List 17. np v • 1 ecaj XLVI i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr za pol leta 1 j 70 kr četrt leta za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 25. aprila 1888. Obseg: O r abi žvepla v kletarstvu. Matica Slovenska." vice. 11 Ozdravljenje živine od lišajev. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Kupčija s travnimi semeni. Naši dopisi. Novičar Gospodarske no- Gospodarske stvari. to z namenom, da dospe še sladko na določeno mesto ter da ostane tam še dalj časa sladko rabi žvepla v kletarstvu. vprašanji, ali se sme v kletarstvu žveplo rabiti ali ne, in tudi o tem, kako se ima upotrebljevati, je še potem je dobro žveplati ali zakaditi posodo, v kateri se ima mošt ali vino prepeljati, drugače pa ne. Pa vendar dobro utegne nam kedo ugovarjati je prav / i ------ X------j----7 j — uuuiu, ua oo li dandanes v različnih vinskih krajih tudi mnenje zelo nekoliko zakadi da se mlado vino vsaj pri prvem prcsnemanji ker različno. Konsumenti ali pivci, kateri o kletarstvu nič ne vedo ali vsaj prav napačno sodijo, ne marajo o pretemne barve Lari fari! drugače preveč m nategne u J postane žveplo žveplu ničesar slišati; samo da jim besedo r ustiš, stresa jih uže groza. Producenti, vinščaki mislijo o žveplu drugače mu kletarske porabe ne odrekajo, vendar jih je pa tudi tega ni treba iz vino pravilno napravlj ako je namreč t to je i ako ni belo preveč na tropinah kipelo. Črnega uže tako ne smemo nikdar ka oni diti, ker izgubi vsled žveplanja barvo pa skoraj nikdar ne. i t duha po žveplu malo takih, kateri bi znali žveplo prav rabiti; večina jih Pravilno napravljeno belo vino čisto nič ne nategne ne ve, kedaj in kako se ima upotrebljevati, in iz tega ali pa toliko, kolikor je prav, ravno izvira pogostna napačna raba. Koliko je na pri- pozneje, kadar se zopet popolnoma liko takih vinščakov, kateri sod ob trgatvi vselej, predno cekinasto barvo, ga napolnijo, bodisi s čisto surovim ali pa z bolj ali > to je veliko, da dobi učisti, ravno pravo Direktno ali naravnost zdravo vino kaditi (žveplati) manj pokipelim moštom, dobro z žveplom zakadijo ali je še v enem slučaji jako koristno, kar je pa našim zažveplaj vin ščakom Mnogo posebno pa krčmarjem, Ie malo ali nič znano je » pri presnemanji dru- Ako imamo namreč vino dalj časa v ne prav polni po gače ne morejo, nego da sod, predno ga napolnijo, prav dobro zakadijo. sodi > naredi se po vrhu kaj rad kan > Oboj je popolnoma napačno, dokler je se pozneje vino zdravo, pravimo, „na drn" kaj rado skisa pa tudi brez tega i ono potegne, kakor kajti tedaj mu žvepl i sokislina, katera nastane pri postane n cikasto Vse to pa vsled prevelike dotike vina zažiganji, ne samo koristi, ampak kar naravnost ško- njegovega alkohola — z kislikom zraka to je duje, in sicer prvič zato, ker se kipenje zavira in more In to je krivo i biti za dalje časa čisto ustavi ko da se posebno po južnih slovenskih vinskih deželah po vršiti; drugič zato, ker dobi mošt ali mlado vino brez se moralo hitro letnji čas le redko kje pošten kozai (neciKastega) vina dobode, naj bo uže na privatni mizi ali v gostilnici. Povsod so vina cikasta, ker tečejo iz bečev ali polovnjakov ne more zdravju koristiti. Cemu bi se kipenje zaviralo ali čisto ustavljalo? — bodimo zadovoljni, da se kolikor mogoče hitro vrši, da dobimo iz mošta brže čisto, doki pelo vino. » vse potrebe tudi nekak zelo neprijeten duh po žveplu, ali boljše rečeno, smrad po gnilih jajcih, kateri nikakor iz katerih se točijo, dolgo časa, pa se nihče ne zmeni da bi škodljivo obilno dotiko zraka s površjem vina zmanjšal ter jo neškodljivo naredil. Neškodljivo pa naredimo to dotiko ravno z žveplom kajti žveplena so > ako ga nekoliko vrhu vina zažgemo £3«. """ »AU1* /.UtigVlUU , ttajtl £J T UpiClia ou- Kedar pa hočemo čisto surov mošt, ali pa še prav kislina umori vse naseljujoče se škodljive rastlinice (gli- sladuo mlado vino rebulo — kam daleč prepeljati, in vice), katere imenujemo r> kan u (micoderma acet 130 pri vehi in pipi zamaše, češ, a zdaj si pa preskrbljen do druge trgatve! Koliko je zopet takih, kateri izpraznjen sod le površno izperejo, potem mu pa vratca in veho odpro, da se revež posuši! Ti in oni ravnajo zelo napačno, kajti velika večina takih sodov splesni čez in čez, tako da se razumnemu človeku, kateri vanje posveti, pogleda ia povonja, milo stori, ako pomisli, kako se bodo dobri, morda izvrstni mošti bodoče letine na najnaravnejši način v njih pokvarili. Kakšno bode vino v smrdečem sodu postalo? gotovo ne drugačno, nego smrdljivo „bumfasto". In vendar je tako lahko in preprosto prazne sode pravilno spravljati, da preprosteje skoro biti ne more, iu le največi zanikrnež je, kdor to zanemarja. Naj tukaj ob kratkem razložimo, kako treba ravnati. Prazni sod se prav dobro izpere tako, kakor bi se moral, ako bi hoteli vino vanj presneti. Na to se pusti en dan pri miru, da se vsa voda nabere ob vampu ; potem se izpravi voda z gobo do čistega iz soda. V tako očiščenem sodu se zažge košček žvepla, kar se lahko na več načinov stori. Ali se veha zabije, in skozi vratca kos korčevine ali pa kaka skrilica položi sredi soda, ter na nji zažge žveplo, in na to naglo vratca zapro; ali se pa vratca zapro ter goreče žveplo s primerno pripravo vtakne skozi veho v sod, v njem oliko časa pusti, da ugasne, potem se pa šele veha prav dobro zabije. Ako kajenje vsak mesec enkrat ponavljamo ali pa vsaj vsak drugi mesec enkrat, to je gotovo, da se nam sodi ne bodo čisto nič pokvarili, in naj ostanejo tudi deset let prazni. R. Dolenc. in katere prouzročujejo „cik"; dokler je pa le sled žve-plene sokisline nad vinom, ne morejo se nikakor delati. S kajenjem ali žveplanjem „vrhu vina" zavarujemo torej lahko zdravo vino proti veliki vinski bolezni, proti „ciku", kar je gotovo velike kletarske vrednosti, in kar naj si torej posebno naši krčmarji dobro zapomnijo in potem tudi ravnajo. Za kajenje vrhu vina potrebujemo žvepla, potem pa tudi še neke posebne priprave. Žveplo je najboljše čisto rumeno, na ozke in kratke platnene koščke nalito, kakeršno se v kupčiji nahaja. 8 cvetlicami potrošeno žveplo, kakeršno se tudi v kupčiji dobiva, ni za rabo ; tako žveplo je gola sleparija, ker več stane od navadnega, pa nič več ne koristi, ampak je še slabše od navadnega, kajti še tako lepo dišeča cvetlica, kadar se žge, ne diši, ampak smrdi. Čemu torej v sod spravljati smrad! — Posebna priprava za to žvepljanje je lahko kak daljši, debelejši pocinjeu drat; en konec njegov se pretakne skozi primerno dolgo in debelo veho, na drugem se pa napravi majhna kljukica, ter kake dobre štiri prste pod njo obesi majhna kositarska skledica, katera ne sme širša biti nego je najožja vehna luknja sodov ali polovnjakov. Rabi se ta priprava tako le: Najprej se s kako palico pomeri, kako visoko še stoji vino v posodi; nato se toliko pocinjenega drata na eni ali drugi strani vehe ven potegne, da obvisi nanj obešena skledica, ako se drat skozi vehno luknjo vtakne v posodo, za nekoliko prstov vrhu vina, in da zapre lesena veha, skozi katero je drat pretaknjen, posodi ravno vehno luknjo. Nato se natakne drata na kljukico proti posodi primerno zadosti velik košček žvepla, kateri se tako uravna, da se more vse raztopljeno kapljajoče žveplo v skledici nabirati; nato se na spodnjem konci zažge. Tako obešeno in zažgano žveplo se vtakne skozi vehno luknjo v posodo, in ta se z veho, koja je na dratu, naglo zamaši. Cela priprava se pusti toliko časa v posodi, da žveplo ugasne; nato se šele ven potegne, ter vehna luknja s svojo pravo veho hitro zamaši. Razen te priprave rabi za kajenje vrhu vina tudi tako imenovana žveplalna svetilnica, katere pa ne bomo danes popisovali, ampak prilično, kedar jo tudi s podobo priobčimo. Naj se že s to ali to pripravo vino po vrhu žvepla, glavna reč je in ostane, da ne kane nič žvepla v vino, in pa, da se žveplanje vsakih osem dni gotovo ponavlja. Redno tako žveplana vina ostanejo do zadnjega konca nepokvarjena, in vino se ne navzame prav nič neprijetnega duha po žveplu. Razen navedenih dveh slučajev ni pri zdravih vinih žveplanje ali kajenje nikdar potrebno, še manj pa koristno. Prav velike kletarske koristi nam je pa še žveplo za spravo prazne vinske posode, sodov, polovnjakov itd. Skoro neverjetno, pa vendar resnično je, da prav mnogi, posebno južnoslovenski vinščaki, krčmarji, itd. sodov niti pravilno spravljati ne znajo. Koliko je takih, kateri, kadar prodade vino, sod iz-plaknejo samo s par bokali motnega vina; — to vino l^k t r > u afi puste potem, kakor pravijo, za „živež" v sodu, kojega Ozdravljanje živine od lišajev. V predzadnji številki „Novic* sem bral vprašanje J. L. v Šm., kako se prežene lišai? Tudi jaz sem imel pred dvema letoma vola, ki je imel skoro tri mesece zelo hud lišaj. Odpravljal sem ga na vse načine in tudi živinskega zdravnika sem na pomoč poklical, pa vse ni nič pomagalo. Nazadnje mi nekdo pove, da je najboljši lek od lišaja jesenova mast. Poskusil sem, in v osmih dneh je bil vol popolnoma zdrav. Ker pa ne zna vsak jesenove masti napravljati, naznanjam Vam tudi tudi to, da priobčite, ako se Vam, častiti gospod urednik, umestno vidi tudi v „Novicah*. v ' Najprvo se mora jesen (najboljši za to je črni ali vodni jesen) razcepiti na trske, ki naj se na peči po-polnema posuše. Potem, ko je to pripravljeno, naj se vzame dober lonec ter popolnoma v zemljo zakoplje. Ko je to storjeno, naj se vzame drug lonec, katerega treba na dbu dvakrat ali trikrat preluknjati; potem se aenejo popolnoma posušene trske vanj, ter se postavi vrh prvega lonca. Presledek pa, kateri bi med prvim in drugim loncem utegnil biti, naj se pa z ilovico tako zamaže, da ne prihaja nič zraka zraven. Lonec, kjer so trske, treba pa z kako rušo tako tesno pokriti, da tudi zrak zraven ne prihaja, ker sicer se trske vnamejo. Ko je to stor- jeno, naj se okoli lorca počasi kaki dve uri kuri > tako da trske postanejo oglje, v spodnji lonec pa se nateče kake tri ali štirikrat na- se mast, s katero n maže, in odpravljen bo. y _ • saj Gospodarske novice. Za tretjega učitelja na deželni kmetijski šoli Grmu imenoval je dežel v Ta mast je tudi najboljša za odpravo uši pri učitelja na Vrhniki. Gospod Černe bode odbor gospoda Jarneja Černeta živini. Ribnici, 6 aprila 1888. kakor hitro potrdi nisterstvo. topil službo to imenovanje c. kr. kmetijsko mi J o s. KI un. Plemenske bike ? nakupljene iz državne podpore prodajala bode kmetijska družba majnika niči. Dan prodaje bode pozneje določen > e-seca v Rib Kupčija travnimi semeni. 14. m Občni zbor c. kr. kmetijske družbe koroške je bil Celovci. Navzočnih je bilo 127 udov. Občni Kupčija s travnimi semeni je najbolj goljufiva. Se mennki ti čujemo ti katerega 8 nas peharij še ajlaže, kadar naro- niti semena naročili . Dostikrat nam pošljejo seme, nismo! Dogaja se pa sicer kaj zbor je potrdil račune o živinski soli volil nov odboi proračune družbene, obravnaval ter ogrski konkurenciji z žitom Edlmann Za predsednika bil ter iz- voljen g. dr. pl ki predseduje uže 23 let. Za odbornike rado, da kupljeno seme ni čisto niti kalivo kupčija s travnimi semeni Ker je torej bili izvoljeni g^ Walter, Zu pa sc Schroll, Elbl, Funder malo pri naročanji še poseb Kdor hoče naročiti trav eslj treba Metnitz, Holzer, Puntschart, Oertl Haberl in Hoch previdnemu biti kmetovalcu semena pri semenskem trgovci Goriško c. kr. kmetijsko društvo je imelo 5. t. m > temu je pred vsem priporočati tudi svoj občni zbor. »Gospodarski list tega društva 'S uradno glasilo poroča o tem občnem zboru to le: Občni 1.) Da kupi seme posameznih trav vsako zbor c. kr. kmet. društva goriškega dne poseb vsako za se. M trava naj se nikar se- ne kupuje! Travne mešanice, katere pripravljajo menski trgovci kakor po receptu enako za posamezne maloštevilno obiskan; samo 22 društvenikov, dva nad obligatnim številom aprila je bil zbralo se je v društvenih prostorih Pred sedoval je prevzvišeni g. grof Coronini vlado je zastopal vrste zemlje, prodajajo najrajši. Z njimi namreč najla ugovora opeharijo kmetovalce. V takih zmeseh travnega semena je navadno dosti ničvrednega in škodili praznih blaga i dosti in smeti ter različnega travnega plevela c. kr. minist. tajnik grof Strassoldo. Zbor je bre na znanje vzel, oziroma potrdil poročilo o društvenem delovanji leta 1887., društveni račun za 1. 1887. in proračun za letošnje leto Zaradi tega naj se nikar ne naroča »travna meša konec 1887 stanje društvenega premoženja temuč naj se vedno le kupujejo posamezne vrste trav vsaka posebe. Kmetovalec se potem laže prepriča o stosti in kalivosti kupljenih trav kakor tudi o tem, ali so prave ali ne. Pred setvijo pa bo gotovo tudi pogodil voljenih za račun o porabi državnih podpo do 1887. Za podpredsednika je bil per accla mationem potrj skušališča za svilarstvo in vinarstvo Bolle, vodja tukajšnjega c. kr. po je izrazil svoje obžalovanj Grof Mantica da kmetovalec, kako je pomešati razne trave 2.) Naj kupi travna semena trgo ec, da je seme prav> Travno seme, katero tedaj ikupaj. če garantuj italijans na državni avstrijsko meji še vedno najnadležnejše zapreke delaj poznala semenska pregledoval družbe na Dunaji* prevažanju gnoja od ene strani na drugo, in je priporočal 3 naj bi se društvo v korist mejnih kmetovalcev potrudilo da doseže potrebne olajšave. — Predsednic je omenil preiskala in za dobro iz- da 8e Je to uže storilo. S tem je bil dovršen dnevni red > čisto in kal > 5 postaja kr. kmetijske Da je občni zbor goriškega kmetijskega društva ravna kmetoval ima gotovo pravo vrednost. Zato pa tako žalosten, kakor tudi vse njegovo delovanje, prihaja najvarneje, ako zahteva seme, katero tod> ker ima taka pravila da et niti ne more biti je po omenjeni postaji pregledano in v zapečatenih družabnik. Kako naj plača navadni kmet vsako leto (plombiranih) vrečah poslano. Le žal da je tole takrat štiri letnine, zlasti, ako ne ve čemu? Naj društvo možno, kedar se ob enem naročajo večje množine semena zniža letnino vsaj na dva gld., in kmalu bo več udov posameznih trav Za manjšega kmetovalca je naročanje Te£a Pa gotovo ne bodo storili Lahi zato naj se pa po pregledovalni postaji na Dunaji predrago in se sploh Slovenci odločno potegnejo, da dobijo deželen kulturen ne izplača svet, v katerem Travna semena imeli gotovo večino naj tist kupuje, kateremu so dobro znana ali pa priporočena po zvedenci. Mali kme tovalci ravnajo najbolje, ako nabirajo travno seme doma po mejah, ob potih in po travnikih. Tako si lahko v svojem kraji pripravijo seme najboljših trav, katero je zanesljivo in ceno. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J a rosi a v. 77. Na gorskej planoti Peruvanskej. (Konec.) * in Wien. Samenkulturstation der k. k. Landwirthschaftsgesellsehaft Po večerji sem se truden vlegel na trdo ležišče > ali zaspati nisem mogel dolgo ne, ker so ponočne tiče * grozno vreščale in vpile okoli votline in drugej. Slednjič sem vendar zamižal in zaspal. Ali v spanju so se mi v Matica Slovenska u od 1. aprila 1887. do 31. inarca 1888. Matica Slovenska zvršila je pred kratkim 24. leto svojega obstanka. Kar se posebej tiče zadnjega leta oči razbolele tako, da sem se zbudil. Strašno me je Tajnikovo letno poročilo o delovanji odborovem v dobi skelelo, peklo. Nisem mogel pogledati, ker je trepalnice kri zalila in se strdila. Šinil sem po koncu, in bolestno javkal. Zaspati mi ni bilo nič več moči- Včasih sem stal, včasih sem čepel na kamnu, tresel sem se mraza, in tudi tulil sem v silnih bolečinah. Kaj bode! Kedaj bode dan! stokal sem. Mrtvaška tišina je bila razlita po vsij neizmerni pokrajini, tudi živali so bile utihnile. Kedar se mi je zdelo, da uže mora biti proti jutru, odprl sem bolne oči, ali kaka groza me je obšla! Ko sem pogledal po votlini, opazil sem napolu zmrznjeno truplo človeško, na katerem sem glavo držal nocoj. Skočil sem na plan, da osedlam mulo in odjašem. Ali rado je, da bije nesreča na nesrečo. Mula mi je poginila po noči, vse štiri je molela od sebe. Ker je bila lačna, požrla je v naglici neko zelo strupeno bilino, in po nje je bilo. Ves potrt, in kdo ne bil, vrnem se v votlino, drugega mi ni kazalo. Nebes je bil čist Kot ribje oko, in soince je obsevalo pobeljeno pokrajino. Tiče so žvr-golele okoli votline, zajci so skakali brez vsega strahu po snegu, tove. Videti je bilo, da se žival ne briga nič za debeli Potolažil sem se toraj tudi jaz ter stopil zopet v mrtveca. Da je Indijanec, to sem in dolgovratne srne so zvedavo stegovale vra- sneg. votlino, da ogledam uže vedel. Na glavi je imel več hudih ran. Pred kot ne ga je pobila zavratna roka, in potem zavlekla v votlino. Vzel sem puško in ustrelil zajca. Nabravši malo suhljadi, zanetil sem ogenj, zajca nasadil na kost, ker druge priprave nisem imel, ter si ga opekel. Nič kaj ni mi dišala pečenka, ali za silo je uže bila. Premišljeval sem » kaj začel. Med dvanajsto in eno uro mi je udarilo na uho enolično, raztrgano kričanje. Kaj je to? Vesel pa tudi prestrašen sem skočil iz votline gledat in poslušat. Stopil sem na skalo, ter zazrl v dolu dva Indijanca, katera sem včeraj srečal. Tovorila sta odpadke v plavž. Brzo sem zletel doli prosit ju, naj mi pomagata naprej. Za malo tobaka sta mi prepustila eno lamo, ki sta jo tudi sama prignala k votlini, aa smo mojo prtljago naložili. Še en pot sem milo pogledal mrtveca v votlini, pograbil perišče prsti, vrgel jo nanj, ter odšel. 78. Na Laponskem. Psi so zalajali, kazno, da kmalu pridemo k čredi stanovanju ljudskemu. Hiteli smo kar smo mogli, ker so uže debele kaplje padale. Srečno smo se pripe- m ljali hiši ali ga mi j kakor jo Laponec naziva. Stala je pod goro ob robu širnega barja. Sprejeli so nas, ali prijazno ne. Ali kakor si Arabca pridobiš s primernim darom, prav tako tudi Laponca z žganjem. Da je Laponec neprijazen, temu se skoro ni čuditi, malokateri narod je tako zaničevan, kakor njegov, dela Ošabni Švedec njim kot z nespametno živaljo, ter ga pita s psom, lepšega imena nima zanj. (Dalje prihodnjič.) društvene dobe, o katerem mi je po odborovem naročilu naloga danes zboru poročati, smemo biti ž njim zadovoljni, bodisi že na znotraj, bodisi na zunaj. Odbor, ki stoji društvu na čelu. trudil se je po moči ustrezati zahtevam društvenikov, nikoli kreniti iz poti, ki mu jo znamvajo pravila in dosezati namen, ki mu ga ona na- rekajo. Sestavljen je bil v bistvu tako, kakor poprej: predsednik mu je bil zopet prof. M I. podpredsednik prof. Leveč, II. podpredsednik postal mu je mestni župan Grasselli; blagajnik mu je bil šestnajstič Ivan Vil h ar, pregledovalec društvenih računov Luka Robič, kiju čarja A. Praprotnik in F.Stegnar, overovatelja sejnih zapisnikov A. Kržič in I. Šubic in pravdni zastopnik dr. I. Tavčar. Tudi sestava odsekov: gospodarskega in književnega, ostala je v bistvu ista. Gospodarski imel je mesto 3, letos 5 članov, tudi književnemu prirastla sta 2 odbornika.. Glede delovanja pritrdil je odbor tudi v zadnji dobi načelu: prepuščati glavno de'o odsekoma, izdelane načrte pa predlagati njemu v konečno potrdilo. Običajno sta se tedaj skoro pred vsako odborovo sejo shajala oba odseka ter pretresala in prirejala vso za odbor potrebno tvarino iz svojih delokrogov. Kakor v predzadnji dobi imel je odbor tudi v zadnji štiri seje, namreč 27. aprila, 7. julija, 24. nov. in 14. marca; istotako gospodarski odsek, marca; književni pa tri, to je 7. junija, 19. novembra in namreč 4. maja, 25. junija, 21. novembra in 10. 12. marcija. namenjena Prva cdborova seja bila je v prvi vrsti konštituiraniu odbora in volitvi odsekov, druga konečni aprobaciji lanskih društvenih knj (T O > tretj stroškom za lanske knjige, četrta letošnjim knj gam in deloma pripravam za današnji redni veliki zbor. (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Železnikov 17. aprila. (Ime-dan svitlega cesarjevič prestolonaslednika Rudolfa.) Od drugod dohajajo raznim e. ter časnikom poročila o prenaredbi ske postav o mislih mnenji za in P njo. Za spremembo naj bo pa poveda kako je danes v tukajš šoli obhajal spomin na ime-dan svitlega prestolo-naslednika cesar- jeviča Rudolfa. Po napovedbi se je snidila zjutraj ob 3/47. uri praznično oblečena šolska mladina v učni dvorani. Ob sredi njene sprednje stene pripeta je bila mična slika svitlega nadvojvoda Rudolfa v zlatem okviru. Ob straneh in nad glavo so jo zališali venci iz ponarejenih cvetk; še višej nad tem sta bila vravnana grba cesarski deželni spodaj podnožji slike pa so bile razstavlj 133 simetrične zastav avstrijska (črno-rumena), bavarska (belo-modra) in dve narodni. Na šjlski tabli pa je bila zadnjih napisana nasledna čestitka Vodna zgradba Save pri Stožicah postala je po povodnjih še bolj nu J Srca kviško povzdignimo! Danes na veseli dan, vneto dušo zakličimo. K'j svet Rudolf pr vodotoč Save približal vrh tega čujemo, da obetaj skupi železni Kakor kakor popred ker vasi Stožice že na 20 metrov, ) razprave zarad zgradbe mosta za državno cesto in za kamniško pod sedanjem črnuškem mostom dob Ob v cerkev Carjeviča Bog ohrani! Rudolfa naj Bog živi! Vseh nesreč Ga Bog naj brani! Rudolf dolgo naj živi! uri šla je mladiua za šolsko zastavo paroma sv. maši. Po skončanem duhovnem opravilu čujemo peh namerava se to vprašanje podrezati tudi v državnem zboru Kozavost dne 18. aprila v Ljubljani. Po uradnem izkazu z bilo je ta dan v Ljubljani še 17. ko- povernila se je zopet v enakem redu uazaj v šolo, in se vstavila na svoja mesta. Najpred se je zdaj opravila zavih bolnikov. To potrtjuje dosedanje skušnje zadnjih tednov, da se zmanjšava število teden samo za dva do tri. te vrste bolnikov na Kmetijsko potovalno predavanje v Ribnici > ima primerna molitev za tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v ne deli dušni in telesni blagor svitlega cesarjevič-prestolonaslednika; potem je odpela mladina po napevu cesarske himne zgoraj napisano čestitko, po-slednjič pa trikrat navdušeno zaklicala svitlemu cesar- Pričele »o se v ponedeljek dne 23. t jevič prestolo-nasledniku: Živio! 29. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu. Dopolnilne volitve v ljubljanski mestni odbor m in izvoljeni so sklepu je prejel šolskih učil v spominek Slava! Na mnoga leta! bili v III. razredu gg. Ivan Hribar, KarolŽag vsak otrok mali darek zmed Pe r eg Kajzel in dr. Vinko Gregorič ? pri da našnji volitvi v razredu izvoljeni so narodni kandi Za danes naj toliko zadostuje; pa o drugi priliki datJe SS- Josip Benedi k t, Peter G lli. I zopet kaj! Gog iu župnik J Roz m za Iz Ljubljane državnem zboru pričelo ki voli v petek, priporočajo se kandidatj se je tudi krepko gibanje slovenskih poslancev Ničm dr. Josip S t Josip Tomek zred pa, Henrik in Ivan splošni budgetn razpravi oglasil se poslanec Velkovrh S u kije, ki je kakor omenja naš poročevalec iz držav nega zbora, zelo častno rešil svojo nalogo kot glavni govornik enako glede gospodarskih zadev vse države Hrvatska Zagrebški „Obzor kakor narodnih in gospodarskih teženj Slovencev > poroča, da je znani odvetnik, štajerski Slovenec dr. Kopač, zatožen zarad ker je pri zato širjenja neresničnih iznemirljivih vesti, vredništvu „Obzora" čul, da so se pri zakladu pakrajnih Ko je pri drugi priliki hotel perovodja, izvoljenec gozdov zasledile neke nerednosti nemških Korošcev, D u m r e i c h oddelku j j sede grede prašal ter je potem domu ega državnega pravdnika, ali je kaj na slovenski poslanci, prezreti in neštetih pustiti takoj tem in ko je ta od o da njemu ni nič znanega, je celih 19 glas glasil se je dr. Poklukar z doka zom ne da je v tem oddelku glasovalo 40 poslancev in , ter je odločno zahteval, naj se dokazano na- Kopač zavrnil, potem pa že ni res. Sodnijska razprava zarad te zatožbe ima biti v petek 27. t. m. 21 pačna izjava predsednikova popravi, v prihodnje pa vsaj skrbi da gla ne p rez i raj prav štejejo in pri glasovanji ste navzočih poslancev. Poliiirne s(\an. To je bil zaslužen udarec na malomarnost pred sedništva, katero je izjavilo po dr pozicijski Smolku ? da zaklad dis- odklonjen z 12 glasovi, dejansko sprejet z večino 10 glasov, z 138 glasovi zoper 128 glasov. — Dispozicijski zaklad sicer nikakor pa je bil ni srce priraščen prezrtim poslancem toda os sedaj še glasovali ? ako državnega zbora. Na Dunaji 22. aprila. Splošna budgetna razprava. Akoravno je bilo število proti državnem prora zanj, smejo zahtevati, da se nji- letošna čunu vpisanih govornikov veliko, se je vendarle splošna hovi glasovi tudi štejejo. — Smolka je sicer ostal pri zprava pokazala v obče manj zanimiva. Gotovo svoji napačni izjavi, toda Dumreicher je med protigovorniki glede oblike priliki morebiti prisiljen, kot bivši dvorni svetovalec, vsaj do 50 prav šteti in tudi Smolka bode moral biti previdnejši s svojimi nezmotljivimi izjavami. Včeraj go- bode pri drugi tudi glede vsebine bil govor Gregr-j pa v mnogo zadevah ede odlič jših pa dostaviti smemo takoj, da politič postopanje delu- voril poslanec Pfeife pri ministerstvu notranjih zadev o epidemijah in epizovtijah, bržčas danes pa bode poslanec H zgradbe zgradbe govoril pri poglavj Gregrjevo se nikdar ne more prištevati onem jejo za interese državnozborske večine. Drug mladočeh, Vašaty, vpisan je bil za proračun, govoril je odločno proti in bavil se je izključno z vprašanji velike politike P o k 1 u k a s t n e govoreč proti Nemško z Rusko. Bistveno pa pri poglavji „vodne povedal je govornik mnogo resničnega, v obče pa se je vendar sodilo, da je dobro gradivo prav nevkretno po- 134 rabil. Finančni minister Dunaj ewski, ki je tretji dan V državni službi nisem od včeraj ali od predvče- razprave govoril precej obširno, pritožil seje po pravici rašjnjega, temveč od leta 1845. in mislim, da morem z da je v zadregi, na kaj bi odgovarjal, dokazaval je torej dobro vestjo trditi da sem v tem dolgem času zadosti v obče s številkami, da nase gospodarsko stanje dokazal svojo resnobo in zvestobo v službi, s katero nikakor ni tako slabo, kakor je več govornikov sploh sem vajen razumeti svoje službene dolžnosti tako, da mi tožilo. Število obrtnij se je izdatno pomnožilo, enako ni treba zoper take zatožbe braniti se tudi ne samo z zavžite množine, pive mesa itd., vse to pa je mi eno besedo. (Živahna pohvala na desnici.) Toda gospoda nister omenjal vedoo z dostavkam, da tudi on s tem moja, ni mi moč zamolčati obžalovanja, da je razprava boljšanjem še nikakor adovoljen ne glede prebivalst in ne glede zboljšanih državnih dohodkov, ker tudi v tej visoki zbornici zdivjala v taki meri (pohvala na desni ugovor na levici), da noben pošten človek ni državne potrebšči veano, izrekamo one za vojno rasto Dunajawski, političnem oziru omenjal je minister vodstvo državnih zadev ne sme za- varen ljudje pred sramotenjem in da se vrh tega se najdejo ki take napade odobrava Pohvala na desni) da htevati stalno ena sama n. pr. nemška stranka. Ako Po teh popravkih, sklenil je glavni poročevalec dr. M a tuš razpravo o krajšem, pa kakor vedno, zmernem stareji brat stopi na mesto očetovo, je on kot modrejši, in jedrnatem govoru in pri glasovanji izrekla se je velika večina bolj skušen in krepkejši naraven varuh svojih mlajših bratov. Kadar pa ti dorastejo in postanejo samostojni, drobno razpravo gotovo ql3 glasov za prehod v na pa nočejo in tudi ne potrebujejo vodstva in varstva Nadrobna razprava starejšega brata. Tako je tudi z avstrijskimi narodi, prvega dneva, 19. aprila, bila je malo pomenljiva. Go-Nobeden nima pravice zahtevati izključnega vodstva, vorniki bili so: Bareuther, Turk, Kauniz, Kronawetter, temveč delovati je treba vsem skupno ne v nemškem ne minister grof Taaffe, Lažanski, Siegmund in poročevalec poglavje so se Q O v slovanskem, ampak v avstrijskem smislu, porazumno dr. vitez Meznik in razpravljala med saboj potom zmernosti. Vlada pa se mora operati potrebščine ter poglavje 3. pokritja. Razprava postala na ono večino, ki jo je podpirala do sedaj, in katera jo je zelo mirna, deloma celo vesela. bode, kakor se adj podpirala tudi v prihodnje Dne 20 aprila razpravljalo se je iz 3. poglavja Vrsto protigovornikov sklenil je P1 ki si je potrebščine naslov do poglavja 5., dalje naslov in prizadeval s številkami dokazati, da je primanjkljaj veči, kakor se trdi od strani vladine in pa večine, v obče pa je govoril nekoliko zmernejše kot navadno, izrekoma tudi glede sprave med narodnima strankama na Češkem. proračun sklenil je potrebščine. Vrsto govornikov za državni naš poslanec Šuklje kot glavni govornik. Ta postavil se je enako glede številk, kakor političnih načel nasproti opoziciji in nasproti vladi s spretnostjo in zgovornostjo tako dostojno na vzvišeno stališče glavnega govornika da je govornika spremljala živahna pohvala desnice ter ga koncem govora večina odlikovala s sijajnem, zasluženem čestitanjem. Vrh tega pa je govornik z živimi Prvi govornik Herbst prizadeval si je v obširnem in prav malo zanimivem govoru dokazati, da je cesar delovanje one kontrolne komisije za državne dolgove leta 1867., katere člen je bil tudi Herbst, ne samo zavolj svojega strokovnega delovanja, temveč tudi zato pohvalil. ker se je vtikala v politične zadeve onega časa eni prejšnjih sej dokazaval je finančni minister i da 9 se je ta pohvala omejevala samo na strokovno-postavno delovanje v tej komisij In pri tej priliki dokazal je iz novega, da je komisija zarad prekoračenja meja svo- barvami in z brezozirno odločnostjo označil sedanjo stališče slovenskih poslancev nasproti vladi, izrekoma nasproti naučnemu ministru Gautsch-u. Političen del govora Šuklje-vega še tako prijavimo ne budgetne jega poklica, prejela „ukor", akoravno je bil izražen s tako rahlimi besedami, kakor je naravno pri tako odlični komisiji. Ako dr. Herbst ta ukor, ima za pohvalo, je to stvar čutja in okusa; katera mu minister ne more usi- Ijevati. in zato preidemo tukaj takoj k poročilu dalj razprave. Dalj govorili so še v tej seji: protisemit Vergani r Fuss, Borčič, Herbst, minister Taaffe, dr. Lueger in Plener skušal je v svojem govoru dokazati, da Weitlof. pristaš vladin in vodja državnozborske večine, grof Ho-henwart, ne more nepristransko spolnovati svoj posel Zelo zanimiv je bil govor Lueger-jev, ki je , vičarje šibal neusmisljeno, izrekel dalje, kot predsednik najvišjega računskega dvora. S tega sta- nevspešno si stranke večine prizadevajo kako dolgo in pri tej vladi lišča skušal je ugovarjati zoper različne številke držav- kaj doseči, memo tega, ko levičarji vladi vedno nagajajo nih računskih sklepov. To ravnanje dalo je grofu Hohenwart-u povod v javnosti, sicer pa zelo prijazno občijo z vlado in brez težav pri njej mnogo reči dosežejo. Poluradni listi grdijo Plenerja v stvarnem povpravku zavrniti z ojstrostjo, državnozborsko večino in se dobrikajo levičarjem. Izre kakoršno po vsi meri zasluži, med drugim rekoč: v tem koma je bilo nerazumljivo postopanje naučnega ministra dolgo sem premišljeval, kaj hudega so Cehi in Slovenci stavku tiči ravno tako neutemeljeno, kot lahkomišljeno Gautsch in njegova naredba o srednjih šolah. Lueger pravi, sumičenje. za katero gosp. poslanec sam ne ve navesti druzega uzroka kot tega, da ne spadam (Prav resnično! na desni). opoziciji prizadeli, da jih je tako kaznoval in konečno sem se vendar spomnil, da so mu privolili druzega sekcijskega 135 načelnika. Ona naredba je bila toraj zahvala za dovo našim notranjim razmeram zelo sovražnih člankov v litev onega sekcijskega načelnika. In vendar so izrekom ogerskih uradnih in poluradnih listih Slove in Hrvatje podpora države na jugu zoper laško iridento, to mi bo gotovo rad podtrdil tudi gosp. je naše oblastvo zaplenilo ministerski predsednik. Levičarje zasledili so one ogerske članke, ker jih > potem je pri ministerstvu Dalje izrekel je Lueger, da je on in notranjih zadev S turm da poprijel besedo je po najčani v obče prijatelji vseh narodov, ter hočejo živeti so Du- Taaffeju udrihal z navadno brezozirnostjo moža, ki mi sli da bi v drugem ministerstvu sam dobil kakov v m^iru z njimi. Kako ščujejo dalje poluradni listi zoper posel, ter se je pri tem sklicaval na obsodbe ogerskih konfesijonalno šolo, kako skrbno objavljajo vsako še listov rekoč tako slabo priredjeno demostracijo zoper njo, sedaj mora že mera biti polna ako že ne pa ene za njo, akoravno jih je znanih na tisoče in tisoče, da so naše tostranske celo ogerska vlada ne more več prikrivati prepričanj Govornik pravi, da ne vidi v konfesijonalni šoli koršne nevarnosti nika- omiko. Ta izrek povzročil je zopet notranje razmere za državo velik halihalo med levičarji, katerim je še nadalje na ta način izpraševal vest. pogubne. Vse to je grofa Taaffe-ja hudo zbodlo, kri mu je zavrela in namesto, da bi bil prav hladno zavrnil ves Ko je Weitlof odgovarjal Lueger-ju in ta napad, odgovoril je zelo odločno in glasno priznajoč ga skušal na eni strani zgodovinski razvoj in posebne usmrtiti v javnem mnenji dunajskem, približal se je tudi naših kraljestev in dežel, ter naglašal. da se v pravice na skraj levico nase pred poslušal Luegerja, temu začel pretiti Gregr, ter je, ne da bi bil notranje zadeve nima nihče utikati, bodi si inostranstvo pes tj rekoč to je sramota za vas j da se imenujete demokrata on stran Litave, ali pa še dalje. pa niste nasprotnik konfesijonalne Levičarji kričali neprenehoma: bravo Gregr, bravo Gregr! ta revež pa j s tako pohvalo omamljen, vedno pretil edinemu Pri tem skušal sterskem predsedniku zopet Rus udrihati po mini- zato, ker je Ogersko imenoval Onostranstvo", in ko se je Taaffe hotel nekaj poprav- ne- pristranskemu zastopniku dunajskega mesta, edinemu, ki ljati pa ne ravno srečno, ker je bil razburjen » nastal prav po srcu velikanske večine Dunajča hočej m je še večji vriš med večnimi ministerskimi kandidati na levici. Še imeti z vsemi drugimi avstrijskimi narodi, in »veliki polagoma, ko so prišle manj pomenljive rodnjak češki u Greg nasprotnika Čehov in Slo gre s tem slavit najhujšega v emškem Schul večj jo kdorkoli more popraviti. To slepo strastno ravnanje stvari na razgovor, pomirila se je zbornica. ponedeljek pričela in dognala se je razprava o poglavji „Centrale* notranjega ministerstva. Knotz škodo prizadeva, kakor bil je vpisan kot prvi, Čeh Herold kot drugi govornik Weitlof ki nam vsem Gre vzbudilo desnici, in misli tudi hudo splošn in pričakoval je marsikdo, izrekoma poslušalstvo, ki je da temu nasproti tudi mladočeški oljo na vsi došlo v izredno obilnem številu, da bode to Knotzov krogi ne morejo ostati gluhi, kakor niso gluhi drugi tukajšnji mladočeški tovari Tržaška laha Luzatto in Burgstaller čutila sta v pohvali Slo in Hrvatov d en t katero je izrekel Lueg ugovarjala Čud sproti „1; tudi žalj se ki i risi in sta t da se oglašata ta dva lah kadar se obsoj laška 9 ne prištevata sama d e n t nji! da!r se m e n d dan, z velikim vrišom in z izgredi. Pa vsega tega ni bilo. Knotz je sicer kričal obilno uro, je zopet hrustal c. kr. namestnika Češke, to da, ni ga bilo več v zbornici ne poslanca, ne vladinega zastopnika, ne poslušalca ki bi se bil zmenil ne odobravaje ne zavračevaje krik Knotzov; ko je končal ni se ganila roka za ploskanje in ne ustnica za „dobroklic". Tako je Knotz ponavljal vsako besedo in vsak stavek iz svojih prejšnjih go- Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja ponedeljek pričakal je naš cesar podpira Čehov. Oblika obeh cesarico in kraljico Angleško v Innsbrucku z Laškega potovala na Nemško k 9 ko nemu nemškemu cesarju svojemu zetu j bol vorov, da, še celo njegovim ožjim pristašem, ni bilo moč mu done>ti tudi malega duševnega krepčila. Knotzu odgovarjal je Mladočeh Herold, ki sicer ni imel hvaležnega gradiva, ki je pa vendar s dokazi zavračal trditev njegovo, da c. kr. namestnik nikakor ne govorov v stavkih, v glasu, v naglaševanji in v vrstenji stavkov, pa si je tako zelo podobna, da človek, ki govornika ne gleda, ampak samo angleško kraljico na avstrijskih tleh, potem sta kosila Naš cesar pozdravil je posluša, ne more uganiti, prihajajo li besede iz ust Knotz-ovih ali Herold-ovih. Ko je za tema govornikoma poprijel besedo poslanec Tausche, ter začel razkladati v za to okinčani dvorani kolodvora in pri odhodu sta se zopet srčno poslovila. Sprejem bil je brez vsega po- napačnosti postave zoper živinske nalezljive bolezni se pomena zgolj izraz dvorljivosti med visokima v zanimanji zbornice ni spremenilo prav nič, in minister litičneQ vladarjem Dunaj Včeraj vrnil se cesar zopet nazaj na Taaffe je tako povsem mogel prezirati puhl krik Knotzov, Med tem je v dunajski zbornici poslancev pre- da še besede ni poprijel, temveč je naročil sekcijskemu načelniku baron Erb-u, da je obširno razložil sedanjo cej hudo vršelo, ne sicer zavolj državnega proračuna, postavodajstvo in pa vrednost naredb glede ker je primeroma neugoden, toda povodom nekaterih s kili bolezen. z iv i n- 130 Za vladnim zastopnikom govoril se Krona- novani „latinski" del Pariza > dalje mestni zastopPa vvetter, potem je bil sprejet konec razprave in govoril riški, pa se temu početju ustavljajo in kričijo: „Proč z je kot glavni govornik šleski poslanec, duhovnik polj- Boulanger-jem !*' Minulo nedeljo sprijele so se že te skega rodu, Swježi, ter je tožil, koliko škodo prizadeva nasprotne si stranke, policija jih je morala razganjati, tamošnjemu poljskemu in češkemu prebivalstvu 1Z- pa kar je bilo čudno, skoraj neverjetno, je to, da je ključno nemško uradovanje, kar to dela neobhodno ona policija odganjala pristaše vladne in branila pristaše vrsta zakotnih pisačev, ki imajo navadno naslov ob- Boulanger-jeve. Mestni zastop spr pa sklep * v činskih tajnikov stvarnem popravku oglasila sta se katerem obeta vladi vso podporo zoper pogubno početje zatem govornikom, Prade in Tiirk, ki sta pa mesto stranke Boulanger-jeve ter je izrekel, da se bode, ako popravka,!imela dolge govore. Izjemoma ohrabril se je treba postavil ljudstvu na čelo v rešitev prostosti in republike. takratni predsednik Chlumecky, poklicati govornika stvari. V zbornici pritožil se je poslanec Martinprey, zakaj Za dneve 13. in 14. prihodnjega meseca maja na- se je vodstvo vojnega ministerstva izročilo ne vojaku povedavajo se tukaj velike slovesnosti. Dne 13. bode Freycinet-u. Ministerski predsednik Floquet rekel slovesno odkritje spominka MarijeTerežije pred je, da je pripravljen na to karanje odgovoriti takoj ter cesarskim dvorom, med dvornima muzejema. Te sloves- je potem izrekel, da je v resnici revolucionarno, ako se nosti udeleži se ves dvor, domače in ogersko dosto- je general vojne vtikal v politične stvari to pa > da ne janstvo in tudi državni poslanci, zvečer bode predstava v dvornem gledališči. sijajna vojak vodi gospodarstvo vojnega ministerstva, ni nič no vega, ker je bilo v prvi republiki mnogo nevojakov, iz Dne 14. pa bode slovesno otvorjenje jubilejske vrstnih vojaških ministrov Tudi se je oglasil vojni obrtnijske razstave v rotondi v Praterji. minister Freycinet sam, rekoč, da je po porazu cesarstva Nemška. — Minule dni viselo je že večkrat živ- z Gambetom skupaj on osnoval narodno brambo, ter da ljenje bolnega cesarja na niti in še ponedeljek večer po- bode dejansko dokazal, da je na svojem mestu, akoravno ročal je jeden dunajskih listov, da zdravniki prisojajo se je pritisku in prigovarjanju prijateljev vdal, da je se dni življenja, ako ga se pred ne zaduši sprejel to ministerstvo. Zbornica pritrdila je temu od- nagloma. govoru z 377 glasovi, zoper 175 glasov. Prihod angleške kraljice v Berolin in njeno sta- Srbska. skupčini se zopet hudo meša > spre novanje v gradu Šarlotenburg, tolmači se sploh v jela se je občinska postava, katera preglavice dela vladi tem smislu, da hoče stara kraljica svojega cesarskega in kralju, tudi se trdi, da sklenjeno povikšanje carine zeta še enkrat videti pred njegovo smrtjo. Politični žali trgovinsko pogodbo Srbsko-Avstrijsko. Iz vseh teh pomen se njenemu prihodu ne pripisuje in izrekoma o dogodb nastala je vtemeljena govorica, da je tako ime- možitvi princesinje Viktorije s princom Battemberškim, novana „radikalna" stranka na koncu svojega gospodarstva ne govori sedaj nihče več. V prvi vrsti javnega razgo- in da nastopi zopet liberalna Garašaninova, Avstrijski vora stoji pred vsem bližnja smrtna nevarnost cesarjeva prijazna stranka. _ in stem je, kakor vse kaže i za vselej prestana tako imenovana kanclarska kriza. Sedaj vsaj nihče ne dvomi, da bode prihodnji nemški cesar vladal po vsem v duhu Bismarkovem, ali pa ta duh popelje k miru ali k vojski Najnovejše vesti. Z Dunaja. — V včerajšni seji državnega zbaragovorili so pri naslovu 2. „državna policija" zelo obširno zoper tega pa sedaj še ne ve nihče. Trdi se, da se bode v kratkem grof Herbert Bismark, t. j. prihodnje dni že, imenovan za državnega Tiirk, Kronawetter in Pernerstorfer. K naslovu 3. „državni nistra. ravnanje policije nasproti delavcem; na to odgovarjal je obširno policijski predsednik baron Kraus, dalje še Y) Nat. Ztg." pripoveduje, da je pokojni cesar za zakonik" govoril je dr. Sturm, potem je bila seja skle njena. — Levičarji so vsi, razun Coroninijevcev, glaso pustil 24 milijonov mark premoženja, od teh je podedo- vali proti točki budgeta. — Poslanec Pfeifer ni prišel vala cesarica vdova milijone, vsak otrok po jeden milijon, vrh tega princ Heinrich zanj kupljeno grajščino. Rodbinskemu zakladu odločenih je 12 milijonov. Eden, že leta 1860. prihranjen milijon, razdelil je cesar posebej deloma med sedanjega cesarja in njegovo sestro veliko vojvodico Badensko. včeraj k besedi. Prvo branje Lichtenstein-ovega predloga je zopet odloženo in se ne bode vršilo med državnim proračunom. Francosko. Boulanger pouzročil je po vsi fran coski \eliko gibanje, katero se sedaj najživahnejše prikazuje v Parizu. Boulanger ima mnogo pristašev, kateri v vsako priliko porabijo kričati: „Živijo Boulanger!" Pri- Zitna cena v Ljubljani 18. aprila 1888. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 17 kr. banaška gold 40 kr. kr turšice 5 gold. 80 kr eoršice gold S rži 5 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 20 kr. staši sedanje vlade in k tem spada dijaški ali tako ime- ovsa 4 gold. kr. ajde 5 gold. 60 kr. ovsa 2 gold 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani >