplo prepeljejo 20. t. m. v Jaromeric na Moravskem.
Nemška vas na Notranjskem 20. junija.  (Očitna zahvala,)  Davno že sem želel, svoje puste senožeti, ki so mi cel6 majhen užitek  dajale,   z drevjem   nasaditi;   al manjkalo mi je denarne pomoči.    Ko pa so lansko leto »Novice" veselo ponudbo kmetom naznanile,   da,   kdor eli goljave z drevjem nasaditi, bode drevja in semena Jjrez plačila   od   gosp. deželnega   gozdnega  nadzornika iobil, sem se tudi jez omenjene ponudbe  poslužil;   obzidal sem   svojo   golo   senožet   „hrib"   nad   Češnico 12 jra.'°J. ve^ko; imenovani gospod mi je na roke šel, po-'hvši mi drevesic in  gozdnega semena,   da sem polo-°o senožeti zasadil.    Ko   zdaj   vidim   nasajena  mlada drevesica,   ki lepo vršičke poganjajo,   in upanje dad6, ;a hočejo v malih letih goljavo pokriti ter sčasoma, ko ZQ mene več ne bo,   vendar  mojim naslednikom obilen zitek dajati, rad pozabim ves svoj trud in se dolžnega atejena, posebno zahvaliti se častitemu in skrbnemu go-podu deželnemu gozdnemu nadzorniku, kakor tudi vsem rugiio, ki to hvalevredno važno zadevo podpirajo.
JožePovh. Novomesto 18. junija. — Naj si. „Novice" priobčijo P °gram slovesnosti  za  blagoslovljenje  zastave   mestne
straže Novomeške. Dne 25. junija: Slovesna razsvit-ljava po mestu. Velika godba mestne straže. — 26. junija: Ob 5. uri zjutraj: Budnica. Pozdrav došlih mestnih straž iz Krškega in Kostanjevice. Ob 9. uri zjutraj : Vojna maša. Ob 10. uri zjutraj: Slovesno blagoslovljenje zastave. Ob 1. uri popoldne: Obed. Ob 4. uri popoldne:   Veselica pod milim nebom.
Odbor.
N0Y0Hiesl0 20. junija. (Javna zahvala.) Gospod deželni predsednik vitez Widmann je tukajšnjemu gimnazijskemu podpornemu društvu kot ud pristopil ter društvenemu odboru 10 gold. kot prvi donesek poslati blagovolil. Ravno tako je tudi gosp. J. Šolar, c. kr. deželni šolski nadzornik, temu zavodu 10 gold. izročil. Podpisani odbor si šteje v svojo dolžnost, da izreka obema gospodoma za izdatno podporo presrčno zahvalo.
Odbor gimnazijskega podpornega
društva.
Iz Lukovice 20. junija. J. — Ker se redkokrat čuje kak glas iz našega okraja, naj jaz poročam nekaj malega. Najprvo naj omenim o letini. Kakor sedaj vse lepo kaže, se je nadjati prav dobre letine. Sadja sicer ne bode veliko, pa vsake vrste nekaj ga vendar le bode. Žita in drugi poljski pridelki stoje tako, da, ako nas mili Bog hude ure obvaruje , se bode ubogi kmet letos nekoliko oddahnil. — V sredo smo lepo slovest obhajali na Brdu. Po veliki sv. maši s pridigo se je procesija, ki so jo vodili za Božjo čast ves vneti gosp. fajmošter Burger, vzdignila iz Brda v Št. Vid in Prapreče pa nazaj na Brdo; ljudstvo se je mnogobrojno vdeležilo te prelepe slovesnosti, kar je živa priča, da se našega ljudstva ni še lotil črv poganskega brezverstva. Enake slovesnosti so se vršile v Moravčah, v Dobu itd. Veseli smo, da imamo tako skrbnega dušnega pastirja, ki ne išče druzega kakor to, kar mu blagi njegov poklic veleva.    Hvala mu!
Iz Izubijane. — Deželni odbor že nekoliko dni razpravlja kmetijsko šolo na Dolenskem in pa gledališke zadeve.    Do danes ni še nič dognano.
— (Mestni odbor) je med druzimi obravnavami v zadnji seji se lotil zapuščine narodnega mestnega odbora iz leta 1865, namreč stranišč in kanalov mestnih, dodavši še marsikaj druzega, kar se le s silo more v dotiko spraviti z zdravstvenimi zadevami. Herkulovo delo o izpeljavi kolosalnoga predloga sta čutila dr. Schaffer in dr. Schrev sama, kajti združena sta stavila predlog: naj se izbere komisija 14 do 16 glav, ki preiskuje in nasvete stavi o kanalih, straniščih, vodnjakih, mesnici, kopelji, Ljubljanici, kugah itd. — Da v vsem tem koze, ošpice, rudečica in difteritis nimajo svojega izvira, ker so razsajale hudo letos in deloma še razsajajo v Gorici tako kakor v Gradcu, na Dunaji tako kakor v Lincu, v mestih druzih dežel tako kakor po kmetih, to pač ve vsak, kdor je le včasih pogledal v časnike. Dokler je Ljubljana velike megle imela, bilo je naše močvirje vseh bolezin krivo ; zdaj" pa izviranje omenjenih kužnih bolezin, čeravno tudi zdravniški svet še dandanes ne pozna pravega vzroka teh bolezin, se išče v sto in sto rečćh, če imajo le po dobo, da bi utegnile vsega hudega krive biti. In čudno! celih 6 let so pustili mestni očetje zapuščino narodnega mestnega odbora mirno spavati, in zdaj še le, ko je odbornik Potočnik šel na to, da bi bil predloge bivšega narodnega mestnega zbora za odstranjenje napačnih stranišč in kanalov o zdravstvenem, pa tudi kmetijskem obziru iz groba sklical, sta mu segla dr. Schaffer in dr. Schrev vmes, češ, da ne bi se reklo: ,,pa je le spet eden izmed narodnjakov sprožil važno stvar." Vkljub množim temeljitim ugovorom je vendar obveljal predlog za posebno večstransko komisijo. —
213
Naj to zadostuje danes; mi bomo pazljivo opazovali delovanje po gosp. županu izvoljene komisije, želeči, da ne bi se spolnila prislovica : „parturiunt montes et------------"
— [Poslušajte gospodarji, katerih se sledeče naznanilo tiče!) Predstojnik kmetijske podružnice Bohinjske družbe in skušeni izvedenec v mlekarstvu in sirarstvu gosp. fajmošter Mesar, naprošen od družbe kmetijske, naj potovaje po Gorenskem in Notranjskem pod-učuje gospodarje naše o ustanovitvi mlekarskih druže b, pride, če ne bo kakega posebnega zadržka, 7. ali 8. julija na veliko in malo planino v Kamniški okolici, potem gre na Notranjsko, kjer meri posebno na Nanos in Snežnik, grede tje se bode mudil v Logatcu itd. Naj bi posebno kmetijske podružnice in vplivni udje družbe kmetijske skrbeli za to, da vrli učenik najde povsod veliko poslušavcev, za napredek vnetih gospodarjev!
— (Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko) ima 4. in 5. dne julija v Postojni svoj prvi zbor, v katerem se volijo predsednik, odborniki itd. Društvo napravi tudi izlete v cesarske gozdne drevesnice, v Ra-kitnik in Prestranek, gre v Postojnsko jamo in na ondašnje strelišče. Kdor se hoče vdeležiti tega zborovanja in želi po južni železnici se cenejše peljati, naj se nemudoma pismeno oglasi pri g. S al cer j i, c. kr. gozdnem nadzorniku v Ljubljani.
—  (Strelsko društvo) je v nedeljo popoldne na čast c. kr. deželnemu predsedniku napravilo strelsko slovesnost.
—   (Gosp. Zajic) izdeluje ravno zdaj iz marmorja podobi rajnega Trpinca in Hicingerja, uno za ro-dovino, to za pokopališče v Postojni. Kdor je rajnka poznal, spozna ju tudi v podobah na prvi hip.
—  (Tiskarji Ljubljanski) napravijo nedeljo 27. dne t. m. na vrtu „pri Zvezdi" veselico na čast petdesetletnega delovanja tiskarja g. Matije Kadržaveka, ki je že 43. leto v Blaznikovi tiskarni,
—   (Čitalnica) se je s svojo „besedo" v soboto zvečer zavoljo neugodnega vremena morala vmakniti v salćn, ki je bil z gostilničnimi sobami vred čez in čez poln. Pevski zbor in vojaška godba so jako razveseljevali občinstvo, kateremu je bila tudi Tankova postrežba prav po volji.
— (Dramatična šola.) Se enkrat naznanjamo, da se oglasila za vstop v dramatično šolo sprejemajo še do konca tega meseca v dramatični pisarni vsak dan od 2. do 4. ure popoldne v nedeljo in v torek (praznik) pa od 11. do 12. ure zjutraj.
—    (Pobirki iz Časnikov.) „Ljublj. Tagblatt" je kakor zdražen kozel zakadil se v nemško prilogo zadnjih „Novic", „Ein Wort zur Abwehr" in sicer zlasti zato,   ker je nemška,   tedaj   tudi   nemcem   razumljiva,
mirno pisana,   in — ker  njenim   dokazom ne more a kože.    Zato pa hodi peneč se krog   nje,   kakor mač i okolo vrele kaše, in se zaganja v gosp. stolnega deka in gosp. Kij una,   katera dolži,   da   sta  jo   spravila svitlo,   kar   pa  ni res.    Ker je „Tagblattovo" sika^ prestrastno, zlasti pa ker ne ovrže ne pičice onega   t je spis dokazal, in s tem list rad nerad pripozna, da / Samassa slabe zvonove lil, zato divjanje „Tagblattovo* ni daljšega odgovora vredno.
214