Kako sem svoje travnike zboljšal, da sema si
dvakrat več sena nakosil.
Gospodarji svoje senožeti se zmiraj grozno zanemarjajo, in vendar jim sem ter tje marsiktera senožet majhne stroške, ki so jih na-nje obernili, že prec v pervem letu obilo po-verne.  V  dokaz tega naj  povem sledeče:
Precej za svojo hišo imam senožet štiri orale veliko; štirivogljata je; proti severju in ju^u je precej bolj steg-njena kakor proti izhodu ali zahodu; proti severju visi proti jugu se pa navkreber steguje; tu je skoz senožet graben urezan, po kterem se voda iz soseskinega bajerja in iz vasi deževnica odtekate. t*o tem takem bi se bila senožet že od nekdaj lahko prav pametno namakovala. Toda to se ni zgodilo, zakaj nek ne? — zato, ker, če je suša pritisnila, se je voda iz bajerja po malem ocejala in v grabnu počasi pogubila in do dobrega posušila; — verh tega je bila senožet prehribovita in neravna, da bi se bila voda po nji na vse plati lahko napeljevala; —- ob dežji pri hudem vremenu, ko je največ deževnice in gnojnice po grabnu teklo, pa nisem smel vode na senožet spušati, ker mi jo je dostikrat, brez vsega napeljevanja, s peskom in kamenjem neusmiljeno zasula.
Po tem takem sem imel enkrat premalo vode; v suhem letu pa malo sena na svoji pred nosom ležejoči senožeti. Tudi iz sosedovega dvorišča ste se gnojnica in lužnica v moj graben ocejale; pa tudi od tega nisem imel dobička nobenega, zato ker se mi je ondi, kamor se je gnojnica ocejala, o suhem in vročem poletji vsa trava požgala in posušila, v mokrotnih letinah mi je bila senožet pa pre-mokra. Da kratko rečem: sedel sem v bogastvu, pa sem bil vendar le reven.
Mislim tedaj in mislim, kako bi si dosihmal zanemarjene zaklade v bolji prid obernil. Zmislil in zadel sem jo bil kmali, in že lansko jesen sem se lotil dela.
Ker nisem smel soseskinega bajerja zapreti, da bi se bila v njem voda bolj zberala,. in potem z večjo močjo in nagleje po grabnu tekla, se mi ni nič druzega boljšega zdelo, kakor na svoji lastni senožeti bajer napraviti. Na sredi tiste strani, ki je višje ležala, sem dal lužo tikoma grabna napraviti tako veliko, da je deržala dovelj vode za celi travnik. Luža ni bila globoka, ampak ob krajih sem jo dal visoko zajeziti, da se je mogla voda iz nje na vse plati po travniku ložeje napeljevati. Na tistem kraji proti grabnu sem ji zatornico napravil, da se ni o deževnih dneh preveč vode va-njo nahahljalo. Gnojnica in lužnica iz sosedovega dvorišča ste se pa vedno v lužo izlivale. Proti senožeti je bil iz lužo le-sem žleb napravljen, po kterem se je voda po senožeti napeljevala.
Spomladi se je voda iz luže spustila in po travniku sem ter tje peljala. Ker so me pa mnogoverstne druge dela zaderževale, nisem mogel po senožeti gričkov in gerbavin znižati in poravnati, zato pa tudi nisem mogel po žlebovih in grabničkih vode na vse kraje napeljati, kamor bi je bil rad. Ker se pa po napravljenih žlebovih in grabničkih vendar
le dovelj sveta pokvari, sem premišljeval, kako bi se dali ti vodotoki nadomestiti.   Kmali sem jo znajdel.
Omislil sem si močan , iz konopnine napravljen meh, kakoršnega imajo pri gasivnicah; meh ta sem privezal na cev, in tako sem lahko celi travnik močil in škropil kakor sem hotel.
Tako sem letos travnik že trikrat kosil, in ga bom morebiti še enkrat, če bo le jesen gorka; če pa druzega ne bo, bo v jeseni saj dobra paša za živino.
S te senožeti sem dobival druge leta po 5 voz sena in otave, to je, okoli 70 centov. Letos sem pobil ob pervi košnji 47 centov merve, ob drugi 35, ob tretji pa 37 centov, skupaj tedaj 119 centov, tedaj skorej 50 centov več kakor poprejšne leta, in še otave, ki še zdaj raste, v to rajtengo vzel nisem; nadjam se je kakih 15 do 20 cent.; potem takem bom po omenjenem zboljšanji senožeti okoli 70 centov merve letos več nakosil, kakor pretečene leta. Ce cenim cent sena po 2 gold. in pol nov. dn. (dobro seno se v naših krajih še rado dražje plačujel, je seno, kar sem ga več od po-prejšnih let pridelal, 175 gold. vredno, stroškov v zboljšanji senožeti sem imel pa le 35 gold.
Lahko bom zdaj število goveje živine za eno kravo pomnožil, in potem bom mogel vsako leto en oral njive več pognojiti,   in več žita in drugih reči  več pridelati.
Kdor le enmalo prevdari, da brez nič tudi nič rasti ne more, — in kdor ve, kako zlo njive potrebujejo gnoja, da so rodovitne, bo pač spoznal dobroto napeljane vode na senožeti h, ktera nadomestuje gnoj, ki bi se sicer njivam pritergati mogel. Ce se zraven tega še pomisli, da voda, posebno studenčnica, po svoji višji gorkoti spomladi zemljo bolj zgodaj razgreje in senožet z lepo zelenim pertom prepne ob času, ko še drugod ne raste nič, in da voda nježne rastlinice varuje poznojesenske zmerzline in mnogo škodljivih merčesov s senožet odpravi, je pač očitno kot beli dan,   da voda senožetim  veliko  bolj   tekne  kot gnoj.
Vrednost senožeti, na ktero je voda napeljana, je vsako leto večja; zato so pa tudi take senožeti kmetijstvu najbolje podpore.                     K. Riedl v česk. hosp. listu.