Razne novke. * Vesele v^ellkonofine praznlke želimo vsem prijateljem, somišljenikom in naročnikom. * Osebiia vest. Vrlo znani načelnik okr. zastopa šoštanjskega, c. in kr. komornik Karl pl. Adamovich de Csepin v Velenju, je zaročil svojo hfterko Marijo z grofom Hervardoru Auersperg, c. in kr. komornikom ia nadporočnikom 5. dragonskega polka v Sl. Bistrici. — Cerkvena poroka bo v sredo, dne 19. aprila 1911, ob '/zll. uri predpoldne v grajski kapeli v Velenju. Na prošnjo nevestinili starišev. bodo izvršili poroko ekscelenca premilostljivi nadpastir, ki dojdojo v ta namen v Velenje v torek, dne 18, aprila popoldne. Iz pošte. Poštna oddaja se ustanovi v Gaberju pri Rogatcu. Poslovodja bo prevzemal in oddajal tudi poštne pošiljatve. Promet bo posredovala vozna poSta med Rogatcem in Žetalami. Imenovan je za deželnega, živinozdravnika v Smarju pri Jelšah gospod Anton Peršuli. Odlikovanje. C. kr. kurat vojne mornarice Karol Kokolj je odlikovan z ^itežkira redom Franca Jožefa. Cestitamo! * Od finaneue straže. V pokoj je Šel finaniBne straže nadkomisar v Šinarju, g. Henrik Vorsič. Imcnovani so: Za respicijenta nadpaznik g. Matija Rilitarič v Brežicah in za def. nadpaznika provizoricna nadpaznika gg. Franjo Paulinc v Brežicab, in Matija Pogoreuc v Ptuju. — PremeSčeni so gg. nadpazni]ri: Rok Bratuša iz Celja na I^aško, Franjo Jodl iz Slovenjega Gradca v Maribor, Jakob Kaiser iz Ptuja v Celje, Matevž Pogoreuc iz Laškega v Ptuj, in pazniki: Andrej Gomiunig iz Refiice v Celje, Ivan Sabati iz Sevnice v Brežice in Ferdinand Vanič iz Radgone k Sv. Jurju ob ŠSavnici, — Novonastavljen je v Ormožu i>aznik Karol Spindler. — V finančne straže uradniški tečaj v Brno je poklican c. kr. finančne straže nadpaznik g. Jože Lužar iz Maribora, in v carinski tečaj v Inomost nadpaznika gg. Peter Kerndl iz Maribora in Franjo Repolusk iz Sv. Jurija ob Sčavnici. Uraivan]e nog v stolnici. Prevzvišeni knezoškol bodo letos na veliki četrtek izvršili pomenljivi obred umivanja nog na 12 starč'!dh, katerih imena so: Mihael Zechner Ł88 let), Janez Maček (83), Franc Bračko (77), 'Jurij Veranič (76), Leopold Honigmann (70), Ignacij Hutter (76), Janez Kramberger (75), Anton Puchmeister (74), "Janez Zechner (73), J-anez Kolar (72), Anton Prikl (70), Matija Mareich (70). Skupna starosf imenovanih znaša 910 lct. * Osreilnja zadi-uga zavnovfievanje živine in po spesevanje živinoreje v Mariboril je priredila v nedeljo, dne 9. aprila dva slioda. Prvi se je vršil zjritraj po prvera opravilu v Zadružnera domu v St. l.-ovrencu na Dravskem polju, drugi pa popoldne ^- Cirkovcah v Goljatovi gostilni. Na obeh shodili, ki sta bila dobro obiskana, je govoril poslovodja zadruge, Fr. Žebot. Mnogo kmetov je pristopilo k zadrugi. — Na belo nedeljo, dne 23. aprila dopoldne po cerkvenem opravilu se vrši gospodarski sliod pri Sv. Andreju v Slov. gor., isti dan popoldne po veSernicaH pa 0 priliki občnega zbora Posojilnice pri Sv. Bolfenka v Slov. gor. Kmetje-živinorejci, pridite! * Slov. Kniečka zveza se pridno pripravlja na volitve. Zaradi kandidatov je s svojimi zaupniki po različnih okrajih v neprestanem stiku, Kmalu bodo sklicani shodi zaupnikov, na katerili zaupniki veljav110 in obvezno sklepajo 0 kandidaturah. Po dovršeaili zaupnih shodih bo vodstvo Slov. kmežke zveze proglasilo kandidate. Toda že sedaj je treba agitacije za stranko, kajti osebe niso glavna stvar, ampak stranka in njen program. * Kako ie s shodi? Sedaj, ko so volitve za državni zbor nradno že razpisane, se lahko vršijo tudi že volilni shodi, Volilnih sliodov ni treba naznanjati nobeni oblasti. S.imo, ako se vršijo pocl milim nebom, se raora naznaniti ta okolnost pristojnemu glavarstvu. Volilni shod otvori skličatelj.. Ce zahtevajo navzoei volilci voliiev predsedni&tva, se laliko voli predsedništvo. Tudi politična druStva lahko zborujejo v volilnem 6asu, toda zborovanje se mora casu vsaj 24 ur prej naznaniti. Pri takem shodii predseduje druŠtveni predsednik ali pa oni, ki ga on pooblasti. Volitve predsedništva torej pri društvenih shodih ni treba. DruŠtveni shodi se priporofiajo za kraje, kjer bi delala volitev predsedništva težave. * Motenje zborovanj. Dobro bo, ce zopet ponovimo ob tem času nekatere določbe za varstvo zborovalne prostosti. Kdor sam ali v družbi z drugimi zabrani volilcem, udeležiti so kakega volilnega, shoda, ali pa sploh kakega zborovanja, ki se vrši po društvejiem zborovalnem zakonn, in se ]e postavno sklicalo v svrlio obravnavanja javnih zadev, kdor neopravifien vdere na tak shod ali zborovanje, all kdor prežene navzočnike ali s silo prepreci odredbe oseb, ki so poklicane za vodstvo in red na shodu, se kaznujo radi tega prestopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Pa tudi, <5e se kdo nalašč udeleži kakega takega slioda, Ceprav ni upravifien za to, bodisi da je sklican shod le za volilce, ali omejen le na 51ane društva ali na vabljence, ter se ldjub pozivu voditelja ali reditelja slioda ne odstrani, se kaznuje pri politični oblasti z globo od 10 do 200 K. Slovenski Stajer je poklican, da pri bodofcib volitvah izbere kand^late le ene stranke, in sicer one stranke., ki uživa največje zaupanje slovenskega ljudstva. Le ena stranka naj nosi odgovornost za natki politiko na Dunaju. Ce se cepimo, cepimo ugled svoje državnozborske delegacije in podaljšamo nasprotstva med poslanci samimi, kr so različnih strank in vsled tega ne morejo iti sluipaj. Za to pa: Slovenska kme~ čka zveza naj zmaga! Delajmo 11 a. to! ,,Štajerc" od dne 9. t. m. piše: ,,,Dr. M. Ploj se lioče torej zopet potegova<ti za državnozborski mandat ptujsko-ormožkega okraja. Veliko upanja po naSem mnenju nima, kajti klerikalci se bodojo z vso vnemo proti njemu vojiskovali. Mi bodemo glecle dr. Plojeve kandidature svoje stališče ge lo precizirali. Na vsa'k nažin se bode naše stališče ravnalo p 0 nastopan j u d r. P 1 0 j a v gotovih vpr'aS anjih. V kratkem poroeamo več." Kakor se iz tega razvidi, se pripravlja skupno postopanje Plojeve in ,,Sta.ierčeve" stranke. Slovenci ptujskega in ormožkcga okraja — pozor! Veleizdajalcl. ,.'Alldeutsclies /Tagblatt" na Dunaju pi§e v svoji 79. številki 0 programu vsenemške stranke in pravi doslovno med Idrugim: ,,Parola: ,.Združiiev z Nemeijo!" bo odslej vseneraSko bojkotno geslo. In to geslo odgovarja custvom najširgih slojev našega naroda bolj, kakor se domneva. Naša naloga pa je sedaj, da ta nejasna čustva pretvorimo v krepko zavest narodno-politiBne in gospodarske potrebnosti. In to svoje delo moramo z vsemi mo5mi tako dolgo nadaljevati, da se vsa masanaaŠega naroda dvigne z zahtevo: ,,Združitov z Nemcijo! Mi imamo zadosti avstrijske politike!" ,, . Največja sramota je, udeleževati se lojalitetnih manifestacij za one osebe in dostojanstvenike, ki trpe v državi proti Nemcera naperjono vladno politiko, . . Z neumornim izobraževalnim delorn je treba doseči, da se laž 0 lojalnosti v brezpravnost obsojenega nemškega naroda sploSno spozna, in da obeuti narod kot žgočo sramoto, da bi sodeloval pri razširjevanju te lojalnostne laži." — Pri nas na Štajerskem imamo tudi mnogo takih veleizdajalskih vsonemcev, ki ne morejo prifiakati trenotka, da bi se zrušila Avstrija in Habsburžani in bi postali mi robotniki Prusov in Hehenzollercev. To so ljudje, ki se zbirajo okrog bojnili društev Siidmarko in Schulvereina, to so skratka skoro vsi spodnještajerski Nemci. In s tcmi Nemci se bratijo naši nemŠkutarski štajercijanci. Ves ,,Stajerc" je včasih poln slavospevov na te veleizdajalske Nemce. Vse njegovo plsanje stremi samo za tem, pripraviti med nami Slovenci tigodna tla, da bi se združitev z Nemčijo lažje izvrSila. ,,Štajerc" je glasilo velcizdajalcev v pravera in celem pomemi besede. Saino Ce bi enkrat Slovenci, oziroma avstrijski Slovani, sploh izgubiU out patrijotizma, jo mogoče misliti na vresničenje vsenejnških ciljev in želj, in samo v ta naraen so vrši vsa ,,Stajer2eva" propaganda. Najprej nemSkutarstvo, potem prolestantizem in končno vsenemštvo. Zato pa boj štajercijanstvu. Zlasti sedaj pri bližajočih se volitvah iraejmo vedno jasno pred ocrni posilinemške namene in poučujmo razne nezavedne zaslepljence. Boj veleizdajalcem! * Preganjaiijo katoliŠkiH duhovnikov v RusijL Znana stvar je, da jo stališče katoliških duhovnikov v Rusiji zelo iežavno. Potovanje tujezemskih katoliSkih duhovnikov po Rusiji je skoroda onemogočeno. Oni katoliški dujiovniki pa, ki bivajo v Rusiji, si morajo dovoljevati vsakovrstne sitnarije in žive pod vednim padzorstvom. Ce 66 pa strogim ruskim oblastim, ki vidijo v vsak.em katoliškem duhovniku že uporni- ka i« zarotnika, kateri je nevaren obstoju države, dozdreva kako dejanje snmljivo, in kot sumljivo smatra se že, ee se trndi katoliški duhovnik, Širiti in vtrjevati lcatoliško vero, pa sledi preganjanje in izgon. V teti dneh se je dogodil zopet tak slueaj. Dva katoliSkji duhovnika v Petrogradu, nemški podanik Wirzinski i* Avstrijec Indrieh sta bila obtožena, da sta s preveliko vnemo delala za katoliško vero in. sta dobilaže ukaz, da morata zapustiti Rusijo.  Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru ki iaaa svoje uradne prostore v Stolni ulici štev. 0, je imela dne 6. aprila svoj redni obfini zbor, na katerem ee je cdobril račun za leto 1910. Posojilnica še ne obstoji popolnoma tri leta, in vendar je postala v tem kratkem času krepek zavod. Koncem leta 1910 jc posojilnioa imela hranilnili vlog 1,082.956 K 35 vin., posojil pa 1,130.394 K 39 vin. Hranilne vloge so se zvišale pretečeno leto za 415.110 K 95 vin., posojila pa za 408.158 K 35 vin. Vložilo se jfe tekom leta 729.610 kron 26 vin., vzdignilo pa se je hranilnih vlog 314 tiso/ 499 K 31 viu.: torej sc je za 415.110 K 05 vin. vložilo vee kakor vzdignilo, in to ravno kaže in sprifuje, da posojiljiiea napredufe. Cistega dobieka je zavod imel 5573 K 64 vin.; rezervni zaklad znaža 6350 kron. — Dasiravno je bilo zadnje leto zelo slabo za donar, vendar posojilnica obresti pri posojilih svoiim straukam ni zviSala, ker jo bilo nacelstvo popolnoma Oi>raviSenega mnenja, da je posojilnica tukaj zato, (b potnaga slovenskemu Ijudstvu. iz celega letnega poročila posrvarnemo, da posojilnica izvrstno posluje in izborao napreduje. Marlborskl okraj. Maribor. Na mnriborski deželni sadje- in vinorejski Soli v Karčovini se bo vršil od dne 6. cb dnp 13. maja teorctično-praktični tečaj za pridelovanje krme. Od 8. do dne 10. maja pa se na istem za.vodu vrSi tefcaj za pridelovanje sofiivja in o vrtnarstvu. Po stari navadi dobe prva poročila o teh tefiajih' nemšlci listi. m Dramaticno drušfvo v Mariboru vprizori na be!o nodeljo, dae 23. aprila t. 1. v Narodnem Domu v Celju zgodovinsko sliko izza oasov preganjanja kristjanov, ,,V znamenju križa". Ta igra se je morala letos na splošno zahtevo v Mariboru trikrat uprizoriti, kar pač jasno kaže, da je res nekaj izvanrerlno lepega. Ker nastopi društvo z vso, nalaše za to prirejeno opremo, ki je našla največjo pohvalo, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, ogledati si to krasno igro. Začetek toftno ob 7,. uri. Predprodaja vstopnic v Zvezni trgovini v Celju. ra Marlborska okoliea. Dopis t ,,S1ov. Gospodarja". Potoval sorn zadnje dni k Sv. Križu riad Mariborom. Bil sem že vos zmucen od hoda, zato krenera mimogrode v gostilno, da se malo pokrepčam. Ko stopim v gostilno, sem liitro zagledal na mizi ,.Slov. Gospodarja" in .,Stražo", kar mc je zelo razveseliio. In bitro sem se domislil, da so pri Sv. Križu že zelo izobraženi in sami zavedni Slovenci. Najdejo se pri Tsaki hiši slovenskl časniki, pa ne ptujski ..Stajenr. Za njegove čenče se tukaj nobeden ne zmeni <&<•¦. Profi z izdajalskimi listi, kakor so ..Štajerc". ,.Sloga", ,,Nar. List" ih drugi, in vzemimo v roke naše prave krščanske časnike, kateril.1 imamo dovolj. m Št. IIJ v Slov. gor. Drzni posilinem&ki obrekovalci stoje zdaj pred nami v vsej svoji nefedni nagoti. Vražje zlobno so zamislili celo vrsto laži in obrekovanj, samo da bi škodovali vrlemti županu v Ceršaku, g. Antomi Haiu:u, a vse grde nalcane so jim snodletele. V jamo, ki so jo kopali drugim, so padli sami, MoŠka gast vsakega poštenega eloveka zahteva, da se take ljudi prozira in se ne stopi ž njimi v nobeno dotiko. Kaj vse so se nalagali o g. Haucu. Trdili so o njem, da ,je vdrl v Šulferajnsko šolo in tam kot župan izgnal iz šole otroke. Trdili so nadaIje, da je ščuval šolsko mladino, da Je pred šulferajnsko šolo v Ceršaku razsajala, da je Šel na eelu žvižgaioffe in proti šulferajnski Soli vpijofie mladine in jo vspodbujal k nemirom. Vsi nemski listi so polnili predale s pravljicami o nečuvenem zatiranju Nemcev. na Spodnjem Stajerskem in osobito v CerŠaku, in vsega tega je bil kriv gospod Anton Hauc, in seveda tudi, ker broz tega ne raore biti, župnik v Št. Ilju. — A vsoii tch neresnic se m samo premlevalo v listih, ampalv do sita znani Breznik je šel Šo dalje. Ovadil je g. Hiuiiva radi vseh teh \n še drugih izmišljenih zločinov in prestopkov državnemu pravdništvu v Mariboru, da bi ga spravil v zapor in ga onemogočil kot župana. Radi ovadb so se priPele proti g. Hauou silne preiskiive. ZasVŠan je bil cel Geršak. Ni zadostovalo, da je klical preiskovalni sodnik prifte v Maribor. končno jih je bilo prevefs in je Sel sam v Cer&ak, kjer je zaslišaval priee oela dva dni. Uspeh pa je bil ta, da je ustavilo državno pravdniStvo proti g. Haucu brez vsake razprave vsako nadaljnje postopanje. Že s tera je bil poraz drzniti ovaduhov popolen. A pride So lepše. G. Hauc je vložil proti Brczniku, temu vodilolju vse umazane gonje. tožbo radi žaljenja časti. Dne 4. t. m. se je vrŠila o tej zadovi razprava pred tnkajšnjim okrajniio sodi^em. Brezniku, ki je imel prej dovolj drzno felo, da si je izmiSljeval ovadbe, iu jiii po^iljal naprej, je zdaj nacnkrat zlezlo sroe v hla.ce. Nič ni poskušal doprincsti kakega dokaza resnioe, ampak jo vse svoje ovadbe prcklical, jih obžaloval in lepo prosil g. Hauoa za odpušCanie. In ta piož. taterega je Jiotel vtopiti Breznik v žlici vode, je. bil tako dobrodušen in plemenit, da je Brezniku vse odpustil in ni zahtevaJ, kar bi bilo popolnoma na mestu, da bi bil ta vzor-iifitelj nemSkega Šnllerajiia primerno, kakor je zaslužil, kaznovan." Vse stroške preiskav proti g. Hauon in Haucove tožbe bo seveda plač.al dični Breznik, ki pafi zasluži, da ga Sullerajn za tako ..plodonosno" delo nagradi. Refcemo pa tudi ne dvakrat, da se kaj takega ne zgodi. Nemei in nemškutarji, ki stoje okrog Sulferajna in Siirlmarko, so izgubili že tako vsak ftut za poštonost in dostojnost. da je prav lahko mogoče, da nagrade Breznika, ki je znal tako peklensko ovajati. Za nas pa naj velja naftelo: Proo od ljudi, ki delajo samo z lažjo in oi>rekovanjem, zlasti varujmo mladino, da se ne okuži. m Ceršak. Kakor fiujemo, namerava Breznik, ki je postal po tožbi g. Hauca, katero omenjamo na drugem mestu, nemogofc, pričeti zopet loviti otroke za svojo SuIIerajnsko šolo. Mislimo, da jni nobenih starišev, ki bi izročili mirnega srca svoj najdražji zaklad, svoje otrofce, takemu možo v Šolo. Vjsak, kdor da še kaj na poštenje, bo vedel, kaj mu je storiti. m Partinje. PrvaSka ljubezen do kmeta. Pod tem naslovom se je spravil v ,,Stajercu" Štev. 12 neki bistroumnež v svoji hudobiji na županstvo v Partinju. Piše sledeee: .,V Partinjn pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dobivajo ubožni občani semtertje podporo, ki obsfoji iz žakia moke. Za to podporn je prosil pred kratkim ludi neki ubogi ¦vinifcar, pa ne za-se, ampak za svojega starega očeta. — In zdaj se je pokazala prava prvaška Ijubezen v svetli luči! ObCinsko precistojniSt\"o je namree reklo, da ne dobi nobene podpore, ker pošilja svoje otroke v nemško solo." — In za tein stavi vprasanje! ,,Ali niso naravnost sramota in brezsrčnost? Ali pa plačujejo občinske doklade samo prvaški hujskači?" — Da si ne bodo ..Štajer" cevi" backi in ž njimi revče dopisunče domišljevali, da se lioeemo ukvarjati ž njimi in jiraodgovarjati, jim enkrat za vselej povem, da mi je vsa ,,f5taierceva" družba daleS prenizkotna Le da poštena javnost še Jjolje izprevidi neumnost in hiudobnost tega lista, naj služi v pojasnilo sledece: Ako ,,štajero" z vsemi svojimi backi ne ve, da je bila ta delitev moke državna. podpora, za katero ni plačal noben občan, tedaj tudi s [lametjo skregani štajercijanec niti vinarja obftinskih doldad, tedaj je ta nevediiost dopisunova najveftja nezrelost iu neuranost, za katero" morejo biti godai le politični otrooi. Ako pa )e dopisniku vse to znano tako, kakor je resnica, potem pa je to zavijanje najgrSa hudobija in lažnjivost, katere je zmožen le kalc falot, ki svojo, že izvršeno hudolMjo prikriva z lažjo in zavijanjem. O proŠnji nekega viničarja za svojega starega. ofceta pa naj dopisnik raje molči, kajti sioer bomo izvrših svetilo solnca na mesto, katero ima dotiftnik na svoji glavi. Laž pa je nadalje, da bi se komu odklonila podpora. ali da bi kdorkoli, ki je podpore potreben in je za-njo prosil, po županstvu ne bi bil priporoden pri višji oblasti. Sploh pa odklonitev od županstva tudi ni mogofta, ker je postavljen nalašfi od politifine oblasti pomožni odbor za delitev podpor po ujmnli prizadetim, in ta sklepa tudi o tem, kdo je res potreben. Županstvo ima le na^ logo, po vposlanom seznamku podpisanim strankam, ki ga vpošlje politiftna oblast, razdeliti odmerjeno množino. kar se je tudi vestno zgodilo. Kar se pa tiče nepotrebno neraške šole pri Sv. Lenartu, je bila občina Partinje s oelim odborom vedno proti ustanovitvi, posebno pa proti javnosti. Ce tedaj županstvo posameznika odpošiljanja otrok v to mušilnico odgovarja, si Steje to v dolžnost. Da Mpt župari varujem občino teh ogromnih, zn, občino novili. uepotrebnih, od par lenarških ncmčurje\' vsiljenih stroškov, je umevno. Ti pa, ubogi viničar, le brez skrbi pošiljaj svoje otroke v nemško šolo, ker v slovenski šoli bi se ne mogli naučiti vsega tega, kar znaS ti napram svojemu redniku. — Toliko v pojasnilo vsemu, Se z giltno kroto neokuženemu ljudstvu v lastno presojo s pristnvkom: Sramota, kogar ,,Štajerc" hvali, čast, kogar graja. — Zupanstvo Partinje. — Mihael Dobajš, župan. m Sv. Benedikt v Slov. gor. NaŠa obfeina je prejeJa 100 K podpore od banke ,,Slavije" za ognjega,sno namene, in to po viplivu župana Vakaja po za^ stopnik'u banke ,,Slavije", Francetu Kocuvanu, županu v Trotkovi, ki je pooblašcen za posredovanje podpore razriim občinam. Svetuje se torej županstvom, naj se obrnejo na omenjenega zastopnika. Ce se gre zares za podporo, se bo on gotovo potrudil. m Sv. Jnrii ob Ščavnici. Naše Bralno društvo priredi na velikonočni ponedeljek v prostorih g. Marije Trstenjak veselico s sledečim sporedom: 1. Cez Iri gore . . . (mešan zb,) 2. Pozdrav. 3. Ko približa se spomlad (ra. zbor). 4. ,,Divji lovec", narodna igra v štirih dejanjih. 5. Moje ptičice (meSan zbor). 6. Prosta zabava v gostilni g. M. Trstenjak. Začetek točno ob %\. uri popoldne. Odbor je prepriSan, da bodo prihiteli prijatelji vesele zabave tudi ob slabem vremenu, ki v pripravljenih znanih prostorih ne more nič ovirati dobrega razvoja cele vceelice, posebno pa ne predstave. m Hoče. Zadnjič smo poročali, da so ustanovili na?.j odi adniki ^Siidmark^-dru&tvOj kateremu načeljuje nadučitelj Moder. Pri tej ustanovitvi je sodeloval tudi Langhammor, vodja hofi"ke zadružne mlekarne. Zadružniki, po veliki večini zavedni slovenski kmetje, to vam je v zahvalo, da ste poverili tujcu tako dobro službo, akoravno je bilo dosti sposobnih domaftinov. Langhammer se je šo-le pri nas izufiil mlekarstva. Bil je ponižna, mirna duša, sedaj pa se je pokazal v pravi lufi. Kmetje so že itak nevoljni, ker •jim mlflkarua. zaradi svojih velikih stroškov plačtije le 15 vin. za liter mleka. Langhammer, tvoje navdušenje za Siidmarko je silna drznost, ker in "dokler te redi slovenska žuljava roka. m Fram. Mo.horjanov istejemo letos 166, 16 ve5 kot lani. — Lepo pisanko je dobil viniftar Jožef Paulec. Predlanskim rau je umrla v, Gradcu edina, samska sestra Jožefa, ki je zapustila nekaj nad 4000 K, Kot edini dedič je Jožel Paulec vse podedoval tff prejel te dni 4200 K — za pisanko. m Poljčane. Z ozirom na grde napa.de v ..Slovenskem Narodu" na preč. nadžupnika g. ',]. Leuarta v Smartnem pri Slovenjem Gradcu, ]e izvolilapoljfiaiiskn. občina g. nadžupnika zaradi njcgosili velikih zaslug in požrtvovalnega lOVsletnega delovanja za oelo poljfiansko župnijo za častnega občana. Želel jo ,,SIov. Narod" recept, in zato smo mu ga dali. C. g. nadžupnik je bil za našo poljfeansko faro velik dobrotnik in izvrsten učenik, zato nam ostane v trajnem spomimi. Pfujskl okrai p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kmeeka hraiiilnica in posojilnica pri Sv. BolJenku v Slov. gor. bode imela drugi občni zbor. Zato tem potom nazuanja in vabi svoje člane iz celega svojega okoliša, da se v obilnem Številu udeieže zborovanja, da spoznajo deiovanje in razvoj mlade zadruge. Na vsporedu io tiuii predavanje o zadružni prodaji živine, umoi živinoreji ter o raznih koristnili kmečkili stvareh. Predaval boirle odposlanec Zadnige za vnovgevanje živine v Mariboru. Pridite torej, kmetje v obilnem Števihi. j") Zagorci pri Sv. Lovreneu v Slov. gor. Tukajšnji posestniki smo sklenili, da si sčasoma osušimo naše muževne travnike ter jih izboljšamo, oziroma prenovimo. Na večkratno prošnjo je priŠel znani strokovnjak g. Škerlec vieanski od Velike Nedelje k nara dne 9. t. m. ter razlagal različna tozadevna vpraŠanja, Navajal je vzglede umnega kmetovauja iz posameznih panog kmetijslva ter dejal, da nani je edino-le s pomofijo dobrega travnika mogoce priti do boljše bodočnosti pri kmetovanju. Vse drugo, je dejal, je le postranski dobiček. Nadalje nas je poučil. kako naj postopaino pri osuševanju naših malovredniiitravnikov, da si ustanovimo vodno zadrugo, to pa radi tega, ker le na tak naein nara je mogoCe dobiti podporo iz 54milijonskega londa pri poljedelskem ministrstvu. Omenil je, da je dolofen ta denar za pomuožitev krmil, za i/.boljsimje travnikov in pospeševanje živinoreje. Torej je taka zadruga velikega pomona. Po drugi strani pa dobimo tudi 40% deželne in državne podpore v ta namen. ,,'T'orej na noge in ne držimo rok križem," je dejal g. Skerlec, ,.dokler se nam denar ponuja." — Najprej treba obilne, dobre krme, poteni Še misliti na boljSo pasmo živine, in ko iniamo isto, je treba gledati, da dobimo od živine popolen dobiCek, ker samo gnoj od živine in prireja telet ne žadostuje, ampak je treba gledati na dobiček od nileka. Ker smo pa preveč oddaljeni od mosta in nimamo mlekarne, da bi spravili mleko v denar, si moramo nabaviti — posnemalnike — in prodajati surovo maslo (puter). Pri tem nam je g. Skerlec na podlagi lastnih izkušenj pri posnemalniku, katerega je kupil pri delniški družbi na Dnnaju XII., Wienerbergstr. 31, izračunal in s številkami dokazal, kako lep dobi6ek imamo na tak način pri naši živiiii. Sklenili snio, da se ravnamo po njegovih nasvetih, in g. Sfcerluc nam je naredil takoj proSnjo za podporo pri osuševanju naših malovrednih travnikov, katero smo vsi posestniki oraenjenih travnikov podpisali, ki smo bilinavzofei, ¦ ter jo predložimo deželnemu odboru. — Oraeniti je Še, da je predavatelj g. Škerlec govoril nad. poldrugo uro tako navduSeno za kmečke koristi, da srao se mu Čudili, in se možu pozna, da se res veiiko tvudi, misli, raSuni in zelo veliko tuhta v svoji stroki, ter je priporočenja vredno, da ga toza-devno posnemamo. Za njegov trud se mu najprijaznejše zahvaljujemo in želimo, da nas zopet v kratkem obišče. p Clrkovce. Zlato poroko je obhajal Matija Žnmer v Dragonji vasi. Koi živinotržeo si je pridobil znatno premoženje in svoje otroke tako dobro oskrbel, da gospodarijo vsi na lepili kraetijah. Moža je zadela letos velika žalost, ker je umrl njegov sin Jožel, ki je prevzel na domu obširno posestvo, katero pa nima sedaj nobenega otroka-dedifia. S hcerjo Trezo in Nežo ima oče Matija večje veselje, zato se je obliajala na Trezinera domu zlata gostija. v katere spomin je Matija Žumer na željo domačega g. kaplana daroval rad zlat v znesku 10 K za ,,Slov. Stražo". — Bolelini raateri Ani želimo zdravja, Matiju pa kot Še doka] krepkemn možu, še vefi let, slpdnjifi obftma — neboSko gostijo! p Ormož. NaS liberalni advokat dr. Sernec je neumorno pri delu, da pripravi kandidaturo dr. Ploju, ki bo seveda zatrjeval po sliodili, da nima z tiberalci nobene zveze. Dr. Sernec je načelnik okrajnega odbora liberalne stranke za ormoški okraj, \n je tudi v celjskem vodstvu liberalno stranke. Zadnjo nodeljo, dne 9. t. m. je bila zopet seja lil^ralnih zaupnikov, katere se je udeležil tudi dr. Ploj. Postaviii so se za vsako vas zaupniki in agitatorji. Denar je agitatorjem na razpolago. Pri kmefiki stranki so ne dela z denarjem, tam je prepricanje in navdušenje. V vrstah Kmečke zveze je trel>a sedaj edinosti in (icla. Kjer se dela z denarjem, tani vendar ne more biti pravega preprifianja. Vsi poSteni volilci bodo ravno vsled nastopanja lil>eralnih agitatorjev odklanjali z denarjem ž njimi vsako zvezo. — Pri nas se govori veliko o rnzliSnih kandidatih- pri Kme^ki zvezi. Mi zaupamo našim voditeljem in bomo držali disciplino, ker smo pristaši stranke, ne pa kakor&nihkoli bodi oseb. p Sredlšče. Drugi roditeljski sestanek se je vršil tukaj v nedeljo, dne 9. aprila po veeernicah, Kakor prvi, je bil tudi ta mnogobrojno obiskan; prišlo je okrog 140 oseb — očetov in mater. Glavna tofika razporedbe je bila poleg razgovora o poletnih olajšavali in o obiskovanju vprašanje ,,kaj naj bode iz najSiLi otrok? 0 tem važnem predmetu je govoril doma<« nadučitelj g. Anton Kosi, V svojem govoru se je dotaknil teh-le točk: 1, 0 delu v obče, njega korist in potreba, 2. Kdo naj izvoli otroku poklic? 3. Na kaj se je treba pri določitvi stanu, oziroma poklica, ozirati? 4. Kako spoznamo pri otroku, do kakSnega stanu ima veselje? 5. Temeljit ljudskošolski pouk kot glavna in prva priprava na vse stanove. 6. Kakšna svojstva imej otrok (telesne in duševne lastnosti), da ga bode povsod lahko stalo? 7. Kedaj se naj odpravi deftek v nauk? 8. Kako vzgajati pri nas deSke, ki imajo namen, posvetiti se kmečkemu stanu? 9. Studiranje dečkov.. 10, Nekaj o dekliški vzgoji. — Govornik, ki že nad 25 let službuje kot učitelj v SrediŠču, jje jemal vzglede iz najbližnje okolice, kar je bilo vzrok, da so ga stariši s posebno pozornostjo poslušali. — Korist roditeljskih sestankov se pri nas vedno boli uvideva, saj nudijo te naprave najlepšo priliko, da se učitelji, katehetje in stariši lepo pogovore o otrociti, ki jih vzgajajo. p 2etale. V ptujski bolnišnici je dne 23. sušca t. 1. po dolgem bolehanju na srfini vodeniki umrla Amalija Colnarič iz Zetal. — Naj v miru pociva! p Sv. Krlž tik Slatine. Od 1. <lo 9. aprila je bil pri nas sv. misijon, ki so ga vodili trije čč. gg. lazaristi iz Celja, in to s posebno gorečnostjo. Bog jim plati ves trud! Udeležba je bila velikanska, zlasti sklep je bil izvanreden, ker sta bili blagoslovljeni novi krasni zastavi obeh Marijinih družb. Zastavi staneta 730 K in so ju mojstersko izdelale č6. šolske sestre v Mariboru. p Sredisče, Petski in gledaliSki Tefer priredi središka 6razrednica na Velikonočni pondeljek v šolskih prostorih v Sr«dišSn. Na vsporedn so te le točke: 1. Pesem ,,Pomlradni izprehod, Fr. Serajnik. 2. Deklamacija BPomladna bajka" Fr. Žgur. 3. Vino in voda. 8 glasui abor s samoapevi ter spremlje^anjem hannonija, A. Kosi. 6 Gledališki jgri: a) ^Hvaležua sirota" v dvch dejanjih. Spisala R. Koeora, b) nSkrb io Bmtt" v enem dejanju. Priredil Juraj Paograc. Začetek ob 7. uri zveier. Vstopnina sedležem je 80 vin., stojiščem pa »0 vin. Čiiti dobižek se upcrabi za šolske namene. Solske prireditve v Središču ponujajo ndeležeccem vsakikr&t lep nžitek, zato se je nadejati tuci tokrat obilae udelcžbe. LJufomerskl okra]. 1 Ljutomer. Uinrl je tukaj dne 10. t. m. ueitelj y, Gornji Radgoni, g. Alojzij Prager v 25. letu svoje starosti. N. v m. p.! 1 Blagl obitelji SerSenovi v Ljutomeru je umrla dpe 2. t. m. na sam god družinskega gospodarja ljubezniva hčerka Marica,. Naše sožalje! 1 V Cezanjevcih je umrla dne 1. t. m. Marija Vogrinec, rojena MarkGvič, hSerka uglednega JoŽefa Markoviča ravno tam. Naj v miru počiva! 1 Ljutomer. Na belo nedeljo priredi tukajšr e bralno draštvo najnovejšo narodao igro BDomen" dramatizirano po Jurčifevem romann. V«, ki ljubite pošt no zabavo, ne zamudite te prilike. Vabimo tndi ?sa sosednja društva, prijatelje in znance. Veselica se vrji v d»orani gospe Kukovec, točno ob 3. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. Siovenjgraškl okraj. s Velenje. Pred kratkim se je naselil v naSem trgu čevljar Jožef Verhnjak. iMoŽ je dober delavec, pošten, in odločen slovenski obrtnik. Zdaj imamo torej v našem trgu dva vrla slovenska Cevljarja, Franca Pollia in Jožela Verhnjaka, katera vsem Slovencem v Velenju in v okolici prav toplo priporofiamo. s Smartno pri Velenju, Pretečeni teden smo zopet pokopali eno Marijino družbenico, 19 let staro Nežo Glušič, in pa 80 let starega tržana, Jožefa Remsko, iz vrle katoliško-narodne hiŠe Melanšekove. — Bog jiroa daj večni mir! \ Marenberg. Japez: hej "Joža, kam pa tako naglo. malo bolj počasi, se bova kaj pogovorila! — Joža: E, nimam feasa, Neža je rekla, da moram hitro priti, ker se ji že strašno toži, ker danes zjutraj ni bilo kave, zdaj pa tako veS, da grem kupovat. — Janez: Pri katerem trgovcu oa kupuješ ti različno blago? — 'Joža: Veš, tje grem, kjer dobim vsakokrat en ,,frakelc" šnopsa, j'ej, in pa §e kako dobrega, kar sline se mi pocedijo, kadar se zpiislim na to nebeško pijaBo. — Janez: A tako, zaradi tega strupa greš v, nckatere trgovine in jih bogatife s svojimi težko prisluženimi groSi. VpraSain te, ali nimaš dovolj trgovcev v Marenbergu, ki ne ponujajo tega strupa, kakor gospod Langeršek. Tudi tam dobiS vedno sveže in močno blago vseh vrst in še bolj poceni, kakor drugod. — Joža: No, no, ne bodi tako hud, Janez, te bora pa ubogal, Kar precej sedaj grem k gospodu Langeršeku, in še druge bom skusil pregovoriti. — "Janez: No, livala Bogu. saj sem vedel, da si ti dober ^lovek, le idi in videl boš, da ti ne bo nikoli žal. a Sv. Primoi nad Muto. Naše k&t. bralno draštvo bo n& velikonočni pondeljek priredlo ns Muti v prostorib slovensse šole \eselico s t^mle vsporcd >m: I. DekUmacij* otrok. II. Prelstava igfe: ,Najdena ln-i", iz Btarib ozirooa prvib krjfanskih č&sov. III. Prosta zabava (taral-.ura tamburaški zbor, svira tudi godb*, pri katPti pcmagajo vrli Vnzeci^ani) Pridite vsi, ki hoftete kaj lepega videti in sliiati, ter se požteno zabavati. Pri nas na Mnti vidijo nradt" priredbe Slovencev, čeravno ni naš namen izzivati Nemce, temve6 izobraževati Slovence ter gojiii rjih vergki in narodni tut. Do svideDJa pa želimo vsem veselo Alellujo. Konjiškl okraj. k Konjic«. Ne raorem veC molčati, kajti ta preklicani ..Stajerc" se je v zadnji gtevilki že zopet pre- drznil blatiti našega 6. g. vikarja. Predrznež, kojega zlobna roka je že parkrat v ,,Stajercu" očitno pok.azala, da se ne boji božje pravice ter si upa javno, po krivici obrekovati tega blagega, nam vsem priljubljenega gospoda, Jasno je kakor beli dan, da nesramnili toftk, koje so objavljene v »Stajerčevih" dopisih, nikdo ne more pripisovati in dolžiti g. vikarja. Akoravno noben pobten človek ne iSbe, kje bi ga kdo hvalil, pa vendar sem priraoran na tem mestu izreči, da je 6. g. vikar M. Jurhar res, v prvi vrsti — vzgleden duhovnik, vnet in požrtvovalen delavec v vlnogradu Gospodovem, iu drugiC v vseh zadevali dobro premišljen voditelj na narodnera polju. — Bog ga živi!!! k Konjice. Podružnica Kmetijske družbe, ki je bila doslej vsled zanikarnega vodstva brez pomena, je pri&la y, izvrstne rolce, ki jamcijo, da se bo delalo odslej v prospeh kmetijstva. Kmetje, katerim je bila poprej Kmetijska družba tuja, imajo zdaj prost vstop. Tudi pri Zadrugi za vnovfcevanje živine je kakih 50 trdnili kmetov. Pn-a bo pospeševala kmetijstvo, poljedelstvo in vinogradpištvo, druga živinorejo. Kmetje, v vaSi zemlji je zlata ruda, okoristite se ž njo! Spremenite svoje njive in travnike v vrte in livade, zem]ja bo clala svoj sad, da bodo vaši sin.ovi in Mere lahko in radi vživali najboljši in domači kruh in ne zapuščali rodne grude. Na vašili posestvih so zakopani zakladi, samo u6ite se jih izkoristiti. Zboljšajte njive, travnike, pašnike in vinograde ter vsako ped zemlje. Ne se zanašati samo na vinograde, ki dajo včasih preveč, vfiasih nifi, da nikoli ni prav, obrnite pozornost na živinorejo in polje! Tu je doma vsakdanji kruh, ta gotov vsakoletni pridelek, ki da gotov denar. Iste njive bodo cialo Še enkrat toliko žetve, in hlevi hranili še enkrat toliko glav, kakor dozdaj, če prisilite svojo zemljo k temu z uinnim obdelovanjem. Ne gledati samo na množino, ampak' tudi na kakovost. Glej, stvarnioa vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi! k Konjice. Neokusnih dopisov iz Konjic v ,,Stajercu'- ne bo konca. Kdo jih oskrbuje, je jasno. Ampak dotifinik naj pazi, da se ne bo pri tem občutno opekel. Svetujemo mu, naj sede na ,,mrzel kamen", da se mu jezica ohladi. k Vitanje. V nedeljo, dne 9. aprila je umrl pri nas po zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, 59 let stari. obfie priljubljeni g. 7anez Verfinik;.. Rajni je bil dolgo let obf-.inski tajnik občin Ljubnicai in Paka, pred leti tudi občin Brezna pri Sp. Dolifiu in Skomre. Bil je na.ročnik ,,Slov. Gospodarja". Bil je zelo vešč in vesten v svojera poklicu ter postrežljivi proti Arsakemu človeku. Bodi mu zemljica lahka! k Kebelj. Križ je, strašen križ, fce je človek tako kratkoviden, kakor jaz, tem večji križ, 8e človek poprej za to niti vedel ni, kakor n. pr. jaz. V tej svoji kratkovidnosti sem se večkrat hudoval nad našimi prednikj, ker so nam postavili toliko preveliko cerkev.; na pol prazna se mi je večkrat zdela. Ija sveti jezi, ki me je popadla, kadar sem to videl, sem dal duška tudi v ,,Slov. Gospodarju", 6eŠ, vsaj tisti naj gredo v cerkev, katerih dolžnost je, dajati pred vsem dober vzgled, to je naše učiteljstvo. Ko bi slišali, koliko besedičenja je zavoljo tega? »,Saj bi Šel v cerkev jaz in moja podložna, pa prostora ni," tako se hudujejo nekateri. Ti prešmentana moja kratkovidnost, da tega nisem nikdar zapazil, da ni prostora! Zato se pa nikar ne hudujte, in mi tistega dopisa nikar ne zamerite! Napišite ga na rovaš moji kratkovidnosti. Ce ni prostora, pa ostanite le zunaj ali lqer paž Hofiete! Jaz pa se bom v naprej zopet hudoval nad našimi pradedi, ker so nam postavili ,,premaihno" cerkev, ki je vsako nedeljo tako natlačena, da g. Bregant in g. Otschko nimata prostora! Bo že tako, ker prejgnji učitelj tudi ni Šel v cerkev. Kebeljčan. Celjskl okra). c Celje. Naši liberalci so pozvali za zadnjo nedeljo dne 9. aprila svoje, še udane jim pristaSe v St. Jurij ob juž. žel., kjer so sklepali o kandidaturi za celjsko-vranski okraj. Sklenili so, ponuditi kandidaturo dosedanjemu poslancu, g. Francu Robleku. Toda, ker se splošno sodi, da Roblek ne mara veft dajati svojega imena in hrbta falitni liberalni stranki, kljub temu sklepu niso bili porairjeni. Zato so naredili Še en sklep, tako raoder, da je res vreden Nar. stranke, in sicer, da pri tej kandidaturi vstrajajo, četudi bi Roblek kandidaturo odklonil. Kaj hočejo liberalci s kandidatom, k.i ne sprejme kandidature, to vedo le modre liberalne butice. Zelo radi pa verjamemo, da se brani Roblek liberalne družbe, kajti dobro mu je poznano, da bo v kratkem političnemu polomu liberalne strank.e sledila cela vrsta liberalnih gospodarskih polomov. c Nafii llberalci so vsi zbegani! Dobro se zavedajo, da so jo s svojo politiko protiverskega in slatbega gospodarstva popolnoma zavozili ter jih ljudstvo, sito prepirov, ne mara več. Le prejasno slutijo, da bodo volilci z glasovnico v roki upostavili na Sp. Štajerskem prepotrebni mir, ki so ga pričeli liberalci tako zlobno kaliti. Sram jili je pa vendar, pokazati vso onemoglost v okraju, ki so ga proglašali za svojo trdnjavo. Odtod zmedenost in preplaSenost! c Celje. Sicer se je že dalje Casa govorilo, da misli namestništvo razveljaviti volitve za občino Celjska okolica, ki so se vrSile mesoca avgusta 1910. — Vendar pa nisrao mogli tega verjeti, ker se je vršila volitev tako mirno in zakonito, da so se celo člani volilne komisije, ki niso naži pristaSi, kakor oeljski župan, ki je bil y komisiji, in vladni komisar, pohvalno izrazili, Vlada, ozironia grasko namestništvo, je, pavendar našlo vzrok, da se je volitev razveljavila, — Cujte in strmite slovenski volilci! Razglas, ki bi moral biti po postavi nabit celih' 8 dni, je bil nabit šele prvi dan oseradnevnega roka, tako, da je bil dr. Ambrožič, ki se je edini pritožil, menda za kako uro prikrajšan. Hvala Bogu, da imamojvGradcu tako pravične može, da se ravnajo tako strogo po postavi in volitve v tako veliki občini ovržejo, čeprav, je jasno, kakor beli dan, da volitve ne bi bile niti za cn glas izpadle drugaie, ako bi bil tudi razglas nabit pol ure dalje. — Da bi se le gospodje hotoli povsod ravnati do pičice po postavi! — Postava predpisnje, dase mora rešiti vsaka. proSnja takoj, ali kakor hitro mogoče. Krajni Šolski svet za Celjsko okolico je prosil že pred 10 leti, da se naj mu potrdi stavbišče za novo šolo, pa ta proŠnja Še do danes ni rešena, in sicer zaradi tega, ker je stavbiŠČe v celjskem raestu in si namestništvo ni upalo rešiti proŠnje. — Zlakaj pa v tem sluSaju vlada ni tako tankočutna in vestaa? — Pomagalo tudi to ni5 ne bo. Slovenci hočemo pri novih volitvab. pokazati, da smo s a m o s t o j n i i n razumni moŽje, katerim mesto zap ovedovalo ne bo. — Zavedno in pogumno bodo stopili slovenski volilci tudi v drugift na volišfie. Svojega namena vsi združeni naši nasprotniki ne bodo dosegli, c Okolica Celje. Dne 24. marca popoldne so se ustavili tukaj že dobro znani trije malopridneži iz Brega, Okolica Celje, in sicer, Lednik Zupanc in Arlič, tukajšnjemu redarju M. Vučku, ki je Lednika zaradi drznega postopanja aretiral. Zgoraj imenovani redar, ki se je dolgo Časa mufiil ž njimi, jih je komaj s pomožjo redarja Turnšeka, ki mu je prišel na pomo<5, spravil v občinski zapor. Tirojica je redarja tudi zmerjala in je pri tej priliki Arlič tudi ranil redarja Turn&eka. na obrazu in na roki. — Za zgoraj popisano delo so dobili ,,gospodje" dne 6. aprila 1911 od oeljske okrožne sodnije sledefie plačilo: Arlič 8, Lednik 6 iji Zupanc 4 mesece težke jece s posti. Prebivalci Okolice Celje se tega prav veselimo in se zahvaljujemo redarjema za njuno postopanje, ker kaj takega je bilo tukaj že zelo potrebno. c Slivnica pri Celju. Dne 16. marca je bila pri nas obfiinska volitev v prostorih Grasselija. Najetih liberalnih agitatorjev je kar mrgolelo. Njih orožje je bila laž! Slišali so se glasovi: ako zmaga župnikova stranka, bodo moi^ali na občinske stroške v Slivnici graditi zvonik in šolo kje pri Sv,. Urbanu; farbali so, da je kriv župnik povega šolskega poslopja, ker je prosil za četrti razred, in druge nečedne, lažnjive reči, s katerimi so se begaii volilci. Da bi bil župnik berafiil za glasove pri liberalcih in bil po njih milosti izvoljen (,,Nar. List" Štev. 13), je grda, nesramna laž; Že bi bili ie mogli, bi ga bili paiinili iz. odbora, pa se jim ni posrečilo. — G. Janez. Cretnilr je bil izvoljen enoglasno za slivniškega župana, piše,,Nar. List", Stev. 131; to pa ne pove, na k.aterem programil se je to zgodilo! Ogromna večina odbornikov 15 rned 18, čast jim! se je odpovedala lažiliberalizmu in socialdemokratizmu in lastnoročno podpisala vdanostno izjavo katoliški cerkvi in kat. socializmu. To je storil tudi bivši župan, odborniK Janez Cretnik, na podlagi katerega programa je bil zopct izvoIjen za Župana katoliško-narodni kmet, Narodni paprednjak, naducitelj Kurbus seveda ni med njimi. Kakšni korenjaki so Slivnifiani, bodo pokazali dne 13. junija, ko bo volila ogromna večina liti programu Kraečke zveze. c Mozirjje. Bogati posestnik Janez Brinjec, po domače Hudobreznik iz Brezja, je Šel dne 7. t. m. v Podvin na pogreb sorodnika. Nazaj gredo je padel po noči raz brv v Pako, kjer so ga našli drugo jutro vtopljenega. Ali je kriva temu slavnoznana Smaxtinska brv čez Pako, ki zasluži kljub svoji Širokosti in pomanjkljivi ograji vendar poprej ime Mgugalica", se dosedaj še ni moglo dognati. Pred kakim dobrim mesecem se je pobil njegov brat Jožef tako nevarno. da je kmalu potem umrl, — Umrla je Ana Kremenšek, p. d, Belej v Zekovcu dne 8. t. m. Bila je vzgledna žena. — Naj vsi v miru pofiivajo! c Mozirje. MnogoŠtevilni obisk pri zadnji predstavi in sploSna želja, naSemu druStvu naJdonjenega občinstva, je prisilila naSe vrle diletante, da Se enkrat uprizorijo zadnjiC tako dobro uspelo igro ..Divji lovec". Kdo bi se tudi ne veselil, zopet videti z veliko dovršenostjo in z mnogim humorjem igrane vloge TonČeka in, drugih lepih prizorov. Da bo nekaj novega, se bo igralo tudi Saljivko »Zamorec". Veselica se vrši dne 30. aprila po večernicah v prostorih g. Valentina Vasleja. Ob ugodnem in toplem vremenu se bo pa igralo istotam na prostem pod kozolcem. JJpajmo, da se bo vreme do tedaj toliko popravilo, in bomo imeli za sedanji mraz pozneje ve6 gorkote! Opozai'jamo s tem tudi druga prijateljsk.a društva gornje Savinjske doline ter vrle Skalčane in PaSane, da ne bodo prirejali ta dan svojib. veselic, ampak nas v obilnem številu posetili. Junija pa se bomo postavljali na svojem odru že z ,,Desetim bratom"! Na svidenje dne 30. t. m.! c Mozirje. Zopet je nastopila po dolgi zimi prijetna spomlad. Narava se je zopet oživela, ptioe, ki so nas v jeseni zapustile, zopet prihajajo k nam in nas razveseljujejo s prijetnim petjem. Kakor jo v naravi sedaj v pomladnem Času, tako je pri nas zmiraj v društvenem in zadružnem življenju. Izobraževalno društvo pripravlja lepo igro, ki jo bodo predstavljalo dno 30, aprila, in naŁa Kmečka hranilnioa jn posojilnica, ki lepo napreduje, vabi vse svoje f:lano in prijatelje zadružniStva na občni zbor, ki se bo- vršil na belo nedeljo, to je dne 23. aprila po večernicah v posojilnici. — Ker se sedaj veliko govori o posojilnicah, zato je zelo važno in koristno, da se tega občnega zbora obilno udeležite, da se prepričate o delovanju in stanju Kmečke posojilnice v Mozirju. c Dramlje. Malokedaj je čitati v kakem časopisu iz naSe obfiine novic. T;udi danes ne bo nič posebfrio novega. Prvift poročam, da se je obhajal pri nas meseca februarja sv. misijon s precej povoljniin Kspehom. Trajal je osem dni. Naliajajo se tudi tuka,j nevedni ljudje, ki so se drznili, napadati če. gg. misijonarje v liberalnih Časopisih, ČeŠ, da so preveč hujskali proti ,,Nar. klukcu", pardon, ,,Listu". Jaz pa rečem, da so imeli ftisto prave govore in storili svojo dolžnost. Priporočati pa ne uibrejo na noben način protiverskih easopisov, Toliko v pojasnilo nevednemu dopisniku laži-,,Nar. Lista". — Gglejmo si §e malo ceste, ki jih ima občina za popravljati. Tako slabih cest ni kmalu najti blizu na okrog, kot tukaj v naši občini. Po cestah. ki peljejo skozi Vodule ali Laze ali pa Dobje, je nevarnost, da obtiei živina v blatu. Vzor vseh cest je pa skozi Svetelko, 0 tej pa Še za govoriti ni, Lansko le o je nameravala napraviti občina okrajno cesto, a je zabranil to nek; odbornik, ki se je priselil k nam. Cudno je, da se je oziralo na samo enega, ki je bil proti okrajni cesti, doeim se na druge ni gledalo, ki so bili vsi za njo. On, ki nima drugega posla, kot posedati po gostilnah, ali pa se na lovu kratkbčasiti, ne ve, lcaj se pravi slaba cesta, to pa vemo mi ubogi kmetje, ki moramo po takih cestah voziti, Ve<5 se pa ob priložnosti pogovorimo. — Kmet, ki vozi skozi Svelelko. c Sv. Vid pri Grobelnern. Posestnik Goleš iz Ponkvice, p. d, Urlep, pride neko popoldne v gostilno, kjer si naroči četrtinko vina. Tam ga začne zbadati navzoč liberalec, postajal je vedno predrznejši, in naenkrat zgrabi Urlepa in ga trešči na tla, in Bog ve, kaj bi se bilo ž njim zgodilo, da ga ni ubranil neki drugi doma&in, ki je bil slueajno tudi v krčmi. Liberalen gostilničar pa, namesto da bi se b.il zahvalil možu, ki je na ta način preprečil nesrečo, ga ]e opsoval zaradi tega ter zagovarjal napadalca. Tako dalefi smo torej prišli, da si človek niti svojega življenja ne bo več varen v liberalnih gostilnah, ako je drugega mišljenja. Prihodnjič bodo pa zopet kričali liberalci, da jih mi sovražimo, da raznašamo sramoto domače župnije okoli po svetu, kratko, grom in strele bodo spuščali na nas. Vsak človelc sprevidi, kdo da dela nečast fari, in da so liberalci tisti, ki ,,klerikalce" smrtno sovražijo. — To je napisalo klerikalno človeSe, ki namaka pero v svoj žolč ijv ki pljuva v. lastno skledo. Vas pozdravlja — Petelinček. c Šmartno ob Paki. Celjski u,Nar. List" je y, 2. številki z dne 2. marca t. 1. prinesel z ozirom na zadnji dopis v ,,Slov. Gospodarju" popravek glede tukajSnjih šolskih raznier. Predno se pa s tem ,,velezanimivim" popravkom natancneje teeznanimo, izjavljanio, da se v dopisu v ,,Slov. Gospodarju" nikakor ni mislilo žaliti ali kaj oporekati g, učitelju K. ali gdč. učiteljicama, katere v ob6e spoštvijemo in smo ž njiuii vsestransko zadovoljni. Toliko v pojasnilo! Sedaj pa k zgoraj omenjenemu popravku, namreč zaradi daljave do šole. Dopisnik trdi, da je od polzelske do šoštanjske meje samo 8 km. Smešno! Nas daljava od Polzele do Soštanja prav nič ne briga! Nasprotno dopisniku lahko dokažemo, da je od Polzele do Soštanja 15 km. Dopisnik je moral pač ta pot od Polzele do Soštanja meriti v zelo sumljivem stanju, sicer je — lagal. Da je pa dopisnik v tej ,,obrti" dobro izvežb.an, nam sprifiuje ,,Nar. List", kateri je v 11. številki objavil z ozirom na prej omenjeni dopis v «N, Listu" §tev. 9 sledeči popravek, dobesedno: ,,i'Z ozirom na naŠ zadnji dopis v Stev, 9. z dne 2, marca t. 1. glede šolskih zamud in kr. Šolskega sv.eta, nam pošilja g. nafielnik Fr. Steblovnik, p. d. Obat, sledeči popravekl: 1, Ni res, da bi g. naduBitelj z opravičejvranjem zamud ne imel niSesar opraviti, res je, da ima isti, kot Šolski voditelj dolžnost, vpisovati oprar vičbe strank, ali so zamude opravifiene ali neopravičene. Sele na podlagi mesefinega izkaza zamore potem določati komisiia h\ obravnavati o istih. — 2, Ni res, da bi bila, kakor namigava dopisnik, kriva vseh kazni komisija, ker ji tista predlaga, res pa je, da ista ni Še v nobenem slučaju predlagala kazni, pač pa je predlagala v, vsakem sluSaju odpust Tcazni milostnim potom. — 3. Ni res, da bi v 6asu, ko je imel g. nadufiitelj obravnavapje zamud, ne bilo toliko kazni, kakor sedaj, res je le, da je v, letu 1909, ko je imel g. nadučitelj obravnave v rokah, pla^alo kazen 49 strank v znesku 178 K, a sedaj, to je v letu 1910, ko je obravnavala zamude omenjena komisija, le 26 strank v znesku 108 K. — 4. Ni res, da bi bili nekateri nesposobni otroci spoznani za sposobne in potem kaznovani, res je, da je bilo spoznanih nesposobnim 9, a kaznovan v tern letu še ni bil niti eden. — 5. Dalje ni res, da bi ne dobival prošenj in prizivov nadufiitelj, res pa je, da jih, dobiva isti kot voditelj šole ter se mora o istih vzajemno s kr. Solskim svelom izjaviti." — Ta popravek je krepka zauSnica za lažnjivega dopisnika v ,,Nar. Listu". Ko bi ti ljudje tako pridno delaJi, kakor lažejo, bi bili še bogatini. Sioer vas pa tako dobro poznamo! Laž je vaš program, obrekovanje vaSe delo, in v tem znamenju boste propadli. Glede na stavek v ...Narodnem Listu" o turškem življenju pa opozarjamo dopisnika, ali bolje refieno, njegovega sullerja, naj pogleda nekoliko okoli sebe in se prime za nos, fce ue ga bomo mi za užesa. c Sv. Peter na Medvedovem selu. NaSa Kmetijska podružnioa je imela v nedeljo, dne 2. aprila pri »as prav zanimivo poučno zborovanje. Strokovni uči- telj Zidanšek iz šentjurskc kmetijske šole nani je v poljudnih besedah pojasni) načine, kako po\-zdigniti živinorejo. Župnik Gomilšek pa je porofial o občnem zboru Kmetijsko družbe 29. iri 30, aprila v Gradcu Družba je štela 1, 1910 15,103 ude, od teh na Južnem Stajerskem 3920.. Imela je dohodkov 923.390 K 85 vin. in izdatkov 801,088 K 71 vin. Izraed ranogih predlogov je bil soglasno sprejet predlog nase podružnice, naj se omeji dajanje koncesij za žganjetofee in se pospešuje treznostno gibanje med ljudstvom, obenem pa naj vlada in družba preiskujeta vzroke padanja km. prebivalstva, ki je padlo v 10 letih samo na 'Južnem Stajerskem za 3147 duš. Kako strašno se Širi žganjepitje na Štajersvem, priCa 338 novih žganjetočov, ki so so 1, 1910 dovolili, 93 pa jih razširilo svoje delovanje. Vsak pravi rodoljub naj bi zato mislil na to, kako raogofte omejiti zlasti žganjepitje. G. ZidanŠek' je končno odgovarjal še na mnoga vprašanja iz živinoreje. c Vel. Pirešlce. Gospod urednik', skoro da se Vam eudno zdi, da dobivate od vseh krajev dopise, samo iz Velike Pirešice se nikdo na Vas no spomni. Si bodete pa6 lahko mislili, no, v teh goratih krajih pae ni nikogar, kateri bi znal kaj posebno pisati, a temu ni tako. Krivo je temu le, ker živimo sedaj boij v mirnih 6asih; Pretečeno leto smo prebili srečno občinske volitve; saj vain je Se gotovo znano, kako so takrat vsi liberalci pogoroli, kajti naSe dobro ljudstvo je ohranilo še pravo ljubezen do rojstne grude ter zna cuvati nje svetinje. Gospod urednik, ako bi bili videli, kako so se nekateri frakarji trudili, da bi vzeli našemu Ijudstvu njegovo prepričaiije ter mu vbili v glavo takozvano napredno misel! Pa zaman, riaše Ijudstvo je v ogromni večini krščansko In slovensko. Zal saino, da imamo nekaj liberalcev, kateri so si še ohranili edino dobro lastnost, da niso vsaj zatajili materinega jezika, kajti kakor sem poizvedel, ni imela občina Vel. Pirešica pri letoSnjein ljudskem štetju nobenega Nemoa. Cast za tako obširno obeino. Jaz menim, da bode edina na Spodnjem Stajerskem, katera nima pri letošnjem ljudskem Štetju nemčurskega madeža, Približno 2000 ljucli, a vsi Slovenci. Le žal, da si mora mnogo našega Ijudstva v tujini iskati kruha, da nimamo onega pravega Števila, kakor bi moralo v resnici biti. Toda, ker je naše ljudstvo značajno in verno, upam, da pri letoŠnjem ljudskem Štetju ni bilo nikogar, kateri bi bil zatajil svojo narodnost tudi v tujini. Imam Še veliko domafeih novic, katere Vam bodem prihodnjiC orisal; med temi bode prišla na vrsto tudi neka ,,klepetulja", katero bode treba malo okrtačiti, da se duhovi očistijo, Na svidenje torej! Občan, o Nova Štifta pri Gornjem Gradu. V nedeljo, dne 2, aprila je bil v Gornjem Gradu občni zbor pašne zadruge, ki ima svoj delokrog v občinah Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna, Ljubno in Loče, ter je bila ustanovljena 1. 1908 s sedežem v Gornjem Gradu. Na tem zboru se je zvedelo, kako Ijubezen imajo gospodje, ki so lastniki pašnikov, do kmeta. Pagniki se nahajajo namreS na planinah, ki so last Ijubljanske Skofije in so bili poprej pod upravo vsaJibk.ratnega ljubljanskega škofa^ a zadnji cas so pa pod upravo stolnega kapitelja y Ljubljani. Na teh paSnikih pasejo kmetje iz zgoraj navedenili občin živino že od davnih Časov sem in bi bil jako hud udarec za naŠega kmeta, če bi se mu pravica do teh paSnikov odvzela, To bo menda vsak priznal. Ko se je snovala ta zadruga, se je sklenilo, da mora delati zlasti na to, da bi so vzeli pašniki za daljšo dobo v najem, ali pa, da bi jih posamezne sosesk^ odkupile, ker drugače je tudi vsako izboljšanje zastonj. In ko je prosila enkrat zadruga za neko podporo za izboljšanje pašnikov, se ji je tudi odgovorilo, da mora vzeti iste za daljšo dobo v najem, 6e hoče dobiti k.aj podpore. V začetku se je zadrugi to obljubilo. Ker so se pa potem razmere pri upravi knezoškofijskih posestev, ležečih v tem okraju, predrugačilo, je prišla tudi ta zadeva v, drugi, toda v slabši tir. Ker na vefik>atne prošnje in pisma ni hotel dati stolni kapitelj določnega odgovora, se je v seji naftelstva pašne zadruge zaSetkom marca t. 1, sklenilo, da se Še enkrat vpraša in prosi, naj se stolni kapitelj jasno Izjavi, kaj hoSe storiti v tej zadevi. Odgovor je prišel ravno na dan občnega zbora dne 2. aprila t. 1., pa takšen, da je vzbudil silno ogorfienje med zborovalci. V odgovoru stoji, da se pašniki ne dajo za daljSo dobo v najem, pa tudi ne morejo odkupiti, to je toliko, kakor da se v nobeno splošno korist kmeta ne privoli, Sicer se je v tem odgovoru obljubilo, da se bo napravil nažrt, kako izbolj&ati te pašnike; če se pa bodo v teh razmerah kaj izboljšali, se bo zahtevala potem vefija najemnina, in dobiček ocl izboljšanja ne bode imel kmet, ampak graščina. Ce pa ostanejo pašniki Se nadalje v tem stanu, kot so sedaj, ne da bi se kaj trebili ali pa sploh izboljševali, bodo v kratkili letih popolnoma za ni2. In v očigled tem dejstvom filovek ne more razumeti, kaj mislijo neki gospodje v Ljubljani, da tako šikanirajo naSega kmeta. Kdo pa podpira najbolj katoliški živelj v Avstriji, če pe kmet?! Naj si cerkev odtuji kmeta, in tudi v AVstriji bo morala dati neprostovoljno iz rok premoženje, kakor so je zgodilo to na Francoskem! Ali si morda gospodje v Ljubljani tega želijo? V takšnih razmerah je res skoraj nemogofie, da bi zadruga Se nadalje obstala, in zato se je na tem obgnem zboru predlagalo, naj se razdruži. Tja predlog se je odklonil, ker so bili zadružniki mnonja, da bi bilo potem Se slabše, kot je sedaj. Da bi pa zadruga kaj dosegla, je pa zopet skoro nemogofie. Kdor ve, kako važni so za kmeta ti paSniki, bo tudi razumel, kako perefea je za nas ta zadeva. Zato pa vsa 6ast in prisrčna zahvala veleC g^ Fermetu, župniku v Novi Stifti, iki se je na vso moc trudil kot tajnik zadruge, da bi ta k.aj dosegla v korist kmeta. Ce se ni doseglo, je krivda drugod! Ostane nam sarao še upanje, da bi nam gg. poslanci kaj pomagali. Zato jih na tem mestui javno prosimo, naj se zavzamejo za našega kmeta in mu pomagajo y tej zadevi, ki je velikanskega pomena za naš kraj. Prizadeti posestnik. c Smarje pri Jelšab,. Občni zbor našega Kato-liškega slovenskega političnega društva je krasno uspel, Nad 300 mož Je prihitelo iz Smarja, Zibike, Sv, Eme, Sv. Petra, Sladke gore, Ponikve in od St. Vida, da slišijo poroftilo svojih poslancev. Shod otvori in vodi župnik GomilŠek. Prvi porofia dr. Koro&ec. Pred vsem povdarja, da so pridobili sedanji stovenski poslanci jiašemu narodu s svojim delom in svojo odločnostjo tak ugled, kot ga §e ni imel. Tega niso dosegli nikdar liberalni poslanci. Zato liboralizmu med nami ne sinemo dati življenja. Nemci v Gradcu so nani hoteli odjesti podpore za obnovitev vinogra,dov. Mesto 200,000 K naj bi dobili le 11.500 K. Poprijeli smo se obštrukcije, da zabranimo tako krivico in vse druge. Na Dunaju smo branili versko svetinje in svetost zakona. Dosegli smo, da se niso odprle meje za uvoz živine. Za nagodbo smo glasovali, ker Avstrijci potrebujcmo 'Ogrske, ki je poljedelska država. Dosegli smo, da se ni vpeljal vinski davek, Tir.jali smo, da služi uradništvo ljudstvu, ne pa da vlada ljudstvo kot doslej. Zahtevali smo poštenost in ljudomilo postopanje z ljudstvora. 17 Slovencev je pred 2 letoma ustavilo delo drž. zbora, ker se ni hotelo ozirati na naše želje. Slovenci smo rešili bosanskega kmeta, Ce bi imeli liberalci glavno besedo, bi imeli sedaj vse meje odprte, bosanski kmet bi bil prodan in brez svobode bi bil tudi naS kmet in izkorisCan. Kako delajo liberalci za ljudstvo, pričata dva poloma v Ljubljani. Mi smo poSteno in odložno branili našega kmeta, ker hočemo zdrav in krepak kmečki stan, štajercijanci in liberalci pa ga hočejo na vseh krajih zasužnjiti, oslabiti in oslepariti, — V nekaj stavkih ni mogoče podati jedernatega poročila, kl smo ga vsi poslušali z vidno napetostjo. NavzoSiin Staiercijancem in liberalcem je ob odloSni jasni besedi dr. KoroŠca zbegnila vsaka beseda, MolBali so kot grob, ko so slišali svoje lumparije. Seveda smo navduSeno odobravali poroBilo dr. Korošca. Poslanec Vrečko je pojasnil vzroke slovenske obstrukcije v deželnem zboru, Na vseh krajih in pri vseh dobrotati, do kateriii imamo pravico, so nas hoteli prikrajšati. Ne dajo nam cest, ne meščanskih šol, še šentjursko kmetijsko Solo bi nam bili radi ugrabili.. Slovenski poslanci pa smo pokazali z obstrukcijo, da smo zastopniki zavednega slovenskega Ijudstva na Južnem Stajerskem, ki je sito večnega prikrajševanja in tirja, da se mu vendar že enkrat izpolnijo npravičene tirjatve. Slovenski poslanci smo zaceli boj in ga ne bomo nehali, dokler ne zmagamo. — T.udi to poročilo je bilo sprejeto z viliarnim lodobravanjem. Med velikanskim navdušenjem je bila slovesno sprejeta zahvala in zaupnica obema poslancema ter vsem poslancem S. K, Z. Tudi obstrukcijo naŠih poslancev je odobril celi zbor. — Odbor Kat, slov. polit.. društva za Šmarski okraj je bil izvoljen sledeči: župnik Gomilšek, predsednik; poslanec Vrecko, podpredsednik; kaplan Sinko, tajnik; Zelifi, blagajnilč; župani ZabukovSek, Sivka, Smole, kmeta Stoklas in Andrlič, odborniki; Conč in Skale Stelan, računska pregledovalca. — Zadovoljni in navdušeni smo se vračali domov. Spoznali smo, da laiiko popolnoma zaupamo naSim poslancern, kl tako neustrašeno branijo naše pravice! c Mestinje. Mestinjski Stajercijanci so pa res pravi revčeki; fte se jim malo podkuri pod noge, pa milo prosijo ,,Stajerca", naj jih brani pred temi,,groznimi" klerikalci,. V zadnji Številki ,,Štajerca," so skrpucali neki grozno duhovit Članek, ki razodeva visoko modrost mestinjskih naprednjakov. Ni vredno tega omeniti, mi se samo smejimo taki budalosti, lco piSete o kmet. podružnici, da ste odstopili, ker ni po vašem receptu; reCemo saino to, da od vas ,,Stajerčevih" dopisunov ni bil veC ko eden pri tem dru&tvu, pa Še tisti najbrž ne zmore ve& bornih trehikronic udnine, toda vsled izgube tega moža naša podružnica vrlo napreduje. V isti Stevilki ,,Stajerc" tudi piše o novomodnih ženskah, kojim se svetuje, naj se navadijo čikati, piti Šnops in preklinjati, da bo vse skupaj; k temu bodi povedano, da si je to modo že neka dama izmislila, predno je dobila to Številko v roke. Cakamo, kakšno modo bodo Še Štajercijanci obeh spplov izmislili, da vam potem poročamol c Dol pri Hrastniku. Ni vredno in pomerabno odgovarjati na kvakanje ptujske strupene krote, ki vedno v vsaki Stevilki laže in krade 6ast ne saino meni, ampak tudi drugim poštenim ljudem, kateri nočejo in ne morejo biti kalibra, kakor je nesramni dopisun lažnjivih in obreklj;vih felankov. — Podpisani bi le rad vedel, kdo je tisti umazani obrekljivec, ki me blati po smrdljivem ^Stajercu" na način, kakor ga razume dopisun; ako si poštenjak, podpiši svoje ime in povoj, kaj da imaš z menoj, ker vem, da nisem nikdar nobenemu nič žalega storil. Ni se ti treba bati, da bi silil jaz kedaj v občinski odbor, kakor so tudi nikdar nisem; posebno, ker sem za delo svojih 18 let y, občinskem odboru dobil zelo lepo plačilo. — Dopisun pravi, da sem si dal za vsako delo kosmato plačati. Ali sirota broz talenta, mar si ti, takrat kai plafial, ko sem hodil okoli in prosil ljudi za les in deske za stavbo gasilnega doma. Beračil sem po Trbovljah in Hrastnik^u dobitko za tombolo, bil porok za 2000 K v posojilnici; znesek sva z g.Gnusom od vseh strani iiaberačila, da se ]o zarooglo kupiti gasilno orodje. Res, prav lepo zahvalo imam za vse to, in se od takih mož. v katerih sem videl vedno svojc prijatelje. — Blatiti in po casopisju krasti ljudem eašt. ni posebna umetnost in tudi ne lepa oednost. — Torej dopisnik smrdljive eunje, z imenom na dan, da se posovoriva lahko na po&ten način. — Vedno sem narodnepa in verskega prepričanja, liinave". ali podrep»ik pa nikdar ne bom, naj si bode ene ali druge stranke. Alojzij Podmenik, posestnik in užitnin- ski vodja, Dol (Brn^a). e Vrsiisko. Nasa »olika kuhinja postovala je v tem šolskem letu •d 28. no^embra 1^10 do 27, maiva 1911. Sknpno razdelilo se je 1K0&7 kosilc in nasitilo povprečno po 250 otrok na dsn. Postrežbo in delitev hrane prevzele so z veliko vnemo in l.jnbeznijo gospodiftne Lipež K, OtteDecbla^er L , Brinovc J , Oset J., Laarič Ana in Mila, LnVman Micika jii Riza, Mešič F in Jurjovee H. G-.saodfrna Lipež K. te žrtvuje s tem 6lovekoljubnim delom že od nstsnovitve sem skozi vsa leta. Da je bib inog« če nasititi toliko šteyilo praznib želodcev, z»hvaliti se je velik-idušnosti naših nžanov in okoličano/ Dohodkov v tem letu je bilo 647 K 86 vin , nabranih v denarj-i, 76 *kafr>T krompirja. 6 Skafov fižnla, 1*0 kg tiža in darilo BPo ojilnice na Vrsnskem" 250 K. StroSki so znsšaii vštevši »redaost daro^anih pridelkov 737 K 86 v. Bodi tem potcm izrečena vsera blagim dobrotnikoui v im&nn hvaležnopmadetih otrok najiskrenejša zahvala. T zabvalo pa naj Vam sladi in venč» se prijetna zaiest, da niste 1b utežil: m&rsikateremu želodčkn neljnbo lakoto, temveft ojačili v veliki meri z zdravo iu toplo hrano v »rzli aimi telesno in vsled dobregs šohkega obiska tudi riuševno vranski naraštaj. Dobri Bog povrni Vara to dohroto stotero! Š Isko vodstvo na Tr&ngkem, dne 27. marca 1911. Ivan Kraroar, uadučitelj. Brtiliki okraj. b Dobje pri Plnnini. Prvega aprila t. I. je vozil Detnma kramarsko kložnjo v Dobje. ker misli uničiti s konkureneo siovenskega trgovc-a. Nemški trgovee in njegov tovariS n.islita s toaprilovo šalo pridobiti slovenske kmeto in njiTi svetle kronice, toda Cakati bosta morala še doigo tistega lepega dne, predno bodo vtaknili štajereijanci vse kronice v žep. Samn želje in nameni ne zadostujejo. 1) 5t. V:tJ pri PUnini. Kuuvkj biuitio društto (.riredi na veliki poDdeljek dve jako zanimivi gledališki predstivi. Miadenke nam bodo I>okaza;t> kako junaška je Mla ,Peuca OrleaDska" iu premsgala sovražuika. M'adeniči pa n»m bojo pripravili obil.i smeha. Prijatelji poštene ^aba?e pridite Zaf.etek ob pol 4. uri popoldne. Vabi D. in Mlad zveza. vcsrniK miadinske or^anizaci|e. Zi*eče. Dekiiški oddelek Marijine družbe je imel dne 9. aprila letos Cetriokrat poučni shod. Pri istera so predavale sledeče govornice: Aniea Kraeun: Pomladno jutro (dekl,) Pavbca Kračun: Zvonovi zvonite (deki.) Franeika Kra<;u.n: Vesela pevka (dekl.) Antonija Marčič: Alkobof in zdravje (govor). Francika Klanenik: 0 dobrem berilu in pogostem prejemanju sv. zakramentov. — 0 Mariji sedem žalosti so prednašale: CreŠnar Trezika, Leskovar Jozefa, Kiančnik Katarina, Kotnik Micika, Lamut Barbika in KomperŠek. Ana. — Ob koncu sta nas pa prav dobro razvedrili in razveselili Juiika Golčar in Ančika Nemeie z aanljivim prizoromf Samostanska lilija. Iz celeja svefa. Ustollčenje novega tržaSkega Skofa na stolico sv. Nazarija v Kopru v Istri se bode vr?ilo dne 23. aprila, to je na belo nedel.jo, po starodavui navadi na slovesen način, Mil, g. tržasko-koperski škoi dr, Andrej Kaiiin se odpelje z vozom prejšnji dan iz Trsta, kjer ga bode na meji pt-ičakovala in pozdravila deputacija koperske občine. X nedeljo potem je sla^nost v stolnici in ob 1. uri pojedina, K kateri se povabijo zastopniki raznih uradov in duhovščina. Ustoličenja se udeieži tudi .duhovščhm iz okolice, ki je vsa slovenska. Zanimivo je, da je prvi na ta način ustolifien škof koperski, obenem tržaški Skoi, bil Sloveacc Matej Ravnikar, ki je zasede! siovesno stolico sv. Nazarija Ietal831, potem ko je bila vsled ukaza LeonaXlI. leta 1828 ko})erska škofija trajno združena s tržaško. Imenovanje dveh dalmatinskih školov. lz Splita v Dalmaciji poročajo, da bo za izprazujeno splitsko ^koiijsko stolico imenovan prof. bogoslovja v Zadru, dr. Anton Gjivoje, za izpraznjeno stolico v Sibetiiku. pa posvečeni škol in sedanji kapitularni vikar splitski, dr. Palunko. iledek slučaj. Deželni glavar goriŠki, dr. Pajer. je praznoval dne 11, t. m. 501etnico kot član dež. odbora goriSkega. Dne 11. aprila 1861., ko je začela ustavna doba v goriški deželit je bil izvoljen v prvi deželni odbor in je ostal njegov član do današnjega dne deloma kot odbonnk, deloma kot deželui glavar. Prcbil j« vse dobe ustavnega živijenja v deželi, katereiua se je živo udeleževal kot pristaš in mnogoletni voditelj italijanske stranke, kateri je narekoval smer in določeval sredstva« Velikansld požar v Carigradu. Dne 4. t. m. se je \ nel požar v carigrajskem raestneui delu Kadikioei, ki leži na. azijskem obrežju Marmarskega morja. Požar se je grozno hitro širil. V kratkem. Casu je bilo Tiničenih nad 300 hiš, med njimi ve6 javnib' poslopij. Sodijo, da so zažgali Grki. Zaprli so 4 požiga suraljive Grke, med katerimi so eneg-a videli, ko je priSel iz ^orece hiše, ki jo je nato Še na drugi strani zažg.il. 1'ožar so zadušili še le dne 5. t. m. opoldne. Goreti je priftelo v hiši armenskega trgovca Man»kiana, a ognja ni nihfie opazil. Požarno brambo so prei:ozt'O aJarmirali in ko je došla, se je, kai^oor je to v Carlgradn obifiajno, pokflzalo, da je promalo gasilcev. Požar se je strašno hitro šaril. Ljudje so so komai reSevali iz hi^, predno so prifiele goreti. V dveh urih je bil mestni del unifien. Zgorela je tudi lc:«ioliŠka cerkev, rmdalje vila, manjSi hoteli in novu gTftka cerkev. Skoda znaŠa do 5,000.000 raark. Zjjorle so iudi Stiri osebe. Velikanski požar v Toklju na 'Japoiiskem. Dne 10. t. m. ,je opustošil požar povrŠje 10. km v Tokiju. Zgorelo je 6676 tiiš, 8 templov, dve tovarni in zaloga požarne brambe. Več vojakov in redarjev je pri poskusih, da bi rešili ženske, prišlo ob življenje. Stiri osebe so mrtve, 113 je ranjenih. Oblastnije, časopisi in drušfva si prizadevajo, da bi olajšali bedo 40.000 oseb, ki so brez strehe. Srbska država tožena. 1'red leti sta bila v belgradski jo<5i ustreljena od orožnikov fiasnikarja Milau in Maksim Novakovič, ker sta hotela z oboroženo silo vdreti iz zapora. Vdova Milana Novakoviča Desanka je vložila sedaj tožbo p.roti srbski državi ter zahtevala, da ji plača država enkrat za vse.ej 100.000 dinarjev (srbski denar) za njeno preživljanje in za vzgojo in preživljanje njenega sina. Razen tega zahteva še 3000 dinarjev za pogrebne iii 1000 dinarjev za sodne stroške. Blaznik strellal v cerkvi sv. Petra v Rimu. V torek zjutra.j je neki TOIetni mož vstrelil z revolverjem v cerkvi sv Petra na skupino duhovnikov, ne da bibil koga zadel. Pa6 pa je ranila krogla nekega polieijskega agenta. Agent je aretiral sam storilca, ki je rekel, da mu je irae Desanti, da je doma v Vodnjami v Istri in da je nastanjen v Rimu. Zdi se, da je Desanti blazen. Zanimlva tihotapska dogodbica. Iz Bregenca se porooa: Kakor znano, pregledajo na meji linančni organi na železniculi vozove, fce bi ne bilo kje kaj sumljivega. V vozu I. razreda sta pred kratkim sedeli dve gosposki ženski, katerih ziumnjost se ]e zdela stražnikom sumljiva, Pozvali so obedve, da ste izstopili. Pri preiskavi se je pa dognalo, da ste hoteli vtihotapiti precejšnjo množino saharina cez mejo. Ko ste sc zopet oblekli, niste bili vef tako bujni, kot poprej, in obleka je ohlapuo visela na njih. Obdržali so obedve v zaporu. ŽMJe in dolarska stanovapja. Ko je poirkala pretečeno leto kolera na nieji Avstro-Ogrske, začelo se le gibati tudi tam, kamor se poprej Še mislilo ni: oko oblasti je pogledalo v maia delavska stanovanja, in videlo se je nečuveno stvari. Na Dunaju se je pričelo na najprimernejšem kraju, v židovskem okraju l.eoiioldstadt. Kaj je žid, naj nani dokažejo naslednje slike žalostnih tamošnjili razmer. Židinja Silberman je imela v svojem, koraaj štirim osebam zadostujofcem stanovanju enajst oseb. Nekaj jih je spalo v nesnažnih posteljah, nekaj pa po tleh. Stari žaklji ia druge umazane cunje so služile za odeje. Pod neko posteljo ste spali dve 121etni deklici, ki ste krošnjarili po dnevu s trakovi za čevlje. Žena, otroci in moški spe vse navskriž v tej umazani, ozki luknji, Stara umazana ženska srajca je služila za brišafio za vse stanovalce. — Neka druga židinja Sneiel, ki je bila radi prenapolnjenja stanovanja že večkrat polieijsko kaznovaria, je imela sobo, v kateri je spalo skup stlačeno 25 oseb. Zrak v tej sobi je bil neznosen. Polovica petrolejskega soda v kotu je bila napolnjena z grdo vodo. V tei vodi so si umivali stanovalci aoge in obraze. Umazana stara rjuha je služila vsem za vsakovrstno brišačo. Zraven drugega mrfiesa so stanovali v istem prostoru tudi podgane in miši. ~ V drugem takeni brlogu, Novara ulica 24, jo stanovalo v dveh kabinetih 25 oseb, Nekatere so Izjavile, da plačujejo stanovanje gospodinji-židinji z oblekami, ki jih naberačijo pri milosrčnibljudeh. Zidiuja je seveda te obleke drago prodala. Grozno je bilo odkritje pri židu Dunkelblau. Kleine Schiffgasse 32. Stranišea so vsa zama^ Sena, nesnaga tefie z gornjega nadstropja v spodnje prostore. 30 do 40 oseb spi skupaj v enem prostoru ter placa vsak za noč 30 vin. Mrčesa kar mrgoli. Ljudje spe po tleh na slamnatiK pletenicah. Radi mrčesa leže nagi in ogrnjeni z umazanimi capami. V enem prostoru rabijo vse osebe skupno eno vodo za umivanje in samo eno brisafto. — Sliftno tem slučajem se je našlo stanje tudi pri Rebeki Sauermilch in pri Rahel Rosenblatt. V zasmeh vsem strogim naziranjem in občutnim kaznira se drže židje trdno njihovih prirojenih običajev, ki jih delajo ne samo neznosne, ampak tudi nad vse nevarne vsemu kulturnemu svetu. Ce se že na Dunaju tako godi, kako izgleda Še-le v Galiciji iri pa v Rusiji, koder imajo v velikih krajih židje oblast v rokah. Velikanskl dobifiek severoameriškega jeklenega trusta. lz porofiila, ki ga je izdal prodsednik ravnateljstva združenih tovarnarjev jekla, Izliaja, da je severoameriški jekleni trust leta 1910 imel 726,945.174 dolarjev (5 K) dohodkov. Ker so znašali obratni strogki 529,215.788 dolarjev, preostaja čistega dobifika. 174,745.636 dolarjev. Od teh se je pripisalo k rezervnerau zakladu 10,722,382 dolarjev, in znaša rezervni zaklad zdaj 164 milijonov 143 tisofc 157 dolarjev. Po odpisu 50 milijonov za razdolžni dolg itd. je ostalo Se 62,720.631 dolarjev za razdelitev med delničarje, ki dof>e 12'/!% dividendo. Družba je imola 218.435 delavcev in je izplačala na zaslužkih 174,955.139 dolarjev. Jekleni tnist poseduje 81 malih parnikov, 120 čolnov, velik morski parnik in 2 vlattlna parnika. iTudi nadzoruje trust 3500 milj železnio. Samo v dveh letih poprej je imel jekleni trust večji dobiček, kakor lanskega leta. Poskušen roparski umor. 191etni mizarski pomo^nik Franc Orel, doma iz Smarij pri Vipavi na GoriSkera, je priŠel v sredo v stanovanje Lloydovega magaoinerja Hafnerja v Trstu s pretvezo, da ga je poslal mojster, da vzame mero od poliištva, ker je naročila neka druga stranka enako po>i'Stvo. Doma je bila gospa Hafnerfeva sama, ki je sedla na divan, med tem ko se je Orei peftal iiavidezno z delom. Naenkrat pa je skočil Or«l k njej ter jo zabodel z no- žem v vrat. Hote.l je nato pobegniti,- a gospa je imela. še toliko mo^i, da je skoftila za njim ter ga za^>rla v noko sobo, kamor sc je zatekel, ker je zamenja! vrata. Prifili so redarji ter fanta aretirali. Gospa Hafnerjeva je izpovedala, da je hotel Orel ukrasti naibrže srebrne predmete, ki jili je zagledal v neki omari, med tem ko je meril. Preosnova koledarja. Na Angleškem se bavijo z mislijo, preosnovati koledar. Po najnovejšem naMu bi bil prvi dan v letu, to je novo leto, praznik. Tenau bi sledili tedenski dnevi od ponedeljka naprej pi/vrsti. Prvi dan v tednu bi ne bil ne tedenski dan ne nedelja, zato bi imelo leto potem 364 dni, kar da ravno52 tednov. Na ta način bi se recimo napravilo, da bi bil dne 2. januarja v ^sakem letu ponedeljek, 3. torek itd. Drugi/ učenjaki so se izjavili proti taki preosnovi. Revščina v združeni Italiji. v Rimu so se vršila pretekli četrtek iii petek velika delavska zborovanja proti naraŠČajoči draginji. Delavci so naredili po mestu velike obhode, v katerih so nosili table z napisi: ,,Boj proti draginji!" ,,Proč s Spekulanti!" Na zborovanjih se je povdarjalo, da so se živila zviSahi za 50%, raed tem, ko so se plače izboljšale komaj za 5%, Med tem ko praznuje Italija SOletnico svojegazdruženja z velikim razkošjem, ki bo požrl milijone in se odeva s sijajem noč in dan, pa ljndstvo v lvimu strada. — Sreena Iialija! flajnovejšc novice. Iz šole. Razpisano je mesto definilivnega ali provizoričnega učitelja na petrazredni ljifski feoli ua Vidmu ob Savi. Prošnje do dne 29. aprila n-a taraoSnji krajni išolski svet. — Na nemški šoli v Vitaaju pri Celjn se razpisuje mesto nadučitelja. Sola je dvorazrednica. Mesto definitivno. Prosnje do dne 1. m#! na krajni šolski svet v Vitanju. Iz politične slnžbe. Namestniški koncipist dr. Alfons pl. Janta Polczynski je prestavljen iz Maribora k namestjiiji v Gradec. Prostavljen je okrajni komisar dr. Viktor Neuwirtli iz Ptuja k okrajnerau glsvarstMi v Maribor, namestniški konceptni praktikant Egon Sohre.v pl. Redhverth je prestovljen oi! mariborskeea k ptujskemu okrajnemu glavarstvu, konoeptni praktikant pri namestniji v Gradcu dr. Frano Fina k okrajnemu glavarstvu v Mariboru. Odlikovani orožniki. Deželno žandarmerijsko poveljstvo je s pohvalnimi spričevali odlikovalo orožniške stražmojstre Antona Cižarja, Štefana Stojana in Ignacij* Zagerja, ker so se odlikovali s posebno srčnostjo pri aretaciji neke nevarne tatinske družbe. Za dijaško knhinjo v Mariboru so darovali sledeei p. n. dobrotniki in dobrotniee: P. S. v Ljutomeru 4 K; hranilniea v Dolu 20 K; gostje na gostiji gosp. Babi6a v Krapju 8 K; Fr. Stajnko nabral na gostiji g. Ozmeca 10 K 16 vin.; Peter Skuhala. župnib v pokoju, 2 K: Leopold Vozlif, kaplan pri Sv. Vidu nad Gradcem. 12 K; M. Ratej pri Sv. Juriju ob Sčavnici 10 K; dr. Fr. V.ovšek, nadsvetnik, 10 K: Leopolfl Petovar 20 K; Fr. Segula, župnik, 3 K; Fr. Ogrizek', žnpnik, 3 K; posojilnica v Framu 30 K: pcsojilnica v Konjicah 20 K: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! Prlhova. Na belo nedeljo. dne 23. t. m. bo dala Hranilnica in posojilnica na Priliovi javeti. ra5un od svojega hiševanja, ali oe kratko rečemo, bode po večernicali občni zbor v posebni sobi. Ce bode raogo^e, bode poslala mariboraka Zadružna zveza za tisti dan k nam enega. zastopnika. Pridite v obiinem Številu! Trbovlje. Na vehkonofini ponedjeljek bo imela tukaj iiberalna stranka shod volilnev, na kateren nameravajo postaviti ,,neodvisnega" kandidata. Rartovedni smo, kdo se bo dal za tako politiSno liinavšfiiio izrabiti. Pa6 samo hinavec.