KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO GLASBILA NA SREDNJEVEŠKIH FRESKAH NA SLOVENSKEM PRIMOZ KURET Muzikološka veda se je šele v začetku na- šega stoletja zavedla, kakšne vrednosti so sekundarni viri za spoznavanje glasbe, v po- sebni meri za organografijo preteklih dob. Do nedavna so datirali zgodovino glasbenih instrumentov komaj od leta 1600 dalje. Tako ravnanje je bilo utemeljeno samo z enega stališča: iz tega časa namreč izhaja tudi prva ohranjena instrumentalna literatura. O in- strumentalni glasbi XIV. in XV. stoletja pa dolgo niso vedeli kaj dosti. Vedeli so o njej kvečjemu to, da je rabila ljudstvu pri plesu ali pa je spremljala vokalno muziko. Z raziskavanji starih arhivov je bilo zbra- nih mnogo drobnih, skromnih zapiskov. Na dan je prišlo tudi nekaj starejših instrumen- talnih del, zlasti orgelskih tabulatur, skladb za lutnjo itn. Kljub vsemu temu pa so roko- pisna in tiskana instrumentalna dela iz dobe pred letom 1600 znana le v majhnem šte- vilu. Mnogo zgovornejši so indirektni viri. To so poleg opisov pri starejših piscih predvsem likovne upodobitve. V kakšnem obsegu so iz- vajali instrumentalno glasbo pred letom 1600, v kakšnem razmerju je bila do vokalne glas- be, kakšna je sploh bila, odgovor na to daje v precejšnji meri likovna umetnost. Pri takem raziskavanju je treba sicer ugo- toviti, koliko more slikovni material dati o tem dokaze. Ali lahko \ridimo v slikah upo- dobitve stvarnosti? Odgovor ni tako preprost. Instrument je včasih upodobljen v neglas- beni rabi, čeprav ga je umetnik naslikal na- tančno po naravi. Slikar je namreč mnogo- krat podrejal upodobitev instrumenta svoji slikarski koncepciji. Zaradi nje je upodobil instrument hote in vede v>narobe«, tako ipo Srednja vas pri Šenčurju, Lovec z rogom Kranj (župna cerkev), Angela s harfo in trobento j strukturi kakor po poziciji. Nasprotno pa je i isti umetnik na drugi sliki nasUkal isti instru- : ment tako, da je v vsem ustrezal glasbeni praksi. Tak primer je ustvaril Fra Angelico, ki je zaradi simetrije upodobil na sliki »Ma- donna della Stella« dva portativa, enkrat prav in enkrat narobe. Drug umetnik je ho- tel, na primer, z glasbilom izpolniti dano polje na oboku: slikar župnijske cerkve v: Kranju je naslikal enega izmed angelov na- j lašč povsem nenavadno s skoraj navpično vzdignjeno trobento, zato da je odmevnik zavzel zgornji del trikotnega polja. Med sli- karsko kompozicijo in glasbenim elementom v njej torej obstajajo odnosi, ki vplivajo drug na drugega. Zato v upodobitvi instru- menta ne moremo videti vedno tudi upodo-^ bitve izvajalske prakse. Slikar se je v nekaterih primerih poglobil v psihološki značaj in učinek glasbila. Po- ] zavne ne slika vedno v njeni linearni obliki, ] se pravi horizontalno, ampak tudi frontalno.! Vsak od obeh načinov vzbuja poseben dojem j kvalitete in jakosti glasu. V prvem primeru] 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Gluho Vrhovlje (Goriška brda), Angel s pozavno slišimo silni in prodinni glas — njegovo aku- stično linijo, ki se mogočno širi v prostoru. V drugem primeru čutimo zvok kot močan sunek, ki nam udarja naravnost in neposred- no v uho. Ce odštejemo navedene subjektivne mo- mente, pa vendar na vprašanje o realnosti upodobljenih instrumentov lahko odgovori- mo pritrdilno. Kjer se slikarji držijo stvar- nosti v kostumih, pokrajini dn arhitekturi, takrat skoraj gotovo pri glasbi ne delajo iz- jeme. O tem nam pričajo tudi mnoge natanč- no se ujemajoče upodobitve različnih slikar- jev. Pred letom 1300 sta, kakor ugotavlja eden izmed prvih raziskovalcev upodobljenih an- gelov z glasbili, H. Leichentritt, glasba in li- kovna umetnost še v takem stadiju, da druga o prvi težko pove kaj bolj prijemi j ivega. Zato pa je likovna umetnost od začetka XIV. stoletja dalje že dosti bolj zgovorna. Na upcdobitvah se p>ojavlja čedalje več in- strumentov, ki o njih literarne priče sicer govore, a se glede nazornosti z likovnimi upodobitvami ne morejo meriti. Saj nam npr. francoski pesnik Eustache Deschamps (1340? —^1407?) v baladi ob smrti skladatelja in pev- ca Machaulta res našteje vrsto glasbil, ki so bila v drugi polovici XIV. stoletja že v rabi. Toda kaj nam pove naštevanje, če ni nazor- nih upodobitev? Boba, ki io zajemata XIV. in XV. stoletje, je dala poplavo plastik, slikarij in grafik, ki jim je na ta ali oni način motiv glasba. Umet- nost, ki je dotlej poznala in upodabljala le duhovno življenje, je nenadoma odkrila tudi telesnost in našla smisel tudi v lepoti stvari in človeške podobe. Človeški duh je vse, kar je bilo prej nedotakljivo, božje in nebeško, prestavil na zemljo; to odseva tudi iz slikar- skih del. Zemeljski občutki ljubezni vdirajo v češčenje Marije, ki postane simbol mate- rinstva. Novemu času rabi glasba kot sred- stvo za stopnjevanje življenjske radosti. Sli- kar XV. stoletja že upodablja glasbilo tako, da čutimo, kako zveni. Angelski muzikanti Fra Angelika igrajo in slavijo Boga. Polni so preprostosti kot otroci. Manj sveti in manj nadzemeljski pa so že angeli Pierra della Francesca, del Cossa in drugih. V njihovih rokah in iz njiho>Syntagma« še dva instrumenta, ki sta poleg orgel rabila podobnemu namenu: drude in >vdrehleier«, zraven pa še »cnvth« in violo kot najstarejša strunska instrumenta. Romansko XII. stoletje, čas viteštva, hra- brosti, ljubezni in žive religije, je ena izmed tistih dob, ko je poezija življenjska in je živ- ljenje poetično, ko nova umetnostna misel prevzame množice. Tudi glasba ne bi smela ostati tisto, kar je bila dotlej. Ne more pa držati koraka z drugimi umetnostmi in se vzdigniti do čiste lepote, kajti pretežko leži na njej breme tradicije in prvih začetkov. Cas še ni zmogel urediti gmote tonov in jih povezati v harmonijo, v čisto zvočnost. Po- etični zagon časa, smisel za lepoto, željo po resničnem uživanju le slutimo v lirski pesmi, ki v njej ni šolskih pravil teorije in kamor se ni vmešala znanost cerkvenih očetov. Tako oznanja glasba trubadurjev in minnesanger- jev veselje do življenja, druga muzika, ki je ostala v rokah sholastike, pa obdrži svojo resnobnost toliko časa, dokler se ne približa ljudstvu in ljudski pesmi. Glasbena izobrazba je splošna in je bistve- ni del dobre vzgoje. Petje spremljajo z in- strumenti in od glasbenikov zahtevajo, da obvladajo vrsto instrumentov: violo, drehle- ier, roto, psalter, dude, šalmaj in violino. Za glasbeno udejstvovanje najdemo v litera- turi številne dokaze, tudi v likovni umetno- sti jih je čedalje več. Instrumentarij se veča. S križarskimi voj- nami pridejo v Evropo saracenaki instrumenti zamroboe, ki so v orientu s trobentami vred bojni instrumenti ter predhodniki pommarja. Razširijo se lutnja, kitara, cister, boben in pavke. Slovensko ozemlje je glede na svoj pred- hodni geografski položaj sprejemalo in od- Vrata (Thorl), Angel z mandoro ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Svina pri Kobaridu, Angel z liro da braccio dajalo vplive, ki so se širili po zahodni Evro- pi. O tem nam glede glasbil pričajo' freske po cerkvah, ki so nastajale v tej dobi. Po- gosto nastopanje nekaterih glasbil na števil- nih freskah nam omogoča sklepanje o njiho- vi priljubljenosti. Priča nam tudi o realizmu slikarjev. Najpogostejši naslikani instrument je poleg pozavne predvsem lutnja. Najdemo jo povsod: na Poljskem, v Italiji, na Nizo- zemskem, v Nemčiji in pri nas. Priljubljeni ins.trument je tudi portativ. Najdemo ga predvsem v Italiji, pri nas pa na Primorskem. Na freskiah se pojavljajo motivi, značilni za posamezne dobe. Različne teme najdejo svojsko podobo tudi pri nas. Z njimi vred se razširi okras, značilen za določeni motiv. Z njimi prodirajo k nam ikonografski ele- menti, ki so v navadi drugod. Med najbolj razširjenimi motivi je motiv poslednje sodbe. Skoraj vedno ga spremljajo angeli s pozavnami, pač po opisu v bibliji. Na Slovenskem so se — po vrstnem redu nastanka — dozdaj ohranile naslednje freske poslednje sodbe z angeU muzikanti- v Tupaličah, na Godešiču, na Muljavi, kjer je? poleg angela z buzuno tudi angel z lutnjo, na Suhi pri Škofji Loki, na Krtini in še kje. Način predstavljanja poslednje sodbe, ka- kor prevladuje v Sloveniji, srečujemo tudi na Koroškem in drugod v alpsikih deželah. Slikarji v naših cerkvah upodabljajo iste in- strumente in na enak način kot drugod. Mo- tiv poslednje sodbe je sam po sebi dan in zanimiv le toliko, ker pač prikazuje glasbila. Bolj v objektivno sitvarnost segajoč prikaz je bil motiv e p i f a n i j e. Predstavljali so si ga kot slavnostni sprevod posvetnih vladar- jev. Take sprevode je spremljala instrumen- talna glasba. Najbolj so bila seveda zastopa- na glasbila, ki so z močjo in prodirnostjo svo- jega zvoka najjasneje opozarjala na pomemb- nost osebe, kateri je sprevod veljal. Motiv je bil zelo priljubljen in ga srečujemo tudi pri nas zelo pogosto. Najstarejši primer je v cerkvi sv. Miklavža nad Oadramom, poznejše so freske iz cerkva v Srednji vasi pri Šen- čurju, v Krtini, v Mačah, v Istri na Skrilju pri Bermu, pri Sv. Primožu nad Kamnikom ter v Marija Gradcu pri Laškem. Glasbila na teh upodobitvah so v glavnem pozavne,, Svlna pri Kobaridu, Angel z lutnjo 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO busune, cink in dude. Tako se je tudi na Slo- venskem izoblikoval podoben tip upodablja- nja epifanije z istimi gliasbeno-instrumental- nimi prvinami, kakršne srečujemo na prime- rih zunaj Slovenije. Najzanimivejši pa je poslikani kranjski prezbiterij , motiv, ki je na Kranjskem, Primorskem in Koroškem doživel svoj naj- večji razcvet in je v svoj program rad za- jemal angele z glasbili. Zaradi tega je tudi najpomembnejši vir za spoznavanje glasbe- nih instrumentov na Slovenskem. Ce si od- mislimo sam nastanek, ni na njegovo obli- kovanje vplivala nikakršna vezanost na cer- kvene tekste. V razvoju je bil popolnoma prost ter je svobodno sprejemal v množeča se svodna polja na obokih prezbiterijev naiih cerkva angele, ki so s svojo navzočnostjo in pripravami, kakor si jih je zamislil slikar, slavili Kristusa v osrednjem polju. Tu si je specifično slovenska umetnost izobhkovala svoj tip, ki ustreza sočasnim tujim upodo- bitvam angelov z glasbili. Naslikana najdemo najrazličnejša glasbila in njihove najrazlič- nejše oblike. Najpomembnejši kranjski prez- biteriji z glasbili na Slovenskem so pri Sv. Janezu v Bohinju, na Visokem, v Avčah, na Muljavi, v Prilesju, v Kranju, v Gorici, v Svinah, pri sv. Urhu na Križni gori in pri Sv. Ožboltu nad Skofjo Loko. Zbirka glasbil na naših srednjeveških fre- skah je presenetljivo bogata. Poleg različnih vrst trobent in lutenj je največ šalmaj ev in harf. Naslikani pa so še portativi, fidli, ro- govi, opreklji, pauke, klavikordi, zvonci, re- beki itd. Visoko število trobil je treba pripisati upo- dobitvam poslednje sodbe in epifanije. Vsi drugi instirumenti pa nastopajo v glavnem v okviiru »kranjskega prezbiterija«. Visoko število upodobljenih lutenj se ujema s po- gostimi upodobitvami tega instrumenta v ita- lijanskem in nizozemskem slikarstvu tega časa. Naslikana glasbila pomenijo dragoceno iko- nografsko gradivo, kjer se način igranja, drža instrumenta in njegova obhka povsem ujemajo z upodobitvami drugod v zahodni Evropi. Pri nas naslikani glasbeni instrumenti so v mnogih primerih delo tujih sMkarjev. Toda glasbila so slikali tudi domači slikarji. Sicer redki pisani viri pa obenem z naslikanimi glasbili dokazujejo razširjenost in obstoj in- strumentalne glasbe na Slovenskem. Oboji, pisani in likovni viri se v tem ujemajo in dopolnjujejo. Tudi po naših krajih so hodili potujoči pevci in godci. Tudi pri nas smo imeli mestne, grajske in cerkvene muzike. Nosilci glasbenega življenja so bile pevske šole po vseh večjih župnijah in samostanih, kakor tudi kora ljubljanske in gornjegrajske stolnice. Vloga in pomen teh šol sta bila prav takšna kot kjerkoli drugod. V samostanskih in stolnih šolah so gojili glasibo že zaradi predpisov, ki so jasno določali, da mora vsak bodoči duhovnik biti teoretiano in praktično vešč glasbe. Predpisovali so kodekse, antifo- narije in druge knjige, ki so bile potrebne pri cerkvenem petju. S tem so prenašali vpli- ve zahodne glasbene kulture tudi na Sloven- sko. Pod vplivom potujočih pevcev se je raz- vijala posebna glasba. Med ljudstvo so jo prinašali vaganti, med plemstvo pa minne- sangerji. Znana minnesangerja, ki sta hodila po naših krajih, sta bila Ulrich Lichtenstein- ski in Oswald Wolkensteinski. Ulrich Lichtensteinski je imel v svojem spremstvu buzunarje, ki so spotoma trobili. Tako beremo v njegovem »Vrouwen dienest«: min busunaer die bliisen do mit Kunst ein reisenot vil ho. Drugod omenja piskača in bobnarja med viteškim pohodom: Diarnach ein holrblaser slouc einen sumber mexsterlich genuoc. O piskaču govori še na dveh mestih: hort ich holefloyten don in holer floyren sumber doz pusunen und schalmeyen schal, moht niemn da gehren wal. Oswald Wolkensteinski (u. 1377) je prepo- toval na svoje stroške vso Evropo, se naučil desetih jezikov, med njimi tudi slovenskega in pel v vseh: »Gen Preussen, Litwan, Tartarei, Tiirkei iiber Meer, gen Lampart, Frankreich, Ispanion, mit zwaien Kiingesheer treib mich die Minn auf meinen eigen Geldes wer; Franzoisch, morisch, katloeisch und kastilian, teutsch, latein, windisch, lampertisch, reuschisch und roman, die zehen sprach hab ich gepnaucht, wann mir zemn«. 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Meščanstvo, ki se je v tej dobi začelo raz- vijati, so zabavali vaganti, ki so se razločevali od minnesangerjev po tem, da so bili nižjega rodu. Jasno je, da so bili med njimi tudi ljudje našega porekla, O tem priča tudi ena izmed vagantskih pesmi, ki pravi, da spreje- majo vaganti medse vse: Cehe, Tevtone, Ro- mane in Slovane. Njihova vloga je biLa po- membna zlasti zato, ker so pospeševali in- strumentalno glasbo in večglasje. Vaganti so bili tisti, ki so prvi prinesli glasbila k nam. Iz njihovih vrst so izšU prvi stalno nameščeni muzikanti, ki jih od XV. stoletja dalje sreču- jemo zlasti pri deželni brambi. Tako pisani viri dokazujejo navzočnost glasbil tudi na Slovenskem. Cerkvena notranjščina je vernikom zlasti v XV. stoletju pomenila »biblijo v podobah«. Te pa so morale biti ljudem razumljive. Ne- znanih glasbil ali glasbil sploh slikarji ne bi bili slikali, ko jih ljudje ne bi bili poznali. Saj ne bi mogli razumeti, da z njimi slavijo Boga. Obenem pa pričajo angeli z glasbili, da je tudi na Slovenskem pojenjalo sicer tako močno in stoletja zasidrano mnenje o pre- kletstvu in manjvrednosti instrumentalne glasbe. Večina instrumentov na omenjenih freskah je naslikana izredno natančno. Tu prednjači zlasti Križna gora. Tudi Avče, Svina in Sv. Janez v Bohinju ne zaostajajo. Slikar je pač moral dobro poznati instrument, ki ga je na- slikal. Zgodovina glasbe in glasbenih instru- mentov nam potrjuje, da so instrumente, ki jih vidimo na naMh srednjeveških freskah, upK>rabljali v srednjem veku v vsem zahod- noevropskem kulturnem krogu. Čeprav se naše freske po svoji kvaliteti ne morejo meriti z visokimi dosežki zahodno- evropske umetnosti, imajo pa poleg nedvo- umne umetniške in dekorativne vrednosti predvsem svojo dokumentarično vrednost, ki smo jo v danem primeru skušali prikazati na primerih angelov z glasbili. V upodabljanju le-teh slikarji, naj si bodo našega rodu ali tujci, prav nič ne zaostajajo za svojimi ko- legi kjerkoli drugod. Nashkani instrumenti so v večini primerov zvest odsev glasbenega instrumentarija teda- njega časa. Najzanesljivejši dokaz za to je najstarejši znani tiskani priročnik o glasbe- nih instrumentih. Napisal in izdal ga je 1511 v Baslu Sebastan Virdung pod naslovom »Musioa getuscht«. Delo je zelo slovelo in prevedli so ga v latinščino, francoščino in flamščino. Virdung sodi, da je instrumental- na glasba samo vokalna glasba, prirejena za instrumente. O tem priča že naslov dela sam: v^Musica getuscht und ausgezogen durch Se- bastian Virdung. Priester von Amberg, und alles Gesang aus den Noten in die Tabula- turen diser dryer Instrumenten den Orgeln, der Lauten und der Floten transferieren zu lemen.« Vemo, da je bilo petje podlaga in osnova vsemu glasbenemu pouku in da so bili kom- ponisti najprej pevci. Kajti v srednjem veku so bih sijajni muziki-instrumentalisti, kot na primer menih Tutilo v samostanu St. Gallen ali slepi organist Landino, le posamezni po- javi. Sicer so se ukvarjale med razcvetom trubadurske pesmi viteške gospe z igranjem na harfo, na splošno pa le malo vemo o tem. Muziciranje so prepuščah potujočim muzi- kantom in mestnim piskačem. Položaj se je spremenil šele v začetku XVI. stoletja. Tedaj je nastopila prava strast za instrumentalno glasbo. Literarni izraz tega zanimanja je Vir- dungova knjiga. V smislu univerzalnosti te- danjega časa podaja splošno glasbeno znanje, nato pa opisuje vsa sodobna glasbila. Primer- java med glasbili, ki jih navaja Virdung, ki glasbili, naslikanimi pri nas, nam pokaže, da popolnoma ustrezajo tedanjemu evropskemu instrumentariju. V podkrepitev temu, da so bila tudi pri nas razširjena in znana, naj nam pomaga spet pisani vir, dnevnik Paola Santonina. Le-ta je bil kot tajnik kardinala Marca Barbe v letih 1485 do 1487 z njim na treh vizitadjah po naših deželah. V svojem dnevniku se dotika vseh tedaj aktualnih vprašanj in opisuje živ- ljenje krajev, ki jih je obiskal. Podrobno po- roča tudi o glasbi, ki jo hvali in občuduje. Poroča, da so petje večkrat spremljala glas- bila. Tako sta skrbela za razvedrilo pri ko- njiškem arhidiakonu dva piskača, v Tržiču je nekdo prepeval ob spremljavi župnikove ki- tare. Piskače je srečal Santonino tudi na ptujskem gradu, kjer so igrali za ples in raz- vedrilo. V svojem dnevniku se nam kaže San- tonino kot bister in oster opazovalec, ki za- nesljivo in natančno opisuje vse, kar je videl in doživel. Ce bi se glasbeno življenje v naših krajih bistveno razločevalo od življenja, ka- kršno je poznal doma v Italiji, bi to gotovo pripomnil. Tako pa v tej zvezi ne najdemo prav nobene opazke. Vse to nam dokazuje, da se je glasbeno de- lovanje na naših tleh in v času, ki ga obrav- navamo, razvijalo in odvijalo po istih princi- pih in smernicah, ki so vodili in usmerjali glasbo tedanjih evropskih kulturnih centrov. Naše posebne razmere seveda niso dovoljeva- le, da bi se bilo kulturno življenje razvilo v takih razsežnostih kakor tam, kjer našim po- 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dobnih zgodovinskih nevšečnosti ni bilo. Kaže pa se nam tudi v tem času izredna volja in žilavost preprostega slovenskega človeka, ki je porušene cerkve vedno znova pozidal, jih dal sUkat in krasit. Glasbila na slovenskih srednjeveških fre- skah zgovorno dopolnjujejo podobo naše glasbene preteklosti. Pričajo nam ne samo, da smo pri nas poznali iste inst-rumente kakor drugod, ampak tudi, da se je pri nas igralo nanje prav tako kakor kjerkoli na zahodu. Teza o tesni povezavi slovenske glasbene kulture srednjega veka z glasbeno kulturo za- hodne Evrope je torej tudi s te strani ute- meljena in prepričljiva. Instrumentalna glas- ba je tudi pri nas nehala biti atribut potujo- čih pevcev, dobila je vstop povsod in tudi v cerkev. Novi duh in nova miselnost sta se pri nas doslej najjasneje pokazala na freskah. Nista sicer vphvala v umetnostnozgodovinskem smislu stilno na slovenske srednjeveške fre- ske, zapustila pa sta svojo sled v novem ob- likovanju vsebine. Zato v gledanju s širšega kulturno-zgodovinskega aspekta naši angeli z glasbili ne pomenijo le važnega prispevka k splošni obogatitvi organografijo, marveč na- kazujejo tudi dokaj večjo afiniteto do svojega časa, kot smo domnevali doslej. Ce je »kranj- ski prezbiterij« specifična tvorba slovenskih tal, so angeli z glasbili, ki so nam jih shkali tuji in domači slikarji in so njegov sestavni del, le dokaz za resnico, da smo v tisti dobi hodili Slovenci vštric z evropskim kulturnim razvojem, da je bilo tisto, kar je bilo znano drugod, tudi nam domače, in da se nova gle- danja na naših mejah niso ustavila. Mnoge različne tuje vplive smo sprejemah, prekva- šali in oddajali naprej. Potegniti ostro mejo med renesanso in srednjim vekom je težko. Se težje je zato opredeliti marsikatere zgodovinske pojave. Vemo, da predstavljajo Petrarca m Boccaccio, Gentile da Fabiiano in Pissanello', Jeann Fou- quet in Jan van Eyck, Dufay in Ockeghem določeno težavo pri klasificiranju. Prepričlji- va je zato Hauserjeva teza, ki postavlja odlo- čilno cezuro med prvo in drugo polovico srednjega veka konec XII. stoletja, ko oživi denarno gospodarstvo, ko nastajajo nova me- sta in dobiva moderno meščanstvo svoje zna- čilne obrise. Nikakor pa je ne moremo iskati v XV. stoletju, ko se sicer marsikaj dokonča, a se ne začne nič novega. Naša naravna, na- ravoslovna podoba sveta je sicer v bistvu stvaritev renesanse, pobudo za novo usmeri- tev pa je dal že srednjeveški nominahzem. Naturahzem XV. stoletja je samo nadaljeva- nje naturalizma gotike, ki že povsem jasno manifestira individualno pojmovanje indivi- dualnih stvari. Kolikor bolj se družba in go- spodarstvo osvobajata vezi cerkvenega nauka, toliko bolj se tudi umetnost obrača k nepo- sredni resničnosti. Angeli z glasbili nam v posameznih prime- rih to jasno kažejo. Odnos slikarja do upo- dobljenega predmeta odseva z angelov z glas- bili. Posamezni angel že postaja individuum, ki prisluškuje svojemu instrumentu, ga ugla- šuje, nanj igra v povsem nedvoumni realistič- ni drži. To pa so tudi že elementi, ki poleg instrumenta samega pričajo o naturalističnem duhu. Ta se tu manifestira povsem določno in kaže, da so slovenske srednjeveške freske manj zamudniške, kot smo morda zmotno mislili doslej. S tega vidika bi dajala muziko- logija umetnostni zgodovini nov moment vred- notenja, ki bi segel širše v kulturno zgodovi- no. S tem vred bi tudi srednjeveške freske z glasbili dobile nov poudarek in novo kva- liteto. 90