771318
607007
#
primorski uTr'p
1 ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper
»Grand *	x
Casino
Lipica
Lipica 5. Sežana - Slovenija Tel.: +OS 7310 600
C«XMf\o porforo> -v a
DECEMBER 2002 leto 9 številka 106 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/	ESSMlICSI EdODISIf 	 TZ.WA.TA 1 K. A7 AfKSKCJIJ			
Andrej Grahor	Stran 10 ZAKAJ BI BIL DEŽURNI KRIVEC?		Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola
SE JE LlIKA KOPER ST1CT OPEKLA?
Stran 5
Novi piranski občinski svet se predstavi
Županja Vojka Štular. Profesionalni podžupan Sašo Šraml (LDS), neprofesionalna podžupana Drago Žerjal (DeSUS) in Alberto Manzin (Samoupravna narodna skupnost Italijanov Piran). Končno glasovalno-politično razmerje 14:11 za pozicijo.
Na konstitutivni 1. redni seji Občinskega sveta Piran, 12. 12.
2002, so imenovali 5-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (predsednik Patrick Vlačič, ostali člani so še Sašo Šraml, Drago Žerjal, Sandro Kravanja in Bogdan Lulik). Potrdili so mandat članom OS Piran (25), sprejeli ugotovitveni sklep o izvolitvi Vojke Štular za županjo Občine Piran in o nastopu mandata županje ter imenovali enega profesionalnega in dva neprofesionalna župana.
SPREMENJEN REŽIM Stran 4 PREHAJANJA HRVAŠKE MEJE
BERNARDIN PREDSTAVIL VIZIJO RAZVOJA	Stran 5
A;,ov

Kar je čisto in jasno je resnično!

Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
FOTO: FK-Primorski utrip
Spoštovani občani, drage občanke!
V teh dneh prejemate mnoga voščila.
Naj ho moja želja tokrat nasvet: ne pozabite nase, imejte se radi, hitite počasi, ljubite življenje.
Praznujte!
Vojka Štular, prof. Županja Občine Piran
------
K per naš C
V koprski občini ne bo krize vodenja?
Boris Popovič nastopi županovanje 19. decembra 2002
Zmagovalec v drugem krogu lokalnih volitev 2002 za župana Mestne občine Koper neodvisni kandidat Boris Popovič bo po konstitutivni seji novega občinskega sveta in po potrditvi mandata občinskim svetnicam in svetnikom ter ugotovitvi njegove izvolitve za župana Mestne občine Koper, ki bo 19. decembra 2002, tudi uradno nastopil svoj štiriletni mandat.
gC	jbcina			t Pl F	(AH
1	r EL'	jr	I IdH	Dl Pl	RAM i 1
' V:	A
U^^Littadiik,\^are cittadine!
State ricevendo malte espressioni
d fliiijpi|auesta volta slano un consiglio: i dimenticate se stessi, stimatevi, ahdatc tm^pituto, amcttč la vita. _
® FesteggiateLim ^ v
*	' Prof. Š-vjka Stular
Sindaco del Comune tli Pirano
S	*
* * *
/ .ti>m
hrt/rem •W'imo
(J
jivriH)
2003 *
* *
*
‘/(ur/Iliči/ec
,T0„
NTER
UDOVIČ
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA

AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO
ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL
Parecag 173a, 6333 Sečovlje Tel.: 05/672-02-00, fax: 672-02-01
Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače
Menjalnica
Oisem upo/tabnihotn naših slo/titev, poslovnim pa/itne/ijem tn p/ujateljem golimo vesele bogtčne in novoletne ptognibe.
h
s i f r a
Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, fax: 05/640 11 11
OBALA V MALEM	....
immobili
Nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S/tecno 2003!
S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Srečno 2003
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij
O) - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
15 % popust
na vse storitve ter albume, okvire, filme in baterije.
&
JL ”
primorski u¥p
|ovoktna gostinsko - turistična, trgovska in podjetniška ponudBa 2003
\ SILVESTROVANJE
NOVOLETNI POPUSTI
ČESTITKE
STEP LUCIJA, Obala 130, Portorož, tel.: 05/67/1-306 STEP PIRAN, Župančičeva 3, Piran, tel: 05/6732-850 STEP IZOLA, Mo rova 24, Izola, tel: 05/6417-877
Želimo vam udoben in
SREČEN KORAK V LETO ZOO3
J
IPARFUMERIJA
Marino Mahnič
Obala 114 TPC, Lucija -Portorož
Vsem našim strankma se zahvaljujemo za obisk v letošnjem letu in vam želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno
novo leto 2003.
HE*‘MESNICA Gardjna J-ucjja~3
	F its^|		'fz'"' fbj
Vabljeni k prednovoletnemu nakupu od Oskar ChiareUi s.p.			L7«j snih izdelkov JI
Obala J 34, Lucija - Tel.: 05/677 23 89

BAR'
Dikanovič Nives s^p.
Obala 114, Lucija};(j320 Portori
♦
Želimo/ varmveliko sproščenih trenutke^ v
našem
)aru in
<2
BOTIQUE JULIJA
Julijana Alessio s.p.
Obala 20 A Portorož
V Ndtevt LETU 2003
SRE^ET^O§EBN EGA /A.
ČP-3-
ZENSKE PLETENINE O GLENFffiirr ' 4V
Mesec december, čas daril
V ateljeju Keramike Koprska ž v Izoli boste zagotovo rasli darilo za svoje rajdrazje.
Izdelki do mak ir rmetrostre obrti Sreiica Krajrc, s.p.
O I U T I V GAI£ATURI
Gina Prinčič s.p.
V^II IVf Trgovina na drobno z obutvijoin usnjenimi izdelki
"	Ol>ala 114 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05/ 677 50 70
Novoletni 10 °/o popust na vse izdelke
od 15.12. do 31.12. 2002
'Ktem Jenčičem in ftcb/citrum/laltnehjam teh ^nameni jjelimo
Mečno in ubfoečno /e/a 2003
Moška oblačila
Ita Kodarin s.p. Obala 132, 6320 Portorož Tel: 05/677-06-20
Trgovina z moškimi oblačili najboljših domačih proizvajalcev.
1 0	gotovinski popust v decembru 2002
Odprto: “Non Stop, ob sobotah do 17.00 ure.
Srečno 2003!
Vsem poslcmim partnerjem in svbcdajedcem * želimo vesel toitikM, in srečne *
Novo Ute2CC3
L
PRODAJA MODNIH OBLAČIL
‘Tftad&uifo Acuttudite
Obala 4b Bernardin 6320 Portorož Tel. 05 6742 033
Morova 25c 6310 Izola Tel.: 05 640 1230
*ffsem nosim siranfiam, prijateljem in poslovnim
partnerjem voščimo
vesel cBaUč in
srečno cTtovo telo
200S
DeSUS
DeSUS
Demokratična stranka upokojencev Slovenije Območna organizacija Piran
Vabi članice in člane na skupščino in
prednovoletno
druženje
v petek, 20. 12. 2002.
Skupščina bo ob 18.00 uri, novoletno druženje pa se začenja ob 19.00 uri v gostišču Kapitol Seča (bivši Tine na Klancu), z glasbo v živo.
Cena menuja je 2000 SIT (brez pijače). Organizator prispeva posamezniku bon v vrednosti 1000 SIT.
Zaplešimo in veselimo se v dobri družbi. Ne pozabite povabiti Vaše najboljše polovice.
DeSUS
Občinska organizacija Piran
TEHNOTRON d.o.o.
Obdelovalni stroji za kovino
'PSem /mfimm in /*< s/crnim /nn/netjcin i'<>/inw rw/e /< •jičn e/najni/ee in > tein/
nmtc /<‘/<i 2003■
Obala 105, 6320 Portorož Tel.: 05/677 90 60
P
Občina Izola Comune di Isola
Naj bo leto, ki prihaja prijazno do vseh nas, ki ustvarjamo za boljšo in še bogatejšo Izolo.
Vsem občankam in občanom želim veliko sreče in zadovoljstva,
prijetne božične praznike in srečno novo leto 2003.
Che l’anno a venire sia un anno gradevoleper tutti noi che ci adoperiamo per un Isola migliore e ancor piu' preziosa.
A tutti l concittadini Išolani auguro gioa e soddisfazioni,
Un Natale buono e piacevole ed un telice Anno N novo 2003
Breda Pečan, Županja - Sindaco
OKOLJE
JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN D.O.O.
FORNAČE 33, 6330 PIRAN
Vsem občankam in občan ter poslovnim partner] za leto
abnikom storitev našega podjetja m in prijateljem se zahvaljujemo ije In želimo
vesele božic^B praznike in srečno npfflleto 2003
Naj naša občina postane bolj zelena, do okolja bolj prijazna.
Q triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA KOPER PRISTANIŠKA 8,6000 KOPER
VSEM ZAVAROVANCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM, OBČANKAM IN OBČANOM TER PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
USPEŠNO, PREDVSEM PA VARNO IN SREČNO NOVO LETO 2003
Srebrna odličja za piranske in izolske športne ribiče
Na krajši slovesnosti v prostorih portoroške Splošne plovbe v petek, 13. 12. 2002, je predsednik Bojan Loboda izročil srebrne
medalje športnim ribičem, ki so jih osvojili na 1. odprtem pokalu Alpe Adria v lovu z obale in s čolna na roko. Tekmovanje je bilo od 8. do 13. oktobra 2002 v Fomio di Ischia (Italija). Prvo in tretje mesto so osvojili športni ribiči iz Italije, drugo (na tekmovanju v lovu s čolna na roko) pa športni ribiči iz Slovenije. Srebrne medalje so prejeli: Vinko Mojškerc PLK Koper, Sandro Valenti in Savo Bembič, Menola Izola ter kapetan ekipe Vesna Pucihar, Menola Izola. Čestitamo.
Srečanje borcev - jubilantov
Banka Koper obdarila ZD Piran
Banka Koper je 16.decembra 2002 Zdravstvenemu domu Piran podarila ček v vrednosti milijon slovenskih tolarjev. Direktorju Zdravstvenega doma Piran ga je v prostorih ZD Lucija predala Maksimiljana Troha, vodja Poslovne note
Lucija.
Maksimilja Troha predaja dr. Matjažu Krajncu
ček Banke Koper
FOTO: BK-Primorski utrip
Franc Ohnjec, izvršni direktor Banke Koper j e na podelitvi dejal, da se je Banka Koper odločila, da namesto poslovnih daril daruje v humanitarne namene določene zneske in sicer simbolično v obliki
čeka pomoči potrebnim. Lansko leto je Banka Koper obdarila izolsko bolnišnico, letos pa so se odločili pomagati Zdravstvenim domovom, tam kjer je Banka Koper domicilna banka. To je Obalno-Kraška regija z delom Notranjske in severna Primorska. Sicer Banka Koper deluje po celi Sloveniji.
Maksimiljana Troha: »Zelo sem zadovoljna in vesela, da imam čast predati vam ta ček in upam, da si boste s tem denarjem pomagali oziroma si nabavili prepotrebno opremo Dr. Matjaž Krajnc: »Zahvaljujem se v imenu Zdravstvenega doma in pa tudi v imenu vseh zaposlenih. Bil sem prijetno presenečen, ker je predvsem pobuda prišla s strani same Banke Koper in ni šlo za prosjačenje, na katerega se bomo morali v zdravstvu na žalost navaditi, ker nam država reže vedno tanjše rezine kmha. Denarja za medicino, ki se vedno bolj razvija, ni nikoli dovolj. To je res lep znesek, s katerim si bomo lahko nabavili kakšno aparaturo, saj je program za naslednjo leto zelo obširen.
Letos smo opremili novo urgentno ambulanto v Piranu v sklopu adaptacije pritličja, kjer j e sedaj dnevni center za starejše občane. Vaše darilo je resnično dobrodošlo, hvala.«
V prostorih KS Lucija je bilo novembra prijetno srečanje članov - jubilantov Krajevne organizacije ZZB NOB Lucija, ki letos proslavljajo visok jubilej, 70. ali 85. oziroma 90. rojstni dan. Za vedro razpoloženje je poskrbel harmonikar. Borci bodo priredili tudi decembrsko - novoletno srečanje.
Žal je v letih 2001/0222 umrlo 23 nekdanjih bork in borcev, je na srečanju povedala predsednica lucijske borčevske organizacije Sonja Frančič - de Rosa.
Dobrodelna akcija Hotelov Palače
V FTotelih Palače d.d. Portorož želijo tudi letošnje poslovne uspehe deliti s tistimi, ki potrebujejo pomoč. Zato so se odločili, da bodo nadaljevali z zdaj že tradicionalno prednovoletno dobrodelno akcijo in darovali 500.000,00 SIT. V tej dobrodelni akciji so se jim pridružili tudi domači slikarji Janez Suhadolčan - Suhi (Sončnice), Vladimir Prelc (Piran v soncu in Kraška vas), ter Anton Kastelic (Zarja), ki so podarili svoja avtorska dela. Na prednovoletnem srečanju Hotelov Palače, ki bo v petek, 20.12.2002, bodo priredili licitacijo za slike in prepričani so, da bodo zanje dobili znaten znesek, saj so jim poslovni partnerji že v minulih letih dokazali svojo dobrosrčnost. Prispevek Hotelov Palače v višini 500.000,00 SIT in izkupiček od prodaje slik bodo tako namenili Splošni bolnišnici Izola za nakup prepotrebnih aparatov.
( --------------------------------------------------------------------\
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
-ailitf-
primorski uVp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240
Ustanovitelj in izdajatelj:
hfmfnm
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185,
tel.: 05 6777 140
Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper,
Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št.
89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se
J
Srečen konec - dober začetek
Ploden konec leta 2002 nam je prinesel novega predsednika države, novega predsednika vlade, nove državne in občinske svetnike ter župane - prejeli pa smo tudi trdno obljubo, da bomo lahko 1. maja 2004 polnopravno zakorakali v EU. In kaj nam, Primorcem, lahko prinese leto2003? Če bomo enotni - Primorsko univerzo (na vidiku dva kandidata za rektorja (dr. Stoja Petelin in dr. Lucija Čok) - in če bomo še bolj enotni tudi pravo, po evropskih merilih narejeno, Primorsko pokrajino. Veliko sreče!
S 1. januarjem 2003 spremenjen režim prehajanja slovensko-hrvaške meje
Slovenija in Hrvaška začneta uveljavljati številna določila Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Zakaj tako malo izdanih prepustnic? Nove težave ali olajšave?
Ljubljana
4. zasedanje Mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino
Kot sporočajo z Ministrstva za zunanje zadeve bo s 1 .januarjem 2003 dosedanji režim prehajanja slovensko-hrvaške meje precej spremenjen. Obe državi namreč prilagajata režim prehajanja meje in obmejnih dokumentov določilom Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), ki je začel veljati v letu 2001. Obe državi pogodbenici sta hkrati začeli z izdajo obmejnih prepustnic (tudi za upravičence v skladu z 20. členom SOPS) in kmetijskih vložkov (v skladu z 11. in 12. členom SOPS) za potrebe obmejnega prebivalstva že v mesecu marcu 2002. Upravni organi na obeh straneh meje ugotavljajo, da je število izdanih obmejnih prepustnic in kmetijskih vložkov sorazmerno nizko v primerjavi s številom upravičencev za te dokumente. Kot je bilo omenjeno bodo s 1. januarjem 2003 prenehali veljati vsi dvostranski dogovori o prehajanju državne meje za obmejno prebivalstvo, ki sta jih državi sklenili v letih 1991 in 1992, z namenom olajšanja prehajanja meje ob odsotnosti ustreznega sporazuma.
V Ljubljani so predstavili turistično Nemčijo
Direktor Regionalnega predstavništva Nemške turistične organizacije z a JV Evropo Knud Jorgen je 4. decembra 2020 v Grand hotelu Union v Ljubljani slovenski poslovno-turistični javnosti in medijem predstavil svojo deželo kot zanimivo turistično destinacijo. Prisotne so pozdravili dr. Laurids Holscher, stalni namestnik veleposlanice - poslaniški svetnik, Danilo Daneu, predsednik Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS, mag. Janez Širše, predsednik	Nacionalnega
turističnega združenja, mag. Darja Radič, državna podsekretarka v Ministrstvu za gospodarstvo, Bojan Meden, MBA, generalni direktor Slovenske turistične organizacije in drugi. Zvezna republika Nemčija (ponovno združena leta 1990) ima 81,5 milijona prebivalcev. Z okrog 26 tisoč dolarji BDP na prebivalca velja kot ena najbolje razvitih držav Evropske unije in je znana po številnih naravnih zdraviliščih, zgodovinskih mestih in nakupovalnih središčih, vinorodnih območjih, gradovih in še bi lahko naštevali. Nemčija -mesto prijetnih srečanj, so zapisali na vabilu. Turizem je za Nemčijo poglavitna dejavnost, saj to državo obišče na milijone turistov. Nemški turistični delavci pa si seveda želijo, da bi njihovo deželo obiskalo še več Slovencev. Slika je zaenkrat precej drugačna - Slovenijo je do konca septembra letos po podatkih Statističnega urada RS obiskalo 199.471 nemških turistov, veliko manj slovenskih turistov pa je v tem času obiskalo Nemčijo. Slovenci namreč še vedno najraje potujejo na letni oddih na Hrvaško.
Poziv
Zaradi navedenih razlogov slovenska delegacija Stalne mešane komisije za izvajanje SOPS poziva vse državljane, ki imajo stalno prebivališče v obmejnem območju ob slovensko-hrvaški državni meji in imajo upravičen interes oziroma kmetijska zemljišča, da si pravočasno priskrbijo ustrezne obmejne prepustnice in kmetijske vložke.
S 1. januarjem bodo namreč državno mejo zunaj uradno določenih mejnih prehodov državljani (predvsem dvolastniki, šolarji in zaposleni), ki živijo v obmejnem območju, lahko prestopali le in samo z ustreznimi obmejnimi prepustnicami in kmetijskimi vložki izdanimi na upravnih enotah. Z omenjenim
datumom bo začela z izvajanjem določil sporazuma tudi carinska služba. Ta bo carinske postopke izvajala v skladu z določenimi kar petnajstimi členi SOPS. Poudarjajo pa, da v primerih, ko bi nastopile prepovedi uvoza proizvodov rastlinskega ali živalskega izvora ali živih živali navedenih v 14.členu SOPS (zaradi fitosanitarnih ali veterinarskih razlogov) bodo te prepovedi v celoti veljale tudi za vnos pridelkov ali živali, ki bi bile sicer na podlagi 19. člena SOPS dovoljene. Prav tako opozarjajo, da bodo vnosi pridelkov in živali v skladu s 14. členom SOPS od 1. 1. 2003 veljali samo za imetnike kmetijskih vložkov, medtem ko bodo ostali napoteni na redne carinske postopke.
Dragonja
Tradicionalno srečanje policije in carine
V torek, 26. novembra 2002, je bilo v Ljubljani 4. zasedanje Mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Republiko Slovenijo in Avtonomno Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. S slovenske strani je pogovore vodil državni sekretar Samuel Žbogar, z italijanske strani pa predsednik Deželnega odbora Avtonomne Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo.
Delegacijo Avtonomne Dežele Furlanije-Julijske krajine je sprejel tudi minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel.
Na sestanku so obravnavali sodelovanje med Republiko Slovenijo in Avtonomno Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, kije bilo v zadnjem času zelo intenzivno. Delovna omizja, ki delujejo v okviru mešane komisije so poročala o dosedanjem delu in sicer: 1.) delovno omizje za sodelovanje manjšin, 2.) za sodelovanje med pristanišči Trst in Koper, 3.) za prestrukturiranje mednarodnih mejnih prehodov Vrtojba, Fernetiči in Škofije, 4.) za sodelovanje med bolnišnicami.
Na sestankuje bilo tudi formalno ustanovljeno delovno omizje za sodelovanje na področju energetike. Delegaciji sta si izmenjali informacije glede izgradnje V. koridorja in obravnavali vprašanje čezmejnega zaposlovanja. S sklepno izjavo, ki je bila sprejeta ob zaključku plenarnega zasedanja, bo zastavljeno prihodnje sodelovanje med Republiko Slovenijo in Avtonomno Deželo Furlanijo-Julijsko krajino po posameznih področjih.
Popoldne sta državni sekretar v MZZ Samuel Žbogar in predsednik Deželnega odbora FJK Renzo Tondo v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve na Prešernovi 25 v Ljubljani dala tudi izjavo za javnost.
SARHA že čaka naročnika
Županja Občine Piran Vojka Štular ob zaključku leta 2002 vabi na tradicionalno srečanje mejnih organov policije in carine Republike Hrvaške in Republike Slovenije.
Srečanje bo na mejnem prehodu Dragonja v sredo,
18. decembra 2002 ob 11.00 uri.
Predstavniki mejne policije in carine iz prijateljskih držav bodo nadaljevali srečanje v Kmečkem turizmu Mahnič v Dragonji.
Rešen spor z SCT
Občinski svetniki Piran so na prvi seji 12. 12. 2002 z olajšanjem sprejeli informacijo o rezultatu pogajanj, ki jo je naravnost z Okrožnega sodišča iz Kopra prinesel vodja občinske pravne službe Primož Raktelj. Občina in SCT sta zgladili dolgoletni sodni spor, težak 3,5 milijarde tolarjev! Občina Piran bo ljubljanski družbi Slovenija Ceste Tehnika čimprej plačala 600 milijonov tolarjev iz naslova tako imenovane »neupravičene obogatitve«. Denar si bo izposodila pri banki in plačala ogrog 120 milijonov SIT obresti. Kot naj bi dejala tamkajšnja sodnica, je bil to največji obravnavan spor doslej. Občina bo 20. 12. 2002 od SCT prevzela infrastrukturo, kije, kot je dejala županja, vredna tega denarja. Janez De Reggi (ZLSD): »Gre za ponesrečene ukrepe v preteklosti. Lahko smo globoko zadovoljni, niti se ne zavedamo, kakšne finančne posledice za občino bi lahko nastale, če ne bi prišlo do sporazuma«. Bogdan Lulik (ZZP): »Izgubili smo denar za eno šolo. Ugotoviti bi bilo treba kdo so krivci in vložiti zoper nje tožbe«.
Napotnica da, rešilec ne
Zakaj je morala pacientka v ZD Lucija tako dolgo čakati na pregled?
Čendak Angelca iz Lucije seje na Liminjanski cesti, kjer gradijo nov pločnik, spotaknila in nesrečno padla ter si poškodovala nogo. Tamkajšnji delavci so jo hitro odpeljali v lucijski Zdravstveni dom, kjer pa naj ne bi šlo vse kot je treba. Njen nečak iz Šentjan Mario Čendak nam je povedal, da je morala njegova teta tam, kljub hudim bolečinam v nogi, na pregled, ki to naj ne bi bil, nenavadno dolgo čakati. Dejal je, daje tamkajšnja dežurna zdravnica ni niti pregledala, aji je kljub temu napisala napotnico za Splošno bolnišnico v Izoli. Do napotnice, pa čeprav brez pregleda torej, je še nekako šlo, nastal pa naj bi problem s prevozom do Izole, kajti, kot nam je povedal Čendak, naj bi ji sestra rekla, da si mora prevoz organizirati sama. Celo več, na zahtevo pacientke naj sestra pokliče nečaka Čendaka naj bi ji ta odgovorila: »še s tem se bomo ubadali«. V dolgih urah celotne »procedure« (od 11.00 do 17.00 ure) si je pacientka, ki je sicer socialno in pokojninsko zavarovana v Italiji, zaželela na zdravljenje oziroma pregled v Trst. In spet seje nekoliko zapletlo, kajti logična posledica tega je bila, daje odgovorni delavec medtem odpovedal vožnjo rešilca... Pacientka naj bi se potem odpeljala v Trst s taksijem.
Iz sicer malce nenavadne zgodbe bi lahko izluščili tudi nenavaden odnos zdravnice, če je res, da pacientke ni niti pregledala, a ji je vseeno dala napotnico. Zaplete z rešilcem pa kar raje odmislimo.
V izolski Ladjedelnici so s preobrazbo proizvodnega programa začeli že pred časom in rezultat tega je, da so kupcem že predali veliko ribiško ladjo lastnikom s Sicilije, čoln za čiščenje gladine morja, ena ribiška ladja je v delu, SARHA - luksozno plovilo z desetimi navadnimi in tremi VIP kabinami, ki lahko sprejme na krov 20 ljudi - pa čaka na naročnika, emirja iz Združenih arabskih emiratov, ki jo bo ladjo predvidoma sredi januarja 2003. Takšno projektno delo je vredno najmanj milijon ameriških dolarjev.
Dežela Veneto in Slovenija o odprtju turističnih uradov
Na 1. sestanku Skupnega odbora za pospeševanje sodelovanja med Slovenijo in deželo Veneto 2. decembra 2002 v Benetkah tudi o sodelovanju v okviru evropskih programov Phare in Intrerreg.
Kot sporočajo z ministrstva za zunanje zadeve je bila pobuda za ustanovitev skupnega delovnega telesa med Slovenijo in Venetom sprejeta ob obisku predsednika dežele Veneto Giancarla Galana, 24. junija 2002 v Ljubljani.
Na dnevnem redu sestanka v palači Balbi v Benetkah je bilo gospodarsko sodelovanje. Delegaciji sta se dogovorili o gospodarski predstavitvi Slovenije v Venetu ter obravnavali predlog dežele Veneto o odprtju turističnega urada Veneta v Sloveniji in obratno. Izmenjane so bile tudi informacije izgradnje V. koridorja ter pogledi na možnosti sodelovanja v okviru evropskih programov Phare/Interreg, kakor tudi o vprašanjih sodelovanja na kulturnem in znanstvenem področju ter sodelovanja med Republiko Slovenijo in deželo Veneto v okviru Delovne skupine Alpe Jadran.
GOSPODAHSTVO IN FINANCE
Se je koprska Luka s tržaškim TICT opekla?
Prodor Luke Koper na Tržaško nas spominja na slovenski Koerting, ki je nekoč v Avstriji gradil proizvodnjo televizorjev.
Od pisma (o nameri) do novih stanovanj
V koprski mestni občini so v zadnjih treh letih zgradili 150 stanovanj, na različnih lokacijah pa naj bi v naslednjih štirih letih zraslo še kar 600 novih stanovanj, od tega 300 socialnih in neprofitnih.
Če je res, da ima koprska Luka s Tržaškim kontejnerskim terminalom (TICT) že od samega začetka težave, povrhu tega pa naj bi se tam kopičile še izgube, je tak posel, kljub dobrim nameram luške uprave, vprašljiv. Kot kaže do likvidacije družbe TICT, v kateri ima Luka Koper 49-odstotni delež, vendarle (še) ne bo prišlo, zadnji sporazuma pa prinaša Luki tudi nekatere »olajšave«. Likvidacija mešanega podjetja, ki ima v upravljanju sedmi tržaški pomol, bi kajpak potegnila za seboj vrsto vprašanj. Predvsem to, kdo je dolžan kriti dolgove (izgubo), hkrati pa bi (po italijanski zakonodaji) razsvetlili dejansko premoženjsko (bilančno) stanje podjetja. Koliko bi to stalo slovenskega poslovnega partnerja Luko Koper lahko za zdaj le ugibamo. Ali izgube res že segajo v milijone
evrov najbolje ve vodstvo, ki seje, vsaj po našem mnenju, s tem terminalom oziroma poslom verjetno malce opeklo? Vprašati se je treba kaj bi se zgodilo, če bi Italijanom res uspelo potegniti železniški tir do koprskega pristanišča in preusmeriti vse blagovne tokove iz Luke Koper prek svojega ozemlja in kako bi stvari izgledale, če bi Luka Koper dokončno opustila promet z zabojniki v lastnem pristanišču ter v celoti preusmerjala te posle v tržaško pristanišče? Nenavadno uspešni so bili tudi nekateri akterji v slovenskem vladnem vrhu, ki jim je uspelo preprečiti ustanovitev logističnega centra na naših tleh. Tako od tesnejše povezave Intereurope in Luke Koper žal ni bilo nič. O napovedanem velikem (mednarodnem) logističnem centru ali uspešni konkurenci severno
evropskim pristaniščem ne duha ne sluha. Je že tako, da le redkim slovenskim podjetjem uspe poslovnim met v tujini in če bo imela Luka Koper še nekaj let v Trstu le izgubo je bolje, da že danes zapusti sedmi pomol. Res pa je tudi, daje pred nami Evropska unija in res je tudi, da se velikem ladjarju ne splača na 17 kilometrski razdalji dvakrat ustavljati ladje. In še bi se kaj našlo. V tem pogleduje korak Luke Koper morda res pravilen. Nič novega pa ne bomo povedali, če omenimo, da v tem mestu, na obrobju Italije, še danes vladajo Slovencem nenaklonjene politične sile. Je to cena, ki jo bo morala plačat' 'tka Koper? Pot nazaj v 10 »pristanišče« bo veliko težja n tudi draga. In ne nazadnje, kolikšna bo cena sanacije, če bo do nje res moralo priti? O tem v Luki Koper neradi govorijo.
Franc Krajnc
Hoteli Bernardin - naj večje kongresno središče
Z nadgradnjo Grand hotela Emona bodo pridobili veliko večnamensko in tehnično najbolj izpopolnjeno kongresno dvorano s 1100 sedeži. Laguna ni več prednostni projekt.
Mag. Čedomil Vojnič, predsednik uprave in generalni direktor Hotelov Bernardin d.d., arhitekt Peter Kerševan in finančnik Radovan Mikuletič so na novinarski konferenci 16. decembra
2002	predstavili nov zanimiv program štiriletnega razvoja Hotelov Bernardin
2003	- 2007. V tem obdobju bodo za naložbe porabili okrog 11 milijonov evrov (samo dvorana 7,8 milijona) Med najpomembnejše projekte sodijo povečanje GHE za eno nadstropje, izgradnja velike večnamenske kongresne dvorane, polepšanje fasade GHE (obložili jo bodo z belim domačim naravnim kamnom), povečanje kuhinje in restavracije, obnova 77 sob v vilah Nimfa in Galeb, povečanje števila parkirišč, izravnava zemljišča z vhodom pred GHE, prilagoditev ponudbe v njihovih lokalih in podobni ukrepi s ciljem ponuditi to, česar konkurenca pač ne zmore. Graditi bodo začeli L decembra 2003 (hotel bo dva meseca zaprt), marca 2004 pa naj bi bila velika dvorana že nared za sprejem prvih kongresistov. To pomeni tudi bistveni preobrat v smeri njihove ponudbe in strukture prihodka. Znamenita Laguna pa (na veselje okoljevarstvenikov) ni več prednostni projekt. V sedmih letih, odkar so se začeli bolj aktivno ukvarjati s kongresno ponudbo, je bili v Hotelih Bernardin že več kot 1500 raznih dogodkov, našteli pa so 250 tisoč kongresnih nočitev. Letos bodo zabeležili sicer za 3 % manj nočitev, vendar to ne vpliva več tako močno na strukturo prihodka. Letošnje poslovanje bo uspešno. Lastniki (NFD 27%, Krekova družba 25%, Maxima 15%...) so kot kaže zadovoljni. Nekaj težav imajo tudi zaradi pritožb prve sosede Lupuščkove, »ki bi želela, da premestijo (jHE«, na vrhovnem sodišču pa so
zahtevali tudi revizijo tožbe v zvezi z nekdanjim dolgoročnim zakupom postelj. Glavna smaragdna dvorana s 700 sedeži je že odlično zasedena, za naslednje kongresno leto pa tako rekoč razprodana. »Danes nismo več edini na
Skica nove velikanske kongresne dvorane: Foto: FK - Primorski utrip.
področju kongresne ponudbe, smo pa zagotovo najboljši«, je povedal mag. Čedomil Vojnič.
Prihodnje leto koncernska organiziranost Droge

Že letos je Droga ob uspešnem poslovanju namenjala	veliko
pozornosti koncernski prenovi, ki postavlja temelje novi poslovno-razvojni strategiji. Tudi prodajni cilji v letu 2002 so obetavni.
Skupino Droga sestavljajo delniška družba Droga in enajst povezanih podjetij iz Slovenije, iz držav z območja nekdanje Jugoslavije, Švedske in Italije (9 neposredno povezanih in 2 posredno). V skupini je skoraj tisoč zaposlenih ( 623 v centralnem in 330 v povezanih podjetjih).
»V lem 2003 skupina vstopa z novo upravo, s povsem prenovljeno marketinško funkcijo in koncemskimi akti, kar je dobro izhodišče in podlaga za uresničitev zastavljenih nalog«, je na novinarski konferenci 10. decembra na sedežu uprave v Izoli povedal predsednik uprave in generalni direktor Matjaž Čačovič. Prodajni cilj skupine Droga v letu 2003 je 27, 84 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za desetino več od ocenjene prodaje v letu 2002. V skupini ustvarijo približno 41 % prodaje v Sloveniji, 59 % pa na tujih trgih. V strukturi prodaje izstopata kava na slovenskem trgu, kjer z njo dosegajo več kot 60-odstotni tržni delež, in mesni program oziroma paštete, ki imajo skoraj 70-odstotni delež v izvozu.
V	prihodnjem letu bodo za naložbe namenili 2,689 milijarde tolarjev, tako rekoč v celoti z lastnimi viri (amortizacija, dobiček), najpomembnejši naložbi pa bosta zamenjava linije za čaje in povečanje zmogljivosti za proizvodnjo paštet. Droga, ki se je pred časom razšla s švicarsko firmo Nestle’, tudi močno usmerja svoje proizvodne potenciale na trg bivše Jugoslavije.
V	skladu s strateško usmeritvijo bodo 65 % dobička iz poslovnega leta 2002 namenili financiranju razvoja, preostanek pa delničarjem z zagotovljeno realno rastjo dividend. Zaposlene na Drogi bo letos kar lepo presenetil Božiček.
S svečanim podpisom pisma o nameri, ki so ga v soboto, 23. 11. 2002 v Pretorski palači v Kopru podpisali: za Mestno občino Koper župan Dino Pucer, za Ministrstvo za okolje, prostor in energijo minister, mag. Janez Kopač in za Stanovanjski sklad RS direktor Edvard Oven (na fotografiji Primorskega utripa), so se trije partnerji zavezali sodelovati pri gradnji 850 stanovanj. Prvi trije stolpiči s po 30 stanovanji naj bi zrasli že leta 2004.
Kaže, da vse skupaj le ni bila samo predvolilna poteza župana Dina Pucerja, kajti Mestna občina Koper ima že rezervirana ustrezna lastna zemljišča (nad Dolinsko cesto in na območju Olma - nekaj zemljišč ima tam podjetje Tringrad), na katerih bodo gradili stanovanja. S tem pa je tudi formalno dosegla pogoje za prijavo na državni stanovanjski sklad in se lahko pogovarjajo o konkretnih projektih. Dokaz naj bi bil seveda podpis pisma o nameri. Že v prihodnjem letu naj bi nov dom dobilo 30 mladih ali socialno ogroženih družin.
Nad Dolinsko cesto bo po že sprejetem zazidalnem načrtu mogoče zgraditi 600 stanovanj. Iz pisma o nameri lahko razberemo, da bo Mestna občina Koper nad Dolinsko cesto uredila komunalno infrastrukturo, nato pa bo s sredstvi občinskega stanovanjskega sklada in soinvestitorskega	deleža
Republiškega stanovanjskega sklada do konca leta 2006 na omenjenih zemljiščih zgradila od 250 do 300 neprofitnih najemniških stanovanj. Morda se bo občina celo uspela dogovoriti o 50-odstotnem soinvestitorskem vložku republiškega stanovanjskega sklada? Če bo vložek manjši bo tudi manj stanovanj, ali pa bo upočasnjena stanovanjska gradnja. Na območju Olma pa naj bi zgradili 250 stanovanj. Občina je s Tringradom že podpisala pismo o nameri za izdelavo zazidalnega načrta. Lastništvo si bodo soinvestitorji vknjižili glede na višino vložkov. Vsa tako pridobljena stanovanja bo dodeljeval Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper občankam in občanom te občine.
Župan Mestne občine Koper Dino Pucer je po podpisu pisma o nameri izrazil upanje, da bo resorno
ministrstvo z napovedano spremembo predpisov s področja urejanja prostora zagotovilo hitrejše in bolj enostavno pridobivanje potrebnih dovoljenj.
Minister za okolje, prostor in energetiko Janez Kopač je dejal, je bil Stanovanjski sklad ustanovljen na podlagi stanovanjskega zakona iz leta 1992 in je v glavnem dajal le kredite. Tako je v desetih letih že 31 tisoč ljudem prek neprofitnih stanovanjskih organizacij omogočil kreditojemalcem, da so lahko lažje prišli do stanovanja. To pa ni bilo dovolj. S statusnim preoblikovanjem sklada v javni sklad (po novem zakonu o skladih) pa se stanovanjski sklad RS lahko ukvarja z investicijskimi posli. »Lansko leto smo za pokušino razpisali neke vrste poziv slovenskim občinam, da gremo v soinvestitorstvo pri gradnji neprofitnih in socialnih stanovanj. Občina zagotovi komunalno opremljena zemljišča, stanovanjski sklad pa denar za gradnjo. Občina se mora zavezati, da bo potem oddala stanovanjske enote in da se bo plačevala najemnina. Na tak način ta hip v Sloveniji gradimo (ali so v pripravi za gradnjo) 734 stanovanj. S tremi velikimi slovenskimi mesti Ljubljano, Mariborom in Koprom, sklepamo poseben aranžma, torej, da bodo občine zagotovile tudi vodenje svoje prostorske politike. Pri tem moramo biti previdni, da ne bi prišlo do getizacije oziroma na predalčkanje ljudi, na tiste v neprofitnih , tržnih in socialnih stanovanjih. Ta hip varčuje po stanovanjski shemi že 70.000 varčevalcev in leta 2004 se bo na trgu pojavilo že skoraj 90 milijard tovrstnih sredstev. Ne nazadnje smo v politiki dolžni reševati probleme naših občank in občanov«, je poudaril minister Janez Kopač.
Direktor javnega stanovanjskega sklada RS Edvard Oven je izrazil zadovoljstvo, da seje Mestna občina Koper med prvimi odzvala na njihovo ponudbo za soinvestitorski odnos in pripravila kakovostne prostorske rešitve za gradnjo omenjenih stanovanj ter s tem omogočila hitre postopke za gradnjo.
Franc Krajnc
V javna kanalizacija v Izoli je marsikje dotrajana
Novembrsko deževno vreme je delavcem izolske Komunale precej nagajalo pri čiščenju kanalizacije, poleg tega tudi ugotavljajo, daje kanalizacijski sistem ponekod v mestu dotrajan. Novembrske padavine so namreč napolnile cevi z meteornimi vodami, zaradi Cesarje bilo takrat tudi onemogočeno delo, delavci Komunale pa so morali v preteklem mesecu tudi pogosteje prazniti greznice, kar je povzročilo dodatne zastoje pri čiščenju kanalizacije ter tudi seveda nujne delne zapore.
Med čiščenjem so tudi ugotovili, da je javna kanalizacija marsikje precej dotrajana. Nekatere cevi so namreč v mestu polagali še pred drugo svetovno voljno, zato jih ni mogoče čistiti strojno, ker jih vodni pritisk poškoduje. Obnovo kanalizacije v starem mestnem jedru bo treba nadaljevati v skladu s sprejetimi dolgoročnimi načrti, sporočajo iz izolske Komunale. V celoti so že obnovljene kanalizacijske cevi v Koprski, Ljubljanski in Verdijevi ulici, na Manziolijevem trgu, v delu Alietove in Smrekarjeve ulice ter na nekaterih ulicah med Ljubljansko in Sončnim nabrežjem. V vseh omenjenih ulicah in na Manziolijevem trgu so nove tudi električna, vodovodna, plinska in telefonska napeljava.
GOSPODARSTVO IN POLITIKA
»Olajšani« proračuni občin
Bodo občine zaradi predvidene ukinitve prejemanja dela sredstev iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozdov poslej prikrajšane? Pobuda državnega svetnika.
Stari zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da 30% odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozdov pripada proračunu občine, predlog novega zakona o graditvi objektov pa to ukinja. Izolska občina (in menda tudi nekatere druge) so že vložile ustavno pritožbo.
Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesna skupina lokalnih interesov pri Državnem svetu Republike Slovenije sta podali mnenje k pobudi državnega svetnika Toneta Hrovata za spremembo prvega odstavka 242. člena predloga zakona o graditvi objektov (druga obravnava).
Predlog zakona o graditvi objektov (objavljen je bil v poročevalcu DZ št. 98, 14. 10.2002) vpoglavju 13 - Prenehanje veljavnosti, v 242 členu določa, da z dnem uveljavitve predmetnega zakona prenehajo veljati v zakonu o kmetijskih zemljiščih določbe 3. poglavja (odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma še nekateri na to vprašanje vezani členi ter člen 112 prehodnih določb zakona o kmetijskih zemljiščih, razen za nacionalni program izgradnje avtocest v RS, dokler jih gradimo.
Zakon o kmetijskih zemljiščih v 3. poglavju med drugim določa, da pripada 30 % odškodnine v proračun občine, na območju katere ležijo zemljišča, za katera se plača odškodnina. Predlog zakona o graditvi objektov pa kot rečeno z 242. členom to ukinja. Logična posledica tega bo izpad prihodka občin, vendar pa bodo po mnenju predlagatelja zakona ta izpad občine delno nadomestile s komunalnimi prispevki, katerih obveznost plačevanja pred izdajo gradbenega dovoljenja ureja nov zakon o urejanju prostora. Torej bi občine, če bi hotele nadomestiti izpad prihodka iz tega naslova, bile prisiljene določiti višjo ceno nadomestil iz naslova komunalnih prispevkov. Komisija (predsednik Janez Praper) in interesna skupina (vodja Darja Odar) menita, da zakon o graditvi objektov zopet postavlja v neenakopraven položaj občine, saj so v privilegiranem položaju tiste, na območju katerih je že zgrajen avtocestni križ avtocest v RS, prikrajšane pa bodo tiste, na območju katerih le-ta še ni zgrajen. Predlagata, da zakonodajno-pravna služba DZ ponovno oceni to vprašanje.
Nekoč je tu v Piranu bila kamnita stojnica
Ostal je le sramotilni kamen
Sosedje Ribiškega trga v Piranu, nasproti katerega stojita Akvarij in sedaj že šolska palača Trevisini, so Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran poslali pismo s podpisi, v katerem sporočajo: »Po končanih delih na Gea Collegu smo presenečeni ugotovili, da kamnitih stojnic, ki so tu stale stoletja, ni namen vrniti na njihovo mesto. Vse pa kaže na to, da jih bodo zamenjali moderni izdelki plastike in ostalih »pridobitev« modernega sveta! Prosimo, da zadevo razčistite in nam odgovorite, kdaj se odpeljane kamnite stojnice vrnejo in bodo nameščene na svoje staro mesto«. Sledi 10 podpisov Pirančanov, ki so pismo poslali tudi v vednost županji Vojki Štular.
Slobodan Simič - Sime ugotavlja, da ta prostor nima uradnega imena ter da ime Ribiški trg kroži med domačini. Zavodu je poslal tudi dve fotografiji; eno kako je trg izgledal pred stoletjem in eno tik pred porušitvijo. Obe fotografiji nedvomno izpričujeta živahnost in umeščenost tega prostora med ljudmi, ki v Piranu živijo in ki so ga takoj od postavitve sprejeli zase. Osebno meni, daje nujno potrebno tako izjemne prostore, kijih le stežka najdemo v srednji Evropi, na vsak način povrniti v izvirno stanje. Le tako bo Ribiški trg deloval in nase vezal del zgodovine, kulture in arhitekture v ustvarjanju tako izvirne celostne podobe mesta, na katerega smo ponosni, je zapisal gospod Sime. Morda nekateri celo ne vedo, da na tem trgu še vedno stoji kopija sramotilnega kamna -Prangherja (nekoč naj bi bila kar dva), ob katera so v srednjem veku privezali nepridiprave ali pa so morali tam stati s kakšnimi napisi ali oznakami (na primer »Jaz sem tat«), da sojih ljudje videli in zasramovali. Odtod tudi tovrstne srednjeveške igre in prireditve Prangheriada. Dekan in v.d. direktorja Visoke šole za podjetništvo dr. Bojan Grošelj nam je ob otvoritvi šole povedal, da bodo stvari v doglednem času vrnili na svoje mesto. Pripombe nekaterih občanov - sosedov so bile tudi na nočno delovanje bifeja v šoli, vendar so te zadeve sedaj že urejene.
Liminjanska
dobi
manjkajoči
pločnik
Delavci podjetja CPK d.d. Koper hitijo z izgradnjo pločnika in ureditvijo odvodnjavanja na delu Liminjanska ceste v smeri proti Obrtni coni Lucija. Te dni naj bi postavili okrog 200 m prepotrebnega pločnika in preplastili cesto. Invsetitor je Občina Piran. Kot nam je povedal Boris Kočevar, predstojnik Urada za okolje in prostor, bo naložba, glede na pogodbo, veljala okrog 44 milijonov SIT. Projektant je NNG d.o.o. Izola, odgovorni vodja projekta in nadzorni je Anton Fonda, ing. gr., odgovorni vodja na gradbišču je Aleksander Pandurovič, gradbeni tehnik.
Japonska delegacija iz Nagoye obiskala Luko Koper
V torek, 3. decembra se v Luki Koper gostili gospodarsko delegacijo iz japonskega pristanišča Nagoya, s katerim Luka že dobro sodeluje.
Številna gospodarska delegacija, pod vodstvom	podpredsednika
gospodarske zbornice iz Nagoye gospoda Jira Takahashi-ja, je v desetdnevni misiji po Južni Evropi obiskala nekatera najpomembnejša pristanišča in terminale v tem delu Evrope. Z namenom poglobitve in razširitve sodelovanja so obiskali tudi Luko Koper. V delegaciji so bili tudi predstavniki velikih zasebnih družb - izvoznikov avtomobilov in rezervnih delov; Toyota, Mitsubishi Heavy Industries in drugi. Pristanišče Nagoya je eno izmed najpomembnejših japonskih pristanišč. V letu 2001 so v njem pretovorili več kot 150 milijonov ton raznega blaga.
Koper in Nagoyo tedensko povezujejo najpomembnejši svetovni ladjarji z rednimi kontejnerskimi linijami tako da pristanišči že dalj časa sodelujeta. Morska pot od Nagoye do Kopra je tudi krajša za 2000 navtičnih milj v primerjavi z morsko potjo, ki vodi v severno evropska pristanišča. Vsa večja srednje in vzhodno evropska trgovska središča so nato iz Kopra dosegljiva v 24 urah. Tudi to je menda bil eden od pomembnejših razlogov za obisk japonskih poslovnežev v Kopru, sporoča služba za odnose z javnostmi v Luki koper.
Odlaganje kosovnih odpadkov na nepravem mestu
Večkrat se zgodi, da stanovalci na običajna smetišča, kjer so le manjši zabojniki za smeti, ki niso namenjeni za odlaganje kosovnih odpadkov, nanosijo vse živo. Celo odslužene štedilnike, pralne stroje, televizorje, hladilnike, stare omare, skratka to česar pač ne potrebujejo, čeprav vedo, da tega ne bi smeli početi. Stanislav Pravica z Ulice XXX. divizije 12 v Luciji s prstom kaže na stari jogi, deke in dele postelje, ki jih je nekdo od tamkajšnjih stanovalcev odvrgel, čeprav to sem ne sodi pač pa bi moral te kosovne odpadke odpeljati na drugo ustrezno mesto. Javno podjetje Okolje sproti obvešča občanke in občane kdaj in na katerih mestih je mogoče odlagati kosovne odpadke, vprašanje pa je, če obvestila prispejo tudi do vikendašev, ki v piranski občini predstavljajo že kar okrog 10 % prebivalstva. Podobni odpadki potem kar nekaj dni ali celo tednov ležijo ob smetiščih in »krasijo« okolico. Ker je težko izslediti povzročitelja ne ostane nič drugega kot da javno podjetje Okolje to odpelje.
Počistili in dodatno zavarovali piransko nabrežino
Lapomato pobočje pred vhodom v mesto Piran se rado kruši. Zavarovano je z visoko mrežo, ki pa pod pritiskom v spodnjem delu rada popusti. Pred nekaj dnevi je grm zadržal precej velik kamen, ki je zgrmel s pobočja in na srečo obtičal v jarku tik ob državni regionalni cesti. Delavci Cestnega podjetja Koper zato vsako leto temeljito očistijo spodnji del nabrežine. To so storili tudi letos, ko so pred kratkim dodatno utrdili mreže, poglobili jarek in odpeljali kar nekaj kamionov laporja in blata, ki se nabere ob cesti. FOTO.FK-Primorski utrip
Banka Koper
NOVA KREDITNA LINIJA ZA MALO GOSPODARSTVO
Banka Koper je 3. decembra 2002 podpisala novo pogodbo z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) o najetju kreditne linije v višini 5 mio EUR. V mesecu decembru bo pričela z zbiranjem vlog za kredite.
V sodelovanju z EBRD je banka zaključila dogovore za že drugi kreditni aranžma za malo gospodarstvo in kot novost podaljšala odplačilno dobo_. kreditov. Sredstva iz kreditne linije bodo namenjena za financiranje dejavnosti zasebnikov, malih in srednje velikih podjetij. Po predvidevanjih bo banka odobrila okrog 150 kreditov, znesek kredita je lahko med 10 in 150 tisoč evrov. Kredit je lahko odobren v evrih ali tolarjih z valutno klavzulo, koriščen je lahko enkratno ali pa po dogovoru z večkratnim koriščenjem. Obrestna mera znaša za kratkoročne kredite EURIBOR + 1,4 odstotne točke, za dolgoročna kredit pa EURIBOR + 1,7 odstotne točke. Odplačilna doba je do 7 let.
»Banka tudi sicer s svojo ponudbo storitev podpira dinamičen razvoj podjetništva, saj se zaveda prispevka, ki ga ima malo gospodarstvo pri razvoju celotnega gospodarstva. V posebno ponudbo smo združili izkušnje z EBRD, prilagodili ponudbo našemu prostoru, ponudili podjetnikom kredite za različne namene in usmerili razmišljanja tudi na čas, ko se podjetnikom investicija začne vračati. Iz izkušenj iz prve kreditne linije lahko rečemo, da za tovrstno ponudbo interes obstaja, tudi zaradi njene prilagodljivosti.« je komentiral direktor sektorja poslovne mreže, g. Dario Radešič.
S sprejemanjem vlog za kredite za proizvodno in storitveno dejavnost bo banka pričela v vseh svojih enotah v mesecu decembru.
Srečanje treh velikih
Znano že tradicionalno prednovoletno srečanje med prijatelji v Grand hotelu Metropol je bilo letos (29. 11. 2002) posvečeno jubileju nastanka treh portoroških gostinsko-turističnih in prireditvenih objektov, GH Metropol, Casinoju in Avditoriju, ki so dodobra zaznamovali portoroški turizem.
Bilo je slovesno. Okrog 400 povabljenih gostov, prijateljev in znancev je skupaj z organizatorji proslavilo 30 let odkar so bili zgrajeni Igralnica (na griču Sv. Lovrenca), Grand hotel Metropol in portoroški kulturni kongresni in prireditveni hram Avditorij. Županja Občine Piran Vojka Štular je ob tej priložnosti izročila posebno priznanje dolgoletnemu direktorju portoroške Igralnice Ninu Spinelliju ter tudi občinski plaketi Aldu Babiču in Zorku Žerjalu za njuna uspešna dela. Plaketa Avditoriju je bila podeljena že oktobra ob občinskem prazniku. Večer je uspešno povezovala Irena Kandare, ki je sedaj zaposlena v Avditoriju.
Okrogle obletnice so prava priložnost za srečanje med prijatelji in poslovnimi partnerji. Trideset let igralnice Casino’, Grand hotela Metropol in Avditorija Portorož nam priča dejstvo, da so mestu, ob prelepi slovenski obali, dali pečat mednarodnega turističnega kraja. Igralništvo, hotelirstvo, kulturno-zabavna in kongresna dejavnost so v Portorož privabili poleg turistov tudi svetovno znana zveneča imena. Na griču San Lorenzo naj bi pred tridesetimi leti trije pomembni možje - prijatelji, Franček Kosovel, Nino Spinelli in prof. Edo Mihevc ob pogledu na usihajoči Portorož sklenili vrniti temu kraju turistični sijaj, ki gaje sicer nekoč že imel, ko je izstopal eden najlepših hotelov tedanjega časa, hotel Palače z okoliškimi 100 vilami. Poglejte, je pred približno 30. leti dejal Nino Spinelli. Na tem griču se ponuja prekrasen razgled na portoroški zaliv. Tu postavimo eleganten hotel in razkošno igralnico. Rečeno, storjeno. Otvoritev hotela je s svojim obiskom ovekovečil tudi maršal in predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito. Hotel ob sončnem zahodu včasih spreminja svojo barvo in vedno znova ponuja zlato podobo.
Predsednik uprave Metropol Group,
Zorko Žerjal
Zamisel o skupnem nastopu padla na plodna tla
»Dame in gospodje, spoštovani gostje! Dovolite, da vas v imenu družbe Metropol Group prisrčno pozdravim v naši sredini, še zlasti našo županjo gospo Vojko Štular in ji hkrati iskreno (ponovno) čestitam ob veliki volilni zmagi. /Aplavz/ . Letošnje srečanje poslovnih partnerjev ima poseben
svojimi predhodniki - m bi se rad še enkrat zahvalil vsem predhodnim direktorjem Igralnice Casino’ Portorož in zaposlenim - ki so skupaj soustvarjali zadnjih 30 let. Naj izpostavim nekaj poslovnih dosežkov, trdega dela, nepozabnih trenutkov sreče ter ne nazadnje osebnega zadovoljstva vseh nas, ki smo ali so pred nami pripomogli k današnjim uspehom. Naša Igralnica je skozi vso obdobje odraščanja odpirala široka vrata številnim gostom in hkrati na stežaj odprla tudi vrata sreče. Igralnica je pričarala tisto igrivo fantazijsko vzdušje, s katerim se ponašajo le najbolj znana in mondena turistična središča. V Portorož prihajajo zahtevni gostje in so zadovoljni z našimi raznovrstnimi in kakovostnimi storitvami. Čeprav moram poudariti, da nam ni bilo vedno lahko. Preživeli smo težke, različne preizkušnje, z različnimi	zakonodajnimi
eksperimenti, na katerih smo se prekalili in dokazali svojo pravo zrelost. S trezno presojo in razumnim ravnanje smo si utrdili mesto pred poslovnimi partnerji in pridobili zaupanje države. Ponosni smo na svojo zgodovino, Portorož in na naše pomembne goste. Tudi predvsem na prihodnost, ker imamo znanje, izkušnje in potrebno energijo. Svojo tradicijo spoštujemo in cenimo okolje v katerem se nahajamo, kajti samo tako bomo lahko tudi v bodoče ustvarjali. Naši načrti so ambiciozni. Tako je bilo tudi pred tridesetimi leti, ko so naši predhodniki pogumno stopili in naredili korak, ko so prišli sem na hrib Svetega Lovrenca. Takrat je bilo potrebno veliko vizije, poguma. To potrebujemo tudi danes, kajti Portorož ima pred seboj svetlo prihodnost«.
Naj dodamo, da v Casinoju kar 23 delavcev beleži 30 let svojega dela in so veliko prispevali k rasti družbe za prirejanje iger na srečo«
Aldo Babič se je na koncu zahvalil številnim obiskovalcem, ki so prišli na slavje ter vsem skupaj zaželel vesel večer in srečno novo leto.
Županja Vojka Štular
Pomemben prispevek k zaokrožitvi turistične ponudbe
Županja Občine Piran Vojka Štular je v svojem slavnostnem nagovoru na srečanju prijateljev v Grand hotelu Metropol čestitala Zorku Žerjalu,
Ob takih jubilejnih srečanjih se spodobi tudi bogato obložena miza, kar Metropolii vedno uspe.
Aldu Babiču in Jani Tolja za dosežene uspehe v tridesetih letih. Iz vsega srca je čestitala tudi Antonu Ninu Spinelliju za veličino njegovega dela. Poudarila je pomen treh desetletij rasti hotelskega lepotca Grand hotela Metropol in Avditorija ter pomemben prispevek Casinoja k zaokrožitvi turistične ponudbe Portoroža in Slovenije. Igralnica je vse do leta 1994 delovala v kristalni dvorani starega hotela Palače in kdo ve, če ne bo nekoč spet tam. Območje občine Piran ponuja vedno več sodobnega življenja, je dejala. Na 44 kvadratnih kilometrih imamo tako rekoč vse. Imamo lepe hotele, morje, dve jezeri, številne cerkve, samostane, obzidja, lepo zgodovinsko mesto Piran, mandrače in palače. Primaknili smo nova naselja, ceste, komunalno opremo, hotele, zdravilišča, marine in šole. Odprti za vse smo povezali minuli in sedanji čas. Poudarila je, daje Občinski svet Piran 26. septembra 2002 sprejel strategijo razvoja turizma v naši občini Piran.
Lahko bi jo poimenovali občinska turistična ustava ponudbe gostoljubja. V četrtek, 28. 11. 2002 pa smo za turistično oklicali celo občino Piran, je dejala Vojka Štular. Večina ljudi v naši občini namreč živi prav od te najbolj rodovitne dejavnosti.
V občini Piran smo imeli to srečo, da je z nami živel in je med nami človek, ki je bistveno prispeval k razvoju turizma. Prav njemu lahko pripišemo zasluge, daje prišla na grič Sv. Lovrenca igralnica, da smo dobili Avditorij, zasluge pa ima tudi za začetek gradnje marine, letališča, teniških igrišč in druge tehtne načrte, ki so jih udejanjili. To je gospod Anton Nino Spineli, je dejala in mu
pozneje v znak zahvale izročila visoko priznanje z občinsko plaketo. Županja je napovedala skorajšnji nastanek igrišča za golf, podaljšanje letališke steze, sprehajalne in kolesarske poti in povezavo še kakšne stalnejše morske brazde. »Staremu Palače hotelu in vsemu Portorožu pa nameravamo znova nadeti bleščave obleke, takšne, ki pritičejo omikanemu turizmu«, je na koncu dejala županja Vojka Štular.
Večer je povezovala Irena Kandare, na klavir pa je igra! znani pianist Milko Cočev, ustanovitelj ansambla Metropolitan Group, sedaj pa nastopa v različnih hotelih, piano barih v Portorožu, pa tudi skupaj s pevcem in Tuliom Furlaničem.
Fotografije: FK- Primorski utrip.
Nagrajenci in jubilanti z zahvalami in velikimi plaketami Občine Piran. Predsednik uprave družbe Metropol Group Zorko Žerjal, Anton Spinelli, Jana Tolja (občinsko priznanje - plaketo je Avditorij letos že prejel oktobra ob občinskem prazniku) ter predsednik uprave družbe Casino’ Portorož Aldo Babič.
pomen. Poleg letnega druženja in pokušanja kulinaričnih dobrot, želimo obeležiti 30-letnico izgradnje treh objektov, ki so močno zaznamovali razvoj Portoroža in sicer v abecednem vrstnem redu: Avditorij, Casino’ in Grand hotel Metropol. Tudi zamisel o skupnem nastopu in skupni prireditvi kot je današnja, je takoj našla plodna tla in je to mogoče tudi oblika in način bodočega sodelovanje. Grand hotel Metropol stoji na hribčku, s katerega se naj lepše vidi središče Portoroža - in ko bo obnovljen stari Palače hotel, bosta v Portorožu dva posebno eminentna hotela, ki se bosta lahko gledala prek zaliva«, je med drugim dejal Zorko Žerjal in napovedal Grand hotelu Metropol svetle trenutke. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo zaposlenih, ki se iz dneva v dan trudijo, da bi bili njihovi gosti zadovoljni.
V družbi Metropol Group je 17 delavcev, ki so v Grand hotelu Metropol že 30 let. V Casinoju beleži jubilej 23 delavcev, v Avditoriju pa ena delavka.
Jana Tolja,
direktorica KKC Avditorij Portorož
»Dragi sodelavci in vsi tisti, ki ste v zadnjih tridesetih letih pripomogli, da je Kulturni, promocijski in kongresni center Avditorij, ne samo na obalnem območju, pač pa tudi v Sloveniji in zunaj nje, dobil ime in prostor, ki mu pripadata. Lepo je, da smo se zbrali tri velika podjetja, ki na tem področju nekaj pomenimo, da smo se skupaj odločili, da to danes postorimo tukaj - v Grand hotelu Metropol. Lahko rečem, da je novi Portorož nastal v tistem trenutku, ko so bili zgrajeni Casino, Grand hotel Metropol in Avditorij. V novem tisočletju pa se začenja novo obdobje portoroškega turizma«, je med drugim dejala Jana Tolja.
Aldo Babič,
predsednik uprave Casino ’ Portorož
Portorož ima svetlo prihodnost
»Spoštovani gostje, cenjene dame, spoštovana gospa županja Vojka Štular, drage naše prijateljice in prijatelji. V veliko čast mi je in zelo me veseli, da vam lahko izrečem dobrodošlico ob tako pomembnem jubileju kot je današnja trideseta obletnica v tem okolju, kjer smo s
LDS in ZLSD Piran podpisali koalicijski sporazum
Nobenih pretresov ali večjih zamenjav!
Predsednik Občinske organizacija LDS Piran Sašo Šraml in predsednica Občinske organizacije ZLSD Piran Vojka Štular sta si s podpisom Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v občinskem svetu Piran (28. novembra 2002) v predsedniškem salonu občinske palače, zaobljubila strpnost in sodelovanje med strankama najmanj za dobo 4 let.
Predsednica ZLSD Piran Vojka Štular in predsednik LDS Piran Sašo Šraml podpisujeta koalicijski sporazum o sodelovanju v občinskem svetu Občine Piran.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Na letošnjih lokalnih volitvah v Piranu sta dosegli največji uspeh sicer že dolgo dve najmočnejši stranki - LDS in ZLSD. Samo vprašanje časa je bilo kdaj bosta sedli za mizo, uskladili program in podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v občinskem svetu. S podpisom listine o sodelovanju sta si stranki (ob sodelovanju svetnikov italijanske skupnosti) tako rekoč zagotovili navadno večino pri odločanju. Koalicija bo sodelovala s tistimi svetniškimi skupinami, ki soglašajo z besedilom koalicijskega sporazuma in s katerima bosta obe koalicijski partnerici sklenili sporazum o sodelovanju. Enostransko sporazumevanje torej naj ne bi bilo možno.
Poglavitni cilji sodelovanja LDS in ZLSD so zapisani v 48 točkah koalicijskega sporazuma. Na prvem mestu sta strpnost in povezovanje v Občini Piran kot pogoj za dolgoročni trajnostni razvoj, skrb za okolje, gradnja socialnih in nepridobitnih stanovanj, skrb za uravnoteženi razvoj občine s spodbujanjem celostnega razvoja podeželja, ureditev središča Portoroža, prenova OŠ Vincenzo de Castro Piran, dokapitalizacija letališča, izgradnja golf igrišča, izgradnja nepridobitnih stanovanj na Kosti, razširitev pristanišča v Piranu, premestitev RTV oddajnika z Belega križa na drugo lokacijo, rešitev vprašanja hotela Palače, izgradnja garažnih hiš (pri pokopališču, pri bencinski črpalki in osrednje za mesto Piran na Fornačah), novo pokopališče na Seči, razvoj Primorske univerze, sprejem odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran, skrb za občinske finance, celostna ureditev Fiese in Pacuga, nadaljnja obnova mesta Piran, rekonstrukcija Belokriške ceste, komunalna ureditev Obrtne cone v Luciji, izgradnja doma starejših občanov v Luciji, posodobitev OŠ Lucija, priprava projektov in investicijskih programov za gradnjo športnih objektov, razvoj turizma in drugo. Vse kadrovske rešitve v domeni Občinskega sveta bodo podrejene naj strožjim strokovnim merilom. Že sedaj pa je jasno, da bo županja predlagala za profesionalnega podžupana Saša Šramla (LDS), za neprofesionalnega podžupana Draga Žerjala (DeSUS), italijanska samoupravna skupnost pa bo predlagala Alberta Manzina. V Občinski upravi menda ne bo nobenih pretresov ali zamenjav, ker so vsi odlični!
Mnenje
Zmago Jelinčič o volilni kampanji v 22. številki revije Svobodna misel:
»Kampanja ni potekala fer, ampak je bila narejena po dolžniško-upniških razmerjih, kar je bilo najbolj očitno na obeh televizijah. Dogovor je bil o vstopu v drugi krog s predhodnim sesutjem dr. Arharja, kar seje vse izkazalo za resnično«.
Dobrodošlica Istrabenz-turizmu v Portorožu
»V družbi Imperial Palače hotelirstvo d.o.o, ki imamo v zakupu hotel Palače, se veselimo odločitve Istrabenza, da bo svoje investicijske potenciale usmeril tudi na področje hotelirstva in turizma, še zlasti v Portorožu. Menimo pa, da bo moral obstoječe hotelske družbe še prej malce prevetriti in odpraviti sedanje sterilne razmere. V Portorožu je veliko razvojnih potreb in možnosti - dovolj je prostora za vse, ki želijo vlagati v turizem. Ce naj bi Portorož gospodarsko in infrastrukturno dogradili, bi morali graditi, ne le hotel Palače, temveč še 5-7 drugih velikih objektov. Vprašam se, je Občina Piran sposobna pripraviti tako gradnjo in opraviti svoj del nalog? Prenova starega hotela Palače je investicijsko in tehnično tako zahteven projekt, da od njegove realizacije nihče ne more pričakovati takojšnjih pozitivnih investicijskih učinkov. Že samo pogojevanje prenove starega Palače hotela z urejanjem središča Portoroža bo onemogočilo njegovo prenovo.
Rafael Dodič, direktor Imperial Palače hotelirstvo d.o.o.
Volilni barometer
Vojki Štular raste priljubljenost
Po vzorčni raziskavi Informe Portorož je piranski županji Vojki Štular od junija 2002, ko je bilo zaupanje na najnižji točki, zrasla priljubljenost. Vzroke za tak uspeh gre iskati predvsem v njenem umirjenem in potrpežljivem uspešnem reševanju relativno težkih zapletenih problemov, vezanih na obremenilne pogodbene odnose in ukrepe občine Piran v bližnji preteklosti. Uspehi so se pokazali tudi na letošnjih lokalnih volitvah, v skupni vrednosti pozitivno za okrog 5 %. V primerjavi s stranko (ZLSD) kot celoto, je na županskih volitvah dosegla odlične rezultate, saj je zmagala že v prvem krogu, česar večina ocenjevalcev ni pričakovala. Obveljala je aprilska ocena javnega mnenja, ki jo je opravila Informa Portorož, da Vojka Štular nima resnega protikandidata. Takrat j e bilo okrog 30 % neopredeljenih, ki so se na volitvah 10. novembra 2002 v večini odločili za Vojko Štular. Nekaj pozitivnih točk ji je prinesla tudi izjemno dobra občinska priloga Primorskega utripa Svetilnik, ki ni imela nič skupnega z volilno kampanjo, ampak je prikazala uspehe Občine Piran oziroma Občinskega sveta Piran v preteklem 4 - letnem obdobju. Poglejmo podatke županskih volitev v Piranu: Leta 1998 seje za župansko mesto potegovalo kar 10 kandidatov. V prvem krogu je Vojka Štular dobila 2.810 (37,33 %) glasov, kar pa ni bilo dovolj za zmago. V drugem krogu se je pomerila s protikandidatom Klavdijem Mallyjem in dobila 4.145 ali 66,05% glasov.
Na lokalnih volitvah 2002 seje za župansko mesto potegovalo 5 kandidatov: Vojka Štular, Gašpar Gašpar Mišič, Nikolaj Kinkela, dr. med., Luciano Milok in Milan Cvejanov. Kar polovica manj torej kot na volitvah leta 1998. Obetavna pričakovanja so trajala kratko, saj so bile volitve za župansko mesto zaključene že v prvem krogu, 10. 11. 2002. Oddanih je bilo 8.940 glasovnic, od tega je bilo presenetljivo veliko neveljavnih (386), veljavnih pa 8.554. Vojka Štular je dobila 4. 335 ali 50,54 % vseh veljavnih glasov, kar ji je zadoščalo za zmago že v prvem krogu.
Piran in Izola ostala brez državnega svetnika
18. volilno enoto (Izola - Koper - Piran) bo kot zastopnik lokalnih interesov v naslednjem petletnem mandatu predstavljal Branko Kodrič iz koprske LDS
Tudi tokrat se je pokazalo, da se lahko volitve v Državni svet (40 članov) sprevržejo v čisto navadno strankarsko mešetarjenje. 18. volilna enota je lahko poslala v Ljubljano le enega svetnika - zastopnika lokalnih interesov. Postopek pa je bil tak, daje lahko v posameznih občinah bilo več kandidatov, vendar j e posamezna občina lahko predlagala le po enega. Vsi trij e so morali potem še na rešeto. Občinski svet Piran je predlagal Klavdija Mallyja (predlagatelj LDS), Občinski svet Izola Franca Krajnca (predlagatelj DeSUS), Mestni občinski svet Koper pa se je z veliko večino glasov (ob ploskanju) odločil za kandidata Branka Kodriča (predlagatelj LDS). Darko Kavre (ZLSD), ki je tudi bil kandidat, se je iz verjetno dobrih namenov in preračunljivih razlogov kar na seji odpovedal kandidaturi v podporo Branku Kodriču. Občinski svet Piran je hkrati ob predlogu svojega kandidata iz vrst občinskih svetnikov imenoval 4 elektorje , OS Izola 3, OS Koper pa 10. Skupaj 17 elektorjev je potem izmed treh kandidatov tajno izvolilo Branka Kodriča za člana državnega sveta. To je bilo, glede na število elektorjev iz vrst LDS, tudi za pričakovati.
Manj sreče sta imela kandidata iz manjših občin, Klavdij Mally iz piranske in Franc Krajnc iz izolske. Ker ima Koper 10, torej kar 3 lektorje več kot imata Piran in Izola skupaj, j e po tem sistemu težko pričakovati, da bosta ti dve občini sploh kdaj imeli svojega predstavnika v Državnem svetu. Klavdij Mally je v Piranu uspešno premagal svojega tekmeca Franca Krajnca, ni pa mu uspelo v Kopru premagati svojega strankarskega kolega Branka Kodriča. Franc Krajnc, urednik Primorskega utripa, pa je imel dve pomanjkljivosti; nima nobene policijske kartoteke in ni član LDS.
Preiskovalni sodnik končal preiskavo o zlorabi Branka Kodriča
Kot so poročali mediji (Obala, net, ki se sklicuje na STA in Radio Koper) je preiskava zoper dosedanjega podžupana Mestne občine Koper Branka Kodriča, končana. Okrožni državni tožilec se mora sedaj odločiti o morebitni pripravi obtožnice. Kodriča bremenijo tri kazenske ovadbe. Prva se nanaša na sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in ponarejanja ali uničenja uradnih listin, ko naj bi v vlogi predsednika sklada stavbnih zemljišč nekemu podjetniku iz okolice Kopra omogočil, da se je ta izognil plačilu odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča. S tem dejanjem naj bi občinski proračun Občine Koper in ministrstvo za kmetijstvo oškodoval za več kot 3,5 milijona SIT. Drugo ovadbo je podal nekdanji direktor koprske komunale, ki naj bi Kodriča obtožil napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja. Tretja pa ga prav tako bremeni napeljevanju k zlorabi položaja, ker naj bi posredoval pri pridobitvi premoženjske koristi skoraj 6 milijonov SIT.
Okrožni državni tožilec bo spis preučil in se odločil za nadaljnje postopke. V naslednjih dneh bomo videli ali bo spisal obtožnico ali morda tudi ne. Kriminalisti so vsekakor svoje precej dolgo trajajoče delo končali. Medtem je bil Kodrič ponovno izvoljen na listi LDS za občinskega svetnika, postal pa je tudi državni svetnik, s pravico dajanja veta na zakone.
Košček nove urejene
Ukmarjeve ceste v Luciji
Prebivalci na območju Ukmarjeve ceste v Luciji se bodo končno po dolgih letih in prošnjah le lahko bolj elegantno vozili in sprehajali po bližnjico do Marketa M-Degro in naprej do Podvozne ceste. Občina Piran je namreč dala razširiti in preplastiti nekaj metrov luknjičastega makadamskega cestišča, pri tem pa so morali podreti in na novo zazidati tudi del garaže. Vse skupaj je stalo Občino Piran približno 4,4 milijone SIT, je povedal Boris Kočevar.
(Nadaljevanje s J. strani)
V koprski občini ne bo krize vodenja?
Boris Popovič nastopi županovanje 19. decembra 2002
Zmagovalec v drugem krogu lokalnih volitev 2002 za župana Mestne občine Koper neodvisni kandidat Boris Popovič bo po konstitutivni seji novega občinskega sveta in po potrditvi mandata občinskim svetnicam in svetnikom ter ugotovitvi njegove izvolitve za župana Mestne občine Koper, ki bo 19. decembra 2002, tudi uradno nastopil svoj štiriletni mandat. Boris Popovič je z listo Koper je naš in prepoznavno volilno kampanjo vnesel v Koper kar precej svežine ali bolje rečeno prepiha, ki so se ga ustrašili tudi njegovi politični nasprotniki in protikandidati, ki pa so se prebudili šele, ko je bilo zanje že prepozno. Popovič je svojega starejšega protikandidata Dina Pucerja (ZLSD) premagal z rezultatom 50,99 : 49,01 ali za slaba 2 odstotka. Na listi Koper je naš je bilo izvoljenih 9 svetnic in svetnikov, vsekakor premalo za kvorum. Mladi župan bo konstruktiven in ne bo kar tako odstavljal, kot je napovedoval v času kampanje. Sicer pa, kako bi to bilo sploh mogoče? Ponuja sodelovanje, zato ni strahu, da bi v Kopru prišlo do krize vodenja. Ne nazadnje pa je tam kar nekaj dobrih strokovnjakov.
Konferenca o poslovni rabi
interneta
23. in 24. januarja 2003 bo v Kongresnem centru Grand hotela Emona, v organizaciji GV-izobraževanje potekala konferenca Poslovna raba interneta. Na konferenci bo revija Gospodarski vestnik Ljubljana razglasila najboljšo internetno stran in zmagovalcu podelila nagrado NATKO.
Leta 1455 je človeštvo doživelo prvo revolucijo informacij z izumom tiskarskega stroja. S tem so informacije postale dostopnejše širšim krogom. Kakšnih 500 let pozneje sta se pojavila radio in televizija, v zgodnjih devetdesetih pa internet. Z njim so postale informacije dostopne vsakomur v vsakem trenutku. Po raziskavi Raba interneta v Sloveniji (RIS, junij 2002) uporablja internet vsak dan 317.000, vsak teden 470.000 in vsak mesec 570.000 posameznikov. Po predvidevanjih raziskave (RIS, april 2002) pa bo julija 2003 - 740.000 in julija 2006 - 1.260.000 mesečnih uporabnikov. S povečanjem uporabnikov interneta se bo povečala tudi poslovna raba interneta. Z udeležbo na konferenci boste pridobili novo znanje, izmenjali izkušnje in se seznanili z zadnjimi razvojnimi smernicami v zvezi z internetnimi tehnologijami, so prepričani organizatorji konference.
BK
marina
portoroi p ortorose
MARINA PORTOROŽ d.d.
je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom Tel.: 05 6761 100, 6761 200 Fax: 05 6761 510, 6761 210 E-mail: marina.portoroz@marinap.si
RESTAVRACIJA MARINA
Nudi prvovrstna kosila in večerje Tel.: 05 6761 317, 6761 300 Fax: 05 6761 502 E-mail: restaurant@marinap.si
ŠPORTNA PONUDBA
Tel.: 05 6761 232 Fax: 05 6761 233
Vsem občanom, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem pmo
vesa božič in
snečNo novo eero 2003
Dr. Marjan Rožič še naprej na čelu TZS
Na fotografiji Primorskega utripa: Novi stari predsednik TZS dr. Marjan Rožič na sprejemu pri županji Občine Piran v času podpisa Listine o turistični občini Piran.
Na volilni skupščini Turistične zveze Slovenije, 30. novembra 2002 v Ljubljani, so dosedanjemu predsedniku dr. Marjanu Rožiču, kot edinemu kandidatu, polnoštevilno zaupali še en mandat. TZS bo po novem imela 5 podpredsednikov (doslej 3). S Koprskega je tudi v tem mandatu podpredsednik TZS Dino Pucer. TZS združuje že okrog 500 Turističnih društev, med katerimi so določena zelo dejavna in uspešna. Izgleda pa, da je z ustanavljanje Lokalnih turističnih organizaciji (LTO) in Turističnih informativnih centrov (TIC) v Sloveniji prišlo tudi do rahlega podvajanja dela na tem področju, čeprav je treba potrditi neprecenljiv pomen prostovoljnega dela društvenih organizacij, ki nesebično opravljajo svoje poslanstvo. Morda je prav država tista, kije v »turistični super - organiziranosti« pozabila na turistična društva in j im ne namenja zadostne finančne podpore. Podobno je pri nekaterih občinah.
Prof. Ravnikar poleg Prešernovega tudi piranski nagrajenec
Na fotografiji Primorskega utripa: Županja Vojka Štular izroča priznanje profesorju Vojtehu Ravnikarju.
Na sprejemu za udeležence jubilejnih 20. mednarodnih Piranskih dnevov arhitekture 2002 v piranski občinski palači (22. 11. 2002), je županja Vojka Štular arhitektu prof. Vojtehu Ravnikarju v zahvalo in priznanje za njegov prispevek pri predsedovanju in organizaciji Piranskih dnevov arhitekture podelila priznanje - Veliko plaketo Občine Piran. Kot j e znanoje profesor Vojteh Ravnikar, ki poučuje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, poleg igralca Zlatka Šugmana, prejel Prešernovo nagrado za leto 2003.
Obetavna izmenjava obiska
Piran in Beograd vežeta prijateljstvo in sodelovanje in prav zato sta delegaciji obeh mest pred nedavnim izmenjali obisk.
Čedomil Vojnič pozdravlja beograjske gostitelje.
Turistične organizacije Beograda Zoran Novakovič in drugi. Odmevna je bila tudi novinarska konferenca v znamenitem hotelu Hyatt Regency na Trgu republike. Predstavitve občine Piran se je udeležilo okrog 300 vidnih osebnosti in medijev. Sedemnajst pomembnih gospodarskih in turističnih delavcev je tako vrnilo obisk Beograjčanom, ki so jih na Slovenski obali gostili v tednu med 16. in 21. septembrom letos, ko je na portoroškem letališču prvič po 12 letih pristalo čartersko letalo s Surčina z dvajset uredniki, novinarji in predstavniki s področja turizma. Zlasti v srbskih tiskanih medijih je bil velik odziv. O srečanju slovenskih in srbskih turističnih predstavnikov so pisali Politika, Nacional, Blic, Danas, Borba, Večernje novosti, Travel Magazin in drugi Na radiu in TV so bile tudi posebne oddaje o Sloveniji.
Skupna ocena je, da je bila odločitev o srečanju dobra naložba.
Beograd in Ljubljana morata v doglednem času vendarle odpraviti še zadnje ovire (tudi vizume!), ki ne dopuščajo razcveta sodelovanja med ZRJ in Slovenijo. In končno beograjski turisti dobro poznajo Portorož iz preteklih let pred vojno in so dobrodošli. Spomnimo se samo tako imenovanih »trščanskih grup«.
Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič, gostje v Beogradu pa so bili tudi Danilo Daneu, Aldo Babič, Bojan Meden (STO), Zorko Žerjal, Miran Gaspari, Jadranka Furlanič in drugi. Pirančane je v Beogradu pozdravil tudi konzul Borut Šuklje. Piranske in portoroške turistične delavce (vodil jih je Ivan Silič, direktor Turističnega združenja Portorož, g.i,.z. Občine Piran), so v Beogradu pozdravili številni visoki predstavniki tamkaj šnj ega gospodarskega in političnega življenja, gospa Radmila Hrustanovič -župnja Beograda, direktor
Beograjsko delegacijo gostinskih in turističnih delavcev so sprejeli	na
sečoveljskem letališču (na fotografiji), bila je gost večjih hotelov, sprejela pa jo je tudi županja Občine Piran Vojka Štular. Naši delegaciji v Beogradu, ki seje mudila na obisku od 22. do 24. oktobra 2002 so gostitelji priredili odličen sprejem. Za predstavitev piranskih kulturnih in turističnih posebnosti je skrbel županov klicar Marino Mahnič - Istran. Za celotno organizacijo izmenjave srečanja tako v Portorožu kot v Beogradu pa ima največ zaslug Dragan Sakan, direktor New Moment Ideas Company. Pobudnik srečanja v Beogradu pa je bil tudi predsednik uprave

Po 12 letih prvo čartersko letalo iz Beograda na portoroškem letališču v Sečovljah.
primorski u*r'p	December 2002
Andrej Grahor	
Zakaj bi bil dežurni krivec?
S prenosom nekdanjega družbenega premoženja na Občino Piran sem tej lokalni skupnosti zagotovil veliko premoženje!
V zadnjih nekaj letih se v občini Piran veliko ukvarjajo z odkrivanjem in krpanjem »grehov« iz preteklosti, povezanih s prenosom nekdanjega družbenega premoženja na občino in v tej povezavi tudi dolgoročnimi pogodbami, ki so postale tako znamenite, da jih pravzaprav nihče dobro niti ne razume. Obsodbe za vse, kar naj bi bilo slabo v zvezi s tem, letijo na nekdanjega predsednika Izvršnega sveta skupščine Občine Piran Andreja Grahorja, ki je pristal na pogovor z urednikom Primorskega utripa in prvič za javnost povedal svoj del zgodbe.
Andrej Grahor, univ. dipl. pravnik, je bil v Ljubljani predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez, v Beogradu sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije, v Ljubljani predsednik Komiteja za delo, v Ljubljani tudi predsednik Komiteja za promet in zveze, v Beogradu namestnik predsednika Zveznega komiteja za promet in zveze. Kot tak je odgovarjal za vse odnose na področju prometa z nekdanjo Sovjetsko zvezo, na področju prometa in zvez z vzhodnim združenjem, večji del prometnih odnosov z Bruxellesom, sodeloval je na vrsti mednarodnih konferenc na področju prometa in zvez. Vrnil se je domov, se upokojil in bil aprila 1990 (še v času Jugoslavije) izvoljen v Izvršni svet ter postal tudi njegov predsednik.
Izgleda da so nekako vse, kar se je dogajalo v bližnji preteklosti, v prvih začetkih tranzicije, kar je morda za današnje razmere sporno, naprtili vam. Pravzaprav ste kot nekakšen dežurni krivec celo za preoblikovanje oziroma prenos družbene lastnine v občinsko, za staro piransko bolnišnico, SCT in seveda dolgoročne 99-letne najemne pogodbe; stari Palače hotel, Letališče, Avditorij, Marino, Drogo, morda še za kaj. Zanima nas vaša resnica.
taka ni mogla biti last Splošne bolnišnice Izola, ampak je bila last občine. Kot taka ni mogla postati last Republike, ampak last občine. Tudi v vseh knjigah je bila vpisana kot last Občine Piran. To »ruševino«, ki ni
prazna, smo ponudili na trg in dobili zanjo dobro ceno. Očitno je bila cena tolikšna (v korist občine), da še do danes nihče ni uspel uresničiti finančno rentabilnega projekta. Če bi jo dali zastonj, bi zdavnaj v njej že kdo kaj delal. Morda je škoda, da je nismo
končali novo šolo v Piranu. Hkrati smo
slovensko gimnazijo. IS, ki sem ga vodil, je zgradil novo OŠ v Piranu in našel zmogljivosti za slovensko Gimnazijo Piran. Vsega tega sem prav rad kriv. Vsi drugi, ki si lastijo zasluge, da so naredili v občini Piran gimnazijo naj mi povejo na kateri figi bi sedela, če ne bi pripravili prostorske ureditve. Enako velja za novo OŠ«.
Vendar, vrhovno sodišče je glede piranske bolnišnice izreklo sodbo.
»Glede bolnišnice v Piranu ni bilo nikoli dokončno odločeno. Sedanje vodstvo občine seje v določeni fazi umaknilo. Ne pozabite, tri krat je bilo dosojeno v korist Občine Piran. Morda bi Občina Piran bila po vsem tem dolžna mogoče poskrbeti za zadostne zmogljivosti v izolski bolnišnici za občane Pirana. To smo mi zagotovili. Splošni bolnišnici Izola smo dali več denarja kot je bilo treba za zmogljivosti za občane občine Piran. Tudi za porodniški oddelek, več kot je bilo treba. Če tega nobeden od občinskega vodstva ni znal uveljavljati, to v tistih letih ni bilo več moje delo. Jaz sem se ponovno, celo pisno, ponudil, da sodelujem pri pripravi oziroma reševanju. Ker jim ni bila rešitev všeč, ali pa jim jaz nisem bil všeč, so zapravili ogromen občinski denar. Bolnišnici Izola nismo bili dolžni nič. Vse kar plačujemo, plačujemo iz neumnosti«.
Poglavitna tema so vsekakor 99 -letne občinske pogodbe. Kakšna je bila tu v resnici vaša vloga?
naredili prostor, daje lahko Piran dobil
komu poklonili. S tem denarjem smo lahko
bila pod nobeno roko, bila je že nekaj časa
»Najprej odreživa nekatere stvari. SCT in Fieso pripišite takratnemu predsedniki IS Danilu Daneu. To je bilo preden sem jaz prišel iz Beograda. Sem pa prepričan, da bi moral SCT vso komunalno infrastrukturo brezplačno prenesti na Občino Piran. Je ni nikoli pravilno lastninil in vodstvo Občine Piran je samo krivo, če tega ni znalo izpeljati. Ko sem jaz odhajal iz občine SČT še ni bil v fazi lastninjenja, ker je to odlagal dokler je mogel in tega nisem mogel uresničiti.
Kar se tiče piranske stare bolnišnice, takrat smo se na izvršnem svetu odločili, da Piran potrebuje novo osnovno šolo. Zato je bil potreben denar. Mislili smo, da bomo do tega denarja prišli s prodajo lokalov. Tako bi hkrati Pirančani postali lastniki svojih majhnih lokalov, kar bi sedaj pomenilo, da lahko živijo - in daje Piran živ, mi bi pa hkrati zgradili šolo. To se nam ni posrečilo. Ugotovili smo, da je bolnišnica Piran bila zgrajena iz samoprispevkov meščanov Pirana. Kot
»Najprej moramo vedeti trenutek, poznati čas, v katerem smo se nahajali. Šlo je za prehod iz družbene v privatno lastnino. Slo je za prehod občine, ki je bila komunalna skupnost in najnižja družbenopolitična skupnost, torej del državnega organizma, v lokalno samoupravo, ki nima nobene državne oblasti. Tudi če se sedanja županja kdaj obnaša, da ima Republiko Piran, svoje »policaje« in svoje »vojake«. Občina je danes lokalna samouprava, ki ima pravice lokalne samouprave, tiste funkcije torej, ki so za občane občine nujne. Kot so pokopališče, kanalizacija, urejanje prostora, deponije smeti...
V tem prehodu so se podjetja privatizirala. Ni nobene popkovine iz prejšnjega družbenega podjetja v novo privatno podjetje razen tisto, kar se je naredilo po predpisih. Se pravi, da je v novem privatnem podjetju toliko in toliko dobila odškodninska družba, toliko kapitalska in da je kolektiv s certifikati lahko kupil del tega podjetja,
daje še kdo lahko prišel zraven in kupil del podjetja. Vse drugo je šlo v državno last in v veliki meri v Slovensko razvojno družbo (SRD). Na našem področju je šel v SRD Bernardin. Če mi ne bi naredili to kar smo, pri Drogi, Metropolu, starem Palače hotelu in morda še kje, bi šli vsi ti objekti v SRD kot državno premoženje in torej sploh ne bi mogle iz tega postati privatne firme«.
Vaši ukrepi takrat naj bi torej bili čisto nasprotje temu kar se govori danes, namreč, da naj bi z dolgoročnimi pogodbami za 99 let naredili veliko škodo Občini Piran?
»Najprej želim poudariti, da smo vsako akcijo in vsako pogodbo obravnavali na javni seji IS, načelno in v podrobnostih. Mi smo takrat ugotovili, da nova občina ne bo imela nobene besede okrog javnega dobra. Spominjate se morda, da je v kasnejšem sklicu nekdo od članov OS na veliko propagiral javnopravne odloke občine o pomorskem dobru -obalnem pasu. Nam je bilo jasno, daje to protiustavno in da nova lokalna skupnost ne more odločati o javnem dobru. Pač pa smo mi lahko takrat, ko smo še bili del državnega mehanizma, ki je za to javno dobro odgovarjal, pripravili za to javno dobro ustrezne pogodbe. S temi pogodbami smo vse to, od portoroškega kopališča do velikega dela morske obale, prenesli na lastno komunalno podjetje. Koliko so vse to uspeli obdržati, ne vem. OKOLJE sije obdržalo osrednjo portoroško plažo in ga nima kot najemnik od države, na primer«.
To je javni prostor, kaj pa podjetja?
»Na isti način smo pripravili - in potem tudi sklenili - pogodbe z nekaterimi podjetji. Podjetja so namreč lahko, preden so se lastninila, prenesla tako imenovana nepotrebna osnovna sredstva na državo, ali tudi na občino. Na ta način smo pripravili in s podjetji sklenili dvostranske pogodbe; da so podjetja dala občini lastnino in dobila isto stvar nazaj z dolgoročno pogodbo. Tako je Metropol dobil avtokamp, tako je Droga dobila skladišča soli, upravno stavbo in soline, podjetje Marina akvatorij in priveze, letališče, Avditorij in stari Palače pa so neposredno postali last občine Piran.
Podjetja tega vsega niso mogla lastniniti, ker niso imela ne denarja ne dovolj certifikatov. So se pa počutili zelo prizadete, ker bi to, v kar so vlagali delo in sredstva, izgubila. Torej smo pripravili pogodbe tako, da je to družbeno premoženje postalo last občine, v pogojih najema za 99 let pa smo poskušali stvari uravnotežiti. Zmenili smo se kaj od tega bo dobivala občina. Pri Drogi smo se zmenili za precej visoko najemnino za soline in sicer v reprociteti, da so dolžni vzdrževati nasipe. Kdorkoli teh pogodb ni znal spremljati tako, da bi tisti, ki je imel v zakupu objekte ali javno dobro, izvrševal pogodbene obveznosti, je občini naredil krivico. Vse te stvari so (bile) za 99 let v rokah občine. Noben uspeh ni iz 99 let narediti pogodbo za 25 let. Ker se je občina samo umaknila od tam, kjer je bila. Lahko bi, za naše življenje in življenje naših vnukov, soodločala«.
Kaj pa Avditorij in Letališče?
»Pobrali smo ju od Igralnice in tisti del starega Palače hotela, ki je bil last Igralnice. Vse to smo brezplačno prenesli v lastništvo Občine Piran«.
Kakšna je resnična zgodba o začetku zapletov s starim Palače hotelom?
Kdo ga ima na vesti?
»Tudi Palače hotel smo prenesli v lastništvo Občine Piran. Razlika je le v tem, da nam je gospod Daneu pripeljal gospoda Zrima in rekel: Mi v Hotelih Palače denarja za obnovo starega hotela Palače nimamo, želimo pa biti zraven. Zato bi mi z gospodom Zrimom in njegovo firmo ustanovili novo firmo, v kateri bi Hoteli Palače imeli 25-odstotni kontrolni delež (zmenili so se za 28 %) - in naredimo trikotnik. Palače hoteli in tudi Igralnica Portorož, ki je imela v lasti velik del starega Palače hotela, prenesejo to kot nepotrebno osnovno sredstvo na Občino Piran. Palače Hoteli in Zrimovo podjetje Toncity Pacifc Investicije d.o.o ustanovijo novo firmo Imperial Palače hotelirstvo d.o.o in Občina Piran prenese zgradbo na to novo firmo v zakup za 99 let. Skratka to je bila ideja, s katero so prišli gospodje iz Hotelov Palače. Torej, da boste vedeli. To ni bila moja iniciativa! Z ene strani so hoteli, da stari hotel Palače ostane na nek način v njihovih rokah, hkrati pa, da dobijo tujega vlagatelja, ki smo mu vsi takrat verjeli, da je ta pravi. Občina je dobila oziroma (za vedno!) postala formalni lastnik hotela in ga lahko tudi proda, če hoče. Tudi ta dolgoročna pogodba je narejena tako, da bo občina dobila toliko in toliko najemnine oziroma zakupnine, ampak za določen čas se to daje kot pomoč pri obnovi spomeniško zavarovanega hotela. Tuje bila še ena igra. Ko smo se mi to pogovarjali smo verjeli, da proglasitev hotela Palače za spomenik (fasada, stopnišče in kristalna dvorana) pomeni, da ga Hoteli Palače niti ne morejo lastniniti (tudi sicer ga niso mogli, ker niso imeli razpoložljivih certifikatov). Kasneje je na primeru iz celjskega področja ustavno sodišče odločilo, da se lahko lastninijo tudi taki spomeniki. Takrat bi Hoteli Palače lahko rekli: Če je pa tako, mi v to pogodbo ne gremo in bomo sami olastninili hotel Palače. Pa niso šli v to, ker se jim je še vedno ta trikotnik zdel boljši.
ki govori o škodljivosti pogodb ne pozna bistva, ali pa preprosto, laže«.
Občina Piran je enostransko odstopila od dolgoročne 99-letne pogodbe - iz razloga, ker najemniška firma v vseh teh letih ni uspela prenovit starega hotela. Na sodišču zahteva stečaj Imperial Palače hotelirstva d.o. o. Objavila je tudi javni razpis in aktivno išče strateške partnerje za prenovo starega Palače hotela. Pred nekaj dnevi, ko je Imperial Palače, sicer na osnovi pravnomočnih dokumentov, začel s pripravljalnimi deli, so mu to onemogočili. Zdi se, da je kolobocija popolna. Kaj se sedaj lahko zgodi in pravzaprav kaj imate vi tu zraven?
»Imperial Palače ima svojega direktoija in lahko vprašate njega. Jaz sem direktor slovenske družbe Toncity Pacific Investicije d.o.o. v Kopru., kije 72- odstotni formalni lastnik družbe Imeprial Palače hotelirstvo d.o.o. Kar se pa ostalega vprašanja tiče vam povem, da bo zgodba trajala še kar dolgo, če se ne bomo sporazumeli. Po mojem prepričanju razlogov za odpoved pogodbe ni. Mislim tudi, da Občina Piran ne more razpolagati s hotelom dokler te pogodbe ne reši. To je varanje poslovnih partnerjev. Ponuja nekaj, nad čemer nima roke. Nima posesti, ne more sama prenavljati hotela. Končno je zakupnik Imperial Palače s 1. avgustom 2002 dobil veljavno dovoljenje za pripravljalna gradbena dela. Ker je občina s fizično silo preprečila začetek del na prenovi hotela j o bomo tožili za škodo. Velika evropska (avstrijska) gradbena firma Strabag zahteva sedaj od naročnika del Imperial Palače hotelirstvo odškodnino.
Koliko?
»Ne želim odgovarjati v imenu direktoija Imperial Palače, slišal pa sem, da 8 tisoč evrov za začetek del in dnevno odškodnino v višini 1600 evrov.«
Kaj ho s petimi milijoni mark odškodnine, zapisane v pogodbi, v primeru razdrtja pogodbe?
»Občina Piran jih bo plačala«.
Koliko tožb je sedaj že vloženih v zvezi s sporom okrog starega Palače hotela?
»Veste, da ne vem.«
Torej bi Hoteli Palače d.d. lahko lastninili tudi spomeniško zaščiteno zgradbo?
»Da. Dejansko pa so imeli samo dve možnosti. Da najdejo denar, ki ga niso imeli, ali prenesejo hotel Palače na Republiko oziroma gre kompletna družba Hoteli Palače v last Slovenske razvojne družbe. Slednje si seveda niso želeli. Razlog, da so vrednost starega Palače hotela morali izvzeti iz otvoritvene bilance je samo ta, da niso imeli denarja za njegovo olastninjenje. Če hotel Palače ne bi bil »deklariran« kot spomenik, bi se znašel - in z njim kajpada kompletna družba - v rokah SRD. To je prava resnica. Vendar, mi smo bili za to, da se o starem hotelu Palače odloča v tej občini, ne pa v Ljubljani.«
Kaj je torej pri teh dolgoročnih pogodbah toliko posebnega, škodljivega, ki že leta razburja vse po vrsti?
Pravijo tudi, da je ta dolgoročna pogodba o najemu ena najbolj spretno sestavljenih v Sloveniji.
»Tudi jaz mislim, daje dobra pogodba. Občina Piran je bila edina občina v Sloveniji, ki je v veliki meri obdržala pravico odločanja o svojem teritoriju. Občina Piran je s prenosom omenjene lastnine nanjo, prišla do velikega premoženja. Če teh pogodb ne bi bilo, tudi tega premoženja ne bi imela. Tisti,
Boste še iskali novega investitorja?
»Sedaj ga imamo«.
Je firma Imperial Palače sposobna prenoviti stari Palače?
»Da«.
Zakaj vam Danilo Daneu ne preda ključa?
»Moral bi ga. Ko smo začeli s pripravljalnimi deli smo ga pisno pozvali, da nam ga preda«.
Stari Palače je dobesedno izropan. Malo manjka pa se bo začel podirati Kdo je za to odgovoren ?
»Po pogodbi imajo Hoteli Palače pravico odnesti drobni inventar in ostalo opremo. Kaj so odnesli, ne vem«.
Dobivate plačo od družbe Toncity Pacific investicije?
»Imam obljubljen lep znesek, ko bomo stvari v Kopra pripeljali do konca. Sicer pa, imam pokojnino.«
Za vas pravijo, da ste dober pravnik.
»Tudi jaz tako mislim«
So vam mediji naklonjeni?
»So mi izrazito nenaklonjeni.«
Franc Krajnc
Ocenili delo Policijske uprave Koper v devetih mesecih 2002
Policija napoveduje strožje ukrepe v primerih nasilja v družini
KOPER - Na Policijski upravi Koper so Emil Čebokli, direktor PU Koper, Srečko Smodiš, načelnik urada kriminalistične policije in Slavko Greželj, načelnik urada uniformirane policije predstavili delo PU Koper v devetih mesecih leta 2002. Zanimivo je, da so policisti kar dobro »zadeli« vse že pred meseci dane napovedi. Predvsem so izpostavili problematiko poškodovanja tuje stvari, ter nasilje v družini. Prijav je namreč vse več, kar je zaskrbljujoče. Žalostni nasilni dogodki za štirimi stenami so privedli policijo do tega, da bo morala dosledno ukrepati in družinski nasilneži se bodo (vedno vsaj do streznitve) znašli na hladnem. V občinah pa tudi postajajo nekoliko bolj aktualne »varovane« hiše.
Manj kazenskih ovadb. PU Koper po raziskanosti kaznivih dejanj nad slovenskim poprečjem
V devetih mesecih so policisti napisali skupaj 2872 kazenskih ovadb, oziroma 23 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2001. Do takrat, je bilo uspešno preiskanih 1522 oziroma 53 odstotkov vseh kaznivih dejanj, v enakem obdobju leta 2001 pa 47 odstotkov. Na državni ravni jim je uspelo preiskati 46 odstotkov kaznivih dejanj. Torej PU Koper j e nad republiškim povprečjem. Največji delež predstavljajo kazniva dejanja zober premoženje, med katerimi izstopajo tatvine (987), velike tatvine (563) in poškodovanja tuje stvari (252). In predvsem poškodovanju tuje stvari je Emil Čebokli, direktor PU Koper, namenil nekaj besed. »Mi ugotavljamo, da je kot najpogostejši vzrok te vrste kriminalitete neko vandalsko izživljanje in pa vandalsko obnašanje. Pretežno mladi, ki se izživlja na nek način, ki v družbi ni sprejemljiv (od rezanja gum, praskanja po avtomobilih..). Človek bi pričakoval,
da bi svojo neizgorelo energijo potrošili in usmerili v povsem nekaj drugega. Tudi pri tatvinah nismo dosegli želenega cilja. Namreč želimo, da se ljudje zavedajo, da so za svoje premoženje odgovorni sami, kajti ugotavljamo, da je dostikrat povod za določeno kaznivo dejanje kriv malomaren odnos do tega premoženja«. Odmevnejša kazniva dejanja so vsekakor bila v teh mesecih rop v denarni zavod na Krasu, v Komnu (za policijo zadeva še ni zaključena). Obravnavali so tudi en dokončan umor in tri poskuse umora.
Nasilje v družini - toliko kolikor ga je, ga je vedno preveč
Na področju javnega reda in miru in zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja - so skupaj evidentirali 2006 kršitev, oziroma 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2001. Kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir je bilo 1566. Med najpogostejšimi kršitvami so prepiranje in vpitje (846), motenje nočnega miru (334) ter pretep oziroma žaljivo vedenje (136). Med kršitvami je bilo v 478 primerih
evidentirano nasilje, kar je 22 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2001, kar je ugodno. Če pa ta podatek damo v kontekst obravnavanih kaznivih dejanj, kazniva dejanja nasilništva, pa imamo porast preko 30 odstotkov oziroma 33 obravnavanih kaznivih dejanj s kazensko ovadbo. Zlasti to prakticirajo na segmentu nasilja v družinskem krogu. Zadnje čase je tega nasilja policiji prijavljeno več kot ga je bilo v preteklosti in policija dosledno ukrepa. Slavko Greželj, načelnik urada uniformirane policije je dejal, da bo policija s svojo aktivnostjo zagotovo pripomogla, da bodo zmanjšali število nasilij v družinah, še zlasti nad otroki. »Zato tukaj ne bomo delali v rokavicah, temveč bomo izrabili vsa pooblastila, ki nam jih daje zakonodaja. Kršitelje, nasilnike, bomo manj opozarjali, kot smo jih doslej, temveč se bomo odločali za pridržanje, do izročitve sodniku za prekrške«. Med drugim so policisti PU Koper izvedli tudi 2.618 intervencij (poklicani na tel.št. 113), ter zavarovali 123 športnih prireditev.
Manj urejenih in kup neurejenih kopališč,na katerih ni nadzora
Kar se tiče utopitev, tudi niso zadovoljni, saj so v poletnem času evidentirali 6+1 utopitev. Kajti 6 je bilo klasičnih utopitev, pri kopanju (od tega kar 4 na območju Izole), sedmo utopitev je zahtevala prometna nesreča v Piranu, kjer je osebni avtomobil zdrsnil v morje. Voznika so iz potopljenega vozila uspeli rešiti, medtem ko je bila pomoč za sopotnika, ki je bil ukleščen v vozilu, žal prepozna. K temu pa dodajajo še dve hudi telesni poškodbi pri plavanju (ena v Valdoltri, druga na Debelem rtiču). Pri analiziranju zakaj je letos prišlo do tako velikega števila utopitev so povedali, da so ogromno naredili v
preventivnem smislu (pregled kopališč...), ugotavljajo pa, da je z razliko od prejšnjih let manj urejenih in kup neurejenih kopališč. Za preko 80 odstotkov utopitev je bila posledica slabega zdravstvenega stanja utopljencev.
Prometna varnost med najslabšimi v Evropi?
Dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta še vedno hitrost in alkohol Na območju PU Koper začasno odvzetih 1354 vozniških dovoljenj
Prometna varnost v Sloveniji je med najslabšimi v Evropi. V tem segmentu se lahko primerjamo le s Španijo in Grčijo. V letu 2001 je na slovenskih cestah umrlo 139 ljudi na milijon prebivalcev. V naslednjih letih lahko pričakujemo izboljšanje prometne varnosti, saj je bil letos končno sprejet Nacionalni program varnosti cestnega prometa v RS, katerega glavni cilj je zmanjšati število umrlih na slovenskih cestah v letu 2005 na 210. Do decembra letos je na slovesnkih cestah umrlo že 254 ljudi! Tri varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa so pešci, kolesarji in mladi vozniki osebnih avtomobilov. Dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč pa sta še vedno hitrost in alkohol. Na PU Koper pa so v devetih mesecih leta 2002 obravnavali 1.909 prometnih nesreč. V šestnajstih prometnih nesrečah s smrtnim izidom je življenje izgubilo 18 oseb. V nesrečah je bilo hudo telesno poškodovanih 96 oseb, lahke telesne poškodbe pa je utrpelo 410 oseb. Zaradi neprilagodljive hitrosti je umrlo kar 9 oseb in 25 jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Med 1.959 povzročitelji prometnih nesreč je bilo 158 kršiteljev pod vplivom alkohola. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila 1,48 g/kg, samo pri povzročiteljih
prometnih nesreč s smrtnim izidom pa je bila ta stopnja 1,67 g/kg. Odredili so kar 4.699 preizkusov alkoholiziranosti, ter 367 strokovnih pregledov na alkohol, od katerih je bilo 90 pozitivnih v 128 primerih pa je bil preizkus odklonjen. Do streznitve je bilo pridržanih 175 oseb (25% več kot v lanskem letu), 1.354 osebam pa je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Odredili so tudi 335 strokovnih pregledov na mamila, v 59 primerih j e bil pregled pozitiven, 205 oseb pa je ta pregled odklonilo. Pri kontroli in nadzoru prometa so zaradi kršitev cestno prometnih predpisov izrekli skupaj 31.148 ukrepov. Največ ukrepov (12.446) je bilo izročenih zaradi kršitev omejitev hitrosti.
Do septembra 2002 tukajšnjo državno mejo prestopilo 40,9 milijona potnikov
Zavrnili 9696 tujcev. Veliko manj migrantov.
Državno mejo je na mejnih prehodih na območju Policijske uprave Koper v devetih mesecih leta 2002 prestopilo 40,9 milijonov potnikov, kar j e za dva odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2001. Na mejnih prehodih z Republiko Hrvaško smo našteli 13,2 milijona potnikov, z Republiko Italijo pa 27,5 milijona potnikov. Na pomorskih mejnih prihodih je mejne formalnosti opravilo 140.720 oseb, na letališču v Portorožu pa so našteli 11.050 potnikov. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v RS so ob kontroli na mejnih prehodih zavrnili 9.696 tujcev. Zaradi ilegalnega prehoda ali poskusa ilegalnega prehoda državne meje na območju PU Koper so obravnavali 1.081 ilegalnih migrantov, kar je 63 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2001. Od tega sojih neposredno pri prehodu prijeli 773, medtem ko so jim tuji varnostni organi vrnili 308 oseb.
Breda Krajnc
Liminjančani nočejo avtoodpada pred svojim pragom
Nekateri krajani iz Liminjana že dolgo odgovornim zaman dopovedujejo, da so proti novi lokaciji avtoodpada v dolini Liminjana, kamor naj bi ga (po zazidalnem načrtu) oziroma spremembi, preselili iz lucijske obrtne cone. Na omenjeno lokacijo ob avtoodpadu naj bi preselili tudi sedanjo betonarno in tam postavili še kamionski terminal. V neposredni bližini avtoodpada naj bi nastala še dva objekata; Vučko Aleksander (Hartis) namerava zgraditi skladišče papirnice, Savo Radič pa obrtno halo. Le nekaj korakov proč pa naj bi zgradili skoraj 30 stanovanjsko-poslovnih objektov. Precej zanimiv gradbeni konglomerat, ki naj bi se že sedaj, ko ga še ni, negiral
Krajani Liminjana na zbirališču na novi lokaciji avtoodpada v dolini Liminjana.
Krajani Liminjana na zbirališču na novi lokaciji avtoodpada v dolini Liminjana.
Krajani so 19. junija napisali piranski županji protestno pismo, pred kratkim (6. 12.) pa seje nekaj bližnjih sosedov nesrečne lokacije odpravilo na upravno enoto, kjer so lahko podali
s voj e
izjave. Mlademu referentu so pokazali tudi pismo piranske županje Vojke Štular.
»Potrjujem prejem protesta krajanov Liminjana zoper Odlok o spremembi zazidalnega načrta Obrtna cona v Luciji z dne 19. 6. 2002, v katerem kot krajani navajate nestrinjanje s predvidenimi prostorskimi rešitvami glede predvidene lokacije betonarne, avtoodpada in kamionskega terminala. Ker se zavedamo občutljivosti prostora, sploh pa tudi občutljivosti lociranja predvidenih dejavnosti, nameravamo,
glede na vaše navedbe, ponovno preveriti lokacijo predvidenih dejavnosti v območju kareja 7 v Obrtni coni Lucija«, je med drugim krajanom odgovorila županja. Krajani so dopis razumeli kot pozitiven odgovor na svoje proteste in pričakujejo najmanj ponovno obravnavo zazidalnega načrta! Na Upravni enoti jih je sprejel referent za okolje in prostor, mladi pravnik Nebojša Kovačič in jih najprej podučil kaj je lokalna skupnost, kakšne so njene pristojnosti in kaj država. Slednje, to so seveda oni. Na Upravni enoti so krajani imeli tudi priložnost izvedeti kdo izmed njih ima lahko položaj stranskega udeleženca , torej kot lastnika v vplivnem območju in
kdo položaj stranke v postopku. Na tej podlagi bodo imeli tudi možnost pritožbe. Vedel je, da je zazidalni načrt oziroma njegove spremembe iz leta 1999 veljaven, nič pa mu ni bilo znano o kakšnem pismu županje prizadetim krajanom. »Spremembe ZN za kare 7 še ni in obstoječi načrt je zrel za izvajanje«, je bil kratek. Pismo, ki so mu ga izročili krajani je za nekaj časa odnesel »na preverjanje« in se vrnil - z bolj vedrim obrazom. Zadevo smo želeli podrobneje preveriti na licu mesta, žal je bil Klavdij Mally, ki nadomešča načelnico UE Piran takrat odsoten. Upanje, da v avtoodpada dolini Liminjana ne bo je žal zelo majhno.
SMUCISCA SO NARED
Slovenska smučišča bodo zaživele tudi s pomočjo državne podpore 253 milijonov tolarjev. Izhodiščna cena dnevne smučarske vozovnice 4.800,00 tolarjev.
-1SOO
Slovenska smučarska središča pričakujejo novo zimsko smučarsko sezono dobro pripravljena. To je bilo glavno sporočilo novinarske konference Slovenske turistične organizacije, Združenja slovenskih žičničarjev in Smučarske zveze Slovenije, ki so jo pripravili v sklopu ljubljanskega sejma Šport in rekreacija. Za posodobitev žičniških naprav in sistemov dodatnega zasneževanja je letos devet smučarskih centrov prejelo 253 milijonov tolarjev nepovratnega denarja na podlagi javnega razpisa Ministrstva za gospodarstvo, ki je bil namenjen spodbujanju razvoja turistične infrastrukture. Večji del potrebnega denarja, kar šest desetin, pa so smučišča sama investirala v svojo posodobitev. Posodobitve so opravili ATC Kanin, GTC Kope, STC Stari vrh, RTC Krvavec, Športni center Pohorje, Žičnice Vogel, Žičnice Javornik, Čmi vrh na Ribniškem Pohorju in Rog Črmošnjice. Slovenski žičničarji, ki so 26. novembra 2002 dobili novega predsednika Gospodarskega interesnega zdmženja žičničarji, direktorja ATC Kanin Aleša Uršiča, so letos poskrbeli tudi za boljše informacije o vremenski napovedi. Taje po novem vključena v snežni telefon (031 ali 041 - 18 - 25 - 00), ki že tretje leto skrbi, da tako domači kot tuji obiskovalci lahko na preprost način pridejo do ažurnih podatkov o snežnih razmerah na slovenskih smučiščih, podatke pa je mogoče dobiti tudi prek interneta na straneh Radia Slovenija ter na spletnih straneh www.slo-skiing.net.
Novosti pa ponuja tudi članska izkaznica Smučarske zveze Slovenije, z imenom Modra kartica, s katero je mogoče kupovati dnevne smučarske vozovnice na slovenskih smučiščih
C*r\r\r\
z dvajset odstotnim popustom. Kartica poleg tega ponuja popuste pri nakupu športne opreme, letos pa omogoča tudi brezplačen ogled smučarskih tekmovanj na Pokljuki, v Maribom, Kranjski Gori in Planici ter nezgodno zavarovanje na smučišču. Z željo približati smučanje in zimske športe otrokom in mladini je stekel tudi projekt Zlati smučar, ob sprejemanju novega Zakona o varnosti na smučišču, ki je trenutno v tretjem branju v Državnem zboru, pa je stekel tudi projekt Veselo in varno na sneg. Tudi letos bodo Slovenci lahko izbirali Naj slovensko smučišče 2003 prek sobotnih radijskih oddaj Dobro jutro, Slovenija, ki bodo tekle na skoraj vseh radijskih postajah po državi. In še cena: letos bo izhodiščna cena dnevne smučarske vozovnice za slovenska smučišča znašala 4.800 tolarjev. V lanski sezoni je slovenske smučarske centre obiskalo več kot 1,1 milijona ljudi, žičniške naprave pa so prepeljale več kot 20 milijonov potnikov. Letos potrebujemo torej le še nekaj več snega.
Društvo Faros pridobilo še 48 m2 prostora
Člani društva Faros - univerza za tretje življensko obdobje Piran - odslej delujejo v večjih prostorih. V petek, 6. decembra 2002 so namreč na Fazanski 1 v Luciji (bivši samski dom GIP Stavbenik) na krajši slovesnosti k obstoječim 50 kvadratom predali namenu še 48 m2 oziroma tri nove prostore.
Fotografije: Primorski utrip
Aktivni in ustvarjalni starejši občani in občanke Pirana in tudi dmgi, so se organizirali v okviru društva Faros in razvijajo svojo univerzo za tretje življensko obdobje, za katero pa, kot je povedala nova predsednica društva Jelka Župan iz Lucije, ni potreben sprejemni izpit. Le marljivost, delavnost in znanje, ki ga člani, izmenjujejo na številnih srečanjih in krožkih, ki jih vodijo njihovi izkušeni mentorji.
Poudariti je treba, da je Občina Piran oziroma Županja Vojka Štular imela veliko posluha, saj je društvu s tem, ko mu je dodelila prostor, omogočila nemoteno delovanje. Univerzo za tretje življensko obdobje oziroma tečaje obiskuje že okrog 200 starejših, sicer pa ima društvo že okrog 140 članov, največ jih je iz Lucije. Na univerzi deluje kar veliko, 24 krožkov. Za mentorje so uspeli pridobiti tudi stalne strokovne sodelavce, morda več sodelavk; Mojco Arzenšek, Suzano Bertok, Jezerko Pahor Beškovnik, Miha Steinbacherja, Bojana Steleta, Zvona Cigliča, Miro Zorec, Ondino Luša, Darka Turka, Tatjano Ploj, Franca Pirca, Gustava Guzeja, mag. Iztoka Ostana, dr. Danico Radulovič in dmge. Zelo pestro je tudi na njihovih debatnih krožkih. Januarja so oblikovali tudi uredniški odbor glasila Faros v sestavi: Gustav Guzej, Jože Lesnik, Slavica Mrakovčič, Magda Kezunovič, Milena Bujta, Mira Zorec in odgovorna urednica Sonja Požar. Doslej so izdali že 6 številk. V prostorih so priredili tudi razstavo čipk (mentorica Marica Strel) in slik Jožeta Lesnika in Metke Šubic ter drobnih figuric, ki jih je izdelal Zdenko Troha. Član društva Franc Pirc pa je recitiral zanimivih stavkov.
Ob priložnosti odprtja novih prostorov, ki so sijih uredili kar sami s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami, je predsednica dmštva Faros Jelka Župan najzaslužnejšim podelila tudi priznanja. Prejeli so jih: Helmut Cvikl, Silvo
KER R MIS d o.„.
trgovina, gostinstvo, gradbeništvo
Liminjanska 111 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 677 73 04, Telefaks: 05 677 73 05, GSM: 041/ 450 758, 040/ 716 840
Za vse, ki potrebujete:
*	Keramične ploščice
*	GRAN1TOGRES PLOŠČICE
*	KOPALNIŠKO OPREMO
ADAPTACIJE KOPALNIC PO ZELO UGODNIH CENAH, SMO ODPRLI PODJETJE, KI VAM PONUJA VSE TO IN ŠE VEČ.
*	LEPILA IN F1GURNE MASE
*	ORODJE ZA KERAM1ČARJE
LIMINJANSKA CESTA
Najdete nas v obrtni coni v Luciji (na lokaciji med diskontom Petra in Tušem), kjer si lahko ogledate tudi vzorce. Prijazno bomo ustregli
VSAKI VAŠi ŽELU.
Urnik:
8.00 do 16.00 Sobota
8.00 do 12.00
v	_______
Obiščite nas in se prepričajte o naši pestri ponudbi!
I------------------------------------------------------------------------1
I Novoletna nagradna vprašanja
I	1.	nagrada: 15.000,00 SIT
I	2.	nagrada: Srebrna ženska broška zlatarne Nue Seli, Bernardin
|	3.	nagrada: Komplet izdelkov iz keramike - Atelje Snežiče Krajnc, Izola
I	4.	nagrada: Komplet izdelkov iz keramike - Atelje Snežiče Krajnc, Izola
i	5.	nagrada : Naročnina na Primorski utrip za leto 2003
I KUPON ZA ŽREBANJE
I Prva številka Primorskega utripa je izšla:
1.) Pred desetimi leti |	2.)	14. januarja 1994
i	3.)	L januarja 2002
I Sedež Primorskega utripa je:
1.) V Piranu *	2.)	V Luciji
|	3.)	V Kopm
Primorski utrip je:
1.) Časopis za občino Piran i 2.) Časopis za občino Izolo ' 3.) Časopis za Slovensko obalo in zamejstvo
I Naslov pošiljatelja:
Obkrožite pravilne odgovore, izrežite kupon in ga pošljite do 10. januarja 2003 na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož (spripisom: Kupon za žrebanje). Rezultate Žrebanja bomo objavili v januarski 107. številki, 15. januarja 2003. Veliko sreče!
Knafelc, Vittorio Luša, Marjan Strel, Jože Lesnik in Fran Štrukelj. Direktor občinske uprave Pero Zovko, kije nadomeščal županjo in predstojnica Urada za družbene dejavnosti Milica Maslo pa sta dmštvu podarila komplet skodelic za kavo. Predsednica Jelka Župan seje zahvalila tudi vsem sponzoijem.
Radio Tartini Piran©
C 05 6730 081 (d 05 6730 085 S radio-tartini@siol.com
Razstava ISTRA - Zvest Apollonio
Razstave v Galeriji Gasspar
30 let Galerije Meduza
Letos mineva 30 let, odkar je v Kopru odprla svoja vrata prva prodajna galerija v Sloveniji in takratni Jugoslaviji - Galerija Meduza. V ponedeljek, 9. decembra 2002 so odprli njene prenovljene prostore.
S svojo neprekinjeno razstavno-prodajno dejavnostjo že tri desetletja v obalni in likovni prostor vnaša razgibanost. To še zlasti velja za osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko seje z vrsto razstav ključnih likovnih ustvarjalcev uveljavila tudi v svetu. Galerija v čevljarski ulici v Kopru je vedno predstavljala tudi pomembno mesto srečevanja ljudi in idej.
Obletnico sta obeležila otvoritev obnovljenih prostorov Galerije Meduza in neobičajna razstava. Prodajno novoletno ponudbo likovnih del namreč dopolnjuje zgodovinsko-dokumentama razstava s fotografijami ter arhivskimi izvodi katalogov, plakatov, vabil in dmgega gradiva, pričevanji o razvejani razstavni dejavnosti galerije v minulih tridesetih letih. Ob tej priložnosti so predstavili tudi žepni format kataloga, ki v strnjeni obliki zajema dolgoletno delovanje galerije. Izid publikacije so omogočili: Banka Koper kot glavni pokrovitelj ter pokrovitelji Vina Koper, Istrabenz, Intereuropa in Luka Koper.
Avtorici projekta in urednici publikacije sta kustosinji Obalnih galerij Tatjana Sirk in Majda Božeglav Japelj.
Po otvoritvi prenovljenih prostorov galerije je bila v koprskem Gledališču, v Krčmi pri Mirandolini, javna dražba likovnih del štiridesetih slovenskih umetnikov. Izkupiček namenjajo za projekt Vama hiša, namenjeni varovanju žensk in mater z otroki pred zlorabo in nasiljem. Po programu so dražbo vodili umetnostni kritik Brane Kovič ter igralca Saša Pavček in Vojko Belšak. Likovna dela bodo od 3. decembra 2002 dalje razstavljena v avli gledališča.
Častni pokrovitelji so župani obalnih občin Vojka Štular, Breda Pečan in Dino Pucer.
V petek, 22. novembra sta se v Studio galeriji Gasspar v Piranu predstavila mlada avtorja, prof. likovnega pouka Mojca Ogrizek in akademski kipar , magister umetnosti Boštjan Drinovec. Predstavila ju je Zora Mužinič, organizacijski vodja tamkajšnje galerije. Pri pripravi razstave je sodeloval Zavod Masa, Ljubljana.
Slike avtorice Mojce Ogrizek so sestavljivi vzorci, s katerimi zapolnjuje slikovno polje, mag. Drinovec pa je predstavil serijo kipcev iz različnega materiala (brušeni beton, kamnite mešanice in odtenki), ki jih je oblikoval v avtentične podobe, npr. nosoroga, boškarina, Buda, dojenčka... Zanimive razstave, ki se kar vrstijo, si je vredno ogledati.
5. decembra je bila v Pretorski palači v Kopru otvoritvena razstava z najnovejšimi deli Zvesta Apollonia, znanega akademskega slikarja, likovnega ustvarjalca, kiparja in grafika na Obali, ki ima za seboj že več kot 1000 grafičnih in slikarskih del. Razstavo je poimenoval ISTRA, katero si lahko ogledate do 9. januarja 2003.
Nedvomno je Zvest Apollonio močan umetnik, katerega delo predstavlja v prostoru Slovenske Istre izjemno pomemben delež kulturnega vzgona. Lahko bi rekli, da pomeni njegovo ime v tem okolju skorajda nekakšen sinonim za likovnega umetnika. Istra je svet, ki se ga avtor v svoji zrelosti vedno bolj zaveda, se mu predaja in se v njem reflektira. Istra, najvišji delček Mediterana, poseben prostor kamna in zemlje. Prostor, poln zgodovinske vsebine, prehodov oblastnikov, prepletov duhovnega in naravnega. Sredozemsko sončna in prevetreno odprta pa je "istrskost" v svoji naravnosti precej zaprta in trda. Vedeti kaj je Istra, pomeni živeti z Istro. In v polju predstavljenih podob, ki se vsebinsko vežejo na "legendarne" prigode Bepa Boškina, vaškega akterja, ki v nekem smislu predstavlja magični antagonizem istrskega človeka, se odpira "Apollonieva slika Istre". Slikarjevo delo, "opredeljeno z znamenjem bika", nosi izročilo Istre v gibu, pretaka se v potezah njegovega čopiča - kot da bi bila skoraj vsaka njegova gesta prežeta z istrsko izvomostjo.
Odprli prenovljene prostore Glasbene šole Piran
Okrog 17 milijonov SIT vredna naložba, je bila dovolj velik in vsekakor tudi pomemben razlog za veselje tamkajšnjih glasbenih pedagogov in učencev, ki so v četrtek, 5. decembra 2002 ob 18.00 uri skupaj nazdravili temu dosežku ter novemu letu in kajpak zelo lepo prenovljeni glasbeni šoli. Tudi zunanji vhodni del stavbe je nekaj posebnega. Udeležence proslave so pozdravili ravnateljica Centra glasbene vzgoje Koper Marija Gombač, vodja Glasbene šole Piran Benjamin Makovec in županja Občine Piran Vojka Štular, ki je vodji šole Benjaminu Makovcu izročila priložnostno darilo. Nastopili so tudi mladi glasbeniki in glasbenice. Pisni viri tudi kažejo na to, da je pred pol stoletja Istrski okrožni ljudski odbor ustanovil štiriletno nižjo glasbeno šolo v Portorožu. V odloku so med drugim zapisali: »Z željo, da se dvigne pevsko in glasbeno kulturo mest in podeželja na svojem področju«. V Glasbeni šoli v Piranu si seveda želijo še več ustreznih prostorov, saj morajo, glede na število otrok in instrumentov, gostovati tudi v zaenkrat neustreznih prostorih Godbenega doma in Gimnazije Piran ter Osnovne šole Lucija.
Ohranjeni zapiski govorijo, da naj bi Glasbeno šolo v Piranu ponovno ustanovili kot podružnico Glasbene šole Koper leta 1953. Ob podrobnejšem pregledu arhivskega gradiva bodo morda ugotovili, da je letnica 1953 pravšnja in da bodo lahko torej že v prihodnjem šolskem letu v Piranu praznovali 50. obletnico Glasbene šole Piran.
Knjiga avtorice Tatjane Ploj
Stare piranske pripovedke
V torek, 5. decembra so v Studio galeriji Gasspar v Piranu predstavili dvojezično knjigo z naslovom Stare piranske pripovedke - Antichi racconti Piranesi, avtorice Tatjane Ploj, na ogled pa je bila tudi razstava originalov ilustracij slik na svili in steklu.
» To je nenavadno očarljiva zbirka enajstih pripovedk; Figovo drevo, Morsko čudo, Mesto med temo in svetlobo, Dvojčka, Praznovanje Sv. Jurija, Ločitev, Solinar Dino in drugih, za katere je avtorica Tatjana Ploj, po poklicu profesorica zgodovine, našla motive v drobcih preteklosti, ohranjenih v dokumentih Mestnega arhiva v Piranu. Z velikim prijateljskim darom in ustvarjalno močjo jih je oblikovala v nežne pravljične zgodbe. Kot zgodovinarka seje vživela v tedanji način življenja, šege in navade vsakdanjih in prazničnih dni«, je v spremni besedi zapisala Špela Pahor. Zgodbice so povezane s Piranom, nekaj jih je toplo osebno pobarvanih.
Avtorica je izdala knjigo v Avtorica Tatjana Ploj. Foto:	samozaložbi v nakladi 500 izvodov
FK-Primorski utrip	m "Jeno s,llkovltoJelo b,° verJetno
tudi v prodaji po 4200 tolarjev.
V Glasbeni šoli na Levstikovi 8 v Piranu je 7 učilnic, v katerih si znanje s področja glasbe pridobiva 180 učencev, ki jih poučuje 17 glasbenih pedagogov. Naslednje leto 50. obletnica?
Županja izroča priložnostno darilo vodji šole Benjaminu Makovcu
Nastop saksofonistov


Rotary klub Portorož obdaril štiri družine s trojčki
Na fotografiji Primorskega utripa: Predstavnik Rotary kluba Portorož izroča darilo družini Poglavc. Oče Roman in mati Eva držita v naročju hčerkice Saro, Sabino in Sabrino. V sredini starejši sin Romano.
Člani Rotary kluba Portorož so na rotarijanskem Miklavževanju 3. decembra v prostorih Grand hotela Palače, v restavraciji Barba Pino v Portorožu, obdarili štiri družine s trojčki; družino Kocjan in Poglavc iz občine Piran ter družino Jurišič in Jurič iz Kopra. Vsaka družina j e prejela 50 tisoč SIT denarne pomoči. Gojencem Centra za glasbeno vzgojo v Kopru pa so podarili 27 belih srajčk za nastope. Res, da ni veliko, je pa lepa gesta znanega kluba, ki večkrat obdari pomoči potrebne.
Prireditev je popestril kvartet saksafonov pod vodstvom prof. Roberta Staniča.
Salon pohištva M- Degro preselili v obrtno cono Lucija
Salon pohištva M-Degro od 28. oktobra 2002 dalje deluje na novi lokaciji v prostorih bivšega Istrametala, Finalov in trgovine Vrtiček v lucijski obrtni coni, v bližini supermarketa Engrotuš. Salon so preselili s sedanje lokacije nad trgovino M-Diskont v Luciji, ki jo bodo povečali.
OPTIKA VENTLRA' OTTICA
Obala 112, Lucija, Portorož, tel./fax: 05 6772 005
9.00 - 12.00 16.00 - 19.00 Sobota 9.00 -12.00
Da bo vaš svet lepšega videza v novem letu, bomo poskrbeli tudi v Optiki Ventura. Veselimo se vašega obiska.
Vsem občankam in občanom ter našim strankam želimo
vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2003
Optika Ventura Lucija
Novi prostori za Sonček
28. novembra so v Kopru na Markovcu slovesno odprli nove prostore Varstvenega delovnega centra Sonček. Gre za program Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije (Zveza Sonček), ki je kot neprofitna, nevladna in nepolitična organizacija pomembna izvajalka programov in storitev za
osebe s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi. Prostore so uradno odprli ob prijetnem progrmu, Dino Pucer, bivši župan MO Koper, Patricija Likar, predsednica Obalnega društva za cerebralno paralizo in mag. Franc Prosnik, predsednik Zveze Sonček.
Prostori so v Beblerjevi ulici 8, kjer bo našlo zaposlitev devet mladih z invalidnostjo.
V prostorih bo potekala tudi dejavnost slikanja na svilo, izdelovanja unikatnega nakita, voščilnic in drugih izdelkov. Hkrati bo lahko prostore za svojo dejavnost koristilo tudi Obalno društvo za cerebralno paralizo. Nova enota Varstveno delovnega centra Sonček v Kopru pomeni še eno možnost izbire za zaposlitev, druženje in varstvo oseb z invalidnostmi ter eno od možnih poti k njihovi večji samostojnosti in neodvisnosti. Prostori na Markovcu bodo omogočali uporabnikom tudi bolj neposreden stik s socialnim okoljem in vključevanje v lokalno skupnost. Sicer pa je v slovenski Istri Zveza Sonček prisotna že petnajst let. V Elerjih nad Ankaranom, kjer je postopoma gradila Obalni rekreacij sko-terapevtski center Sonček, izvaja različne programe, kot so zaposlovanje pod posebnimi pogoji v enoti Varstveno delovnega centra Sonček, kmetijske programe, obnovitveno rehabilitacijo in zdravstveno-terapevtske kolonije za osebe s cerebralno paralizo, različne počitniške in izobraževalne programe, prevoze oseb z invalidnostmi ter športno-rekreacij ske programe.
EPI CENTER - Mladinski evropski projektivni in informacijski center Piran
Pred dobrim letom je Piran dobil na Rozmanovi 7, EPI CENTER - Mladinski evropski projektivni in informacijski center Piran. V tem času so ga že precej uredili in posodobili. Občina Piran je ustanovila mladinski EPI center z namenom, da bodo mladi Pirana imeli prostor, eno mesto, kjer se bodo družili, zabavali in se tudi kakšno stvar naučili.
druženja mladih med seboj. V centru so preko javnih del zaposlili tudi tri osebe, ki se ukvarjajo z otroki, ki vsak dan prihajajo in pomagajo. V bližnji prihodnosti bo v EPI centra tudi foto - delavnica in delavnica za mlade kuharje. Milica Maslo, predsednica LAS in predstojnica urada za družbene dejavnosti Občine Piran pa nam je povedala, da delajo tudi na tem, da se bodo povezali z drugimi programi, tudi s Centrom za poklicno izobraževanje iz Ljubljane in da bodo v kratkem tudi navezali stike in začeli v naslednjem letu z bolj intenzivnim mednarodnem sodelovanjem v UNESCO projektu. »Tako bo vse tisto, kar je bilo do sedaj v Piranu, predvsem po zaslugi OŠ Cirila Kosmača, vrtca Mornarček, italijanske šole Vincenzo de Castro na področju UNESCO projektov, združeno na enem mestu. Delovalo bo povezovalno za vse tiste, ki sodelujejo v tej mreži. Računamo, da bo Piran, tudi tako kot je zapisano v ciljih projekta Unesco, postal mesto mladih, ki bodo skrbeli tudi za kultumo-zgodovinske spomenike in upamo, da bo učinkovito vplivalo na mlade, da razvijajo pozitiven odnos do tega svojega okolja, da prepoznavajo te vrednote in jih tudi ohranjajo. In mladinski center mora biti center tega vsega«.
Mladinski EPI center je odprt vsaki dan od 14.00 do 20.00 ure, imajo tudi svojo elektronsko pošto (E-mail: epicenter.piran@siol.net), kamor jim lahko pišete in prispevate ustvarjalne predloge, da bo delovanje tega centra še bolj uspešno.
EPI center je namenjen vsem mladim, osnovnošolcem, dijakom in študentom, ki bi radi naredili nekaj več zase in druge in tako prispevali aktivnejšemu preživljanju prostega časa in se dodatno učili in izobraževali. Predvsem je to nekakšna referenčna točka za mlade, še zlasti v zimskih dnevih. V večnadstropni prenovljeni stavbi je dovolj prostora za številne dejavnosti in nosilce.V centru je svetovalnica za mlade, večnamenska soba, igralnica, likovna delavnica. Dva osrednja prostora EPI centra pa sta dnevna soba, v kateri so meseca novembra, ko je bil mesec boja proti odvisnosti, potekali pogovori s strokovnjaki s tega področja in pa računalnica, ki sojo poimenovali Alex. Računalnico je Občina Piran skupaj z ministrstvom za informacijsko družbo opremila s petimi računalniki, ki so povezani tudi z internetom. Tudi dnevno sobo so nedavno opremili s televizijo, radijem in DVD napravo tako, da mladim resnično ne bo dolgčas, saj je ta prostor poleg tega opremljen tudi s knjigami in primeren za
V Izoli že novembra napovedali veseli december
Lokalni časopis Mandrač tudi letos vodi akcijo Veseli december v Izoli. Vključenih je okrog 50 trgovin - glavni dobitek osebni avtomobil Seat Ibiza. V ponedeljek, 30. decembra ob 17.00 uri sprevod dedka Mraza s pravljičnimi bitji.
Tradicionalno prireditev December v Izoli, ki je razdeljena na tri poglavja (trgovsko, otroške prireditve in splošna zabava) so predstavniki časopisa Mandrač, Turističnega društva in Kulturnega centra Občine Izola predstavili v torek, 26. novembra v prostorih gostinske in turistične šole v Izoli. V časopisu Mandrač bodo objavili imena vseh trgovcev, ki bodo tudi letos sodelovali v akciji. Vsi, ki bodo decembra kupovali v sodelujočih trgovinah (okrog 50 prijavljenih) bodo ob večjih nakupih prejeli tudi kupon za žrebanje. Žrebanj bo več, najbolj zanimivo pa pričakujejo v začetku januarja, ko bo na vrsti glavna nagrada - avtomobil Seat Ibiza. Organizator bo plačal DDV, srečnež oziroma dobitnik pa (le) dohodnino. Vsak trgovec oziroma podjetnik, ki želi sodelovati, mora za akcijo prispevati 30.000 SIT, vendar za to tudi nekaj pridobi na reklami. Kot je povedal svetovalec županje za gospodarstvo in turizem Jože Černelič bo Občina Izola za praznični december iz proračuna namenila sedem milijonov tolarjev, vendar računajo, da se jim bo kar nekaj stroškov povrnilo. V tem denarju sta všteta dva milijona za razsvetljavo in dva milijona za nakup avta. Kot je povedal predsednik TD Izola Alojz Pečan bodo na Lonki postavili velik šotor (35x15 m), v katerem se bodo zvrstile predstave za najmlajše, večer pa je namenjen starejšim. V šotoru bodo nastopili Bepop in Zmelkoow. Kot je povedal Drago Mislej-Mef nameravajo pripraviti tudi koncert za »Generacijo Arrigoni«. Napovedan je tudi koncert izolskega pihalnega orkestra, ob šotoru na Lonki bodo pripravili silvestrovanje, opolnoči pa se bo prilegel kozarček (gratis) penečega se vina.
Kakšno je zdravstveno stanje prebivalcev Kopra?
To si lahko med drugim preberete v posebni zloženki, ki jo je izdala Mestna občina Koper (MOK). V njej so predstavljeni demografski , statistični in zdravstveno statistični podatki za območje Mestne občine Koper ter primerjava s Slovenijo. Pobudo za nastanek in izdelavo zloženke je dal Urad za okolje in prostor, ki v skladu s Programom varstva okolja za Slovensko Istro pri Zavodu za zdravstveno varstvo Koper naročil študijo Zdravstveno stanje prebivalcev Mestne občine Koper. Namen je bila seznanitev z zdravstvenim stanjem in aktivnostmi, ki se bodo odvijale v MOK v zvezi z zdravjem. Zloženko naj bi prejela vsa gospodinjstva v MOK.
Breda Krajnc
»RIRfiDITVfi V OBČINI »IRAN:
Petek, 20. 12., ob 18.00, Gledališče Tartini Piran - OTROŠKA NOVOLETNA PLESNA PREDSTAVA Plesna skupina Metulj pod vodstvom Lidije in Nataše Pogačar PAJACEK IN PUNČKA, v sodelovanju z ZKD Karla Pahorja iz Pirana. Vstopnina: 500 SIT. Ob 19.30 uri - Studio galerija Gasspar, otvoritev prodajne razstave grafik in predstavitev galerije SQART
Sobota, 21. 12., ob 20.30, Avditorij Portorož - BOŽIČNI KONCERT-NEW SWING QUARTET
Presenetili nas bodo s programom slovenskih narodnih, evropskih in svetovnih božičnih pesmi. Vstopnina:
2.800	SIT (stud. in upok. 2.200 SIT).
Ob 20.30 uri - Lucija, Dvorana Lucija, Košarkaška tekma 2. SKL - zahod, 10. krog Portorož - Vipava Nedelja, 22.12. ob 16.00 uri - Piran, V cerkvi sv. Petra na Tartinijevem trgu, Društvo »Prijatelji zakladov sv.Jurija« vas prisrčno vabi na odprtje razstave »Jaslice v piranskih cerkvah«. O jaslicah bo spregovoril g. Aco Jerant. Nastopil bo mladinski pevski zbor Amani iz Šmarja pri Jelšah pod vodstvom Grete Galuf.
23.,24., 27., 30. in 31.12. 2002 - v
mladinskem EPI centru (Rozmanova 7, Piran)
Ob 10.00 uri - PLAV STATION (ponedeljek, 30. in torek, 31.12.02) Ob 14.00 uri - RAČUNALNIŠKE URICE
Ob 16.00 uri - ZIMSKE DELAVNICE
Ob 18.00 uri - OGLED FILMA
Torek, 24.12. ob 24.00 uri -BOŽIČNA POLNOČNICA, v cerkvi Sv.Frančiška v Piranu in cerkvi Marije Rožnovenske v Portorožu.
Sobota, 28. 12., ob 20.00, Avditorij Portorož - SVEČANI NOVOLETNI KONCERT, ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE;dirigent: Milivoj Šurbek, solisti: Milena Morača -sopran,Željka Martič - sopran, Neda Martič - mezzosopran,Metod Zunec -tenor.Žiga Kasagič - tenor,Alexander Brown - tenor.Gostji večera: Petra Gačnik - violončelo.Regina Križaj Babačič - balerina.Po koncertu bo slavnostni novoletni sprejem. Vstopnina: 10.000 SIT in 8.000 SIT
Nedelja, 29.12. ob 15.30 uri -Tartinijev trg v	Piranu,
SILVESTROVANJE	ZA
OTROKE. Prireditev bo popestril obisk Dedka Mraza.
Torek, 31.12.
Ob 17.00 uri - v mladinskem EPI centru v Piranu - NOVOLETNA ŽURKA V EPIJU Ob 19.00 uri - Gradnikov trg v Piranu
-	ČAROBNI SVET, predstava žongliranja z ognjem.
Od 20.00 ure - Tartinijev trg v Piranu
-	SILVESTROVANJE NA TRGU. Za najdaljšo noč bo poskrbljeno v veselem vzdušju in v dobri družbi Slavka Ivančiča in Kalamarov. Organizira Avditorij Portorož v sodelovanju z Občino Piran.
Sreda, 1.1.2003 od 12.00 dalje v Portorožu - 1. DAN NOVEGA LETA 2003. Bogat zabavni program z nastopom različnih glasbenih skupin, animacijo in otroškim programom ter pestro kulinarično ponudbo.
Ob 18.00 uri - OGNJEMET (organizator Tur. združenje Portorož in Avditorij Portorož)
OTROŠKE DELAVNICE
Vsak torek in petek v mesecu december ob 17.00 uri v Galeriji Gasspar - VEČERI STARIH PIRANSKIH PRIPOVEDK z ustvarjalnimi delavnicami
Vsak ponedeljek v mesecu december ob 16.00 uri v EPI centru v Piranu -PRAVLJICE in ZIMSKE DELAVNICE.
Petek, 28.12.
Ob 10.00 uri na Tartinijevem trgu -
AVTOBUS VESELJA
Ob 14.00 uri v Svetem Petru -
AVTOBUS VESELJA
Do 6. januarja 2003 bo v Beli dvorani Avditorij Portorož na ogled razstava del izraelskega slikarja EINANa COHENa. Vstop prost.
KINO - Avditorij »erterež:
Četrtek, 12.12., ob 18.00 - PREMIERA Petek, 13. 12., ob 20.30 Sobota, 14.12., ob 14.00,17.00 in 20.30 Nedelja, 15. 12., ob 14.00, 17.00 in
20.30
Pustolovski film
HARRV POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI
(Harry Potter and the Chamber of Secrets)
R: Chris Columbus. I: Daniel Radcliffe, Emma Watson
Cena vstopnice za predstavi ob 14.00 je 650 SIT, za ostale pa 750 SIT.
Petek, 20. 12., ob 18.00 in 20.30 -
Kriminalna drama, 8 ŽENSK (8 Femmes)
R: Francois Ozon. I: Catherine Denevue, Isabelle Huppert
Nedelja, 22. 12., ob 18.00 in 20.30 -
Romantična komedija, NAKLJUČNI MILIJONAR (Mr. Deeds) R: Števen Brili. I: Adam Sandler, Winona Ryder Nedelja, 29. 12., ob 18.00 in 20.30 -Drama,SLEPA PEGA,R: Hanna A. W. Slak. I: Manca Dorrer, Kolja Saksida
SKUPNOST ITALIJANOV “GIOS6PP6 TARTINI” SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSK6 NARODNOSTI PIRAN:
Nedelja, 15. december 2002 ob 18.00 uri Restavracija Pavel 2 v Piranu XIV. PRAZNIK VINA
Torek 17. december 2002 ob 18.00 uri, dvorana Vedut Tartinijeve hiše v Piranu, predstavitev romana FUGA Dl NATALE Fabia Venturina. Roman in avtorja bo predstavila Dora Manzo Četrtek 19. december 2002 ob 18.00 uri, dvorana Vedut Tartinijeve hiše v Piranu “TANTI AUGURI”, nastop učencev klavirskega tečaja pod mentorstvom Milade Monica.
Nedelja 22. december 2002 ob 17.30 uri Gledališče MIELA v Trstu , X. Mednarodni festival AVE NINCHI, amaterska narečna gledališča Triveneta in Istre. Gledališka skupina Skupnosti Italijanov iz Pirana se predstavlja s predstavo FANTASMIA PIRAN. Ponedeljek 23. december 2002 ob
19.30	uri Kulturni dom v Izoli, BOŽIČNI KONCERT z zborom Haliaetum Skupnosti Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi iz Izole in zborom Giuseppe Tartini Skupnosti Italijanov iz Pirana.
»rircditvc v mcstni
OBČINI KO»5R: (TICKepcr)
16.	12., ponedeljek KOPER-Spletna Kavama,Kidričeva ulica OTVORITEV SPLETNE KAVARNE, MO KOPER Ob 20.00 uri - Koper, Carpaccio pub, Carpacciov trg, Klub študentov občine Koper in Subnet organizirata potopisno predavanj e: Matej a Planinc in Damjan Gutman - Malezijski biser
17.	12., torek, ob 17.00 uri - Koper, Obalni dom upokojencev, Samostojni koncert Mešanega pevskega zbora Zveze dmštev upokojencev MO Koper
Ob 19.30 uri - Koper, Športna dvorana Bonifika, KONCERT OBALNEGA KOMORNEGA ORKESTRA, slavnostni novoletni koncert ob 20 - letnici delovanja orkestra .dirigent: Marko Vatovec Ob 20.30 uri - Koper, Klub študentov občine Koper, Predvajamo film OUT OF SIGHT, (Daleč od oči), ZDA, 1998,123', režija Števen Soderbergh. Vabljeni, vstop prost!
18.	12., sreda ob 22.00, KOPER, Atlantida bar Cesta Zore Perello Godina 2, ŠTUDENTSKI ŽUR, ATLANTIDA BAR
19.12., četrtek ob 17.00, KOPER, MK-DOM KNJIGE(Pristaniška ulica), URA PRAVLJIC Z DEDKOM MRAZOM, MK-DOM KNJIGE
20.	12., petek
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL, AGENCIJA PLAHUTNIK
Ob 16.00 uri - KOPER,Gledališče (Verdijeva ulica), PRAVLJICA O KAPLJICI IN PRIHOD DEDKA MRAZA - PLESNO AKROBATSKA SKUPINA FLIP (vstop prost, predstavo omogočila Mestna občina Koper)
Od 16.00 do 20.00 ure - KOPER,OŠ
Anton Ukmar Pot v gaj 2, BOŽIČNO -NOVOLETNA PRIREDITEV ZA OTROKE, TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO
21.	12., sobota Ob 11.00 uri -
KOPER,Gledališče,Verdijeva ulica 3, PREMIERA OTROŠKE PREDSTAVE “JAJCE” (otroški abonma in izven), GLEDALIŠČE KOPER Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL Ob 16.00 uri - Škofije, Osnovna šola Oskarja Kovačiča, Srečanje upokojencev KS Škofije samostojni celovečerni program folklorne skupine KD Mandrač
Ob 20.00 uri - KOPER,Bazen Žustema, DRŽAVNO PRVENSTVO V VATERPOLU (4.Krog) KOPER-KOKRA, VATERPOLO KLUB KOPER Ob 21.30 uri - KOPER M&KC Koper,Gregorčičeva ulica 4, 12. OBLETNICA DPZN DUO PRIMOŽ SCHMIDT(sax) & ALEŠ JOŠT (bas), VALI (BIH), FRANCI BLAŠKOVIČ Z GORI USI WINNETOU (Istra), DRUŠTVO	PRIJATELJEV
ZMERNEGA NAPREDKA
22.	12., nedelja
Od 7.00 do 13.00 ure - KOPER, Pod osnovno šolo Pinka Tomažiča, BOLŠJI SEJEM, PRIMORSKI SEJEM d.o.o.
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL Ob 19.30 uri - KOPER,Center Supernova, GALA BOŽIČNI KONCERT SLOVENSKI OKTET, DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE KOPER
23.	12., ponedeljek
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL Ob 20.00 uri - KOPER,Gledališče, PRIREDITEV OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI, GLEDALIŠČE KOPER
24.	12., torek,
cel dan, KOPER, Aquapark Hotel Žustema, BOŽIČNI DAN, AQUAPARK HOTEL ŽUSTERNA Ob 10.00 uri - KOPER,Gledališče, OTROŠKA PREDSTAVA (zaključeno za osnovne šole)
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL Ob 21.30 uri - KOPER, M&KC Koper, “ŠTIRJE PRVIČ”-KONCERT MLADIH SKUPIN, VAŠKA SUBKULTURA, NEKAJ DRUZGA, BHOEM, GALLINVOG,	DRUŠTVO
PRIJATELJEV	ZMERNEGA
NAPREDKA
Ob 23.00 uri - ŠMARJE, PRIKAZ ŽIVIH JASLIC, TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARJE IN KULTURNO DRUŠTVO FRANCETA BEVKA ŠMARJE
25.	12., sreda
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL Ob 22.00 uri - KOPER, Atlantida bar,
ŠTUDENTSKIŽUR
26.	12., četrtek
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL Ob 20.30 uri - KOPER, M&KC Koper,Gregorčičeva ulica 4, SEVAMO-PROJEKCIJE V OKVIRU FILMSKEGA KROŽKA:BUTTERFLY KISS (1995)-M. NVinterbottom, DRUŠTVO PRIJATELJEV ZMERNEGA NAPREDKA
Ob 18.00 uri - Marezige, Kulturni dom, Božično novoletni koncert PIHALNEGA ORKESTRA MAREZIGE, dirigent:Boris Babič, sodelujejo tudi učenci Godbeniške šole, učenci GŠ-oddelek Marezige, učenci OŠ Marezige in plesalci Plesne šole Elit Koper
27.	12., petek
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL Ob 20.00 uri - KOPER, Športna dvorana Bonifika, KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA KOPER, PIHALNI ORKESTER KOPER, dirigent:Darij Pobega, gostje večera: Bele Vrane, Saša Pavček, MePZ Hrast doberdob
28.	12., sobota
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL Ob 21.30 ure - KOPER, M&KC Koper, “METAL ORGIJE”-KONCERT MLADIH METALSKIH SKUPIN, DRUŠTVO	PRIJATELJEV
ZMERNEGA NAPREDKA
29.	12., nedelja
Od 7.00 do 13.00 ure - KOPER, Pod osnovno šolo Pinka Tomažiča, BOLŠJI SEJEM, PRIMORSKI SEJEM d.o.o.
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL TER OSVEŽILNIH NAPITKOV NA GOSTINSKIH STOJNICAH , AGENCIJA PLAHUTNIK Ob 16.00 uri - KOPER, Titov trg, S KOPROM V NOVO LETO:GLASBENI TALENTI SE PREDSTAVIJO Ob 18.00 uri - KOPER, Titov trg, S KOPROM V NOVO LETO: GLEDALIŠKO	GLASBENA
PREDSTAVA - CIRKUS BUFFETTO Med 18.00 in 19.00 uro - KOPER, Titov trg, S KOPROM V NOVO LETO/ HUMORIST FRTACIN (DU,JES)
Ob 19.00 uri - KOPER,Titov trg, S KOPROM V NOVO LETO PRIHOD DEDKA MRAZA
30.	12., ponedeljek
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER, Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL TER OSVEŽILNIH NAPITKOV NA GOSTINSKIH STOJNICAH Ob 16.00 uri - KOPER, Titov trg, S KOPROM V NOVO LETO:GLASBENI TALENTI SE PREDSTAVIJO Ob 18.00 uri - KOPER, Titov trg, S KOPROM	V	NOVO
LETO:GLEDALIŠKO GLASBENA PREDSTAVA- POJOČI KUHAR Med 18.00 in 19.00 uro - KOPER, Titov trg, S KOPROM V NOVO LETO: HUMORISTA VITORJO IN/E FERUČO (DU,JES)
Ob 19.00 uri - KOPER, Titov trg, S KOPROM V NOVO LETO: PRIHOD DEDKA MRAZA
Ob 20.30 uri - KOPER, M&KC Koper, SEVAMO - PROJEKCIJE V OKVIRU FILMSKEGA KROŽKA: MISTERIJI ORGANIZMA (1971)-D. Makavejev, DRUŠTVO	PRIJATELJEV
ZMERNEGA NAPREDKA
31.	12., torek
Od 15.00 do 20.00 ure - KOPER,Titov trg, PONUDBA SPOMINKOV IN NOVOLETNIH DARIL TER OSVEŽILNIH NAPITKOV NA GOSTINSKIH STOJNICAH
Od 20.00 do 3.00 ure Titov trg - S Koprom v novo leto. Ansambel Modri Val, voditelja in humorista Elvis in Dijana (Du, Jes) Zdravljica župana pred polnočjo.
Ob 19.00 uri - ANKARAN, Villa Andor, SILVESTROVANJE, VILLA ANDOR ANKARAN
Ob 19.00 uri - SILVESTROVANJE, ADRIA HOTELI D.O.O.
Ob 19.00 uri - KOPER, Aquapark Hotel Žusterna,Istrska cesta 67, SILVESTROVANJE, AQUAPARK HOTEL ŽUSTERNA Ob 19.00 uri - KOPER, Hotel Koper, Pristaniška ulica 3, SILVESTROVANJE, HOTEL KOPER
»rircditvc v noit:
Nedelja, 15. december, ob 17.00 uri -IZOLA, Kulturni dom, PESMI IZPOD DREVESA, glasbeni popoldan Od 15. decembra do 30. decembra 2002 bo spet zaživela RIBIŠKA OSMICA OB MANDRAČU!
Torek, 17. december, ob 18.00 uri -Palača Besenghi, DEGSTACIJA VIN Sreda, 18. december, ob 17.00 uri -IZOLA, Kulturni dom, PLSNI STUDIO LAI
Petek, 20. december, ob 17.00 uri -IZOLA, Kulturni dom, PALČKI S SNEŽENEGA GRIČA, gledališka predstava za otroke.
Sobota, 21.december, ob 10.00 uri -Izola, Sončna dvorana, gledališki dopoldan KUD GLEDALIŠČE STEPS IZOLA: otroška predstava BIMIN BUM režija Zvonka Radojevič Ob 23.55 uri - Izola, Ambasada Gavioli, 7th Aniversary of Ambasada Gavioli -HECTOR ROMERO(Def Mix, New York). AG DJs: Eddy the Fish,Joe Montana,Crazy Lemon.
Ponedeljek, 23.december, ob 19.30 uri - Izola, Kulturni dom, Božični koncert MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA HALIAETUM, zborovodja Claudio Stmdthoffin podelitev Gallusovih značk Torek, 24. december, ob 19.00 uri -IZOLA, Kulturni dom, PIHALNI ORKESTER IZOLA-BOŽIČNI KONCERT.
Sreda, 25. december, ob 17.00 uri -IZOLA, Šotor na Lonki, CIRKUS BUFFETO, ob 20.00 uri BEPOP
(KONCERT-VSTOPNINA 1.500 SIT/ predprodaja, 2.000 SIT/pred koncertom). Četrtek, 26. december, ob 17.00 uri -IZOLA, Šotor na Lonki, ČAROVNIJE »MISTER LEE«, ob 20.00 uri 3 BIG BAND (KONCERT- NI VSTOPNINE).
Petek, 27. december, ob 21.00 uri -IZOLA, Šotor na Lonki, BITCH BOYS,ZMELKOOW, MURAT & JOSE (KONCERT-VSTOPNINA 1.200 SIT).
Sobota , 28. december, ob 17.00 uri -IZOLA, Šotor na Lonki, »IZ PEKARNE«, glasbena animacij a,peka piškotov. Ob 20.00 uri GENERACIJA ARRIGONI - KONCERT S GLASBO 60-ih - Tulio,Malikovič, Nelfi, Jadran, Gianni, Stojan, Diamanti, Five fans, Boomerang, Perpetum in drugi (VSTOPNINA 1.000 SIT)
Nedelja , 29. december, ob 17.00 uri -IZOLA, Šotor na Lonki, »MOJCA IN KALIČOPKO«, glasbena pravljica, animacija. Ob 20.00 uri OTTAVIO BRAJKO - (NI VSTOPNINE). Ponedeljek, 30. december, ob 17.00 uri - IZOLA, Šotor na Lonki, SPREVOD DEDKA MRAZA s pravljičnimi bitji, likovna predstava. Ob 20.00 uri JEBE"LA CESTA in VILI NOVAK (KONCERT- NI VSTOPNINE).
Torek, 31. december -SILVESTROVANJE NA LONKI.
Zabava s skupino ROXY BAND, silvestrski šampanjec, petardodrom...
TRADICIONALNO KRASOVANJČ »OD VfillKIM OGRCVANIM ŠOTOROM V SfŽANI:
Petek, 20.12.2002 od 21.00 do 04.00 ure - OLIVER DRAGOJEVIČ - SANJA DOLEŽAL (bivšo pevko skupine Novi Fosili) - DJ LOVRO, VSTOPNINA:
1.800	SIT
Sobota, 21.12.2002 od 21.00 do 04.00 ure - Š ANK ROCK - PARNI VALJAK -DJ LOVRO, VSTOPNINA: 1.800 SIT Petek, 27.12.2002 od 21.00 do 04.00 ure - CREEDENCE CLEARWATER REVIVED - DUBLE TRUBLE -DJ LOVRO, VSTOPNINA: 2.000 SIT Sobota, 28.12.2002 od 21.00 do 04.00 ure - GAME O VER - BEPOP - HEAVEN N.7 - DJ LOVRO, VSTOPNINA: 1.800 SIT
Torek, 31.12.2002 od 21.00 do 06.00 ure - KINGSTON - MAKE UP 2 - DJ LOVRO, VSTOPNINA: 2.000 SIT
Sreda, 1.1.2003 od 21.00 do 05.00 ure -KISS COVER - MERCURV BAND -TABU - DJ LOVRO, VSTOPNINA:
1.800	SIT
Nedelja, 29.12.2002 ob 17.00 -KRAŠKA PIHALNA GODBA in POSTOJNSKA GODBA: Kraška
pihalna godba Sežana zaključuje leto v katerem je praznovala svojo 10. obletnico. S Postojnsko godbo 1808 organizira skupni novoletni koncert, kar pa ni slučaj, saj obe godbi že deseto leto vodi kapelnik prof. Ivo Bašič.
Največji dosedanji uspeh j e bilo zagotovo sodelovanje obeh orkestrov na mednarodnem tekmovanju v Španiji, kjer je Kraška pihalna godba osvojila 1. mesto, Postojnska godba 1808 pa 6.
mesto.
Sobota 21.12. in nedelja 22.12.2002 -VELIKI MALONOGOMETNI TURNIR KMN POP JOINTS prireja v sežanski športni hali v soboto 21. inv nedeljo 22.12. v okviru prireditve Krasovanje 2003 tradicionalni malonogometni turnir.
Turnir je odprte narave, ekipe iz bolj oddaljenih krajev Slovenije pa lahko po želji odigrajo vse tekme v nedeljo. Igra se po Fifinih futsal pravilih.
Predviden je bogat denarni sklad (1. mesto 200.000 SIT), prijavnina 15.000 SIT, število ekip bo omejeno na 32. Prijave na tel. 031 361 849 do žreba, ki bo v četrtek 19.12. ob 20.00.
KONC6RTI - ID6AL TURIST d.e.e.
Tel.št. 05/6260300:
16.12.2002	FRANCESCO DE GREGORI -Eurobaita al lago di Castelfranco Venelo
20.12.2002	ANDREA BOCELLI -MUNCHEN, 01ympiahalle
22.12.2002	SUPERNOVA CLASSIC Christmas KOPER - Center Supernova
29.12.2002	KELLY FAMILV La Patata Tour 2002 - MUNCHEN, Colosseum
Bar Bella vita v Kopru ponovno zaživel
29. novembra 2002 so odprli bar Bella vita nasproti Hipermarketa v Kopru. Prenovitvena dela so potekala /9 dni. sedaj pa je ponovno zaživel v novi podobi in z novima lastnikoma Danijelom Koradinom in Sandijem Labinjanom.
Na otvoritvi je bilo veliko ljudi. Lastnika bara sta poskrbela za brezplačno hrano in pijačo ter zabavo. Na otvoritev je prišel in popestril večer tudi slovenski »Elvis Presley« -Oskar Trobec iz Vrtavč pri Novi Gorici, ki pa nam je žal odpel samo eno pesem "Love me Tender" (katero je Elvis Presley posnel leta 1956) in še to s pomočjo play back-a. Na otvoritev je prišel tudi Boris Popovič, novi župan Mestne Občine Koper.
Oskar Trobec poje pesmi pokojnega kralja rock 'n rolla, Elvisa A. Presley-a
Težko je oceniti koliko ljudi je bilo na otvoritvi, lahko pa povemo, da si mladi želijo več dogajanja, zabav, koncertov, skratka prostora, kjer se bodo družili in zabavali. In zato se sploh ne čudimo, da so mladi Popoviču ob prihodu zaploskali, kajti mislimo, daje prav od mladih dobil veliko glasov na volitvah za župana MO Koper. Sedaj upajo, da bo zanje postoril še več.
Sedaj že novi župan Kopra Boris Popovič na otvoritvi bara
/n kaj obljubljajo lastniki obiskovalcem Belle vite
Načrtujeta več koncertov tudi med tednom. Želijo, da bi se vedno kaj dogajalo (Rock večeri, študentski žuri, razni partyji, nastopi raznih D.Y. ob vikendih.). Pripravljajo pa tudi študentski žur, ki ga bodo izvedli skupaj z turističnima agencijami Mondial iz Ljubljane in Moje Sanje iz Kopra, 25.decembra 2002 pa načrtujejo božični koncert. Skratka obiskovalcem se obeta veliko zanimivega.
Breda Krajnc
Pred 1070 leti je bila Izola INSULA
Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola je v petek, 13. decembra 2002 ob 19.00 uri v prenovljeni izolski palači Manzioli organizirala svečano prireditev, na kateri so proslavili 1070 let Izole.
Daljnega leta 932 seje namreč prvič v nekem dokumentu zapisalo ime INSULA, latinska različica današnjega imena Izole.
Prireditev sta podprla Ministrstvo za kulturo RS in Občina Izola.
Zmagovita pesem o Kopru
Besedilo Koper je naš je napisal Tomaž Klepač. Pesem poje skupina Heaven N° 7, radi pa jo ponavljajo mladi, saj je postala že nekakšna himna. Njen osnovni namen pa je bil prepričati Koprčane o pripadnosti največjemu mestu Slovenske Istre, čeprav je treba priznati, da je pesem sovpadala z lokalnimi volitvami, na katerih je s svojim sloganom "Koper je naš", zmagal Boris Popovič.
Koper je naš
Naj čevljev ne sodi, kdor bos hodi k nam, naj smeh mu posodi in lepši bo dan.
Kjer sonce si v morju noge hladi, ni dneva brez žura, ni nas brez noči.
Vse se obrača, želi si del nas. Razbimo tabuje in prihranimo čas.
Rumeno je modro, zdaj pravi je čas. Zakriči, zapiši - Koper je naš.
Rumeno je modro, povej vsem naglas.
Koper je Koper,
Koper je naš.
In mlado in staro, s srcem za vse.
V zvezde skovali bomo naše ime.
Kjer burja zapiha in glavo zbistri, kjer sonce segreje vse dobre ljudi. Prebudi se z nami, prebudi se ti, saj del si celote brez tebe je ni.
BK
Oliver
Prag oj e vic in Gibom/ z nastop o m v Kopru navdušila publiko
Koncertni nastop v večnamenski dvorani Bonijika
23. novembra je športna dvorana Bonifika v Kopru ob 20. uri gostila zvezdi hrvaške zabavne glasbe Olivera Dragojeviča in Gibonnija. Pred tem pa je koprski župan Dino Pucer ob 15.30 uri glasbenike
Ferrg Horvat v Kopru predstavil svojo najnovejšo
zgoščenko
23. novembra je v prostorih koprskega Avtopiusa Ferrg Horvat predstavi/ novo zgoščenko z naslovom JFSFNJF. ki vsebuje 16 skladb.
Ferryja Horvata poznamo kot dobrega in vztrajnega glasbenega ustvarjalca in še mnogi se ga spominjajo, ko je igral v bivšem Jadranu nasproti starega Hotela Palače, leta 1979 pa je njegov orkester igral imenitnemu gostu Josipu Brozu Titu in številnim drugim pomembnim osebam, ki so prihajali v Portorož. Dve pomembni stvari sta, ki jih moramo poudariti. V glasbeni svet je vpeljal hčerko Aniko, pa tudi sam ni nehal komponirati, seveda v zadnjem času le za hčerko Aniko, s katero sta prvič skupaj zapela v javnosti na predstavitvi nove zgoščenke pesem NAJIN
GRAMOFON, ki jo je napisal že davnega leta 1968. Na predstavitvi so bili tudi nekateri pevci, katerih pesmi lahko slišimo na najnovejši zgoščenki Ferryja Horvata. Med njimi Nino Robič, Lado Leskovar, Laura Budal in drugi.
Breda Krajnc
Pevci in pevke, ki so prišli na promocijo CD
sprejel v Pretorski palači. Oliver Dragojevič je bil večkrat v Kopru, toda v Pretorski palači je bil prvič, nad katero je bil zelo navdušen.
Na koncertu v športni dvorani Bonifika v Kopru je bila dvorana popolnoma zasedena, na začetku je izgledalo, kot da smo v gledališču, kajti na koncertu so bili povsod stoli v vrstah, ko pa je pričel Oliver Dragojevič s pesmijo Nadalina in drugimi uspešnicami, je vso publiko dvignil in vzdušje je bilo nepozabno. Vrhunec pa naj bi koncert dosegel ob skupnem nastopu Oliverja in Gibonnija s skladbo Cesarica. Čepravje Gibonnija dajala gripa, j ima j e to zelo dobro uspelo. To naj bi bil morda tudi zadnji koncert, na katerem je pel Zlatan Stipišic-Gibonni 34-letni Spličan, kajti govori se, da bo postal maneken slovenske tekstilne tovarne Mura. Ne namerava pa se odpovedati avtorskim delom pisanja glasbenih besedil.
Takih koncertov, s tako priznanimi pevci in uspešnicami, res primanjkuje. Zato je bil obisk znane glasbene skupine zadetek v polno in mislim, da bi dvorana Bonifika lahko tako polno zaživela še večkrat.	BK
Plakete ob mescu boja proti odvisnosti
Mesec oktober je bil namenjen mesecu boja proti odvisnosti. Ob tej priložnosti so potekale številne delavnice, projekti filmov in srečanja s strokovnjaki. Osrednja prireditev, ki sojo poimenovali IGRA Z OGNJEM, pa je bila 26. novembra 2002 v Tartinijevem gledališču Piran. Ob tej priložnosti so podelili tudi nekaj plaket in sicer Lokalni akcijski skupini ob 10. obletnici. Plaketo je prevzela Milica Maslo, predsednica LAS in predstojnica urada za družbene dejavnosti Občine Piran. Plaketo je prejel tudi Peter Bossman, dr.med.,spec.med.dela - za izreden prispevek razvoju celovitega strokovnega pristopa pri zdravljenju
m	■PH
n	l
■ j	
Na fotografiji: Z leve proti desni Karmen Lakovich Bossman, županja, Barbara Laboda in Peter Bossman.
odvisnosti od drog. Ob 5. obletnici centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog Piran pa so prejeli priznanja v zahvalo za potrpežljivo delo: Karmen Lakovich Bossman, Vesna Lazar-Daneu, Barbara Loboda, Peter Bossman in Olga Šinkovec-Kolar. Priznanja je podelila Vojka Štular, županja Občine Piran.
Milica Maslo,
predsednica Lokalne akcijske skupine
»Na začetku devetdesetih let smo v Sloveniji "odkrili" problematiko odvisnosti od različnih drog. Obala je zagotovo tista regija Slovenije, v kateri smo tej problematiki v preteklih letih posvečali veliko pozornost. Poleg tega smo dojeli, da smotrno in učinkovito delo ne bi steklo brez učinkovitega povezovanja med delavci različnih strok, ki se aktivno ukvarjamo z vsemi vidiki zdravja in vzgoje mlade generacije. Družbena skupnost je razumela, da problem odvisnosti ni samo problem stroke, temveč tudi politike in vsakega občana, ki lahko stori karkoli je v njegovi moči, kot starš, brat, vzgojitelj, kot človek svojemu bližnjemu. LAS, ki smo jo ustanovili lO.marca 1992 je bila kot taka prva ustanovljena v Sloveniji. Danes je v državi takih skupin že trideset. Vsi skupaj se zavedamo, da problema odvisnosti nikoli v celoti ne bomo odpravili. Globalizacija sveta prinaša nova tveganja. Naloga strokovnjakov, ki delamo z ljudmi, za ljudi, je preprečevanje socialnih izključenosti posameznika in zagotavljanje pogojev za kakovostno rojstvo, obnašanje in staranje. Kdor se spopada s to problematiko mora imeti pogum, da se sooči z dolgotrajnim delom, ki ne prinaša vedno uspeh. Bodimo še naprej trdno skupaj, človeško modro in pogumno«, je dejala Milica Maslo.
Nadaljevanje v prihodnji številki:
Andrej Kastelic, dr.med.spec. psihiater - strokovni sodelavec v metadonskem zdravljenju, nam je odgovarjal na vprašanja o metadonu, ki je danes še vedno ena najbolj kontroverznih in kritiziranih oblik pomoči.
Goran Dubajič, dr. med., nekaj o metadonskem zdravljenju v svetu in pri nas.
Peter Bossman,
dr.med.,spec.med. dela - strokovni sodelavec v metadonskem zdravljenju. Ali je zasvojenost bolezen?
Oče Franc Prelc iz portoroške Župnije. V Portorožu imamo prostor za detoksicijski center, potrebujemo samo ljudi, ki bodo 24 ur na dan prisotni, da bodo pomagali ljudem pri problemu odvisnosti.
Breda Krajnc
Z
Vanja
Vanja Cergolj s.p.
Liminjanska 78 ŠTC Lucija Tel.: 05 6777 335 Fax: 05 677 09 27 Cvetličarna tel.: 05 6777 334
www.semenarna-cergolj.si
Zahvaljujemo se vam za letošnji obisk v naši semenarni in cvetličarni in z veseljem pripravljamo pestro ponudbo za vaš vrt in dom tudi v prihodnjem letu.
^Zr /r/j/r rr//// v-ede/e /r£/rur/iretz/u/ie /'// Js r rur //rrr /e/e
HOROSKOP
Avtor izdelave horoskopu:
štev. 090 -41-16 itt 090-42-16
OVEN 21.5.-20.4,
Ljubezen: Ne bodite tako vihravi, malo se ustavite in premislite komu namenjate največ čustev.
Zdravje: Zmanjšajte število pokajenih cigaret in pojdite več v naravo.
Denar: Nič več in nič manj ga ne bo - skratka kot običajno.
BIK 21.4.-21.5.
Ljubezen: Nikar ne obupajte, lahko bi bilo še veliko slabše. Zdravje: Energije imate kar precej, počutje bo temu primemo.
Denar: Možnosti za novi zaslužek so pred vami, sicer pa tako in tako vedno stojite na preži.
DVOJČKA 22.5.-21.6.
Ljubezen: Bodite bolj pazljivi, vaši izostanki od doma postajajo že sumljivi.
Zdravje: Pazite na grlo, izogibajte se penečih in hladnih pijač.
Denar: Nimate se kaj pritoževati, za sproti vam financ ne bo zmanjkalo.
KAK 22.6. -22.2.
Ljubezen:	Imate
občutek, da znova nimate sreče, pomislite kakšne napake ste delali v preteklosti.
Zdravje: Počutili se boste bolje, izkoristite vikend za obisk v fitnesu ali sprehodu v naravi. Denar: Poravnajte svoje račune, v bodoče pa pomislite na varčevanje -lažje boste dihali.

Mercedes C 180 - prodam
Mercedes C 180 srebrne barve letnik 10/ 2001,11.000 km, bogata oprema, nepoškodovan, prvi lastnik, servisna knjižica, sistem Partronik, paket brezplačnih storitev Simbio 10 let, mobilna garancija 4 leta. Priložnost:
Cena 5.890.000,00 SIT.
Informacije: Tel. 05/674 54 44, ali 041 891 427
Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18
PRODAM stanovanje v novem bloku v Luciji-Obala. 41m2- prvo nadstropje, mirna lega, dvigalo, CK, telefon, kabelska, zasteklen balkon.
Pokličite na: 01/25 74 803 ali 040/ 839-473
Življenje brez tablet, trovinov gel za artritis, artrozo, greniti za prostato, milin za hemoroide in črevesje. Pokličite: 041/886 345
Rogla, Zreče in Terme Oddam vikend in nove apartmaje, ugodno.
Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237
Trto informator Primor*. « V«! IT* S FlMeU* TČjtU
	
NAJBOGATEJŠA ponudim	f Kupite me iohko 1
NEPREMIČNIN in robljenih	(VSAK PETEICJ
AVTOMOBILOV no	's^ I
Primorskem.	v'
MALI OGLASI	
iz ITALIJE in HRVAŠKE	
LEV 25.2. -25.5.
Ljubezen: Prepirljivi ste, partner pripravlja maščevanje.
Zdravje: Vaša skrb za zdravje ni najboljša, malo se potrudite.
Denar: Situacija niti ni tako slaba in tudi v bodoče boste lažje zadihali.
DEVICA 24.5.-25.9.
Ljubezen: V vsakem primeru	boste
presenečeni, puščice bodo prihajale od tam, kjer nič ne pričakujete. Zdravje: Cvetite kot rožca, pa čeprav je že zima, tudi počutje bo dobro. Denar: Na nov zaslužek kar pozabite, držite se starih ustaljenih poslovnih načrtov.
TEHTNICA 24.9,-25.10.
Ljubezen: Nenehno ste nezadovoljni, v bistvu vam pa prav nič ne manjka.
Zdravje: Držite se zdravniških načrtov, prava prehrana j e vodilo za vaše nadaljnjo dobro zdravje.
Denar: Povišica, ki si jo tako želite prihaja v tem mesecu.
ŠKOKPUON 24.10.-2211.
Ljubezen: Romantik ste, zato tudi veliko sanjarite - sanje se vam bodo tokrat uresničile. Zdravje: Pripravite se na hladnejše dni, kakšen prehlad vam ne uide.
Denar: Čakali ste na ta mesec , mesec obdarovanj, zato vam denarja ne bo zmanjkalo.
Napovedprihodnosti
C 41 -18 „
090 42 -18 I
<F Elfricta <3, Glorija "
Vestalka s.p.. Glavni trg 1 7tv. Maribor
RADIO j OPČINE
Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse,
zanimive oddaje v živo.
UKW frekvence 90,6 in 100,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95
UGANKARJU
ODSLEJ Sl LAHKO POMAGATE Z NOVIM UGANKARSKIM SLOVARJEM 2 Vtt KOT 11.000 GESU!
INFORMACIJE IN NAROČILA JEL 05/ 6273 893 AU 040/ 244 899/
3TRELEEC 25.11. -21.12.
Ljubezen: Zadovoljni boste, partner vas bo prijetno presenetil. Zdravje: Stresi so pogojeni z vašo preobremenjenostjo, zato kar lepo počasi in previdno. Denar: Vaši pogledi se bodo ustavili na zimski garderobi, izdatki se vam bodo povečali.
KOZOKOCj 22.12.-20.1
Ljubezen: Če mislite, da vas amorjeve puščice ne morejo zadeti se krepko motite.
Zdravje: prehladi in hripavost se lahko malce zavlečejo. Denar: Bodite odločni in izterjajte denar, ki vam ga dolgujejo.
VODNAK 21.1.-192.
Ljubezen: Malce ste ! zbegani, ker vam čustva letijo na več strani -zberite se
Zdravje: Vaši pogosti prehladi so lahko tudi posledica kakšne alergije, obisk pri zdravniku ne bi bil odveč.
Denar: Na finančnem področju se obeta sprememba na bolje.
K/B/ 20.2.-20.5.
Ljubezen: Razmišljate, da nimate sreče, morda 1 pa ste preveč izbirčni. Zdravje: Počutili se boste veliko bolje, če se boste gibali več na svežem zraku. Denar: nič vam ne bo padlo z neba, zaslužek je plod vašega vztrajnega dela.
BREZPLAČNO
VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip. Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
primorski u^p
Brezplačno vam odgovarja Ivedeževalka ELFRIDA
|Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Maribo|
Ivprašanje:
r

I Rojstni datum:
| Šifra
L .

NAROČAM
Ime in priimek__
Točen naslov ___
Poštna številka -
NAROČILNICA
primorski uMp
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
1.800 sit
Datum „
Podpis
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož
Novi prostori za znanstvenike
V petek, 13. decembra 2002 so na Garibaldijevi 1 v Kopru, ob prisotnosti koprskega škofa Metoda Piriha in številnih drugih pomembnih gostov, svečano odprli nove prostore Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Koper.
Dogodek lahko, kot je poudaril direktor ZRS Dr.
Darko Darovec, štejemo za še eno prelomnico v raziskovalni dejavnosti.
Otvoritveni trak so prerezali ministrica v odstopu dr.
Lucija Čok, dosedanji koprski župan Dino Pucer, novi župan Kopra Boris Popovič. Dr.
Darko Darovec, direktor ZRS Koper in dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta	za
biologijo Ljubljana sta po otvoritvi podpisala pismo o namerah, da bosta ustanovi sodelovali pri ustanovitvi, oblikovanju, določanju in uveljavljanju nove skupne ustanove - Univerze na Primorskem. ZRS v Kopru so ustanovili leta 1994, z namenom, da postavi vsebinske in kadrovske temelje Primorski univerzi. Zdaj ima že 54 zaposlenih, od tega 44 registriranih reziskovalcev. Staro stavbo, ki je prej stala na tej lokaciji, je prispevala Mestna občina Koper. V Glasniku ZRS, ki so ga izdali ob priložnosti otvoritve je pregled osemletnega dela te
znanstvene ustanove. V novih prostorih bodo sedeži treh inštitutov: za sredozemske humanistične in družboslovne študije, za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo in za biodiverzitetne študije ter uredništvo znanstvene revije Annales, Euro Info centra Koper, Laboratorija Labs, javnomnenjskega centra, informacijskega centra in specializirana humanistična knjižnica s čitalnico. Koprski škof Metod Pirih je nato pozdravil kristjane, jim zaželel blagoslovljeno leto 2003 in blagoslovil približno sto let star leseni kipec Križenega na fasadi ZRS.
FOTO: FK-Primorski utrip.
ZA NOVO LETO VSE NAJBOLJŠE!
MERKUR, Liminjanska 107, Lucija DELOVNI ČAS: pon.-sob. od 8.00do 20.00
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
GRAND HOTEL EMONA
z glasbeno skupino
Smaragdna dvorana 33MO Sit
Za informacije in rezervacije pokličite:
E-muil:h oteli. bernardin@sioL net
Tel: 05/695 51 04 ali 695 51 06 Fax: 05/674 6410
Hoteli Bernardin, tLd. Obala 2, 6320 Portorož - Slovenija
RESORT&CONFERENCE CENTER
Spoštovane bralke in bralci
Primorskega utripa,
želimo vam vesele božične praznike
in srečno novo leto.

Z
dr
£
c
i
>

ml m. K/
. * riM


\<
% f
/I
.SL
.#
X
is* jr
‘0“'w" rus
”*gt
tmt


m


I

Letošnji GTZ uspešen tudi za Hotele Palače in Hotele Bernardin
Na letošnjem 49. Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Termah Čatež so ekipe in posamezniki iz Hotelov Palače osvojili 13, iz Hotelov Bernardin pa 6 zlatih medalj.
V prejšnji številki Primorskega utripa smo objavili seznam nagrajenih podjetij in posameznikov, ki so prejela zlato plaketo za kakovost in uspešnost dela. Med nagrajenci sta bila tudi Marko Lenček (Hoteli Palače) in Dušanka Poštič (Hoteli Bernardin). Odlično pa so se izkazali tekmovalci s področja kuharstva, strežbe, delavci recepcije, sobarice in
drugi.
Tekmovalci iz Hotelov Palače so tako prinesli v Portorož 13 zlatih in sedem srebrnih medalj. Zlate medalje so dobili Andre Španjol Faflja in Sašo Jankovič za razstavo kulinaričnih izdelkov, Igor Delak za kuhanje menuja, tudi Damir Kopjar, ki pa je prejel še zlato medaljo za pripravo jedi po naročilu. Vlado Tomič in Boško Sredojevič sta osvojila zlati odličji v pripravi jedi pred gostom, Amer Sefovski v tekmovanju točenja piva, Gilda Šepič med sobaricami, Tamara Maglič in Snježana Mikulčič Ilič med receptorji, Radomir Dakič v tekmovanju s pladnji, Iztok Legat pa je prejel veliko zlato priznanje za prispevek pri umetnostni kulinariki.
Tudi tekmovalci iz Hotelov Bernardin so bili uspešni. Zlato medaljo je osvojila Nataša Toljak med receptorji, Janja Hribernik med sobaricami, Dušanka Poštič in Nada Konforta Prole v kuhanju menuja, Željko Narančič in Rudi Levačič v postrežbi menuja.
Kot smo že objavili so prejeli dve zlati plaketi, prvo za hotel Histrion, drugo pa za izjemno kakovost na področju kulinarike, ki jo je prejela Dušanka Poštič.
X
ercator °ba,a 144
Mercator-Degro
trgovsko-gostinsko podjetje, d.d. ditta commerciale, S.p.A.
p.p. 69, 6320 Portorož
Združujemo najboljše. Gradimo na kakovosti in celovitosti ponudbe, prizadevamo si za dobro počutje in zadovoljstvo potrošnikov.
OBČANKAM IN OBČANOM, NAŠIM POTROŠNIKOM IN ZAPOSLENIM, POSLOVNIM PARTNERJEM TER DELNIČARJEM
VOŠČIMO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2003
IN VAS VABIMO NA PREDNOVOLETNE NAKUPE V NAŠIH DOBRO ZALOŽENIH TRGOVINAH.
Vaš najboljši sosed
SLS.
Slovenska ljudska stranka
OBČINSKI ODBOR PIRAN
Vsem občankam in občanom, našim volivkam in volivcem se zahvaljujemo za zaupanje na lokalnih volitvah 2002 in vam želimo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003
Podjetje za trgovanje na debelo, drobno in agencijske posle
PE Portorož
Liminjanska 78, Lucija 6320 Portorož
Slovenci!
Posladkajte se ? okusnimi čokoladnimi pralinami, našim novim nacionalnim i^ddkom in simbolom
Tel.: 05 6772-192 Telefaks: 6772 192 GSM: 041 614 839
fokolatini - Tartinijeve note Darilo ? okusom
Za bcjično novoletne pravnike smo vam pripravili izredno kakovostne slastne tbkoladne praline - Tartinijeve note, ki so nastale kot ideja prav v Piranu, rojstnem kraju slavnega virtuoza Giuseppa Tartinija. Avstrijci imajo Mozarta in Mozartove kroglice, Slovenci pa imamo Tartinija in ©koladne praline, Tartinijeve note.
Poskusite, ne bo vam fal. Spoznajte okus dobrega in kakovostnega.
Ulivajte v vrhunsl Praline lahko kupi te v prot
A_________________________________
Občankam in občanom, Pirančanom in Portorcfanom, Primorcem in vsem oštaiimTlSVencem pmo srečno, uspešno in -dravo
novo leto 2005
tor- Degroja
■
M
--T;,®! I
—
tli s
‘J ff , I
|	-7T
primorski urp

Vesel Božič in srečno Novo Leto
Grand
Vasele božične premike in veliko sreče v novem letu 2003 Vam iskreno vošči
K Banka Koper