GLAS
Uto XLVIII - št. 15 - CENA 95 SIT
Kranj, torek, 21. februarja 1995
Str. 3
Or. Slavko Gaber
"Krsta pri Savici" si ne predstavljamo brez verske razlage
Str. 6
Vesela sem, da mi pamet dobro sluzi Str. 20
Moški se takoj skregamo, ženske pa...
Gorenjska^ Banka
Banka d posluhom
Na Gorenjskem 158 sklepov o reviziji lastninjenja
Doslej ugotovljena škoda znaša 4,5 milijarde
j*o februarskih podatkih kranjske podružnice Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je 86 revizij končanih, 8 jih poteka, pri 64 primerih pa se revizije še niso začele. Pri oškodovanju prednjači nedokumentirano in neutemeljeno izplačevanje pavšalnih stroškov, predvsem regresa.
Kranj, 21. februarja -
Nekateri menijo, da gre pri doslej ugotovljenih primerih oškodovanja družbenega Premoženja v procesu lastninjenja v državi Sloveniji za šokantne podatke. Vodja oddelka za inspiriranje pri kranjski podružnici Agen-c|je za plačilni promet, nadziranje m informiranje Cilka Habjan, ki ima najnovejše Podatke o ugotovljenih primerih odškodovanja in rezultate doslej opravljenih revizij, nam je včeraj pove-
dala, da so bile vložene ovadbe zaradi suma kaznivega dejanja: pri sedmih podjetjih so vložili 9 ovadb zaradi suma kaznivega dejanja, pri 16 podjetjih pa 44 ovadb zaradi suma storitve gospodarskega prestopka. Sicer pa so bdi predlagatelji 158 sklepov o reviziji lastninjenja različni: nekaj jih je bilo vloženih po uradni dolžnosti, ostale pa so terjali za to prostojni organi in posamezniki, od policije in tožilstva do denacionalizacijs-
kih upravičencev. Na Gorenjskem se z revizijami ne ukvarja le kranjska podružnica Agencije, ampak tudi nekatere druge podružnice, vendar imajo v Kranju zbrane najnovejše podatke. Opravljenih ie bilo 86 revizij, 8 jih je v teku, 64 primerov pa na revizije še čaka. Pri 35 od 86 revidiranih pravnih oseb ni bilo ugotovljeno oškodovanje družbenega premoženja. 46 pravnih oseb je v 30-dnevnem roku prostovoljno opravilo uskla-
ditev, v petih primerih pa v predpisanem roku uskladitev ni bila narejena, zato so bili ukrepi za uskladitev naloženi z odločbo. Eno od petih podjetij se je zoper odločbo pritožilo, vendar je tožbo zgubilo. Cilka Habjan je povedala, da znaša pri 51 podjetjih znesek oškodovanja družbenega premoženja po 48 a členu 4 milijarde 447 milijonov tolarjev. Največjo vsoto, milijardo 450 milijonov 312 tisoč tolarjev, predstavlja nedokumentira-
no ali neutemeljeno izplačevanja pavšalnih zneskov, predvsem preveč izplačani regres. V primerih izdaje prednostnih delnic in nepravilne delitve dobička znaša ugotovljeno oškodovanje 933 milijonov 133.888 tolarjev, na tretjem mestu z ugotovljeno vsoto oškodovanja 722 milijonov 248.078 tolarjev pa je nepravilna delitev dobička v škodo poslovnih skladov.
J.Košnjek
Spet cenovni skok za poštne storitve
Le dva meseca premora
Kranj, 20. februarja - V
Petek je podjetje Pošta Slovenije, d.o.o., Maribor, ki je od 1. januarja letos ustanovljeno za opravljanje poštnih storitev (dejavnost je bila do konca lanskega leta organizirana v sklopu PTT podjetja Slovenije), določilo nove tarife za vse Posebne poštne storitve, penovni skok je v primerjavi s stopnjo letne inflacije kar velik, še posebej zato, ker je od zadnje podražitve minilo šele dva meseca in je Jilo tudi decembrsko povečanje cen za posebne Poštne storitve znatno nad rastjo večine drugih cen v •anskem letu.
Od petka so cene za Paketne pošiljke višje za četrtino (npr. pa kilogramski standardiziran paket se Je. poštnina z 247.-SIT podala na 309.-SIT). Občut-na je tudi podražitev Poštnine za vse vrste priporočenih pošiljk - od petka znaša npr. poštnina za Priporočeno pošiljko s povratnico v standardizirani !fUverti z maso do 20 g kar J30.-SIT (prejšnja cena: A16.-SIT, do 17. decembra
lani 80.-SIT); za nestandardizirano pismo z maso do 20 g, ki ga pošljete priporočeno s povratnico, pa je odslej poštnina 131.-SIT (glede na predzadnji cenik iz junija 1994 je podražitev kar 61,7 odstotna, v primerjavi z decembrskim pa 12-odstotna).
Krepko dražja je tudi poštnina za tiskovine. V prvi skupini tiskovin po poštnem ceniku (knjige, časniki, časopisi) je v primerjavi z lanskim decembrom od petka poštnina v povprečju višja za dobro četrtino - za najbolj pogosto pošiljko, časopis z maso do 100 gramov, je podražitev 28,5 - odstotna).
Osnovne poštne storitve se niso podražile, ravno tako so ostale na ravni, določeni 17. decembra lani, osnovne cene storitev podjetja Telekom Slovenije, d.d. Poštnina za standardizirano dopisnico je 12.-SIT, za standardizirano pismo z maso do 20 g ravno toliko, za nestandardizirano dopisnoco in pismo do 20 g pa tolar več (13.-SIT).
^ Žireh premiera domače gledališke skup
^pela predstava, uspela zabava
sobo!"*'.*eDruarJa " Prem0 ^e bila v kinodvorani
PonoSa,VnedelJ°Pa že Prva Ce^Vf'6 Vdovskega •*fc«j.Va EPhraima Kishona Hod».se je očka'
Unrir" •.ac Je OCKa"> ki jo je OPn* 8ledali§ka skupina kim 5>Vob°da Žiri pod režijs-
jak Vx- tvom Metke Debel-J0il učUeljice s podružnične
dneh Jane' Pred v obeh PreH /a2Prodano dvorano je
dimn va Zel° usPela' če so" se ;e po odzivih občinstva, ki Up}- ,m-enitno zabavalo, tretja Hph °ntev pa bo ponovno v CQelJo, 26. februarja, ob 18.
a.
uri v isti dvorani. Prizadevni gledališčniki upajo, da jih bodo na gostovanje povabili tudi v druge kraje v nekdanji občini Škofja Loka in na Gorenjskem. • Š. Z.
mobitel
Uradni prodajalec
Balonarji nad Gorenjsko - Konec tedna je bil v Bohinju festival balonarjev, ki u je v petek začel v megli, se nato v soboto nadaljeval v dežju in snegu ter v nedeljo zaključil v soncu. Kljub težavam z vremenom pa si je tridnevno mednarodno tekmovanje ogledalo veliko Gorenjcev in turistov, saj je bil festival pomemben tako po športni kot turistični plati Zmagovalec balonarskega festivala in dobitnik pokala Triglav je Milan Rotar, ki mu je uspel najdaljši polet od Planice do Ljubljane. • V. S., slika G. Sinik
064/225-060
DOBAVA TAKOJ
RAČUNALNIŠKI KLUB
486/40 že od 121,507,00 SIT ali 7,048,00 SIT mesečno ! I>S./F»»: 064/ 22 10 4«
Slovenija dobiva novo carinsko zakonodajo - Veljati bo začela sredi leta in bo povsem primerljiva s carinskimi predpisi Evropske unije in njenim carinskim kodeksom. Carine bodo še nižje, čeprav že sedaj dosegajo 7 odstotkov, vendar pa bosta carina in država strožji pri izterjavi carin. To je med drugim v četrtek zvečer v Klubu Dvor v Preddvoru na pogovoru z direktorji povedal direktor slovenske carine Franc Košir. Od leve proti desni direktor Merkurja, pokrovitelja večera, Jakob Piskernik, Franc Košir in voditelj pogovora Emil Milan Pintar. • J.K, slika G. Sinik
UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA
NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel. .064/715-242
Andreja Grašič je osvojila šesto mesto
Tržičanka rešila čast naše ekipe
Minulo nedeljo se je s tekom štafet v Italiji končalo letošnje svetovno
Prvenstvo v biatlonu. Naši iatlonci so se od prvenstva poslovili s povprečnim nas* topom, s štirinajstim mestom. Največji uspeh na tekmovanju pa je v soboto dosegla Tržičanka Andreja Grašič, U je osvojila šesto mesto in s tem najboljšo slovensko posamično uvrstitev na svetovnih prvenstvih nasploh.
Trideseto svetovno prvenstvo v biatlonu, ki je ves prejšnji teden potekalo v Anterholzu in Anterselvi je postreglo z nekaj presenečenji, največ kolajn pa je osvojila reprezentanca Francije s tremi zlatimi, dvema srebrnima in tremi bronastimi medaljami.
Naši reprezentantje, ki so imeli za cilj izboljšati sedmo mesto v posamičnih nastopih so načrt uresničili po zaslugi 24-letne biatlonke iz Križev Andreje Grašič. Andreja je v sobotnem šprintu na 7,5 kilometra namreč dosegla 6. mesto. Žal je pri streljanju stoje dvakrat zgrešila, sicer bi Andreja domov lahko prinesla tudi medaljo. Vseeno pa je to nov lep rezultat naše najboljše biatlonke, ki je v koš pospravila ves moški del ekipe. Najboljši posameznik je bil namreč Boštjan Lekan, ki je je v šprintu zasedel 23. mesto. Sicer pa je našim tudi tokrat največ preglavic povzročalo streljanje. • VS.
SLOVENCI NA KOROŠKEM
Očitek s Koroške
Vrzeli v slovenski manjšinski politiki
Koroški Slovenci želijo več sodelovanja ne le na političnem, ampak kulturnem, izobraževalnem in medobčinskem področju, predvsem pa mora Ljubljana sprejeti politiko do manjšin oziroma Slovencev po svetu. Usklajevalno telo naj bo pri predsedniku države.
Predstavniki Slovencev na Koroškem so bili februarja kar nekajkrat v Ljubljani. Pogovarjali so se s predstavniki državnega zbora, z zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem in predsednikom države Milanom Kučanom. Vprašali smo jih, kako ocenjujejo odnose med slovensko manjšino na Koroškem in državo Slovenijo.
Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega jgMih.      sveta koroških Slovencev: "Soglasni smo bili, da Republiki Sloveniji manjka koncept politike T        m i do manjšin oziroma Slovencev po svetu, in da f "   - *J do tega vprašanja nima državniškega odnosa, kot ga ima na primer Avstrija do svoje manjšine na Južnem Tirolskem. Predlagamo, ^ H Wk da bi pri predsedniku republike oblikovali 11    I posebno telo, v katerem bi bili predstavniki JH   :, I vseh parlamentarnih strank in kjer bi se jbmHH oblikovala politika do manjšin in Slovencev po svetu. Predsednik države se nam zdi najprimernejša institucija. Letos mineva 40 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, v kateri so zapisane pravice Slovencev in na kateri je grajena Avstrija in njena ustava. Avstrija je že povedala, da je pogodba preživeta. Če bi prišlo do njene ukinitve, potem mora Slovenija prevzeti vse pravice in dolžnosti bivše Jugoslavije, ki je bila sopodpisnica pogodbe, skleniti glede manjšine z Avstrijo posebno pogodbo, ki mora postati del avstrijske zakonodaje."
Dr. Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem: "Slovenija nima koncepta manjšinske politike, prav tako pa tudi ne politike, ki bi bila glede tega usklajena na sončni in senčni strani Alp. Pisemske bombe v Avstriji postavljajo manjšine v drugačen položaj. Ker avstrijski varnostni organi očitno niso sposobni odkriti storilcev, postaja desni ekstremizem dejavnik pritiska na politike in vpliva tudi na politiko do manjšin. Menim, da se morajo manjšine vključiti v tiste demokratične procese v Avstriji, ki nasprotujejo takšnemu početju in so za miren in demokratičen razvoj Avstrije."
Janko Matic, tajnik Slovenske prosvetne zveze: "Vedenje o koroških Slovencih v Sloveniji ni najboljše. Državi Sloveniji so premalo znani naši dejanski problemi. Slovenska javnost je seznanjena le s tem, da se medsebojno kregamo, kar pa tudi za Slovenijo ^^^1 ni novost. Bolje bi bilo, da bi slovenska javnost WL       Jfl I skrbela, da bi bili naši dejanski problemi bolj H    đk I Pnsotrn v Sloveniji. Politični predstavniki Wk' i|§     I Slovenije bi morali na vseh bilateralnih po-fmmSBKSi govorih z Avstrijci poudarjati pomen kulturnega sodelovanja in se bolj zavzemati za intenzivnejše odnose na medobčinski in izobraževalni ravni. To so tista življenjska vprašanja, ki so najmanj obremenjena s politiko."
Mirko Kumer, predstavnik odbornikov Enotne liste: "Veseli me, da Slovenija podpira našo zahtevo po samostojnem mandatu v deželnem zboru. Ker pa živim na dvojezičnem ozemlju ob meji s Slovenijo, želim več sodelovanja med občinami in raznimi društvi. Lahko bi sklepali partnerstva in pobratenja. Nekaj takega se je že prakticiralo, vendar so še velike možnosti. Zamejci potrebujemo čim širšo povezavo z matičnim narodom in upam, da nas bo uradna Slovenija v tej smeri podpirala." • J.Košnjek, slike L. Jeras
Hišna številka prinaša družinsko srečo
Tudi tokrat se splača natančno prelistati Goreniski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše nagradna igra". Podatka vključujeta:l.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: števiiko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka In družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima žreboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začemih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - lil, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina".
Državni zbor začenja februarsko zasedanje
Na vrsto prihajajo šolski zakoni
Predlogi šestih novih šolskih zakonov bodo med poslanci povzročili zanesljivo največ razprav. Že v parlamentarnih odborih in debatah v strankah so si bila stališča različna.
Ljubljana, 21. februarja -
Komaj se je končala ena seja državnega zbora, že se začenja druga. Začela se je včeraj z obsežnim dnevnim redom. Njegov predlog obsega 35 točk, med katerimi utegnejo biti nekatere zelo zanimive. Predvsem zakoni o vzgoji in izobraževanju, ki gredo v prvo obravnavo. To so predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, predlog zakona o vrtcih, predlog zakona o osnovni šoli, predlog zakona o gimnazijah in drugih splošnih srednjih šolah, predlog zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in predlog zakona o izobraževanju odraslih. K napo-
vedovanju polemičnih razprav navajajo že stališča iz predhodnih razprav, tako v strokovnih in strankarskih krogih kot v delovnih telesih državnega zbora. Gre za veliko novosti in za razhajanja v ieoloških pogledih na vzgojo in izobraževanje.
Razen šolskih zakonov so predlagani na dnevni red dopolnjen zakon o lokalni samou-
Eravi (druga obravnava), po itrem postopku pa naj bi bili sprejeti zakon o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva in
Čigave bodo igralnice
Poslancem še ni uspelo sprejeti zakona o igrah na srečo. Glasovanje konec preteklega tedna ni bilo mogoče, ker poslanci opozicije in Slovenskih krščanskih demokratov niso priglasili prisotnosti in je bilo v dvorani manj od polovice poslancev. Glasovali naj bi ta taden. Vlada je namreč v uskladitvenem dopolnilu predlagala, da bi bili lastniki do 10 odstotkov tudi nekdanji in sedanji zaposleni v igralnicah, ne pa samo država, lokalne skupnosti in skladi, kar pa ni po volji opozicije.
kreditov za izvedbo nujnih investicijskih del Slovenskih železarn, zakon o prevzem11 dolgov in lastninskem preobli' kovanju Splošne plovbe Pof; torož, zakon o začasfl' prepovedi privatizacije prav; nih osebjn premoženja v last' Republike Slovenije, dopoln* jen zakon o državnem tožilstvu in zakon za sanacijo Tarna Maribor, njegovih odvisnih družb in Avtomontaže BUS-V drugo obravnavo prihaja zakon o javnih naročilih, zakon o društvih, zakon o zračnem prometu in predlo? nacionalnega programa iz' gradnje avtocest. • J. Košu* jek
Vlada nasprotuje ustanavljanju "trojk" in njim podobnih skupin
Za varnost je zadolžena policija
Notranje ministrstvo sprejema predlog Gerlančeve Nacionalsocialne zveze, da bi samozaščitno delovanje legalizirali v novem zakonu o policiji, ki ga je pretekli teden začel obravnavati parlament.
Ljubljana, 21. februarja •
Tako minister za notranje zadeve Andrej Šter kot vlada menita, da raznih strankarskih trojk in skupin za varovanje v Sloveniji ne potrebujemo, saj je za varnost zadolžena policija, njo pa je treba organizirati in opremiti tako, da bo tem nalogam kos. Formiranje trojk, ki jih je ustanovila Nacionalsocialna
zveza in za njo Slovenska nacionalna desnica s Slovenskim sokolom, ki bi imel varnostne naloge v stranki, je poseganje v pristojnosti države.
Notranji minister Andrej Šter je konec preteklega tedna povabil na razgovor predsednika Nacionalsocialne zveze Matjaža Gerlanca. Ugotovila sta, da trojke niso povzročile nobenih
izgredov, notranji minister pa je Gerlancu povedal, da bo policija posredovala, če se bo patruljir-anje nadaljevalo. V nedeljo naj bi, tako sta se dogovorila minister Šter in Gerlanc, patruljiranje končalo, ker Gerlančeva stranka spoštuje zakon, tudi zato, da ne oi prišlo do spopadov s pripadniki SS (Slovenskega sokola), ki po Gerlančevih bese-
Sašo Lap o ustanovitvi Slovenskega Sokola (SS)
Minister Šter naj bo brez skrbi
Športno-rekreativno društvo Slovenski Sokol se bo prvič predstavilo javnosti na prvi pomladni dan, 21. marca, naj a vi j a predsednik Slovenske nacionalne desnice in državnozborski poslanec Sašo Lap.
dah želijo predvsem nasilje, m pa večjo varnost. Samozaščito0 organiziranje ljudi, tako imenovane straže, naj bi uredil zakon o policiji. To naj bi bile varnostne agencije ali po občinah občinske staraže, ki bi prep1*' čevale naraščajoče nasilje nad ljudmi in njihovim imetjem-Marsikje so se ljudje kon^ tedna že sami organizirali, d* bi preprečili vlome v stanovanj3 in avtomobile ter njihovo krajo Nacionalsocialna zveza pa obe; nem pričakuje od vlade, da h' namenila enako pozornost sokolski organizaciji, ki jo forrnif8 Slovenska nacionalna desnica; in skupinam za varovanje, v jih imajo nekatere neslovensk6 stranke. • J.Košnjek ......................................... ...^^m**
Ljubljana, 20. februarja - Skrbi notranjega ministra Andreja Štera, da s Slovenskim Sokolom ustanavljamo neko novo parapolicijsko enoto in da s kratico SS obujamo iz zgodovine Hitlerjeve SS formacije (Sokol je nastal M) let pred nastankom nacizma), da smo povezani z Gerlančevimi trojkami, so odveč. Gerlančeve trojke imajo druge naloge, njegova stranka ni registrirana in je zunajparla-mentarna, Slovenska nacionalna desnica pa je registrirana in parlamentarna stranka. Sokol ima na osnovi statuta naše stranke, ki dovoljuje ustanavljanje gibanj in društev, športno rekreativni pomen, nalogo gojiti in utrjevati slovensko identiteto ter prispevati k zdravemu načinu življenja ter mlade odvrniti od kriminala in stranpoti. Športna aktivnost bo obsegala tudi streljanje na streliščih, člani Sokola pa bodo skrbeli tudi za varnost članov stranke
in njenega vodstva, skupaj s policijo za varnost javnih zborovanj, da se ne bi ponavljala usoda Ivana Krambergerja, ter preprečevali vrinjanje nezaželenih "krtov" v stranko. Obveščevalna dejavnost bo zožena samo na to, zato ne vem, koga se boji slovenska javnost. Ali zavednih državljanov, se je vprašal Sašo Lap in povedal, da je zanimanja za včlanjevanje v Sokol veliko, in da je organizacija že registrirana v Mariboru, Krškem, v Kopru in Tržiču. Sokol, ki ga je ustanovila Slovenska nacionalna desnica, je naslednik Sokola iz prejšnjega stoletja, ki je bil ustanovljen v bran pred nemškimi Turnvereini. Kot je povedal Sašo Lap, je v Sloveniji registriranih že več organizacij z imenom Sokoli, vendar je njihov pravi in tudi s pravico do nasledstva in premoženja predvojnega Sokola. • J. Košnjek
Evropsko leto varstva narave
Varovani naj ne bodo le parki
Ljubljana, februarja - Leta 1970 r bilo prvo Evropsko leto varovanj2 narave, letošnje pa je drugo. Tako J.e sklenil Svet Evrope in oblikoval orga^ zacijski odbor, v katerem imajo pr?0 dstavnike posamezne države, ki im^r na državni ravni organizacijske kom1' teje. Slovenija ga je ustanovila, vodi p ga državni sekretar v ministrstvu 1 okolje in prostor mag. Radova" Tavzes. Poudarek letošnjega leta var«1: va narave je varovanje narave zun,j varovanih območij, ki mora biti dele*11, enake skrbni države, nevladnih organy zacij in društev ter posameznikov. Sloveiji se je Leto varovanja narav^ začelo sredi februarja, ko je b^a Cekinovem gradu v LJubljani razsta ^ o varovanju narave v Sloveniji, p0"-* pa so tudi priznanja. Prejeli so J družina Roban za ohranitev Robanov ga kota, Janez Gregori za popularizac) Zelencev, novomeški oddelek za var vanje narave in Društvo za opazovanj in proučevanje ptic Slovenije. • J-***
Vsak hvali svojega kandidata
Združena lista socialnih demokratov vztraja pri kandidaturi Boruta Pahorja za predsednika odbora državnega zbora za mednarodne odnose. Pahor ima vse kvalitete za to mesto. Predvsem pa mora predsednika izvoliti državni zbor samostojno, saj predsedniki odborov niso stvar koalicijskih pogodb. Glede kandidata LDS Marjana Šetinca pa ZL meni, da hoče s tem stranka izsiliti nove pogovore. Slovenski krščanski demokrati vztrajajo pri kandidaturi Lojzeta Peterleta za mes-
to predsednika odbora za mednarodne odnose. To je stvar dogovora med SKD in LDS, ki naj bi nato že pristala, kasneje pa je predlagala svojega kandidata. Krščanski demokrati pričakujejo od LDS več konstruktivnosti. Liberalna demokracija Slovenije pa trdi, da je svojega kandidata Marjana Šetinca predlagala zato, da bi uravnotežila razmerje med strankami pri vodenju odborov in komisij državnega zbora. LDS naj bi bila sedaj na slabšem, saj je zgubila dve funkciji:
Zoran Thaler je odšel za zunan- sije za razjasnitev okolg jega ministra, Igor Bavčar pa je procesa proti četverici leta ^ odstopil kot predsednik komi- ^^^^
Novinarji in privatizacija ^
Terseglavove nagrade novinarjem so že podelili, 'Hffjj^l bodo 3. marca, potem pa bodo podeljene se nagrade l" novinarjev Slovenije. • %i
Ljubljana, 21. februarja - Pretekli teden je zdr"žc"Lavii demokratizacijo javnih glasil podelilo nagrade Franca Terseg^a uredniku Slovenca Janezu Markešu, uredniku Ognjišča in ^ ^ Ognjišče Francu Boletu in novinarju Slovenca Ivu Zajdc'i, ^ nagradi zavrnil, ker ne soglaša z uredniško politiko Slo ^ Tretjega marca bo Sklad Josipa Jurčiča priredil posvetovaim ^ temo Novinarji in mediji po privatizaciji, ob tej priložno ^ bodo podeljene tudi novinarske nagrade Josipa Jur^ča^ei(daJ nagrade pa bo podelilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, r* so bile to nagrade Toneta Tomšiča. • J.K.
,    ,f,    pi i c Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na' Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: »»j^
\jrJUf*a Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik Marija Volčjak, Cveto ^fP'ui»«»
i ictannvitHi in i/daiatcli' Danica Zavrl"Zlebir, Andrej Zalar Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR Tisk časopisov in revij, H" >
Ustanovitelj in izdajalci]. / Uredntftvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisov. 1 Kranj, telefon: 223-111, teleta.: Ž22-4l7 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem[odzivniku; ura** . rf
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaia ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tuiino- letna naročnina 140 DEM. Oglasne 1 ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. naročnina ihu un.
KRANJ
Dr. Slavko Gaber pred parlamentarno obravnavo šolske zakonodaje
"Krsta pri Savici" si ne predstavljamo
brez verske razlage
Prihodnji teden bo državni zbor začel z obravnavo težko pričakovanih šestih zakonih s področja šolstva. Že pred
parlamentarno obravnavo se je o njih razvila živahna polemika.
Nasprotniki predlaganih rešitev očitajo, da predlagatelj z zakoni preveč niti in sicer z namenom, da bi bili sprejeti še za časa sedanje "vladavine". Zagovarjajo tudi prepričanje, da bi morale tako pomembne spremembe, kakršnih ne pomnimo nekaj desetletij, imeti več časa za javno presojo, najbolj ključne pa bi terjale ze kar referendumsko soglasje. Šolski minister dr. SLAVKO GABER Ja take očitke pravi, da ureditve šolskega sistema ne gre prepuščati političnemu taktiziranju, pac pa je po njegovem po obsežnih razpora-vali v strokovnih krogih, med stroko v nak i iz prakse, ravnatelji in drugimi s šolo povezanimi dejavniki, ze napočil čas za parlamentarno obravnavo. Šolska praksa namreč v Nekaterih pogledih že prehiteva stare zakonske okvire in brez novih je lahko delo v šolah ovirano.
Slišati je očitke, da bi za tako korenito šolsko reformo, kakršne od kta 1945 ni bilo, in ki zajema velike spremembe (od zgodnejšega vstopa otrok v šolo, devetletnega °bveznega šolanja, nacionalni preizkusi znanja, izključevanje religijs-kega pouka), potrebovali referendumsko soglasje. Kaj pravite na take predloge?
"V tej državi smo se odločili za Parlamentarno demokracijo, v teh Pa je običaj, da šolsko zakonodajo sPrejemajo v parlamentih, ne na referendumih. Načeloma nimam nič Proti referendumu, če bo le kdo znal Postaviti vprašanja enoznačno na tak način, da bodo dala tudi enoznačne odgovore. Bojim pa se, da °i bilo to težko, saj bi terjalo dolga Pojasnjevanja, denimo o razvojnih stopnjah otroka in njegovih sposobnostih za vzgojo in izobraževanje. Taki referendumi bi bili hudo dolgi, skratka veliko dela za malo učinka.
Kar pa zadeva trditev, da gre za korenito reformo šolstva, kakršne v naši državi od leta 1945 ne poznamo, naj povem, da smo po eni strani res deležni očitkov, da revolucionarno spreminjamo šolstvo, po drugi pa tudi ravno nasprotnih, da namreč ničesar ne spreminjamo, in da bi menda morali "izgraditi novega človeka". Novega človeka so v zgodovini večkrat gradili (v francos-*! revoluciji tudi s pomčjo giljotine ,n v boljševiški tudi v gulagih), a °sebno se bolj kot z.a temeljite zasuke zavzemam za postopne sistemske spremembe. Revolucionar-nin premikov torej ne delamo, temveč gremo naprej tam, kjer so Qrugi sistemi že šli. Največja sprememba je poskus uvedbe devetletne osnovne in s tem obvezne izobrazbe, Kar v evropskih državah že poznajo, njihovo obvezno šolanje pa traja od ? oo 12 let. Ponovno vračamo tudi Izobraževanje P° dualnem sistemu, *ar tudi ni novo, saj vemo, da smo ajeništvo pred desetletji že poznali. Revolucionarnih sprememb ne vi* 0"n, pač pa številne točke, s kater-ny skušamo zaokrožiti tisto, kar se v olah že dogaja, pa nima legalnega Kvira, in nekaj točk, kjer hočemo iti korak z drugimi državami. Mislim P*, da pri tovrstnih razmišljanjih
Dr. Slavko Gaber
nasprotnikov šolske zakonodaje pravzaprav ne gre za ta vprašanja, temveč za razpravo, ali bo šola laična ali pa si bodo druge partiku-larne entitete prisvojile moč odločanja o posvetnih zadevah."
Iz istih krogov je bilo veliko slišati tudi o tem, da šoli manjka vzgojna komponenta, po drugi plati pa nov izobraževalni sistem vsebuje funkcionalno vzgojo, ki naj bi bila v smislu "grobega thatcerizma", ki se kaie v tekmovalnosti, selekcioniranju učencev, nenehnemu državnemu preverjanju znanja. Kako to komentirate?
"Verjamem, da gresta vzgoja in izobraževanje z roko v roki, tudi v smislu pridobivanja vrednot, pri čemer je na nižjih ravneh nemara več vzgoje, više ko gremo, pa je večji
Soudarek namenjen izobraževanju. \o\ nasilno pa razumem tolmačenje, ki trdi, da je ti dve komponenti mogoče povsem ločiti. Prepričan sem, da denimo temeljita razlaga Krsta pri Savici naredi več za vzgojo v nacionalnem duhu ali za vzgojo o religiji, kot pa desetine raznih vzgojnih gest, h katerim so se v preteklosti zatekali predvsem razni totalitarni režimi. Smo za vzgojo na ravni prenašanja vrednot, vzgleda in omike, kar lahko storijo vzgojitelji in učitelji skozi šolski proces. Pretirano forsiranje zgolj vzgojnega momenta in skrivanje za tem, da skušaš neko partikularno vzgojo razglasiti za edino zveličavno, pa se mi ne zdi pošteno in tudi ne smiselno. Sicer pa mislim, da je vzgoja del vseh šolskih predmetov, nekateri pa so celo v šolskih predmetnikih posebej opredeljeni kot vzgojni (med njimi sta denimo tudi predmeta o etiki in družbi ter o religiji in etiki)."
Kako pa odgovarjate na očitke o funkcionalni vzgoji in storilnostno naravnani šoli?
"Če obravnavamo to vprašanje na ravni dejstev in ne na ravni predsodka, potem iz številnih elementov predlaganega šolskega sistema vidimo, da ni storilnostno usmerjen. Tako denimo osnovno šolo začenjamo precej bolj mehko kot doslej, z vzgojiteljico in učiteljico v prvem razredu, za razliko od danes pre-
vladujočih številčnih ocen vso prvo triado preidemo z opisnim ocenjevanjem, podaljšujemo čas opismenjevanja... Napak se tudi interpretira, češ da nenehno zunanje preverjamo znanje. Preverjanje ob koncu prve in druge triade je takšno, da nima posledic v smislu upoštevanja rezultata pri pouku, temveč je zgolj ogledalo, v katerega se pogledajo učenec, starši, učiteljstvo, koliko znajo in kje še kaj manjka. V prvi triadi se ogledujemo v dveh predmetih ( slovenščina in matematika), v drugi še v tujem jeziku, ob koncu tretje pa je pri petih predmetih uvedeno zunanje preverjanje, ki šteje zares. Sistem je narejen tako, da se kombinirata (zlijeta) zunanja in notranja ocena. Tudi ne drži trditev, da ne zaupamo učiteljem, saj ti osem let ocenjujejo zgolj interno in le v devetem razredu pri petih predmetih nastopi tudi zunanje ocenjevanje.
K očitkom o tekmovalnosti v šoli pa tole: kaj je bolj tekmovalno, naša šola ali naša družba? V družbi, ki je tekmovalna, ker je takšen tudi svet, v katerega je ta družba vpeta, bi bilo iluzorno in tudi nepošteno pričakovati, da šola ne bi bila prav nič tekmovalna. Nepošteno bi bilo otroke ne pripraviti na dejstvo, da vstopajo v tekmovalno družbo. Šola naj bo tekmovalna do te mere. da preizkusimo, do kod zmoremo. Čudi me, da teh ljudi nič ne moti, če so učenci neupešni pri sprejemnih izpitih za srednjo šolo, pri sprejemnih izpitih za univerzo, med samim študijem in pozneje v poklicu, moti pa jih naenkrat, ker hočemo prehod iz osnovne na srednjo šolo narediti bolj objektiven."
Kaj ni bodoča osnovna šola preveč selektivna, ali ne bo povzročila prevelike diferenciacije?
"Tudi v tem smislu smo deležni dvojnih očitkov: da je diferenciacija prevelika, češ da določeno število otrok ne bo zmoglo opsnovne šole; in da bi morali diferenciacijo povečati (zamisel o nižji in višji gimnaziji) in že pri 11. letu ločiti boli sposobne od manj sposobnih. Toda najti je treba pravo mero. Sam sem prepričan, da če bomo držali standard v šolah, bo ogromna večina otrok končala osnovno šolo, vendar bo njihova raven znanja ob koncu izmerjena na ravni naciionalnega standarda. Večje diferenciacije ne bo, se pa bo povečala razlika med ljudmo glede na njihovo znanje (kot vemo, je znanje eden glavnih elementov stratifikcije v vseh modernih družbah in tega ne moremo preprečiti). Pač pa je naša naloga, da od osnovnošolskega roba navzgor omogočimo različne izobraževalne kanale čimvečjemu krogu prebivalstva. Že zdaj več kot 90 odstotkov otrok nadaljuje izobraževanje. V prihodnje uvajamo celo deseto leto, da kdo nadoknadi kak zaostanek, da bi Čim večjemu številu omogočili priti čim više. Ponudbo bi radi povečali, da bi se vsak našel na svojem področju: kdor ima željo in talent za ročne spretnosti, naj se izobražuje na tem področju, najbrž
ga nima smisla siliti v akademski posel. In obratno. Zato uvajamo dualni sistem. Tistim, ki ne uspejo končati osnovne šole, denimo na ravni sedmega (zdaj šestega) razreda omogočamo napredovanje v poklicnih šolah. Po drugi strani uvajamo nadaljevanje poklicnega izobraževanja na višjih šolah (za kar je veliko zanimanja). Trdim, da je diferenciacija učno vzgojna: zadnja triada ni več enotna šola, že uvajamo različne prilagoditve, na voljo so tudi različni nivoji. "
Če bo obveljala predlagana šolska zakonodaja, bo javna šola laična, brez konfesionalne dejavnosti. Kakšen pouk v zvezi z vero pa vendarle predvideva?
"Po sedmem členu ustave sta cerkev in država ločeni in temu ustavnemu določilu je zadoščeno tudi v javni šoli. Pač pa sistemsko zagotavljamo staršem, ki želijo izobraževanje svojih otrok približati lastnemu svetovnemu nazoru, šolanje v posebej prirejenih zasebnih šolah. Te bodo v veliki meri (85 odstotkov) financirane iz javnih financ.V njih bo mogoč tudi verouk. Zakon te šole hkrati zavezuje k opravljanju temeljne dejavnosti, da bo v skladu s standardi do konca šolanja dala učencem tudi zadosti znanja.
Z zasebnimi šolami odpiramo možnost izbire in tudi konkurence javnemu šolskemu sistemu. Po drugi strani pa moramo zagotoviti kvaliteten javni šolski sistem, kjer se bo šolalo od 80 do 90 odstotkov učencev, te šole naj bi bile vsaj pravno nevtralne. To ne pomeni, da v njih ne bo različnih idej in vrednot, vendar pa v njih ne bo mesta za nobeno partikularno ideologijo, ki bi z zastopanjem samo svojega interesa obvladovala šolski prostor. Javna šola mora temeljiti na skupnih vrednotah, ki jih lahko sprejmejo vsi starši, taki verujoči kot neverujoči. Tako imajo urejeno v ameriških in francoskih šolah. Obenem to pomeni, da šola ne sme vzgajati v protiverskem vzdušju. Še več, predvideno je, da se pri posameznih predmetih (slovenščina, zgodovina, sociologija) vključijo učne vsebine o religijah, kjer je pričakovati, da tja strokovno sodijo. Že omenjeni Krst pri Savici že ne gre brez razlage o religiji. Tudi ko govorimo o velikih knjigah, ne moremo mimo Svetega pisma, vendar tudi mimo Korana ne. Po drugi strani pa pouk o religijah uvajamo na ravni tipično vzgojnega predmeta etika in družba (v srednji šoli pa državljanska kultura). Kdor pa se želi posebej seznanit z etiko in temeljnimi postulati o religijah na nekonfesionalen način (brez prepričevanja za vero), ki želi pridobiti vedenja s tega področja in morda tudi katero od vrednot, če bo zanj sprejemljiva, ta se lahko odloči za poseben izbirni predmet. V osnovni šoli naj bi bila to religija in etika, v srednji pa smo se s cerkvijo dogovarjali za predmet religija in kultura."
D. Z. Žlebir
jMojstrana - Člani Planinskega društva Dovje -'ojstrana so na občnem zboru pregledali obsežno
Očrtih lanskcm ,ctu in sc P°g°voriu ° novih
n Kot Je poudaril predsednik Stanko Kofler, so posamezni odseki izpeljali svoje programe, uspeš-
o so gospodarili z Aljaževim domom v Vratih, ed>li so več planinskih poti, dopolnili in
D°gatili so Že sicer doslej bogato Triglavsko
Planinci za lepo naravo
planinsko zbirko v Mojstrani. Omeniti je treba še izkušene gorske reševalce, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč planincem, pa tudi alpiniste, ki so opravili vrsto vzponov v naših in tujih gorah. Še posebej so na občnem zboru čestitali najboljši slovenski tekmovalki v prostem plezanju, članici domačega društva, Martini Čufar.
Med pomembnejšimi letošnjimi akcijami PD Dovje - Mojstrana je treba omeniti priprave za
nadomestno gradnjo Šlajmarjeve koče v Vratih. Tako bodo poskrbeli predvsem za več ležišč v poletnih mesecih, ko je obisk Vrat in celotnega triglavskega območja največji. Poleg tega so na občnem zboru poudarili večjo skrb za lepo in nedotaknjeno naravo v dolini Vrat in se zavzeli za postopno zmanjševanje prometa za osebna vozila.
• J. Rabič
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
12 vlek
Pri AMZS pretiranih odstopanj glede na slabo vreme konec tedna ni bilo. Tako so opravili 12 vlek
Eoškodovanih vozil in 10-rat nudili pomoč na kraju okvare.
Veliko dela, vendar nič hudega
Obilica dežja in megla, ki sta nas spremljali v preteklih dneh, pa sta tokrat na žalost botrovali povečanemu številu intervencij naših vrlih gasilcev. Predvsem v Kranju so imeli za konec tedna veliko dela. Tako so reševali osebni avto na avtocesti pri odcepu Kranj - zahod, gasili požar v stanovanju v ulici Staneta Rozmana, zagorele so tudi saje v dimniku na Gosposvetski ulici. K sreči hujšega ni bilo, gasilci so dimnik počistili in "zadevo" še malo nadzorovali. Z jarkov so reševali tudi dva osebna vozila, enega v Soteski in enega na Visokem, ki se je potem, ko se je prevrnil s ceste, "pri-kotalil" na tamkajšnje nogometno igrišče. Gasilci so ga postavili nakolesa in lastnik se je z njim lahko odpeljal novim dogodivščinam naproti. Požarni alarm se je sprožil v Les-nini Mi na Primskovcm, vendar pa so gasilci, ko so prihiteli na kraj "požara", ugotovili, da je bila prijava lažna. Zaradi dežja so se zamašili odtočni jaški v Naklem in v Kranju, v Kajuhovi ulici. Na Bistrici pri Naklem se je zgodila tudi hujša prometna nesreča, in gasilci so reševali vkleščene osebe v renaullu 4 in 5. Zaradi megle se je zgodila tudi promestna nesreča na cestninski postaji v Torovem in to tako huda, da so morali gasilci iz vozila reševati vklešče-no osebo. Voda je zalila cisterno z oljem v Potočah in obstajala je nevarnost razlitja. Zato so gasilci vodo izčrpali. Na Trgu Rivoli so odpirali vrata pri osebnem avtomobilu Suzuki swift. Kranjski gasilci so iz reke Save reševali utopljenko, iz reke Kokre pa so poskušali dobiti denarnico, ki je nekomu padla čez most. Žal iskanje ni bilo uspešno, kaže da je denarnico odnesla voda. Poleg vseh teh intervencij so še petkrat prepeljali karambolira-na vozila. Jeseniški gasilci so ponovno pohiteli v železarno, in sicer enkrat zaradi požara in enkrat zaradi poplave. Gasilski straži so imeli v Gledališču Tone Čufar in na hokejski tekmi. Tržiški, škofjeloški in radovljiški gasilci pa ta konec tedna niso imeli večjih intervencij.
25 dojenčkov
V Kranju se je v dneh od
?etka do danes rodilo kar 7 dojenčkov. Od tega je bilo skoraj še enkrat več dečkov kot deklic, zmagali so namreč z rezultatom 11 : 6. Tudi rekordni teži sta tokrat pripadla dvema dečkoma, najtežji je tehtal 4.350 gramov, najlažji pa 2.400 gramov. Na Jesenicah pa se je tokrat rodilo 6 dojenčkov. Enako deklic kot dečkov, torej vsakih po 3. Najlažja je bila deklica z 2.890 grami, najtežji pa deček s 3.960 grami.
Z GORENJSKIH OBČIN
Kaj bi vprašali svojega župana
Kranj, 21. februarja - Župan mestne Občine Kranj Vitomir Gros ima vsak ponedeljek odprta vrata za žulje "navadnih" ljudi, ure, namenjene tem pogovorom, se pogosto zavlečejo v pozno popoldne. Seveda pa vsi Kranjčani ne hodijo tarnat v Županovo pisarno, čeprav jih marsikaj v domačem in tudi Širšem okolju moti Kaj bi vprašali svojega župana, smo pobarali pet naključnih kranjskih občanov.
Stanko Perčič z Mlake:
"Na Mlaki Grič se odpira nova stanovanjska zidava. Po starem načrtu naj bi Sla cesta do tja za vasjo, zdaj pa naj bi jo speljali skozi staro naselje, ljudje naj bi zanjo dali zemljo. To ni dobra rešitev. Zupana bi tudi vprašal, kdaj bo obnovljena cesta proti Golniku, na kateri je zdaj veliko prometnih nesreč."
Ivan Petiič iz Čirč: "Prvo vprašanje: aH v Kranju obstaja komunala, če ja, zakaj nihče na Planini ne pospravi svinjarije. Odpadki letijo naokrog kot jesensko listje. Drugo vprašanje: kdo bo preprečil parkiranje avtomobilov po pločnikih in zelenicah? Tretje vprašanje: kdaj bomo tudi Čir-čani, ki živimo v bližini mlekarne, dobili javno razsvetljavo? Četrto vprašanje: kdo mora pozimi kidati sneg na delavskem mostu?"
Kristina Zorenč, Vodovodni stolp: "Zupana bi vprašala, kdaj bo Kranj bolj čist. Ne mislim samo na ožje mestno jedro. Zelo me motijo tudi popisani zido-vi, kdo je «B^f ■ CP8 dolžan od-P& %p 1 . straniti te packar-lje?"
Anton Ziherl iz Sr. Bi-tenjj: "Zanima me, kdaj bo urejena kanalizacija skozi Bitnje. Sem kmet, župana bi vprašal, kdaj bom dobil od KŽK nazaj pet hektarov in pol njiv na Sorskem polju, ki so mi jih vzeli."
Ludvik Košir iz Kranja: "Partizanska cesta je zdaj lepo urejena, motijo pa me odpadki, vse polno jih je tudi okrog smetnjakov, Res ni nikogar, ki bi jih mor« j al pospra-*S^J viu? Vpra-
kdaj bo končan kokrški most. Mislim, da se gradnja
Jretirano vleče." »H. clovčan, foto: L. Jeras
Krajani Tenetiš so v četrtek dali pristanek
Radovljiški odpadki še dva meseca v Tenetiše
Konec februarja razpis ministrstva za urejanje regijske deponije. Za gorenjske občine se bo nanj prijavila radovljiška Komunala. Kaj je v 1800 (?) zasutih sodih v Tenetisah?
Tenetiše, 21. februarja - Pred mesecem dni so krajani Tenetiš pristali, da radovljiška Komunala do 16. februarja lahko vozi komunalne odpadke na deponijo v Tenetisah, vendar se mora v tem času prijaviti na razpis ministrstva za okolje in prostor, ki obljublja pomoč pri urejanju regijskih deponij. Razpisa ni bilo, mesec je minil - kako naprej? O tem so se krajani pogovarjali na zboru v četrtek, 16. februarja, zvečer.
Tokrat je bila debata zaradi očitka "prekoračitve pooblastil" kranjskemu županu Vito-mirju Grosu in predsedniku sveta krajevne skupnosti Tenetiše Marku Kokalju, ki sta privolila v trimesečni odvoz radovljiških komunalnih odpadkov na deponijo v Tenetiše, dosti bolj strpna kot pred mesecem dni.
Krajani so pri sklepu izpred meseca dni sicer vztrajali, ponovili so tudi rok 15. januar 1997, ko se mora deponija v Tenetisah zapreti in sanirati, ob tem pa kranjskemu županu postavili še nekaj novih zahtev. Za nazaj terjajo odškodnino v višini 100.000 mark v tolarski protivrednosti, ker zaradi deponije trpi kakovost življenja v kraju, za naprej pa za vsak mesec rento v znesku 10.000 mark ter brezplačen odvoz
odpadkov za vse prebivalce krajevne skupnosti. Takšna renta velja samo za odpadke iz stare kranjske občine.V primeru, da se deponija zapre v treh mesecih, se odškodnini odpovedo.
Zupan Vitomir Gros je obljubil, da bo zahteve prenesel mestnemu svetu, ki odloča, da jih bo sam tudi zagovarjal, glede zaprtja deponije v treh mesecih pa je dejal, da je nerealno.
Vitomir Gros je tudi povedal, da so se na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so se pogovarjali o načrtih za ureditev regijske deponije, opravičili zaradi zamude z objavo razpisa. Ta bo objavljen do konca februarja. Dogovorili so se, da vse zainteresirane gorenjske občine ustanovijo konzorcij, ki ga bo vodila radovljiška občina. Mesto regijski deponiji vidijo na tromeji med staro kranjsko, tržiško in radovljiško občino. Če bo šlo po načrtu, je dveletni rok za zaprtje deponije v Tenetisah realen. "Ce pa se Gorenjci ne bomo sporazumeli za centralno deponijo, bo deponija v Tenetisah lahko še dvajset ali več let. Sam sem nastavil hrbet, po meni so cepali drva, zato, da se v Tenetisah znebimo deponije. Z Markom Kokaljem
nisva nič zaslužila. Ne vem, kakšno ozadje mi očitate," je dejal Gros.
Krajani, ki imajo v rokah tudi pismeno zagotovilo radovljiškega župana Vladimirja Černeta, da občina deluje v cilju krajevne skupnosti Tenetiše, so pristali, da radovljiška Komunala lahko vozi odpadke v Tenetiše še dva meseca. "Kam jih bodo vozili po 16. aprilu, je njihov problem, v Tenetiše ne!" je zatrdil Vitomir Gros.
Krajani tudi zahtevajo, da se vsi sodi (menda jih je zasutih kar 1800) iz deponije odpeljejo, nanjo nehajo voziti novi, prav tako gošča iz Oljarice. Opozorili so na tri studence, ki pritekajo z območja deponije in se izlivajo v Kokro, spraševali, ali kdo pregleduje odpadke na deponiji, kako je s sprotno sanacijo ipd. Na njihova vprašanja je odgovarjal direktor JP Komunala Kranj Jože Pešak. Na koncu so izbrali še zastopnike, neke vrste nadzorni odbor, ki bo bdel nad dogajanji na deponiji, predvsem nad tem, kakšni odpadki se skrivajo v pogosto omenjanih 1800 sodih iz kranjskih tovarn. Delavci Komunale bodo v kratkem vzeli vzorce teh odpadkov.
H. Jelovčan
Seja sveta občine Vodice
Kmetom najmanj toliko kot do zdaj
Kmetijstvo je eno najpomembnejših v občini Vodice, pomembno pa je tudi za Ljubljano. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pa je dohodek občine.
Vodice, 20. februarja - Na drugi redni seji se je v petek zvečer sestal občinski svet občine Vodice. Med desetimi točkami, ki so bile na dnevnem redu, sta občinske svetnike še posebno "zagreli" dve: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in poročilo župana v tistem delu, ki se je nanašalo na zagotovitev najmanj dosedanjih pogojev kmetom na območju občine.
Čeprav so bih glede plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča med člani občinskega sveta pomisleki, ali ga uvesti ali ne oziroma bolj dosledno uveljaviti, kot je plačevanje potekalo do zdai, so se nazadnje odločili za ta (nepriljubljen) ukrep. Skupaj z davčno izpostavo v Šiški bodo pripravili potrebno gradivo in ga razposlali vsem zavezancem (lastnikom) v občini, kar pa zadeva točkovanje, so se odločili za plačevanje po pavšalu. Ukrep bo res prvi, ki bo prizadel žepe občanov (tistih, ki do zdaj niso dosledno plačevali prispevka), v novi občini, vendar pa je pomemben, saj bo to eden od pomebnih virov prihodkov v občini.
Pri poročilu župana Antona Kokalja pa so se člani občinskega sveta odločno zavzeli, da se v novi občini pogoji kmetom ne smejo poslabšati. Omenili so na primer osemenjevanje in nabavo ekološko neoporečnih škropiv, ki so bila do zdaj pri nakupu za kmete regresirana. Podprli so tudi opredelitev, da so Vodice s svojim članom prisotne v odboru za kmetijstvo na območju mesta Ljubljane, saj bodo tudi v prihodnje Vodice občina, ki bo preskrbovala tudi Ljubljano.
Svojega Sklada stavbnih zemljišč v občini najbrž ne bodo, oblikovali. Ostali naj bi v ljubljanskem skladu, vendar pa bodo
V odbor za družbeno dejavnost (šolstvo, kultura, zdravstvo, šport in rekreacijo, sodama problematika) so imenovali Bredo Bohinc, Francija Stanonika, Maksa Alfircva inVido Jeraj; v odbor za komunalo in urejanje prostora Štefana Špenka (za ceste), Mihaelo Logar (za vodovod in kanalizacijo) in Franca Zihcrla (urejanje prostora in ekologija); v odbor za finance in mvesncije Friderika Pipana in Zdenko Nahtigal; v odbor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Alojza Kosca; v odbor za kmetijstvo Petra Podgorška; v odbor za gospodarstvo Staneta Hribarja (obrt) in Janeza Stareta (turizem in podjetništvo) in v odbor za pravne akte Franca Stanonika. Člani sveta bodo odbore razšpinli še z nekaterimi Člani, sicer pa naj bi vsak odbor imel tri do pet članov. Za županovega pooblaščenca za komunalne dejavnosti pa so imenovali Ivana Lazarja iz Vodic
zato poskrbeli za čimboljše programe za območje občine. Ena prvih nalog bo izgradnja bencinske črpalke in obračališča za avtobus. Sicer pa za zdaj kaže, da bodo programe lahko začeli uresničevati šele prihodnje leto, ker so za letos prednostne naloge in denar zanje že skoraj dokončno opredeljene na podlagi lani začetih ali načrtovanih del, med katerimi pa ni pomembnejših na območju občine Vodice.
Z dnevnega reda seje so umaknili imenovanje podžupana občine, imenovali pa so odbore in člane sveta v njih. Ob razlagi Mihaele Logar pa so podprli tudi že začeti program celostnega razvoja podeželja in vasi fCRPOV). Zavzeli so se, da se v ta program oziroma projekt vključi območje celotne občine, saj sta bila do zdaj Bukovica in Sinkov turn slabo zastopana. • A. Žalar
Seje občinskih svetov občin Gorenja vas - Poljane, Škof j a Loka, Železniki in Žiri
Obračun z lanskim letom
Ta teden se bodo sestali vsi občinski sveti teh občin. Na dnevnem redu je obravnava predloga zaključnega računa proračuna občine Škofja Loka v lanskem letu ter Sklada stavbnih zemljišč, škofjeloški župan inž. Igor Draksler pa je pripravil tudi daljši in temeljitejši oris stanja na področju bivše občine. Tako je gradivo za večino točk dnevnega reda enotno: kot vedno doslej temeljito pripravljen pregled proračunske porabe z vsemi potrebnimi obrazložitvami (na kar 102 straneh!), kratko
poročilo o Skladu stavbnih zemljišč ter dokaj izčrpna informacija o stanju na območju bivše občine Škofja Loka (na 60 straneh). Posamezne občine bodo obravnavale seveda tudi svoje posebne točke: zvečine osnutek ali celo predlog novega občinskega statuta ter še druge točke, ki zadevajo posamezno občino. Tak sklic sej občinskih svetov dokazuje, da je vsakotedensko dogovarjanje županov učinkovito, začele pa so delati tudi začasno oblikovane skupne službe. • Š. Ž.
BESEDO IMA ŽUPAN
1
Inž. Igor Draksler, župan občine Škofja Loka
Zbudite se Ločani!
Čeprav je Škofja Loka mesto že več kot tisoč let, se Ločani tega vsepremalo zavedajo. Želel bi večLočanoV in manj tistih, ki v Škof ji Loki le stanujejo.
v uujurm    u t
Ob vprašanju, kaj meni o odgovorih ljudi na našo anketo, ki smo jo objavili pred desetimi dnevi, se je škofjeloški iupan ini. Igor Draksler le m veselo nasmejal,      Wk    .. jI in zatrdil, da bi bilo kar idealno, če bi res ne imeli telav, kot je menilo kar precej vprašanih. Zaveda se, da temu ni tako, in uspeh bo že, če jih bodo uspeli urediti vsaj nekaj. Kot v vseh pogovorih doslej, se je tudi tokrat pokazal za človeka, ki si ne dela utvar.
"Bojim se, da ne drži, da problemov v Škofji Loki ne bi bilo, pač pa so se ljudje nanje že kar navadili. Omenjene so bile prometne razmere, ki res že meji na kaos, zlasti popoldne, ko ljudje niso na delu, zato bo prav ta zahtevala največ naporov. Naša naloga je, da pripravimo papirje in se sporazume-mo z ljudmi, kar je veliko lažje reči, kot storiti, in lažji del posla je nato zagotoviti potrebni denar. Vse je odvisno prav od nas: če se bomo uspeli sporazumeti, razumeti nakopičene težave in interese širšega kroga ljudi, če se bomo znali na primeren način in strpno sporazumeti s prizadetimi, bomo stvari
P
ti predvsem dogovoriti, kdo bo kaj delal in kako. Novtt organizacija  občin i*.
državne uprave dela in pristojnosti deli, kar utegne biti še večja ovira. Če želimo biti učinkoviti, moramo doseči, da bo to v celoti v pristojnosti občine, torej del tudi v obliki prenesenih pristojnosti, in šele takrat bo mogoče oblikovati tudi učinkovite službe-Kot pri prometu, pa je tudi na tem širšem področju marsikaj odvisno od ljudi: od razumevanja do strpnosti in sposobnost dogovarjanja. Škofja Loko je mesto, česar se vse premalo zavedamo, in čas je trn da prekinemo z vaško miS' elnostjo, ki se kaže v nerazumevanju potreb mesta ifi njegovih funkcij. In še m problem vidim: vse prepogosto slišim izjavo stanujem v Škofji Loki", & preredko "Jaz sem Ločan > kar dokaj zgovorno opisu)e odnos ljudi do kraja m njegovih problemov. Zf_ učinkovitejše razreševan]1 naših težav bo potrebno \ spremeniti tudi to.
V anketi nekateri pripovedujejo, da me ne poznajo, M moram reči, da sem prisoten premaknili. Nisem pristaš na vseh mogočih prireditvah iskanja novih variant in štu- ob vseh možnih priložnostih, dij, pač pa mislim, da pri zato si tega ne ženem posebej uresničevanju idejno rešenih k srcu. Zal ugotavljam, problemov močno zaostaja- srečujem na večini priredite^ mo. Računam na sodelovanje ene in iste obraze, iz česar)? in razumevanje vseh, ki bodo mogoče zaključiti, da je veti' pri tem vključeni, za posa- na Ločanov zelo rada dornC-mezne primere, ko ne bo Ne samo, da moramo skrbel1 razumnih rešitev, pa ne izkl- za to, da Škofja Loka nt jučujem tudi prisilnih nači- postane le spalno naselij nov. ljudi je potrebno zbuditi &
Na področju urejanja jih pritegniti v življenje m^' prostora, ki je v Škofji Loki ta. Le na tak način tudi 1 kar precejšen problem, se Škofji Loki začelo vse hitri moramo v bližnji prihodnos- premikati. Š. Zargi
POHISTVO.BELATEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-87'
TRGOVINA S POHIŽTVOM. SP BESNICA "
Osnovna šola GORJl
Zg. Gorje 44 a
Svet šole razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole
- imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževalnem delu po opravljenem strokovnem izpitu tj
- imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobno za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenj Q pisom in opisom dosedanjega dela ter dokaz"** strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa na nasi \ OSNOVNA ŠOLA GORJE, Zg. Gorje 44 a, ^ Zg. Gorje "ZA SVET ŠOLE".
3O
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v dneh po končanem zbiranju prijav. .
995
m*2
IZ GORENJSKIH OBČIN
Radnja vodne elektrarne na Bistrici
Bodo zahtevali revizijo postopka?
Občinski svet o elektrarni, ki vznemirja del krajanov Bohinjske Bistrice, ni zavzel nobenega stališča.
j^hinjska Bistrica, 17. feb-?atia - Ko je svet občine Bohinj na ponedeljkovi seji Uravnaval zapisnik prejšnje *je, se je zapletlo glede pet ^ijonov mark vredne male :°dne elektarne. ki
elektarne, Ki jo v {*°hinjski Bistrici gradi druž-Ij Bistrica in katere investi-°r je med drugim tudi Pedsednik občinskega sveta 4°*e Cvetek. Medtem ko je ?.e^aj svetnikov zatrjevalo, da *ltn je bilo na prejšnji seji, ki Js« jo udeležili tudi ogorče-I krajani, obljubljeno pisno ustno poročilo direktorja Jruibe, je druga stran zatrje-P>) da ni bilo o tem nobenih *lepov.
Pobudo
občinski svet o gradnji elek- jevna skupnost Bohinjska trarne ne more sklepati, lah- Bistrica. Občinski svet meni, ko pa sprejme stališče o tem, da se prizadeti občani lahko ali poseg ogroža občane ali obrnejo na strokovne in up-ne, ali jih podpira v njihovi ravne organe, ki so vodili zahtevi po preveritvi postop- postopek." Župan in še nekaka za pridobitev dovoljenj ali teri svetniki iz strank leve ne... Zupan Franc Kramar je koalicije pa so predlagali dejal, da bi bilo že zaradi sprejetje stališča, da bi ob-telefonskih klicev in peticij, Črnski svet podprl predlog za ki jih prejema, dobro, če bi revizijo postopka za pridobi-svet zavzel kakršnokoli že tev dovoljenj, stališče. Po precej burni raz- Občinski svet potlej ni pravi se je oblikovalo dvoje glasoval o nobenem predlo-različnih predlogov. Predsed- gu. Župan Franc Kramar je nik Jože Cvetek (SKD) je predlog umaknil in poudaril, predlagal, da bi svet sprejel da bo ukrepal v okviru svojih takšno stališče: "Ob tem, da pristojnosti. Andrej Ogrin pa je že bilo izdano gradbeno je dejal, da za pravilno vo-
občani z neko om ali zahte-
.° obrnejo na občino, je prav, a tudi r,~u"~ »
te
tudi dobijo odgovor," je penila  Stanka Zupan in poudarila, da
dovoljenje, občinski svet ni institucija, ki bi lahko dala odločujoče stališče ali sklep. Postopek se je začel že 1991. leta in je potekal v pristojnih organih. Pri tem je sodelovala in gradnjo tudi podprla kra-
denje postopka za pridobitev dovoljenj odgovarjajo pristojni organi in da imajo občani sami pravico in možnost zahtevati revizijo postopka, župan pa jih pri tem lanko tudi podpre. * C. Zaplotnik
sledeh vprašanj občinskih svetnikov
Poljanci zahtevajo izhod iz doline
Plinski svetniki občine Gorenja vas - Poljane so sklenili sprožiti vprašanje gradnje *°fjeloške obvoznice v Poljansko dolino ter ureditve križišča na Kidričevi cesti.
°'enja
vas, 16. februarja
^* zadnji seji občinskega eta občine Gorenja vas -»oijane je kar nekaj svetni-0v> opozorilo na nevzdržno
Ki-e Prometa P" izhodu iz IJjanske doline, ki resno
o bolj onemogoča voin-}° skozi Skofjo Loko. Sprašu-leJo se, ali, kljub številnim Jb,iubam, sploh kdo resno "j-to na pripravah na gradnjo Jovoznice mimo Škofje Loke, Jr vsaj na tem, da bi se Jjstopnost olajšala z ureditvi0 križišča pri bencinskem ^rvisu Petrola. ■ Stanje prometa skozi Skof-10 Loko v Poljansko dolino je Pr?va sramota, je bilo v petek Pn točki dnevnega reda vpra-JJJja in pobude svetnikov ,,sati na seji občinskega sve-a občine Gorenja vas -
Poljane. To ni samo posamično mnenje, so poudarili, pač pa splošno prepričanje, na ne vzdržnost pa so opozorili tudi že številni tujci. Očitno je, so menih gorenjevaško -poljanski svetniki, da se dosedanji škofjeloški župani za rešitev prometa v Poljansko dolino niso dovolj brigali, zato mora nova občina Gorenja vas - Poljane zahtevati, da se razreši njeno odreza-nost od sveta. Prava rešitev je izgradnja obvoznice, vendar se je ob naraščajočem prometu stanje do nevzdržnosti poslabšalo tudi na sedanjih cestah, saj v križišču pri črpalki Petrola na Kidričevi cesti tak prometni kaos, da je iz doline že skoraj nemogoče zavijati, oziroma je za to potrebno veliko časa in do-
brih živcev. To ne velja samo za znane prometne konice, pač pa je tak položaj že praktično ves dan, nič čudne-
fa pa tudi ni, da se v tem rižišču tudi po večkrat v tednu v nesrečah zvija avtomobilska pločevina.
Po sledi tega vprašanja, so nas zanimali obeti najprej pri novem županu občine Škofja Loka ing. Igorju Drakslerju, ki nam je povedal, da problem dobro pozna in se ga zaveda, ne vidi pa možnosti za hitro rešitev. Položaj v križišču pri Petrolu je prostorsko tako utesnjen, da so zahteve po začasnem urejevanju tega križišča (za to so bili naročeni tudi nekateri projekti) niso dale rešitve. Edina možnost, ki jo vidi, je čimprešnja priprava celotnega
Občina Gorenja vas - Poljane se je prijavila na državni natečaj
Nov vrtec v Gorenji vasi v letu 1998
jetniki občine Gorenja vas s°unanciranje investicij v vrtce.
ob°v^nia Vas' 21, februarja - Na žudnji seji PoT e^a sveta občine Gorenja vas -tQJane. je bila med kar nekaj delovnimi Prii dnevnega reda tudi obravnava abi&VC na državni natečaj za sofinancir-Je investicij v vrtce, saj je pregled stanja J* obš V** ^C naiD°y*a rešitev novogradn-
ob^aVifaPrav Je nenavadno, da morajo kotlns . svetniki potrditi že opravljeno, dr* se Je to zgodilo v primeru prijave na ve jVni natečaj za sofinanciranje vrtca, i„ nVar bi se lahko ob vsesplošnem
J«, ki
zasto-
. ga povzroča preoblikovanje občin, godilo še hujše: da bi natečaj zamudili. laK° ^e namreč, da se že oddana prijava /*nko prekliče, zamujena pa ima veliko mani možnosti za uspeh. Zato gorenjevaško "Poljanskih svetnikov ni motilo, da obrav-'avam že izvršeno dejstvo, hkrati pa tudi da se o zadevi temeljiteje ne pomenijo. i*i ^2Prave ° načrtu gradnje bi lahko «iuSčih štiri bistvene misli: ali kaže s tako i "Javo v bistvu že dolgoročno razporejati pastva občine, čeprav materialne možnos-dnSu ne še niso znane, na področju ^ružbenih dejavnosti, in še ožje: v šolstvu, Dni   lmaJ° en ve,ik zal°gaJ ■ dograditev PJ^ružnične šole Poljane v popolno osem-kar hkrati pomeni, da imajo pri istem /»nistrstvu v prihodnjem obdobju kar dve tal? J1 Za sofinanciranje; ali odločitev za «»Ko investicijo ne zahteva pripravo širšega
- Poljane potrdili prijavo za
pregleda in načrta razvoja predšolske vzgoje v celi občini; ali ie kao pomislil tudi na druge oblike otroškega varstva, saj se ponekod poleg javnih vrtcev uspešno uveljavljajo tudi privatni, in nenazadnje kako bo vplival na potrebe po varstvu otrok morebitno podaljšani porodniški dopust. Ker na tako zahtevna vprašanja na seji seveda ni bilo mogoče odgovoriti, je župan obljubil, da bo od občinskih služb zahteval, da v najkrajšem možnem času pripravijo odgovore.
Na sam oris projekta, ki ga je prijava morala vsebovati ni bilo posebnih pripomb. Srečko Erznožnik, ki je tudi v novo nastajajočih občinskih službah tisti, ki bo skrbel za to področje, nam je povedal, da so v Gorenji vasi proučili vrsto možnih rešitev, kako urediti zadostne prostore za vrtec, pri tem pa se je pokazalo, da bi bila najprimernejša gradnja ob osnovni šoli. Ker tudi tu zaradi nagnjenega terena ni veliko primernega prostora, bi naj na zahodi strani šole dogradili vrtec v dveh etažah, dodatno pa bi morali urediti tudi zunanja igrišča. Za skupno pet oddelkov - med njimi naj bi bile tudi jasli za najmlajše - naj bi pridobili skoraj 700 kvadratni metrov površine, prva ocena investicije pa kaže na vrednost skoraj 98 milijonov tolarjev. Priprave na gradnjo naj bi se izvajale letos in prihodnje leto, gradnja pa začela v letu 1997 in končala v letu 1998. • S. Žargi
Biserna poroka v Vodicah
Vodice, 20. februarja - V farni cerkvi sv. Marjete v Vodicah sta v nedeljo dopoldne na slovesni maši, ki jo je vodil župnik v Vodicah Franc Mervar, potrdila 60 let skupnega življenja 83-letna Frančiška in 86-letni Vinko Blaiič.
Poročila sta se 20. februarja 1935. leta v Vodicah. Frančiška Križnar, doma iz Vodic, je bila vsa leta skupnega življenja gospodinja, Vinko pa je po poklicu kovač. Dva sinova in dve hčerki so še živi, imata pa devet vnukov in štiri pravnuke. Oba sta še vedno kar pri močeh in tudi čez zdravje se ne pritožujeta. Šestdeset let skupnega življenja jima je v dobrem in slabem hitro minilo. Tako kot povsod, tudi pri njima ni bilo vedno vse najbolj sporazumno, vendar, kot sta povedala, je v takšnih primerih treba "malo čez pogledat". Recepta za 60 let skupnega Življenja pa ni; razen sporazumno premagovanje vsakodnevnih dobrot in težav.
Čestitkam ob njunem visokem jubileju skupnega življenja, z Željo, da bi še naprej zdrava bila v oporo drug drugemu, se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. • A. Zalar
lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Kidričeve ceste z razrešitvijo zelo številnih problemov ob tem od gostilne Plevna do škofjeloške avtobusne postaje ter strpno dogovarjanje z lastniki zemljišč in usklajevanje njihovih zelo nasprotujočih se interesov. Ideja o ureditvi krožnega prometa, ali začasni semaforizaciji tega križišča, se je na sedaj razpoložljivem prostoru pokazala kot neizvedljiva, do uresničitve tega projekta pa utegne miniti še nekaj let. Tudi zahteva po obnovi ceste z asfaltom (preplastitev) je bila na Družbi za ceste v Ljubljani zavrnjena.
O možnostih preureditve Kidričeve ceste smo povprašali tudi na Upravni enoti v Škofji Loki, kjer nam je odgovorni za prostor in okolje ing. Brane Murnik povedal, da se po njegovem vedenju in poznavanju stanja trenutno ne dogaja ničesar v
smeri čimprejšnje rešitve. Republiška uprava za ceste je z javnim razpisom Projektivnemu ateljeju Ljubljana oddala izdelavo lokacijskega načrta za rekonstrukcijo Kidričeve ceste, slednji pa Projektivnemu podjetju Kranj izdelavo idejnega načrta. Tam so trdno odločeni, da najdejo dosledno strokovne rešitve, stvar občine Škofja Loka pa ie, kako se bo o njih dogovorila s prizadetimi. Občina Škofja Loka je že zahtevala, da se v upravni enoti ne odloča o ničemer, saj nameravajo za to področje oblikovati lastno službo, kolikor pa je seznanjen trenutno na tem področju ne dela nihče, saj je dosedanja odgovorna urbanistka odšla v drugo službo na ministrstvo v Ljubljano. Da se prav tako nič ne dogaja tudi v zvezi s pripravami na gradnjo škofjeloške obvoznice v Poljansko dolino, ob tem sploh ni potrebno posebej poudarjati. • S. Žargi
Županovo opozorilo
Bled - Svet krajevne skupnosti Gorje je na seji prejšnji ponedeljek dokončno odstopil, med drugim tudi zato, ker ne želi biti brezplačni komunalni servis nove občine. Blejski župan Vinko Gole je v četrtek tudi pisno opozoril krajevno skupnost Gorje na določbo zakona o lokalnih volitvah, po katerem morajo krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljevati z delom do konstituiranja novoizvoljenega sveta KS oz. do uveljavitve občinskega statuta, če v njem krajevne skupnosti niso predvidene. Kot kažejo dosedanje razprave, naj bi v novi občini ohranili krajevne skupnosti in jih tudi ustrezno opredelili v statutu. • CZ.
Srednja ekonomska in upravno administrativna šola Kranj
objavlja prosto mesto
UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA
za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Nastop dela 15. aprila 1995. Pogoji:
- visoka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri in opravljen B diplomski izpit iz angleškega oz. nemškega jezika in književnosti
Prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Srednja ekonomska in upravno administrativna šola Kranj, Komenskega 4.
Nadaljevanje seje občinskega sveta Bohinj
Župan in svetnika zapustili sejo
Začetek seje v ponedeljek, prvo nadaljevanje v petek, drugo v torek...Bo potrebno še tretje?
Bohinjska Bistrica • Ker je svet občine Bohinj na seji prejšnji ponedeljek "prišel" ie do dnevnega reda, je sejo nadaljeval v petek. A tudi tokrat ni zmogel vseh točk dnevnega reda in bo sejo nadaljeval danes, v torek, ob 18. uri.
Ko je občinski svet na petkovem nadaljevanju seje obravnaval županov predlog sistematizacije delovnih mest v občinski upravi, se je ob kritikah, da je njegov predlog preobsežen, tako zapletlo, da so župan Franc Kramar in svetnika Stanka Zupan (ZLSD) in Slavko Zorko (SNS) protestno zapustili sejo. Svet je potlej sklenil, da naj župan do nadaljevanja seje pripravi predlog, po katerem naj bi v občinski upravi za začetek zaposlili le (tri) ljudi za najnujnejša dela. Pn obravnavi osnutka statuta občine Bohinj je bilo osrednje vprašanje, ali naj krajevne skupnosti še naprej ostanejo ali naj bi občanom dali možnost, da se organizirajo v vaške ali krajevne skupnosti. Občinski svet je sklenil, da naj statutarna komisija upošteva predloge svetnikov in da naj do naslednje seje pripravi besedilo, ki naj bi ga ponovno obravnavah kot osnutek. Odločanje o delnem povračilu stroškov za volilno kampanjo so preložili na eno od prihodnjih sej, sprejeli pa so predlog za financiranje političnih strank v letošnjem letu.
Ko so obravnavali pobude in predloge svetnikov, je občinski svet sprejel predlog, da naj javno podjetje Komunala Radovljica na podlagi lanskih izkušenj prometne ureditve ob Bohinjskem jezeru pripravi do 10. marca predlog za letošnjo poletno sezono. V začasni upravni odbor sklada stavbnih zemljišč nekdanje občine Radovljica je imenoval Jožeta Kocjanca in Francija Langusa in jima tudi dal pravico, da pri odločanju o bohinjskih zadevah data "veto . Svet ie tudi sklenil, da bo ob 50-letnici osvoboditve materialno in moralno podprl postavitev spomenika v čast žrtvam druge svetovne vojne in zamolčanim žrvam. Spomenik naj bi
S»stavili na pokopališču v ohinjski Bistrici. • C. Z
Jutri seja mestnega sveta
Osnutek statuta
Kranj, 21. februarja • Jutri ob štirih popoldne se bodo na drugi seji sestali svetniki mestnega sveta občine Kranj. Obravnavali bodo delovni osnutek statuta občine. Statut bodo sprejemali po dvofaznem postopku, saj gre za temeljni dokument, ki bo urejal naloge mestne občine in njenih organov, zato je toliko bolj pomembno, da zajame čimširši krog razpravljalcev in zajame Čimveč konstruktivnih predlogov.
Na dnevnem redu jutrišnje seje je tudi poročilo župana o stanju v mestni občini, svetniki pa naj bi govorili tudi o motnjah v delu upravne enote Kranj, ki naj bi jim botroval kranjski župan. • H. J.
tor
ZANIMIVOSTI
Spet bo Jožefov sejem na Jesenicah
Jesenice, 20. februarja -
Turistično društvo Jesenice in podjetje Design, d.o.o,, bosta tudi letos od 15. marca do vključno nedelje 19. marca pripravila tradicionalni Jožefov sejem na Jesenicah. Sejem, ki ga obišče okoli 20.000 obiskovalcev, zelo veliko sosednjih Avstrijcev, bo na Cufarjevem trgu, od 80 do 100 razstavljavcev pa bo ponujalo svoje izdelke - od domače obrti, medice, tekstila - na stojnicah vse do supermarketa Union in tržnice.
Organizatorji bodo poskrbeli za zabavo in gostinsko ponudbo. Vse dni se bodo vrtsile zabavne prireditve, nastopila bo godba na pihala, mažoretke, plesne in folklorne skupine, en dan pa se bodo predstavili Lju-tomerčani s svojo značilno ponudbo.
Jožefov sejem je največja sejemska prireditev na Jesenicah, s kar 60-letno tradicijo. Preživel je vse oblastne režime, ki mu marsikateri ni bil ravno naklonjen, selil se je na Staro Savo in spet v mesto. Tudi zdaj bodo zaradi prometnega režima imeli organizatorji precej dela in dobro bi bilo, ko bi v prihodnje Jesenice znale izkoristiti opuščene površine Železarne in tja prestaviti sejem, ki je poleg vsega tudi lepa turistična atrakcija, saj sejem obišče na tisoče ljudi.
Podjetje Design, d.o.o., in Turistično društvo Jesenice pa za letos načrtujejo tudi vrsto drugih prireditev, tako sejemskih kot turističnih. Tu je poletni Petrov sejem pa tradicionalni božično-novo-letni sejem, pred kratkim so postavili lepo informativno turistično tablo Jesenic, v nakladi 10 tisoč izvodov naj bi izdali nov prospekt mesta Jesenice z okolico, pripravljajo informacijski bilten občine Jesenice in akcijo ocenjevanja lepih rož.
Skratka: turististična dejavnost oživlja, tudi z odmevnim in izjemno dobro obiskanim Jožefovim sejmom, ki bo sredi marca zanesljivo največja in najbolj privlačna gorenjska trgovina na prostem. • D. Sedej
Marca dodatno pokojninsko zavarovanje
Ljudje lahko tudi sami poskrbijo za varno starost
Kdor bo želel na starost večjo pokojnino, bo ob obveznem lahko vplačeval tudi v dodatno pokojninsko zavarovanje.
Kranj, 20. februarja - O sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja, ki ga bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije začel izvajati že prav kamni, so na seminarju njihovega društva seznanili gorenjske kadrovske delavce. Poleg sklenitelja naj bi dodatno pokojninsko zavarovanje lahko za svoje delavce sklepali tudi delodajalci ali kake druge pravne osebe, pri čemer naj bi bil ta del stroškov neobdavčen. Dogovori s finančnim ministrstvom so glede tega še v teku.
Dodatno se bo lahko zavaroval vsakdo, kdor je tudi obvezno pokojninsko zavarovan, pogoj za pridobitev pravic pa bo najmanj petletno vpl ače-vanje premij v sklad dodatnega zavarovanja. To pomeni, da
ljudje tik pred upokojitvijo na to zavarovanje ne morejo računati. Na višino premije, ki jo bo zavarovanec vplačeval za svojo varnejšo starost, pa vpliva več elementov: eden med njimi je tudi spol, kar pomeni, da bi ženske (z daljšo pričakovano življenjsko dobo in daljšo dobo uživanja pokojnine) plačevale višji znesek. Na premijo vpliva tudi zavarovalno obdobje, pa starost sklenitelja, način dodatnega zavarovanja, naposled pa tudi gospodarjenje zavoda s sredstvi zavarovancev. Morebitni profit sklada bo v celoti namenjen dodatnim pokojninam. Sicer pa se bodo lahko zavarovanci odločili za različne tipe dodatnih pokojnin. Prva je pokojnina brez vračila kapitalizirane premije: zavarovanec jo začne prejemati ob upokojitvi in jo dobiva do smrti. Ko umre, dediči ne dobijo nič, vplačana premija pa ostane zavodu in
gre v korist preživelim zavarovancem. To je cenejša oblika dodatnega zavarovanja. Premija je višja, če se človek odloči za pokojnino z vračilom kapitalizirane premije. Če sklenitelj umre, preden užije dodatno starostno pokojnino, se kapitalizirana in obrestovana sredstva vrnejo dedičem. Podobno je tudi s tretjo obliko pokojnine z vračilom premije do 78. leta starosti. Če zavarovanec umre v zavarovalnem odbobju, se denar vrne dedičem. Če pokojnino že uživa, pa umre pred dopolnjenim 78. letom, se izračuna, koliko denarja bi še dobil do te starosti, razliko tudi v tem primeru dobe dediči. Tudi invalidska (tu pravilo o obveznem petletnem vplačevanju ne velja) in družinska pokojnina se lahko dopolnita z dodatno po podobni logiki, na spisku dodatnih zavarovanj pa je tudi dodatna invalidnina.
Pri ZPIZ so se tudi že dogovorili za višino dodatne pokojnine. Zavarovali naj bi se za najmanj 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar je zdaj približno 15 tisoč tolarjev, saj je za nižjo preveč stroškov. Kadarkoli v zavarovalnem obdobju se lahko človek odloči, da spremeni višino premije, akt u ar pa mu izračuna novo višino pokojnine. Z aneksom k pogodbi o dodatnem zavarovanju lahko uredi tako ali pa kako drugo spremembo.
To je le nekaj drobcev iz novosti, o kateri bomo v prihodnje zagotovo še veliko pisali. ZPIZ je prvi, ki uvaja tovrstno pokojninsko zavarovanje, smo še slišali na seminarju. Tisto, kar kot zavarovanje za varno starost ponujajo pri nas nekatere zavarovalnice, je le oblika življenjskega zavarovanja. • D.Z.Zlebir
Janez Gregori, nagrajenec ob letošnjem letu varstva narave
Naravno bogastvo Zelencev je zavarovano
Janez Gregori, kustos Prirodoslovnega muzeja iz Ljubljane, domačin iz Podkorena, je za svoja prizadevanja za obvarovanje izvira Save Dolinke v Podkorenu prejel letošnjo nagrado ob letu varstva narave. Zelenci so že naravni rezervat, nad njimi pa bedi Triglavski narodni park.
Podkoren, 20. februarja -
V Sloveniji se je z otvoritvijo razstave Varstvo narave na Slovenskem, ki sta jo v Muzeju novejše zgodovine pripravila Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski organizacijski komite za evropsko varstvo narave Ljubljani začelo leto varstva narave. Na slovesnosti ob otvoritvi razstave so med drugim podelili priznanje Prirodoslovnega društva Slovenije za dosežke na področju varstva narave tudi Janezu Gre-goriju iz Podkorena za popularizacijo Zelencev, izvira Save Dolinke.
Janez Gregori je botanik, kustos Prirodoslovnega muzeja Ljubljana, doma pa je v Podkorenu in bližnji izvir Save Dolinke zelo dobro pozna. Že leta in leta si prizadeva, da bi spremenili odnos do narave in že leta in leta vztraja, da bi se Zelenci kot izjemno naravno in kulturno bogastvo slovenske krajine obvarovali. Njegova vztrajnost in resnična želja, da se Zelenci zavarujejo in primerno uredijo, že kaže sadove: Zelenci so naravni rezervat,
za režim v njem skrbi Triglavski park, letos spomladi pa naj bi jih začeli urejati.
Janez Gregori, ki je poskrbel tudi, da so v samozaložbi in v soizdajateljstvu s Triglavskim narodnim parkom izšle lepe publikacije o Zelencih, pravi:
"Zelenci, izvir Save Dolinke, so močvirje, ki ga domačini imenujemo Pri Savi in ie dolgo 1200 metrov, široko pa povprečno 150 me-
trov, v najširšem delu pa okoli 200 metrov. Na skrajnem zahodnem delu je smaragdno zeleno jezero, ki je zaradi svoje barve dobilo ime Zelenci. V njem je zanimiv in bogat rastlinski in živalski svet.
Pred desetletjem sta se pojavila dva projekta: eden je predvidel, da bi Zelence izsušili in pridobili obdelovalne površine, drugi, da bi zgradili preko Zelencev pregrado in jih ojezerili. Pred dvema desetletjema pa so prišle prve pobude, da se Zelenci zavarujejo in ohranjajo kot naravni rezervat. Posebno tedaj, ko se je gradila cesta proti Ratečam, je bilo jasno, da bo nekaj treba storiti. Cestna trasa se je sicer umaknila, vendar pa so delavci, ki so cesto gradili, zasipali gradbeni material kar v močvirje in z zasipanjem odvzeli Zelencem kakšnih petnajst metrov.
In kaj se je zgodilo?
Vodni režim se je s tem spremenil, voda se je razširila v dve veji: ena poteka ob cesti, nasploh pa voda nič več ne kroži. Dno je postalo bolj trdo, medtem ko je bilo včasih muljevito, mehko. Do-
mačini so včasih kosili travo v močvirju, do pasu so stali v vodi in travo uporabljali za steljo. Zdaj tega ni več in vse to ostaja...
Jeseniška občina je razglasila Zelence za naravni rezervat, da bi ohranila izjemni vodni izvir, ohranila močvirje, ki v osrednjem delu prehaja v barje, ohranila vse avtohtone rastlinske in živalske vrste, značilno krajinsko podobo,
Sestre geološke značilnosti. Ležim pa je prevzel Triglavski narodni park, medtem ko Urbanistični inštitut pripravlja ureditveni načrt, po katerem naj bi med drugim rešili največje probleme: območje zasipajo prod, pesek, mulj z bližnjih pobočij, v močvirju se spreminjajo vodne razmere in prihaja do onesnaževanja, ne nazadnje pa je območje za obiskovalce pomanjkljivo urejeno. Ob jezeru naj bi bilo gibanje turistov in obiskovalcev omejeno, kajti območje je zelo občutljivo.
Mislim, da je prav, da je prepovedana tudi ribiška dejavnost, saj so v preteklosti v Zelence vlagali tudi neavtoh-tone vrste rib, kar ima v naravi hude posledice. Zavzemam se za to, da bi ne le pri Zelencih, ampak povsod drugje, kjer naj bi se ohranila narava, imela večjo in sploh prvo besedo stroka, kajti z nenadzorovanimi posegi se narava za vedno in nepopravljivo uničuje." • D. Sedej -Foto: J. Pelko
Tudi letos Poslovni imenik RS
Tržič, 21. februarja 1
Vodstvo Slovenske knjige se je tudi letos odločilo, da izda Poslovni imenik Republike Slovenije 1995, j« sporočil direktor družbe Darko Mežek iz Tržiča. Odziv uporabnikov druge izdaje je namreč spodbudil izdajatelja k dopolnjevanju gradiva, s pomočjo katerega se slovenska podjetja u> gospodarstveniki povezujejo zaradi uspešnega nasto; panja doma m na tujem. Pn pripravi celotnega projekta so sodelovali strokovnjaki 2 različnih področij, ki bodo predstavili novi program PIRŠ 1995 danes, 21. februarja 1995. ob 11. uri v Vili Bistrica pri Tržiču. Posebna novost imenika ob popolne-
{'ši izdaji v knjigi in na dis; reti je prvi zapis vsebine tud1 na CD-ROMU. • S. Saje
Uspešno delo jeseniških kinologov
Jesenice - Kinološko društvo Jesenice, ki šteje okoli 100 članov, se resntf' no lahko pohvali z uspešni* delom. Med različnimi akcijami predvsem je treba poudariti stalno vzgojo psov in udeležbo na lepotnih tekmovanjih, kjer njihO' vi psi celo v mednarodne* merilu osvajajo šampionske naslove.
Pozornost namenjajo tu* izobraževanju. Tako so of' anizirali predavanje za reševanje izpod ruševin i" snega. Vlado Gerbec )6 govoril o tem, kako ps* pripraviti za takšno reševanje. Sedaj bodo organizif ali tudi tečaj za reševanje it ruševin in snega, vse zaio' teresirane pa vabijo, da 8| oglasijo na njihovem vežba*' lišču na Lipcah. • J. Rabi*
Pustovanje v Podbreziah
Podbrezje, 21. februar
j a - V organizaciji Krajevne skupnosti Pod' brezje in Kulturno urne*' niškega društva Tabor bodo pripravili v sobotp> 25. februarja 1995, vesel0 pustovanje v tamkajŠ*1' jem kulturnem dom11. Na prireditvi, ki se W začela ob 20. uri, zanjo T je vstop prost, bo'*v razvedrilo gostov skrbj* ansambel Storžič. Sevefl* bodo za dobro razpol0' ženje poskrbeli obiskj*' valci sami, ki se boo. času primerno našen# Organizatorji obljubljaj0: da bodo nagradili najbj« izvirne maske. • S. Saje
Župan obiskal in obdaril najstarejšo občanko:
Vesela sem, da mi pamet dobro služi
Kranjskogorski župan Jože Kotnik je v domu starostnikov obiskal 98-letno Terezijo Rabič, ki je najstarejša občanka občine Kranjska Gora. "Prav je, župan, da boste zaprli cesto v Vrata, da ne bo toliko hrupa in nesnage..."
Jesenice, 20. februarja - "Vas sem pa prav vesela! Hvala vam, da ste prišli!" je vsa nasmejana, čila in zdrava v domu starostnikov na Jesenicah pozdravila kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika najstarejša občanka občine Kranjska Gora, 98-letna Terezija Rabič iz Mojstrane. Jože Kotnik je župan, ki ni administrativno zaverovan v ustanovitvene križe in težave nove občine, ampak že v začetku mandata tudi izpolnjuje svojo predvolilno obljubo, da bo delal popolnoma zastonj, prisluhnil svojim občanom in ne nazadnje izkazal pozornost tudi tistim, ki se aktivno ne vključujejo več v življenje
občine. Njegov obisk v domu starostnikov - obiskal je tudi druge občane, ki tam preživljajo starost svojega življenja - izkazuje njegov human in spoštljiv odnos do slehernega občana.
Terezijo Rabič je veselje pogledati, še lepše se je z njo pogovarjati. Ima odličen spomin in še vedno imenitno spremlja današnji čas in ocenjuje dogodke. "Kako vesela sem, da mi pamet tako dobro služi, ko pa tu, v domu starostnikov, vidim toliko gorja, toliko revežev!" pravi.
Vseh svojih 98 let je preživela na Hrušici in v Mojstrani, pod Triglavom. Mama je bila pri Jerčku doma,
Kranjskogorski župan Jože Kotnik je najstarejši občanki, 98-Ietni Tereziji Rabič iz Mojstrane izročil lepo darilo.
se je rodila hčerka, ki jo je *n?.e|g kar 62 let bolno na postelji. Mož J' J umrl leta 1970 in od tedaj je vdtfg ima pa 95 let staro sestro v Amcfl^ Trden rod, ni kaj! Moja sestra Ameriki živi že petdeset le* . domov nikoli ni pisala. Ko pa se j po dolgih letih oglasila, je povedawj kako hudo je tam. Če bi bil m?*}.CLi lužo, je rekla, bi šla peš nazaj! 1° ni zdrava, je preveč delala." ^
Terezija Rabič pa se z vs. navdušenjem in veseljem sporni L let, koje bila oskrbnica po planins^ kočah. Tedaj je bila kar sama w*\0 in za vse je morala poskrbeti. K*.^ fletno pa so se planinci P° ^ve denimo, pri njej na Vršiču, P jj hudomušni stavek, ki so ga napi ^ na tablo v vršiški koči: "Doni, Vršiču, pojdi k hudiču; že tri dni odpravljam domu, pa še vedno »
tU..." jeg3
Tereziji Rabič, ki jesen sV0J,t$-življenja preživlja v domu staro* kov, kjer še vedno dela 'nl^n'vj|i tapiserije, želimo še veliko zor lah. V zakonu  dni! • Tekst in slika: D.Sedej
ata pa je bil Robičev Miha.
"Meni se pa zdi dobro, gos-
Kod župan, da oste zdaj zaprli cesto v Vrata, da ne bo toliko hrupa in nesnage pod Triglavom," kar sama pokomen tira predvideno poletno zaporo ceste v dolini Vrat.
Ko je b mlada, je njen oče ovac, sto v drožci, sto Mežakli. Otroci so po dve uri peš hodili v šolo na Dovje, popoldne doma trdno
la imel 200 Po-
na
le2
i
igc da *e
J! Ča
1
GOSPODARSTVO OBČINE MEDVODE
Hrbtenica občine bodo še naprej srednje velika podjetja
Medvode so že danes vsestransko celovita občina. Srednje velika podjetja s kmetijstvom l» turizmom pa bodo tudi v prihodnje značilnost njene gospodarske trdnosti.
Za objavo pripravila novinar Andrej Žalar in komercialista Janez Zaler in Pegi Berce.
^jedvode, februarja - Z okrog 13 tisoč prebivalci sodijo "edyodc že danes med tiste slovenske občine, ki imajo z ašnjo gospodarsko in ostalo infrastrukturo vse možnosti ^Pogoje, da bodo jutri občina, kjer države ne bo skrbelo", koliko bo morala primakniti za njen obstoj in Qe'Ovanje. Središče občine ima že danes gospodarsko •°vo, ki bo po preoblikovanju tudi jutri jedro. Vzhodni ^Zahodni del sta bolj kmetijska, kmetijsko razvitejši pa je *Qodni del. V središču Medvod pa je ob prometni osi tudi >'&vni del industrije. Ima pa občina tudi solidno osnovo na todročju komunalne in družbene infrastrukture; ima ^'avstvo, šolstvo.
Hrbtenica občine so že paes srednje velika podjet-Njeno gospodarsko gibalo !\ trdnost s sposobnimi ka-. ri> ki živijo v tej občini, pa °do §e naprej osnova za S°spodarsko trdnost. Čeprav ,e kemična industrija v prikrije zaradi ekološkega *ynotežja najbrž ne bo rao-p širiti oziroma razvijati, bo Svojem preoblikovanju im-
ela
tudi jutri pomembno
^sto v občini
Mednje velika Podjetja
.Gospodarsko osnovo anes oblikujejo predvsem rednje velika podjetja. Če-
prav
ne izstopanje pomemb-
na        .   "v~r~' J~ l---------
p Proizvodnja papirja v ^oričanah, druga poznana .'rrna pa je s področja barv
tuH^ov' ^°'or DO nedvomno udi jutrj pOCjjetje, ki bo
r°*nano ime v državi in tudi *Ven nje. V področje kemič-
no predelovalne industrije spada tudi Donit. Poleg podjetja v Goričanah je tudi Donit v lasti Sklada za razvoj, njuna sanacija pa je obetavna. V Colorju pa po denacionalizaciji poteka proces privatizacije. Za zdaj vse kaže, da bo to podjetje uspešno tudi v prihodnje.
V občini pa je tudi kar nekaj podjetij s področja lesne predelave (obrat Sora in Iskrales). Sora - obrat Slovenijalesa je zdaj v lastninskem preoblikovanju, Iskrales pa je že zgledno zasebno podjetje. V lesno predelavo pa spadata tudi dva žagarska obrata. S težavami se še vedno srečuje tekstilno predelovalna industrija, vendar njene usmeritve ne napovedujejo zatona.
Drobno gospodarstvo in kmetijstvo
Pomembno živahnost in gospodarsko trdnost bo obči-
ni Medvode prav gotovo zagotavljalo drobno gospodarstvo. Že v dosedanjem obdobju preoblikovanja je veliko pripomoglo k zaposlitvi ljudi, ki so jih podjetja odpustila zaradi preoblikovanja. V tem trenutku je v občini značilen pravi razcvet malih podjetij. Ta vitalnost se danes kaže na območju od Reteč do Pirnič.
Nekaj podobnega pa je tudi na področju kmetijstva. Že trdne kmetije naj bi bile značilnost tudi v prihodnje. Kažejo pa se tudi nove z dopolnimi programi. Te pa bodo jutri spodbudno dopolnilo za razvoj tretje dejavnosti in jutrišnje značilnosti občine. Ta pa je turizem.
Velika vlaganja v gostinstvo
V zadnjem obdobju so bila na področju današnje občine nekatera velika zasebna vlaganja v gostinstvo in turizem. Značilen primer je Kanu, ki je že velik hotelsko-turistični objekt visoke kategorije in bo jutri pomembno vplival na razvoj turizma ob Savi in Zbiljskem jezeru. Drug tak primer je Restavracija ob jezeru. Poznani lokali so danes tudi Motel Medno, Zorman, Na klancu, Katarina. To so lokali in turistični objekti z visoko kakovostjo
storitev že danes. Oblikujejo se kmetije odprtih vrat, kmečki turizem, veliko restavracijo bo kmalu dobila Sora. Turistično ime in usmeritev pa danes oblikujejo prizadevni turistični delavci v Dragočajni (avtokamp). Ko pa bodo Medvode dobile še športno halo z drsališčem, in ko bo "očiščeno" Zbiljsko jezero, bo zaokrožena turistična ponudba še boljša osnova za turistično dejavnost, in kar je še bolj pomembno, velika spodbuda za razvoj drugih dejavnosti, ki bodo turistično ponudbo lahko pestrile in bogatile.
Z dosedanjo in pričakovano jutrišnjo gospodarsko dejavnostjo in infrastrukturo imajo tako Medvode ne Ie možnosti, ampak že zdaj vse danosti in prednosti tudi pred občinami, ki so že do zdaj bile občine. Sicer pa so Medvode vsa ta leta, ko so bile območje z več krajevnimi skupnostmi na območju nekdanje občine, živele in gospodarile kot občina. Res pa je, da so v Medvodah dobri gospodarji v krajevnih skupnostih znali tudi od včerajšnje občine Šiška dobiti na trenutke pomemben del sredstev za uresničitev skrbno opredeljenih infrastrukturnih programov.
CENTER ZORMAN MESARIJA CAFFE ZBILJE 20 C
61215 MEDVODE, TEL.: 061/611-046, 612-445, FAX: 612-445
SE PRIPOROČAMO !
DEl - PO d o o ŠKOFJA h OBLA
AVTO MEDVODE
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov
* Odkup rabljenih - karamboliranih avtomobilov
* Prepis - menjalnica • rent a car
Tel.: 061/613-112 Fax.: 061161 h 520
GORENJSKA c. 12,MEDVODE MohiteU 0609 625 ' 861
SPLOŠNI PROIZVODNI PROGRAM:
SCETKE
ČOPIČI
OMELA
POSEBNI PROGRAM:
IZDELOVANJE IN OBNAVLJANJE VSAKOVRSTNIH ŠČETK ZA POTREBE INDUSTRIJE
Tel.: 061/611 352
Zg. Pirniče 123, 61215 MEDVODE TEL.: 061/621 080, FAX: 061/621 716
_RIBIC EDVTN S. P._
POLNILNI SISTEMI ZA TEKOČINE IN PRAH
ZOBNIŠKE ČRPALKE
BRUŠENJE MIZARSKEGA ORODJA
Kmetijska
zadruga Medvode z.o.o.
in hranilno kreditna služba
Medvode, Cesta ob Sori 11
TEL:061/611-430,611-412_
TRGOVI NAr^^OO, >AX: 06^/613-283
/d   ljubljanska banka
*0VA LJUBLJANSKA BANKA |;D.,LJUBLJANA
KUZMUC
Trgovina poslovalnic za živali MEDVODE, C. KOM. STANETA 22 TEL.: 061/611 -318
0\
M^^L        WB      SMO F NA NAJBOLJE ZALOŽENIH
Wt   B W     TRGOVIN ZA MALE ŽIVALI. PRI NAS
. J      DOBITE HRANO IN OPREMO
T^B SVETOVNO ZNANIH PROIZVAJALCEV:
- * EUKANUBA, PEDIGRE - PAL.
*  " ROYAL CANIN. TECHNI-CAL, PURINA.
HILLS.TUDI DIETNA PREHRANA. ZA BOLNO ŽIVAL.
SjjNAKUPU VAM SVETUJE STROKOVNJAKl
ProcJaja pohiŠTVA po TOVARNIŠKIH SORA MEDVODE CENAH
Zavarovalnica "TRIGLAV" d.d. Agencija LEGAN & LEGAN
mmammmmmmmm   d.O.O. ummmammsmmmm
tovarna
Gorenjska c. 12 61215 Medvode telefon: (061) 613-112/ telegram: SORA MEDVODE fax: 061/611-520
Delovni čas od ponedeljka do petka 8 -19 ure sobota 8 -12 ure
sklepanje zavarovanj, sodne cenitve, odškodninski zahtevki, zastopanja
{///ca ob gozdu 02,6 12 /5 MEDVODE, fe//rax: 061/6 U • 226,612 ■ OSO Delovni čas: od 8J)0 do 17,00 ure
DANICA RUGEU
61215 Medvode Zbilje 30
Telefon: 061/612-386
PFERD
ELEKTROMEHANIKA "ZORMAN" s.p.
Izdelava držal elektrod, mejnih stikal, večpolnih vtičnih puš, previtje elektro motorjev, popravilo gospodinjskih aparatov, pnevmatskega in elektro ročnega orodja. Izdelava OG - armature ladijske svetilke.
TRGOVINA - SERVIS
61215 Medvode, Zbilje 41, tel.: 061/612-388
61216 Smlednik, Valburga 29 a, tel.: 061/627-743
ESTERA
\MWJL. A
čas od pon. do pet, od 8. do 16. ure.
1*1.061/613-147, tex.061/611-520
Doma:
- odkup in prodaja lesa
- parket
Jz uvoza:
- keramične ploščice
- granitogres
- kopalniška oprema
- pohištvo - sedežne garniture po naročilu
ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO
IJ^CctuctijcL U\oucia^a
Cesta ob Sori 7, 61215 Medvode tel.: 061/11-512
Delovni čas: pon.-pet od 7 do 19. ure, sob. od 7. do 12. ure
GOSTILNA - PIZZERIA
DIVJI PETELIN, Sora 6/a - tel.: 081/611-375
dostava pizz, zrezkov, krač, pommes fritesa...
do 7 km tudi na dom petek in sobota od 20. do 24. ure živa glasba Del. čas: ponedeljek, torek, sreda od 12. do 22. ure
petek, sobota od 12. do 24. ure, nedelja od 9. do 22. ure četrtek zaprto
V
TfKSTILNA MEDVODE - Industrija tehničnega tekstila, p.o., 61215 MEDVODE, Barietova 4, tel.: 061/613-321, fax: 061/613-346
' 'Zdelava filtrov za suho, mokro filtracijo in klima filtri ' brezkončni trakovi in transporterji za prehrambeno industrijo - pekarne - obloge za likalne valje in mize - geotekstilije (filc za izgradnjo cest) - filci in sita za papirno industrijo - razna bombažna in sintetična platna
Gostilna MIHO VEG
Mihaela & Jernej Petač Zg. Pirniče 54 TeL: 061/621 -180 TeL/Fax: 061/621 -897
Odprto: 12.00 pet., sob.: 12.00 - 1.00
ŽIVA GLASBA, nedelja: 11.00 - 20.00, sreda: zaprto
• izdelovanje kopalniške opreme design
• Nosilci za: police, ogledala, grafiko
• Radiatorske rozete
• Rozete za mešalne baterije in sifone
• Oprema za sifone
• črpalke (pogon z vrtalnikom)
• Zastopanje za izolacijske materiale (vodovod, ogrevanje)
61215 Medvode, Škofjeloška cesta 36 Telefon: + 386 061 612 787,611 232, fax: 061 612 787
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Gos
E
velj *ak, bod Prei
>
^vs
>»Vod
vora yensl )epr
Potei Jirel
K\
jugo
1991 n'Jo, prev in ca
Sedi ?0rj Pc *naš okrt sora jivo odst v% uv03 ine Plač
da do za] na Po Ca *a se t* tel bil B< tr, mi ca Pc ca na k« di dj P? Pl C 8r
P? tO V( V
da\
hy Pa kili val
vsa trie M( ali vej sla tol va Svi
cai da ki *e< Pri vai ta> uk n0 b( Kc tu« tai dr *ai ka Vo ne ra:
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1994. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane.
V prostorih Elektro Gorenjske, Mirka Vadnova 3 razstavlja fotografije na temo Ujeta lepota dr. Tomai Kunst. V galeriji Dežman na Kokrici razstavlja Marjan Belec
JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled risbe akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča na temo Iskanje Prešerna. V razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela udeležencev XVI. slikarske kolonije Dolik Sežana -Repentabor. V bistroju Želva razstavlja črnobele fotografije Ench Kuss. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled fotografije s potovanja po Nepalu avtorja Roberta Primca.
V pizzeriji Bistr'ca so na ogled fotografije beneških mask istega avtorja.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled tematska razstava "Rodbina Vurnik iz Radovljice". V galeriji Avla Občine Radovljica je predstavljena celostna podoba radovljiških obletnic oblikovalke Petre Černe, v galerijskem hodniku pa so razstavljeni plakati z detajli iz arhitekturne zapuščine Ivana Vurnika. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo beneških mask avtor Matej Rupel. V galeriji ZKO Knjižnica je na ogled razstava Občinsko srečanje fotoklubov.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja grafike Aleš Sedmak. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu - pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja Peter Pokom ml. umetniške fotografije na temo Beneške maske. V Mali galeriji Žigonove hiše razstavljajo likovna dela na temo Pomlad učenci OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke.
V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij Akti avtorja Boštjana (iunčarja. V hotelu Transturist je na ogled prodajna razstava slik akad. slikarke Brigite Poiegar-Mulej. V OŠ Poljane razstavlja Svetopisemske prilike akad. slikarka Maja Šubic
SLOVENSKA KUHINJA
Založba Mladinska knjiga je minuli teden predstavila nadvse reprezentančno oblikovano kuharsko knjigo in jo (tudi ob pravi pokušini v restavraciji Maksim) ponudila domačim in tudi tujim okuševalcem.
Knjiga Slovenska kuhinja ni izšla z ravno majhnimi ambicijami. Izbor jedil, spremna beseda, fotografije in oblikovanje knjige ter skorajšnji izid tudi v nemškem in angleškem jeziku je vsekakor jasen: v slovenski kuhinji je vsekakor toliko dobrega, da se lahko mirne duše postavi ob bok tudi kakšni znani in slavnejši kuhinji - od francoske naprej. Zato Slovenska kuhinja ni navadna kuharska knjiga receptov, pač pa ima tudi promocijsko nalogo - s hrano govori o Sloveniji.
Slavko Adamlje, eden naših najbolj znanih kuharskih mojstrov z mednarodnim ugledom, tudi Šef kuhinje v restavraciji Maksim, je skrbno zbral recepte za značilne slovenske jedi, pri tem pa je seveda upošteval sodobnejši način kuhanja in serviranja, ki zapeljuje tudi oči, ne le želodec. V knjigi je 120 receptov razdeljenih po pokrajinah: Gorenjski, Koroški, Štajerski s Prekmurjem, Dolenjski z Belo krajino in Primorski z Notranjsko. Vsako poglavje z recepti uvaja spremna beseda dr. Matjaža Kmecla, ki spretno prepleta opise lepot posamezne pokrajine z njenimi značilnimi jedrni. Knjiga bi bila seveda pomanjkljiva, če ob jedeh ne bi prebrali tudi kakšna vina pridelujejo posamezni predeli in kakšno je sploh sozvočje jedi in vin: to področje je opisal dr. Zdenko Rajher. Celostranske mojstrske fotografije Janeza Pukšiča ob receptih in pokrajinskih fotografij Joca Žnidaršiča imenitno dopolnjujejo Slovensko kuhinjo; fotografije pa so prispevali še Stane Klemene, Matjaž Jež in Peter skoberne. Knjigo je uredila Irena Trene- Frelih, oblikovala pa Meta Škraba. Izšla je v nakladi 8000 izvodov, stane pa 4.641 SIT. Lea Mencinger
Vinko Hlebš, slikar
NOVA BARVITA SIMBOLIKA
Tržič - Vinko Hlebš prav gotovo sodi med slikarje, ki je med likovno množico, ki ustvarja na Slovenskem, nekaj posebnega, samosvojega, takoj prepoznavnega. Slikarstvo močno povečanega in zato tudi fantastično preoblikovanega rastlinskega sveta je likovni izraz, ki mu več ali manj ostaja zvest že skoraj tri desetletja.
Ne glede na to, da med zadnjo razstavo v kranjskih likovnih razstaviščih letos spomladi mineva že štiri leta, pa bo tokratna razstava, ki jo pripravlja v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj, pokazala novejša likovna dela s podobnim, pa obenem tudi s povsem novim izrazom. Slikar seveda ostaja pri upodabljanju detajlov rastlinskega sveta, vendar pa ga zdaj manj zanimajo skoraj do nespoznavnosti povečane podrobnosti rastlinskega blodnjaka. Ta likovna tema ga je pravzaprav obseda-la skoraj vse dosedanje ustvarjalno obdobje.
Vaše podobe rastlinskega sveta so, kot je videti po slikah zadnjega obdobja, doživele kar precejšnjo metamorfozo. Manj je doslej tako značilnih povečanih nadrobnosti rastlinskih cvetov, plodov, ki so kot ne-nakšen svet samotnosti, morda celo drugega planeta, prikazovale skrite dele rastlinskega sveta. Kakšno sporočilnost pa prinašajo vaše nove slike?
"Za slike zadnjega obdobja je značilna nova tema - lotevam se upodabljanja ciklusa življenja. Se vedno uporabljam temne barve kot ponazorilo nečesa skrivnostnega, recimo skrivnosti življenja; te temne prostore slike, ki zadnje čase dobiva tudi obrise pokrajine, pa zapolnjujem z nenehno se ponavljajočim krogom rojevanja iz semena, rasti in boho-tenja v cvetovih in umiranja v sušenju listov ter zametkih novega v plodovih. Moj izraz se je sicer nekoliko spremenil, vendar pa me še naprej navdihuje narava. Tako kot ob prvih
Slikar Hlebš v ateljeju
začetkih, ko sem slikal še pokrajino, potem pa sem ugotovil, da me najbolj zanima rastlinski svet, ki stiliziran in preoblikovan z likovnim izrazom vseskozi vztraja v mojem slikarstvu."
Na slikah je zaznati tudi povsem novo barvitost. Sredi se vedno temnih ozadij zdaj žarijo barve kot nekašna pol-nokrvna rastlinska bitja hlepeča po svetlobi, moči, ohranitvi, življenju. Stara, že raskava debla dreves oživljajo poganjki, ki se napajajo iz skritih sokov. Ste povsem zapustili svoje prejšnje iskanje podrobnosti v naravi in ga nadomestili z iskanjem simbolov in njihove medsebojne odvisnosti?
"Najbrž bi bilo nekaj zelo narobe, če v določenem razdobju ne bi slikarskega izraza, ki se je vsekakor nakazoval že poprej, razvijal naprej. Nekateri ocenjevalci, ki so videli moja novejša dela, sicer govor-
Torek, 21. februarja 1995, ob 20. uri
J. A. Benda: Sonate za čembalo
/Republik
VEČERI 1994/95
UUBUANA.GRAD FUŽINE
mm
nilcmarket0
RADIO
Informacije: Klemen Ramovš Management, Slovenska 1, Ljubljana, tel. 061/125 33 66
Prodaja vstopnic:
Emona Globtour v Maximarketu,Trg republike 1, Ljubljana, tel. 061/213 912, 213 832
NOV CIKEL KVARTETA"TARTINI"
Danes, v torek, 21. februarja, se začne v ljubljanski Narodni galeriji nov cikel petih komornih koncertov (Godalnega) Kvarteta "Tartini".
Ansambel prav letos obhaja svojo desetletnico in s samo dvema zamenjavama v vsem tem času delovanja (violista C. Demšarja je že pred leti zamenjal Aleksandar Milošev, v zadnji sezoni pa je primaša - prvega violinista Darka Linarića nadomestil tržaški Slovenec Črtomir Šiškovič) je tako zdržal ves ta čas. Še več, medtem se mu je uspelo prebiti na evropske
Ždre. Že v naslednji sezoni je Kvartet "Tartini" v zasedbi: Irtomir Šiškovič in Romeo Drucker (violini), Aleksandar
Milošev (viola) in Miloš Mlej-nik (violončelo) spet povabljen v Salzburg na tako imenovane Mozartove serenade.
Pred tem pa bo odigral pet napovedanih koncertov v organizaciji Gallus Carniolus, d.o.o., v ljubljanski Narodni galeriji in veliki dvorani Slovenske filharmonije in v okviru finančnih sredstev mesta Ljubljana ter ob razstavi v Narodni galeriji z naslovom "100-letnica potresa v Ljubljani". Za to je ansambel pridobil še nekaj drugih sponzorjev in mecenov (SKB, Gospodarski vestnik, Minolta - vsi iz Ljubljane pa še Oria iz Zagorja ter Radiotelevizija Slovenija), na dveh koncertih pa se bosta Kvartetu "Tartini" pridružila še naša odlična flavtistka Irena Grafenauer in mladi klarinetist, varovanec Gallusovega sklada Mate Bekavac. Ob tradicionalni glasbi za godalni kvartet skladateljev Havdna, Mozarta, Beethovna, Brahm-sa, Verdija, Dcbussvja, pa je napovedana še glasba avtorja Tartinija, Šnitkeja, de Arriage, novo slovensko delo Janija Goloba in še kaj (program nastopa z I. Grafenauerjevo ostaja še skrivnost). • F. K.
ijo tudi o določenem erotičnem izrazu. Tudi lahko. Nekateri bodo morda govorili o poglobljeni simboliki, spet tretji o prezentiranju življenjske energije. Lahko, zakaj pa ne. Za-dovoljnen sem, če moje slike vzbujajo take in drugačne odmeve, da učinkujejo na gledalca, to pa je najpomembnejše."
Ste slikar, ki se več ali manj izogiba skupinskih razstav in se raje odloča za samostojno razstavljanje. Vendar pa vas zadnje čase razstavljanje ni kaj dosti zanimalo, verjetno le bolj slikanje.
"Res je. Slikam nenehno, vsak dan sem v ateljeju, kar ob sicer moji redni službi včasih ni najbolj enostavna stvar. Razstavljam pa res raje samostojno, da z več slikami lahko zaokrožim svojo slikarsko pripoved. Na skupinskih razstavah z eno ali največ dvema slikama" kaj takega običajno ni mogoče.
Sicer pa res ne razstavljam posebno pogosto. Kot ljubiteljski slikar si ne morem
pogosteje privoščiti toliki izgube časa, kot ga zahtev* priprava vsake razstave. U god' neje je sicer razstavljati domačem kraju, vendar f, ima Tržič to smolo, da je ed"1' primerni prostor - paviljfl NOB - preko zime zaprt, tojc sicer najpomembnejši čas # razstave. Jožefova dvorana p' nima ustrezne osvetlitve. N°' lani sem razstavljal v Vodnic vi hiši v Ljubljani, zdaj W razstava v Kranju, vseeno 1,1 tako malo."
Ste tudi član Dunajskeg? društva prijateljev umetno«!'' poleg trziškega in slovenske^ seveda. Pred časom ste usp**' no razstavljali na Dunaju. * slovenskemu slikarju tež* prodreti v tuje galerije? J
"Zelo težko. Sam sem K sicer pred devetimi leti na sv<j) dunajski razstavi deležen p0'1' val in tudi zelo dobrih oc& tamkajšnjih kritikov, pa tud večino razstavljenih slik je bi'» prodana. Vendar pa je treba Z obstanek na takem trgu veli'' napora, nenehne stike z gaj6;' ijo, prisotnost na razstavi 'n podobno. Skratka, gre za de'0' ki si ga ob redni službi " morem privoščiti, da ne g°v0l. im še o stroških, ki so s tejj1 povezani. Enostavno ne p J Če bo kakšna ugodna pri'^ nost, pa seveda z veseljem-sem pred leti razstavljam . Slovenj Gradcu mi je ravnate j tamkajšnje galerije Kark; Pečko izrekel dobrodošlico, * jo še vedno razumem y sijajno ustvarjalno spodbud^ Dejal je, da sem z vstopo"1 ^ njihovo galerijo pravzapr* dobil tudi slikarsko vizo ^ Evropo. Vsekakor priznanjJ ki mi ob dosedanjih, nj njimi je tudi gorenjska Pre' • nova nagrada, največ pome jo." • Besedilo in slika: I* Mencinger
Tiskarna tx   A Slovenija
i
RAZSTAVA IZIDORJA JALOVCA
V prostorih Protokolarnega servisa na Brdu prl Kranju je razstavo risb pripravil kranjski slikar Izidor Jalovec. __j
Risba je pravzaprav vedno predstavljala tisti trdni ternejj' na katerem je Izidor Jalovec izgrajeval tudi svoje slikars* in grafične rešitve. Skozi optiko risbe kot najbolj neP°'w redne likovne izkušnje je lahko obdržal začetni imp£* ustvarjanja in hkrati izpovedoval ter potrjeval lasten nac> spoznavanja in likovne interpretacije sveta. Zanj je nsj\ torej vedno veljala za polnopravno in enakopravno likovn zvrst in tehniko, v kateri je videl izziv, ki se ga je vel^ot polotiti nadvse resno in poglobljeno, hkrati pa je risba K najhitrejše likovno sporočilo, prvi odraz misli in celo dem avtomatizirana reakcija - marsikdaj kar tudi prva provo K cija, služila kot najbolj primeren in neposredne ods njegovih likovnih hotenj in razmišljanj.
Glede na vsebinska sporočila, ki jih vsebujejo lani nastajj ciklusi risb, poimenovani "Ecce homo", "Slovenija "Akti", se nam Izidor Jalovec zato predstavlja kot izraz intimist, ki ostaja nadvse pozoren pri izbiri vsebine svoj^fe. dela. Pri snovanju risb Izidor Jalovec izhaja iz konkretnos • Kot osnova mu še vedno služi zapis po krajini ali figun, Ki J upodablja v prepoznavnih linijah, a seveda brez podrobne^ deskriptivnega opisa in zato marsikdaj celo na m j prepoznavnosti, vendar je večina njegovih motivov simf * no zaznamovana. Simboličnost namreč lahko zaslutirno zlasti v depresivnih, dramatičnih in tesnobnih razpoloženj ter fizični in duhovni utesnjenosti krajine in Turbulentna razviharjenost upodobljenih motivov, trep tanje nemira in marsikdaj tudi srhljiva atmosfera, ki st>L iz motivov, so seveda v veliki meri rezultat temperarne ^ nega načina nastanka risb. Izidor Jalovec jih namreč veo ^ riše z neposredno potezo, ki je v želji po intenzivn ^ osredotočeni izpovednosti dokaj skopo omejena zgo'J zaris z ogljem ali čopičem. Tega pa le včasih spremljajet koncentrirani namazi goste črne barvne mase ali v pnm nežnih ženskih aktov prosojni potegi s tušem. ^
Damir Glob«'1
.'kaj
Torek, 21. februarja 1995
UREJA. MARIJA VOLĆJAK
9. STRAN • GORENJSKI GLAS
<šflt
tCVJ
ti
p3 dii" ljoH o j«
j
No iko-bo
eg»
gfl
*l jes" J« žk"
bil voj> oh'
ud'
Sili1
iko lef
10
slft n« orel"
5
i
lei :ot jo. i" I*
i»
6d ;f ii-
Gost kluba Dvor v Preddvoru Franc KOŠIR, direktor Carinske uprave Republike Slovenije
Evropska pravila slovenske carine
^venska carina posluje sedaj še po starih, deloma dopolnjenih pravilih, od julija dalje pa bo VeJjala nova, po evropskih pravilih napisana carinska zakonodaja. Sam carinski zakon in o carinski službi sta že sprejeta, zakon o carinski tarifi s samo tarifo pa še ne. Carine se °do §e zniževale, vendar bo država poostrila nadzor nad njihovim plačevanjem, posebna Preiskovalna služba carine pa bo ugotavljala morebitne zlorabe.
Pteddvor, 20. februarja -
*ako pomembne so carine vsako državo, je ponazoril hodoma že voditelj pogoja s prvim možem slo-Venske carine (Franc Košir ^ Prišel na carino kot carinik, 5°tem pa je napredoval do Rektorja
op.p. j Emil Milan
*r s primerom, da je ^slovanska vojska leta 3?J začela pohod na Slove-'J°. potem ko je Ljubljana Povzela nadzor nad mejami ln carino.
parije carine okrog 'odstotkov
Po besedah Franca Koširja ^naša samo carinska stopnja povpraševanjem. Do 1. julija
ter brezplačno programe. Računalniška povezava lahko nadomesti administriranje. Nad to novostjo špediterji niso navdušeni, saj jim jemlje kruh, ugotavlja Franc Košir.
Pomembne vladne odredbe
Podzakonskih aktov, večinoma odredb, ki jih sprejema vlada, je že sedaj blizu 20. Odredbe je lažje spreminjati in dopolnjevati kot zakone, so prepričani na carini, temu poslu pa ne bomo mogli ubežati, saj se slovenski gospodarski sistem šele oblikuje.
°krog 7 odstotkov, kar je ?0razmerno nizko in primerijo0 z Evropo. Za okrog 60 °dstotkov uvoženega blaga Veljajo carinske olajšave, za !*Voz opreme pa večkrat car-^ sploh ni, ampak je treba Pečati le uvozne dajatve in
V Kranju fepostava
Franc Košir je povedal, 5a je carinarnic v Sloveniji d°volj in bi dve ali tri ZaPrl. Nova naj bi bila le na Obrežju. Carinarnica Povzroča kup stroškov. Carina je zainteresirana Za carinske izpostave, kjer k odvija dejavnost, izpos-kvo pa Kranj ima. Tudi [eh je dovolj. Odprta naj bi °ila le ena za območje ^ele krajine. Tudi po-trebe po skladiščih se tanjšajo. Vedno več se carini     na vozilih in v Podjetjih. V Nemčiji imajo ^rinarnico na dva milijo-Ja ljudi. Glede Karavanškega predora pa je Jrektor Carine povedal, da se promet povečuje, da £a 5e ni tak, ko se je začel PJato ob predoru graditi, carina ima dovolj ljudi s 8rednjo izobrazbo, manjka Pa pravnikov, ekonomistov m računalničarjev. Najetje pomanjkanje ljudi je v Ljubljani in na upravi.
davke.
e primere dolo
aJ° posebni akti vlade. Sicer jMp carinska tarifa s carins-I stopnjami, kar bo ureje-« poseben zakon tako kot
*a   Pari«.. ________i _i-
m ■ >-^y»njinsKega sistema, ali h ^ res dovolj ena ven carinski stopnji, zra-Sla Pa še praksa bivše Jugo-loKvi' da so bile carine va r j?6' kolikor Je pač drža-Svet denarja, vendar nas ja pna ca"nska organizaci
J » .^Vropska   n««a   in nip.i
unija in njen kodeks zavezujejo, lfnamo natančno dolo
finski da
{pn    --...v/   uaiauvuu uuiu
rede carinske stopnje in raz-Drim ^a razvrstitev blaga, va merlJ«ve z Evropo. Obliko-tayJe carinske tarife ni enos-ujc na .Slvar in pri nas se z njo nQ ar{a Ministrstvo za eko-Dnk      odnose in razvoj.
Ko§ro bi bil°' meni Franc tud'U' ^a b' svoje povedalo tarif 80sP°darstvo. Carinska drž JC odraz interesa neke ra ave> kako bo pospeševala katprsv°jega gospodarstava,
m in
proiz katere
Voh?6 Proizvode
ne wJ\bo ščitila ra> a*^no je in utegne biti <rnerje med ponudbo in
ni veliko časa za temeljito domišljen zakon.
Enoten carinski dokument
Zamuda pri sprejemanju carinskega zakona nam sedaj prihaja celo prav, ugotavlja Franc Košir, saj je Carinski kodeks Evropske unije začel veljati šele pred kratkim in bi morali naš zakon, če bi ga prej sprejeli, popravljati. Z Evropsko unijo je Slovenija sedaj glede carin skoraj povsem primerljiva, kar nam priznavajo tudi tuji carinski strokovnjaki, večinoma stari, izkušeni carinski delavci, ki so nam in nam bodo Še svetovali. Dobili smo krajši carinski zakon, zato pa bo več podzakonskih aktov, kar ne bi smela biti tragedija, saj se carinska zakonodaja ne bi smela več tako hitro spreminjati kot doslej. Pričakovati je namreč le manjše spremembe. Francoski cariniki so na primer našim povedali, da imajo ob temeljnem carinskem    zakonu      še 15 kilogramov podzakonskih predpisov!
Nov carinski zakon uveljavlja novosti in postopku in dokumentaciji. Podjetjem ponuja več možnosti, carina pa potem presodi, ali je potrebna dodatna dokumentacija ali ne. Tako bo dovoljeno ustno prijavljanje blaga, vlaganje carinskih deklaracij z nepopolno    dokumentacijo ali nepopolnimi podatki in podobno. Za vse vrste carinskih postopkov bo Slovenija po vzoru Evropske unije uvedla enotni carinski dokument. Uveljavili naj bi ga do konca leta, vendar se utegne zgoditi, da ga bomo že v začetku julija, ko bo začela veljati nova carinska zakonodaja. Evropska unija sedaj dovoljuje uporabo tega dokumenta samo znotraj svojih meja, vendar mora biti tudi Slovenija, tako kot države članice Višegrajske skupine, pripravljena, ko se bo unija tudi glede tega odprla. Dokument bo v bistvu univerzalni. Če bodo v Madridu ugotovili, da je z blagom vse v redu, bo lahko potopvalo do končnega cilja, brez vmesnega preverjanja. Slovenija je vključena v tranzitni koridor v smeri Zahod -Vzhod (trasa Sežana - Dolga vas), prav tako pa je za prihodnja leta v igri naš mejni prehod Obrežje na hrvaški meji, ki je že sedaj na 4. mestu med mejnimi prehodi glede carinskih opravil. Slovenska carina bo modernizirala informatiko in dala možnost povezave s podjetji
Koliko v proračun
Leta 1993 so carine znašale 18 odstotkov državnega proračuna, lani pa med 14 in 15 odstotki. Olajšav je kar precej. V bivši Jugoslaviji pa so carine predstavljale od 35 do 45 odstotkov proračuna, stopnje pa so dosegale tudi 30 odstotkov.
Poznamo odredbe z ekonomskim učinkom, kamor sodijo uvoz zaradi izvoza, skladiščenje, tudi konsignacijsko, začasni uvoz in tudi začasni izvoz. Skladiščenje bo še, ob javnem tudi zasebno, vendar ob določenih pogojih, glede konsignacije pa davščine še niso sprejete. Za uvoz zaradi izvoza bo po novem potrebna prošnja, ne le izjava, carino bo treba plačati, ki pa bo ob izvozu produkta, v katerega je bil vgrajen uvoženi material, vrnjena. Pri začasnem uvozu za nekatere artikle ne bo treba plačati carine, za druge pa bo treba vnaprej plačati 3 odstotke carinskih dajatev. Načelo plačevanja vnaprej se bo uveljavilo tudi pri nas. Na zahodu želi država pri carinah dobiti svoje in terja, da se obveznost
Prostocarinske prodajalne ostajajo
V začetku julija bodo prostocarinske prodajalne na maloobmejnih prehodih ukinjene, vendar bo s tem problem, ker je vedno več želja, da bi te prehode povišali v meddržavne in mednarodne, kjer pa bodo prostocarinske prodajalne delovale do 1. julija 1997. Italijani in Avstrijci pritiskajo, da bi jih zaprli. TAidi Čehi so pod pritiskom, naj jih zapro, vendar so gluhi in jih odpirajo naprej, dokler jih ne bodo prisiljeni zapreti. To pa bo z vstopom v Evropsko unijo.
zavarovalnice in gotovinski polog, slednji po zahodnem vzoru. V Franciji terja carina popolno gotovinsko garancijo in dovoljuje podjetjem posebne račune, iz katerih se plačuje carina. Ko začne denar kopneti, so alarmirane vse carinarnice. Zavarovati bo potrebno tudi morebitni carinski dolg v primerih uvoza zaradi izvoza, ko slednji ne bo realiziran in bo blago ostalo doma. Carinske oprostitve bodo veljale še naprej, vendar jih bo manj. Carina pričakuje največ težav z vojsko in policijo, ki sta bili doslej oproščeni dajatev. Med upravičenci do oprostitev so reševalne, gasilske, humanitarne in invalidske dejavnosti ter deloma znanost. Pripravlja se odredba o skupni carinski stopnji,, ki bo veljala za manjše količine različnega blaga do določene vrednosti (verjetno do 500.000 tolarjev), posebna odredba pa bo urejala tudi delovanje prostih carinskih con. Zakona o tem ne bo več. Pogoji za ustanovitev so znani, ugodnosti pa še ne. Če jih ne bo, meni Franc Košir, potem nima smisla, da jih imamo. Odredba o carinski vrednosti blaga še naprej jemlje za osnovo fakturo, skladno s 7. členom sporazuma GATT oziroma svetovne trgovinske organizacije. Vendar bo imela carina pravico kasnejše kontrole in preiskave. Mnogo težav je z ugotavljanjem porekla in izvora blaga. Evropa je natančna in vrača dokumente v preverjanje, zato mora biti natančnost tudi doma. Po membna pa bo tudi uredba o minimalnih pogojih za posredovanje v carinskem postop-ku.Zadeva vse tiste, ki bodo sodelovali s carino, to so pa predvsem špediterji. Carina bo po besedah direktorja Franca Koširja poostrila pogoje. Sedaj lahko vsak vlaga carinsko deklaracijo, vendar je 30 do 40 odstotkov carinskih deklaracij pomanjkljivih. In še zadnja novost, ki jo je v Preddvoru povedal Franc Košir. Ker je bilo s tujimi vlaganji veliko izigravanja in je bilo resničnih malo, generalnih carinskih olajšav ni več. Mogoče pa bo olajšave, ki jih določajo zakon in podzakons
A.HIŠA
AVKCIJSKA
objavlja
TERJATVE SPREJETE NA 9. AVKCIJO
terjatev, ki bo 23.2.1995 ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše Ljubljana, Šmartinska 152
znesek /SIT/ (100% vred.)
dolžnik
1. ENGRO BARTA d.o.o., Maribor
2. BESAV d.o.o., Slov. Bistrica
3. CIMOS, Koper
4. DARJA d.o.o., Leskovec
5. DOMARK d.o.o., Domžale
6. EEK VIDEM, Videm ob Ščavnici
7. EMKO YU GIRAK d.o.o., Luče
8. GALERIJA BAZATO, Šempeter pri Gorici
9. GRADIŠ GP. Maribor
10. HUBELJ p.o., AjdovSčina
11. IMP-ELEKTROMONTER, Ljubljana
12. KERAMIX p.o.. Volčja Draga
13. KONSTRUKTOR SGP, Maribor
14. LESNA, tov. invemih plošč, Slovenj Gradec
15. LESTRO LEDINEK d.d.. Hoče
16. LIPA d.o.o.. Ptuj
17. LITOSTROJ, Tov. ind. opreme, Ljubljana
18. METALNA KOVINAR, Maribor
19. MTT - storitve, vzdrž. in transport, Maribor
20. OBRT HRIBAR JOŽE, Ljubljana
21. P. KAVKA-GREGOR1Č, Novo mesto
22. P. LADY-STO CEVEC, Kamnik
23. PALOMA p.o., Sladki vrh
24. PRIMEX, medn. trgovina d.o.o., Nova Gorica
25. RENEX d.o.o., Portorož
26. STO KOVAČIĆ, LaSko
27. STO SORBARA, Postojna
28. TAM BUS, Gornja Radgona
29. TAM BUS, Gornja Radgona
30. TAM - gosp. vozila, Maribor
31. Tenis, turizem, trgovina d.o.o., Ljubljana
32. TRANSSHOP d.o.o., Maribor
33. UTENSILIA d.o.o., Ljubljana
34. VIDEM CELULOZA, Krško
35. VIDEM - v stečaju, Krško_
4.654.960,00 772.130,20 30.500.700,00 2.906.897,70 4.511.252,20 1.341.498,30 2.818.226,90 1.404.456,00 57.000.000,00 464.116,30 2.925.632,10 1.097.957.567,00 30.593.075,80 4.000.000,00 4.912.998,60 4.445.909,90 1.206.083,10 8.121.662,10 10.513.691,00 5.741.260,30 542.229,80 388.044,60 21.130.379,60 29.609.400,30 1.147.410.00 766.828,80 274.794,50 13.986.443,00 2.842.120,00 4.794.098,40 2.268.647,99 565.190,30 8.560.623,20 58.389.219,00 13.663.649,00
Pri vseh terjatvah je moten delni odplačni prevzem terjatve. Vrednost terjatev se na avkciji niža do prodaje oz. umika (spodnja meja prodajalca) Vabimo vse, ki imajo obveznosti do zgornjih podjetij, da kupijo terjatve po znižanih vrednostih, s katerimi imajo možnosti kompenziranja. Kawčjo 8.000 SIT vplačate na ŽR A 50100401-2023(2, Avkiijska hiša IjuHjaru. Provizija Avkcijske hiše po prodani terjatvi na avkaji znaša 1 % nominalne vmdnosti terjatve nad 1.000000 SIT, 2 % od terjatve med 500000 do 099.999 SIT in 3 % od terjatve do 499.999 SIT.
Dodatne informacije vam lahko posreduje g. Ljubo Rolih osebno ali po telefonu. Avkcijska hiša Ljubljana, d.o.o., Šmartinska 152, tel. 185 52 50 n.c, 185 52 70 I fax 443 786
AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d
oddaja v najem "POSLOVNI PROSTOR"
primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost.
Informacije po tel.: 224-114
ki akti.
• J.Košnjek
radio GL4S ljubljane
^ 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz
najprej plača, šele nato je mogoče pritožba. Naša carinska uprava pa ima 2000 pritožb, saj pri nas dajatev, dokler pritožba ni rešena, ni treba plačatL,
Zahteve po garancijah
Nova carinska zakonodaja prinaša še nekatere novosti. Odredba o zavarovanju carinskega dolga razširja krog garancij. Bančnim, čekovnim in meničnim garancijam se pridružujeta garantno pismo
UJ
DNEVI BELE TEHNIKE od 20. februarja do 4. marca
v Merkurjevih
prodajalnah.
Izbor izdelkov GORENJA GA: pralni stroj PS 606 zamrzovalna omara ZO 23.3 kombinirani štedilnik K 510 R hladilnik HD 14.1 E hladilnik HB 13.1
	1   *hH •	
f" '—		
59.400,00 * Ml		
	62.594,40	
	43.824,00	
	34.359,60	
	^ 35.508,00 -	
Količine so omejene!		
Z Merkurjevo kartico zaupanja nakup cenejši še najmanj 5%! Ugodni plačilni pogoji: možnost plačila na tri čeke, na štiri čeke (prvi obrok zapade v plačilo naslednji mesec) ter s potrošniškim posojilom.
Chrvsler neon je za ameriške razmere skoraj nerazumljivo majhen, toda za Evropo še vedno dovolj velik avtomobil srednjega razreda. Spretne oblikovalske poteze z zelo nizkim nosom, nagajivimi žarometi, vitkimi boki in skoraj športno limu-zinskim zadkom naredijo optično prevaro, a vseeno ostaja vtis, da je avtomobil udoben in prostoren.
Motor: živahen in glasen
A glej ga zlomka. Navkljub zunanjim meram, dolgemu sprednjemu delu in navidezni velikosti potniške kabine, bi bilo lahko v notranjosti prostora za kakšen centi-
meter več, še posebej za potnike na zadnji klopi. Sedenje za volanom tega avtomobila je zelo ameriško: to pomeni daleč iz armaturne plošče štrleč volan, sorazmerno lično, vendar rahlo nepregledno armaturno ploščo, in priročna stikala, še posebej tista za odpiranje stranskih stekel, s katerimi imajo noge večje dimenzioniranih voznikov stalna bližnja srečanja. Neon je povsem ameriško solidno opremljen, v paketu LE pa ima voznik na voljo servoojačevalnik za volan z nenavadno oblikovanim obročem, tempomat, klimatsko napravo in nepogrešljivo, odličen audio sistem. Udobja na prednjih seežih je dovolj, ko se voznik in sovoznik privadita na dokaj nizko sedenje, zadaj pa, kot že rečeno, utegnejo imeti višji potniki streho preblizu svojih glav. Neon sodi med klasične limuzine in limuzinski je zato tudi njegov prtljažni prostor, ki pa je le povprečno velik in morda je prav zato avtomobil naravnan h kupcem, ki nimajo velikih družin.
Prav nalašč za neona je bil narejen tudi njegov motor,
S
u z u
K I
L E T U
1
9 9 5
SUZUKI
GOff£AfJSKFAf
SERVIS- PRODAJA LUSINA
GOSTEČE 8., ŠK. LOKA, TEL.: 632286
AVTOSERVISJERŠIN
JEZERSKA CESTA 2., KRANJ, TEL.: 242 779
AVTOSERViS BOGATAJ
ZVIRCE 30 A., TRŽIČ, TEL.: 57 208, 58 850
AVT0SAL0N KALCIT
C. TALCEV 69, KRANJ, TEL.: 331013
SUZUKI vsii/Gč
PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO UGODNI KREDITI OD t - 4 LET Z 10 ~ 11 % OBRESTNO MERO LEAS1NG ZA VOZILA SUZUKI SERVISNE USLUGE KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA MENJAVA GUM
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
TEST: CHRYSLER NEON 2.0 LE
OKUS PO EVROPI
Ameriška invazija na evropske avtomobilske trge se je začela! Chrvsler neon slabe štiri metre in pol dolga limuzina je avtomobil, ki so ga onstran Luže naredili nalašč za evropski avtomobilski okus in s tem skušali razbiti evropske predstave o dragih, velikih in požrešnih ameriških avtomobilih.
MEŠETAR
Chrvsler Neon: evropski okus po ameriško
dvolitrski štirivaljnik, ki pri najboljši volji zmore zelo solidnih 132 konjskih moči.
HVALIMO: motorne zmogljivosti - lega na cesti -menjalnik; GRAJAMO: hrupen motor - armaturna plošča - stikala za odpiranje stekel
tudi po avtocestah. In pri vsem tem se je morda Američanom vendarle posrečilo, da niso naredili pretirano požrešnega motorja, saj se ob niti ne najbolj zmerni vožnji poraba neosvinčenega bencina giblje okoli desetih litrov in pol na 100 kilometrov.
Njegov zvok je značilno ameriški, tudi za potniška ušesa je občasno nekoliko preglasen in z boljšo zvočno izolacijo bi bilo poslušanje glasbe v večji užitek. Toda živahnost tega agregata je zelo prepričljiv, prožnost več kot očitna, vožnja pa zato, naj gre za pospeševanje ali doseganje lepih potovalnih hitrosti, dovolj športna tudi za tiste, ki si želijo hiter avto. za dodatno pohvalo: zelo soliden petstopenjski ročni menjalnik in učinkovite zavore opremljene s protiblokirnim sistemom. Neonovo podvozje dopušča tudi nekaj športne vožnje skozi ovinke, brez poplesavanja se zna peljati
CENA do registracije: 35.554 DEM (Chrvsler -Jeep Import, Ljubljana)
In na koncu še seštevek tistega, kar je ostalo ameriško, in tistega, kar je narejeno po evropsko: chrvsler neon je nedvomno sodoben avtomobil, zelo samosvoj in povsem zrel avtomobil. S tem pa ima tudi vstopno vizo za evropske ceste.
FINANČNI INŽENIRING
NA OSNOVI GARANCIJ
- kratkoročna gotovinska posojila in
- varni plasmaji vaših finančnih sredstev
Tel. 064/225-283, 325-364
TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina s štirimi vrati in petimi sedeži. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1996 cem, 98 KVV/132 KM. Mere: d. 4364 mm, š. 1714 mm, v. 1369 mm. Najvišja hitrost: 200 km/h (tovarna), 202 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,3/ 7,8/ 11,7 1 neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,6 1.
• M. Gregorič, slike Lea Jeras
Cene travnika
Cene travnike so odvisne od kakovosti, lege, oddaljenosti ijj dostopnosti parcele, od ponudbe in povpraševanja ter ou drugin ekonomskih vplivov, ki lahko začetno oz. izhodiščno ceno povečajo tudi za polovico. Na Gorenjskem je za kvadratni meter travnika prvega bonitetnega razreda treba odšteti od 237 do 306 tolarjev, za travnik drugega razreda o<j 205 do 265 tolarjev, za travnik tretjega razreda od 174 do 224 tolarjev - in tako dalje vse do osmega razreda (od 62 do 82 tolarjev). Začetne cene so nekoliko višje na območja nekdanje kranjske in škofjeloške občine in nižje v nekdanj1 jeseniški in tržiški občini.
Brez ponudbe domačega "blaga"
Na četrtkovem avkcijsko-borznem sestanku Splošne krne' tijske avkcijske in borzne družbe, d.d., Ljubljana so ponuja'' 28 vrst oz. sort sadja in zelenjave v skupni količini okoli 1?" ton, prodali pa so okoli 20 ton cvetače, Česna, fižola, korenja-limon, paprike, paradižnika in pomaranč. Zanimivo je, da na avkciji ni bilo niti enega domačega pridelka, na borzi pa sartio kislo konjsko seno.
Poglejmo še na tečajnico! Hrvaško cvetačo so prodali P° 110 tolarjev za kilogram, kitajski česen po 175 tolarje^ ameriški rdeči fižol po 189 tolarjev, nizozemsko korenje po tolarjev, nizozemski paradižnik po 205 tolarjev... Za rdeč« zelje je bila začetna cena 109 tolarjev, za kislo konjsko seno 1' tolarjev, za makedonski suhi peteršilj 630 tolarjev - in tak0 dalje. ■
Koliko za gozdne ceste
Državni zbor bo v kratkem drugič obravnaval programi razvoja gozdov v Sloveniji, ki v prilogi vsebuje tudi operativci program. Iz njega je med drugim razvidno, da je v Sloven'J1 okoli 7.000 kilometrov gozdnih cest v zasebnih gozdovih približno 3.500 kilometrov v državnih in 1.500 kilometrov s gozdovih, za katere poteka denacionalizacijski postopek, Oj* tem, da bodo občine predvidoma prevzele v upravljanje 2.00u kilometrov gozdnih cest, bo iz državnega proračuna treba zagotoviti denar za sofinanciranje vzdrževanja 10.000 kil°' metrov cest. Če bo državni zbor sprejel program in $a upošteval tudi pri proračunu, naj bi letos za sofinanciranj gradnje in vzdrževanja gozdnih cest zagotovili 310 milijon^ tolarjev, od tega 162 milijonov za zasebne gozdove, j>* milijonov za državne in 63 milijonov za denacionalizacijs^ gozdove. Prihodnje leto naj bi država prispevala 3^ milijonov tolarjev, čez dve leti 487 in leta 2.000 5°; milijonov. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo ^ prehrano ocenjujejo, da letos in prihodnje leto še ne b večjih gradenj cest, čez dve leti pa bodo predvidena proračunska sredstva že zadoščala za sofinanciranje t2' gradnje 116 kilometrov cest. Načrtovana sredstva za lefjj 2.000 bi že omogočala tolikšno vzdrževanje in gradnjo gozdni'1 cest, kot jo predvidevajo načrti za gospodarjenje z gozdovi.
<S> Hvunrjm AVTOMOBILI
POOBLAŠČENA PRODAJALCA
AVTOSALON JAVORNIK
FINZGARJEVA 5, JESENICE TEL.: 064/83 - 902
tfC&lt ŽE ZA 17.500 DEM
SONATA ZA 29.790 DEM
SERVIS • PRODAJA LUŠINA
GOSTEČE 8, ŠKOFJA LOKA TEL.:064/632 - 286
KOMBI Qraee ZA 25.600 DEM
PONUDBA MESECA
OB 5. OBLETNICI VOZIL HYUNDAI NA NAŠIH CESTAH VAM NUDIMO VOZILO LANTRA PO ZNIŽANIH CENAH
že za 23.990 DEM
UGODNI NAKUPNI POGOJI KREDIT LEASING STARO ZA NOVO PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA VAM PODARIMO OSNOVNO DODATNO OPREMO IN BREZPLAČNE SERVISNE STORITVE DO 10 000 KM
UDOBNO, VARČNO IN VARNO VOZILO ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO
ZE KUPILI NOVEGA FORDA?
AVTOHISA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o trgovina Kranj, Jezerska c. 121, . tel. 064/241-358, fax 064/241-367 !
• 1
Kaposi
VREME
Kaj nam napovedujejo vremenoslovci ? Danes bo večinoma jasno z občasno oblačnostjo Jutri se bo pooblačilo in proti večeru bo začelo deževati. V Četrtek dopoldne bo suho, popoldne pa se bo ponovno pooblačilo in začelo deževati.
LUNINE SPREMEMBE
Tisti, ki boste začeli hujšati z luno, začnite stradati, jutri v sredo, ob 14.04, In pijte samo vodo do naslednjega dne do Iste ure. Jutri ob 14.04 bo namreč nastopil zadnji krajec, kar po Herschlovem vremenskem ključu pomeni, da bo vreme lepo in prijetno.
Gorenjsko prvenstvo v Besnici
Harmonikarji na kaseti
V gasilskem domu v Spodnji Besnici bo v četrtek ob 19. uri promocijski koncert harmonikarjev.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Na stari razglednici, ki smo jo tu objavili prejšnjikrat, je bil upodobljen košček gorenjskega mesta Radovljica, verjetno ta del mesta ni bil ravno najbolj prepoznaven, saj prav veliko vaše pošte nismo prejeli. Mesto je danes občinsko središče, v njem se je rodil dramatik in zgodovinar A T. Linhart, čigar 200. obletnice smrti se bomo spomnili letos. V tem mestu se je rodil tudi arhitekt Ivan Vurnik. Verjetno je najbolj znamenita stavba v mestu graščina, nekdanje prebivaliišče grofov Thurnov, v katerem je danes urejen čebelarski muzej, tu je se galerija, urejena v šivčevi hiši... oh kar preveč je zanimivih stvari v Radovljici za tole našo rubriko. Žrebali smo, in nagrade so takole razdeljene: 1. Jožica Janša, Triglavska 7, Radovljica; 2. Anton Toman, Brezje 68, Brezje; 3. Iva Legat, Gorenjska 22, Radovljica; 4. Julijana Pezdič, Cankarjeva 22, Radovljica; 5. Ivan Pipan. Jelovška 13, Radovljica. Čestitamo!
Tokrat objavljamo staro razglednico tudi še iz rajnke Avstro-Ogrske, žal je poštni žig razmazan in je nečitljiv, na njej pa je neko slovensko mesto (ni gorenjsko!), ki bo zaznamovalo tokratni konec tedna. Verjetno Gorenjcem vseeno ne bo pretežko uganiti, za katero mesto gre, in bodo poslali svoje odgovore na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do petka, 24. februarja. Pet izžrebanih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Besnica, 20. februarja - Turistično društvo Besnica bo tudi letos junija (za zdaj je opredeljen datum 11. junij) pripravilo Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko. Lansko tretje gorenjsko prvenstvo in praznik frajto-narjev v Besnici pa so zabeležili na kasetah, ki jih bodo predstavili v četrtek, 23. februarja, ob 19. uri v gasilskem domu v Spodnji Besnici.
Skupaj s predsednikom Turističnega društva Besnica Miho Sušnikom je četrtkovo promocijo pojasnil Strokovni vodja vsakoletnega tekmovanja harmonikarjev v Besnici Janez Fabijan.
"Na lanski tretji polfinalni prireditvi smo bili res prijetno presenečeni nad odločitvijo, da bo dvanajst najboljših s tretjega prvenstva založba He-lidon na podlagi izbora Strokovne komisije pod vodstvom Slavka Avsenika - mlajšega predstavila na avdio kaseti. Potrebna snemanja za kaseto so bila septembra pod vodstvom Tomaža Tozona in snemalca Draga Hribovska. Zdaj je kaseta z 12 skladbami nared in harmonikarji, ki imajo na njej po eno skladbo, se bodo v četrtek predstavili na promocijskem koncertu. Da pa nam je projekt uspel, imajo zasluge tudi Gorenjski glas, Aligator music shop in Glasbena agencija Knific. Hkrati pa bo ob tej priložnosti predstavljena tudi video kaseta z lanskega tretjega tekmovanja harmonikarjev v Besnici."
Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev se je s tremi prireditvami že dodobra potrdilo in postalo poznano. Kako pa bo letos?
"Junija, predvideni datum je 11. junij, bo na programu 4. Gorenjsko prvrenstvo harmonikarjev, ki se vključuje tudi letos v tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, od lani jeseni pa tudi v III. mednar-
odno tekmovanje za veliko nagrado Slovenije. Priprave na letošnjo prireditev so se že začele, razpis pa bo objavljen predvidoma maja meseca. Letos bomo ponovili tudi povabilo harmonikarjem iz zamejstva, sicer pa razmišljamo, da bi sedanjo prvo starostno skupino razdelili na dva dela in sicer na tekmovalce do 12. leta in od 12. do 16. leta. Zanimanje za prvenstvo pa je, saj se nam interesenti že oglašajo."
Janez Fabijan
Prireditelj bo tudi letos Turistično društvo?
"Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev je postalo že kar tradicionalna oziroma programska stalnica društva, ki ima za letos tudi sicer zelo pester program različnih dejavnosti. Tudi četrtkova promocija kaset, kar je na neki način priznanje, hkrati pa izziv za naprej, je ena od prireditev iz letošnjega bogatega programa društva. Sicer pa bi prav za četrtkovo prireditev izkoristil priložnost in povabil ljubitelje viž na frajtonarici v Besnico," je ob zahvali vsem, ki so omogočili ta prijetni dogodek v četrtek, poudaril predsednik Turističnega društva Besnica Miha Sušnik. • A. Žalar
Ko smo te mislili, da se bodo tiste famozne samozaščitne trojke razpasle in so deielo ie popadli raznorazni vici na račun plečate mladeii, ki naj bi nas "vahtala", so trojke mrknile. Kot bi jih pobrala prva pomladanska slana! Jih ni več niti za pokušino! Ko se je njihov idejni tvorec oglasil na prijateljskem prepričevanju pri Policijskem šefu, je izjavil, da svoje trojke - umika!
Ne bo pa svojih SS kot slovenskih sokolskih kamera-dov odstranil drugi šef politične stranke, saj vztraja, da gre za telovadno društvo, ki bo krepilo narodov duh in telo! Napredne slovenske sokolčke naj bi po njegovem enoumje Po vojni strpalo v neke ideološke fiskulturne TVD Partizane, zdaj pa imajo njegovi vso pravico, da do teh TVD Partizanov tudi pridejo se vanje vsidrajo in nadaljujejo prekinjeno svetlo sokolsko tradicijo. , Okej! Če ne bi šlo za stranko ln če me bi nestrankarskih sokolov in sokolskih društev te imeli! Me pa res zanima, kako bo področno to zgledalo, kako bodo zaštartali v tiste zapuščene fiskulturne TVD Partizane na deleli in kaj vse se bo iz tega izcimilo!
Zame pa je vsekakor nekaj "°vega, da je bila zdaj ie Jtskultura produkt zločinskega enoumja. Kdo bi si mislil, da smo te kot otroci delali komunistične odklone in priklone in Počepe in pri odbojki servirali fako, kot je bilo tedaj všeč komunističnemu reiimu?
Ampak če prav pomislimo, je bilo pravzaprav tudi res, da se if ide°logija plazila tudi po kolebnicah, po krogih, po bra-dlah in gredah fiskulture! Saj je
bil tudi tam včasih v modi pozdrav kot v šolskih klopeh, da gremo za domovino in Titom naprej. In vse, kar smo delali, še "gnil jajc" smo se šli za domovino in Titom naprej! Bodimo pošteni: - res je bilo!
In bodimo pošteni tudi zdaj: če šef politične stranke ustanavlja fiskulturne ali telovadne korpuse, se bo tudi pozdravljalo! Saj potem je pa res brez smisla, da jih ustanavlja stranka! In se bodo tudi oni šli "gnil
primerih vse skupaj ena kapitalna oslarija. Saj telovadiš za svoje zdravo telo, ne pa za neke šefe in domovine. Domovina je kvečjemu lahko happy, da si preteguješ mišice, da jih boš zdrav lahko dolgo dolgo slutil, davke plačeval in čimmanj bolniške nucal - drugega nič! Pa poštenjak ostal, kajti telo-vadke in telovadci so ponavadi fejst ljudje.
Kako bo pri teh novih sokolih pod strankarsko marelo
Tema tedna
Ko narodova zavest zajoka
Ko bodo telovadili novi politični sokoli in ko se bodo Šli gnil jajc, bo tisti, ki bo gnil jajc hudo osramočen tudi zato, ker bo vedel, da je osramočena tudi njegova narodna zavesi Ta bo sedela v nekem kotu in jokala...
jajc" za zdrav duh in za narodovo zavest. Gnil jajc za mojega šefa in domovino naprej!
In kakšna je potlej vsebinska razlika?
Ja, seveda je! Prej smo baje fiskulturili za nekega jugoviča, zdaj pa za strankarskega šefa in lastno nam domovino! V telovadnem smislu pa je v obeh
razvijalo telovadništvo, mi je res uganka! Če jih kar razganja od nuje, da planejo na kakšen drog in skačejo čez kozo, le zakaj si ie do zdaj niso potešili svoje ielje in se vključili v blilnje jim društvo? A mar zato, ker mora biti v zdravem telesu zdrav duh napreden in narodnozaveden? Je skok čez kozo, če je narodnozaveden,
samo tako več vreden? Se prej skobacaš na telovadnega konja, če zraven mrmraš, da to delaš iz ponosne narodove zavesti?
Sicer pa so dosedanji sokoli, ki politike ne mešajo z zdravim duhom, ie rekli: saj pridejo lahko k nam tudi tile novi strankarski sokoli, ampak postavili jih bomo v vrsto. Po velikosti in nič drugače!
Razumi - kdor moreš!
Razumi in razloii mlajši generaciji! Razloti to nostalgijo po nadaljevanju napredne narodove tradicije otročkom, ki se bodo šli med dvema ognjema ali gnil jajc! Razloii, če znaš! Reci: če boste zdaj fejst dobro lovili ravnoteije na gredi, bo pa narodova zavest zelo vesela in ponosna. Če ti pa rata stoja na glavi, bo pa narodova zavest sploh presrečna!
In otroček, podmladek usta-navljajočih se naprednih slovenskih sokolov ali SS na kratko, bo zelo talosten, če bo gnil jajc. Ne le zato, ker bo sam osramočen, ker je gnil jajc, ampak tudi zato, ker bo zraven nesrečna tudi narodova zavest in naprednost. Kar slišal bo, kako zavest čepi v nekem kotu in joka! Kaj šele, če se bo na kakšni strankarski prireditvi v čast in slavo narodove pokončnosti in zavesti, ki jo bo priredila stranka, spotaknil: tedaj šele bo narodova zavest jokala! V dvorani polno SS uniformiranih telovadcev, mali SS - ovčki pa telebajo na odru, zavest pa joka. Grozno!
Vse skupaj je res grozno in bilo bi na moč smešno, če ne bi bilo za povrh vsega v teh krajih na žalost še vedno kar precej nevarno. Ko narodova zavest uide iz normale, smo kmalu vsi en gnil jajc! • D. Sedej
TRZISKI HIT
vsak ponedeljek ob 17.25
1. TRALALA - TRALALI - Agropop
2. AN ANGEL - Kellv Fa Mm
3. HAVEN IS A PLACE ON EARTPi-'Belinda
4. I SHOW YOU SECRETS - Pharad
KUPON TRŽIŠKI HIT
Predlagam naslednjo tujo medlodijo: Izvajalec:
Predlagam naslednjo domačo melodijo: Izvajalec:
Moj naslov:
Kupone izrežite, jih nalepite na dopisnico in izpolnjene pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, najkasneje do sobote, 25. februarja. Svoj kupon lahko oddate tudi v nabiralnik Radia Tržič, na Balosu 4. Nagrado iz prejšnje oddaje je prejela Valerija Šolar, Lajše 3.
Pozdrav! Vesna in Dušan
KOLOVRAT DOMAČIH
Vsako nedeljo ob 14.25 uri na valovih Radia Tržič.
Pokrovitelj nedeljske oddaje: Prodajalna zaves in dekorativnih tkanin BORDURA - Kranj, Kolodvorska 3, telefon: 064/ 211-040.
Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri izdelke iz bogate ponude pokrovitelja BORDURA in PREDLAGAJTE ansambel, ki ga želite slišati naslednjo (pustno) nedeljo!
Odgovor: Ime ansambla: Moj naslov:
Odgovore vpišite v kupon in ga pošljite do petka, 24. februarja 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Veliko sreče pri žrebu lepe nagrade.
YT?7 BORDURA
Prodajalna zaves Kolodvorska 3. Kran| Tel./fax: 064/211-040
"ZLATI MIKROFON" Radia Žiri
Kot smo vam napisali ie v eni od prejšnjih številk Gorenjskega glasa, smo začeli na Radiu Žiri z glasovanjem za lestvico z naslovom: "ZLATI MIKROFON".
Kupone kar pridno pošiljajte na naš naslov. Trenutno pa ste največ glasov namenili ansamblu Gorenjski muzikantje in njihovi skladbi: "Danes tu, jutri tam". Seveda pa tudi novih predlogov, ki ste nam jih poslali, ne manjka. Veliko teh predlogov bomo v naslednjih mesecih uvrstili na lestvico, katere zaključek z mesečnimi zmagovalci bo konec leta v kinu "Sora" v Škofji Loki. Nekaj izmed teh, ki nam pridno pišete, bomo nagradili z vstopnicami za našo prireditev.
Danes ponovno objavljamo predloge in kupone za februarsko lestvico, ki nam jih do konca meseca pošljite na naslov: RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI.
Februarski predlogi na lestvici:
1. POZDRAVUENI PRIJATELJI - ansambel AS
2. ZDRAVICA JANEZU - NIKO ZAJC
3. KO ČLOVEK SE NA SVET RODI - MIRO KLINC
4. DANES TU, JUTRI TAM - ansambel GORENJSKI MUZIKANTJE
5. KJER DOMA JE VESEUE - BORIS RAZPOTNIK
Glasovnica "ZLATI MIKROFON" Radia Žiri:
Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov:
Kranj
Vabimo Vas na Mirka Vadnova 19, (SPC Kokra Kranj, Primskovo - komunalna cona) kjer smo odprli prodajni salon MINI METRO
Kaj vam MINI METRO ponuja: kakovostno akustiko, belo tehniko in male gospodinjske aparate, kvalitetno kuhinjsko posodo, domače in tuje proizvodnje.
POSEBNE UGODNOSTI:
OD 20.2 DO 25.2.1995 3% popust za člane Kluba itokna^
+ 5% otvoritveni popust za gotovinsko plačilo
ZA CELOTNI PROGRAM
10% otvoritveni popust za gotovinsko plačilo, 5% otvoritveni popust na odloženo plačilo od 20.2 do 25.2.1995
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure
Kranj
Vas vabi na nakup v prodajni salon MINI METKO
na Primskovem, Mirka Vadnova 19 (SPC Kokra Kranj - komunalna cona). Informacije lahko dobite po telefonski številki: 241-470
Sestra Nikolina:
Vsaka naj kuha, kar ve, da imajo doma radi
Presneto ješča sestra Nikolina iz samostana Šolskih sester v Repnjah pri Vodicah, ki je ob božiču izdala že svojo drugo knjižico kuharskih receptov, ni videti. Sama pravi, da daje prednost zdravi prehrani, pripravljeni z malo sladkorja in malo maščobe, zato so njeni recepti prej skromni kot razkošni. Dve do tri žlice sladkorja za jabolčni zavitek čisto zadostuje, pravi. Tisti, s katerim nam je zadnjič postregla ob predstavitvi svoje knjige, je bil resnično nebeško dober. Iz maslenega testa je bil in z rozinami potresen. (Zastonj ga boste iskali v dosedanjih dveh knjižicah, verjetno bo v tretji, ki jo že pripravlja in bo zagledala luč sveta v letu 1996, če bo le šlo vse po sreči.) Toliko dobrih receptov je in vse bi rada posredovala ljudem. Prizna, da je njena kuhinja bolj štajersko obarvana, kajti doma je iz Lenarta v Slovenskih goricah. Od malega je kuhala: pručko je pristavila k štedilniku, stari oče ji je pa povedal, koliko je ura in kdaj mora začeti in koliko časa naj kaj vre, da bo kuhano. Veliko je pridobila tudi na Koroškem, kjer je obiskovala srednjo gospodinjsko šolo v Šentrupertu pri Velikovcu in dve leti kuhala v koroškem turizmu. Kasneje je v Sloveniji naredila še srednjo medicinsko šolo, zdaj pa že okrog dvajset let vodi gospodinjske tečaje v samostanu Re-pnje pri Vodicah. Kakršen je pač takrat letni čas, temu primerne kuhe se uče. Vedno pa spečejo tudi kruh, po več vrst kruha. Zdaj prihajajo k njej v uk že hčere prvih njenih tečajnic. Vedno jim pa naroča, naj vsaka kuha, kar ve, da imajo doma radi.
Ker je prav zdaj tu predpust-ni čas, poskusimo še mi pripraviti krofe po receptu sestre Nikoline, ki smo ga našli v njeni prvi knjižici receptov. Če se jih pa vseeno ne upate lotiti, poskusite s krhkimi flancati in ocvrtimi miškami. To dvoje vam bo pa zagotovo uspelo.
Krofi
Za krofe izberemo najboljšo -suho moko. Vse sestavine naj bodo tople. Ogrete naj bodo tudi deske, prtiči in prostor, kjer krofi vzhajajo. Da bodo krofi lahki, naj bo testo nekoliko
mehkejše kakor navadno kvašeno. Kvašenemu testu, ki ga bomo cvrli, dodamo tudi pecilni prašek.
1 kg moke, 1 pecilni prašek, žlička soli, 6 dag sladkorja, vanilijev sladkor, 3-4 rumenjaki, 2 Ilici ruma, limonina lupina, 2 llici topljene smetane, 2,5 dag kvasa, 5 dag raztopljene margarine, toplo mleko
bro je, če na pol vzhajane krofe obrnemo.
Za cvrenje pripravimo mešanico olja in masti. Ko se maščoba segreje, polagamo vanjo vzhajane krofe, tako da je zgornja stran v olju. V kozici naj ne bodo na tesno. Prvo stran cvremo pokrito, drugo odkrito. Ko spodnja stran zarumeni, jih obrnemo. Ocvrte pobiramo s penovko na cedilo ali mrežo, da se odtečejo.
Krofe potresemo s sladkorjem, zložimo na krožnik ter tople ponudimo. Če imajo krofi luknje ali če se med cvrenjem sami obračajo, so premalo vzhajani.
Priprava:
Moko s pecilnim praškom presejemo v skledo in solimo. Kvas z žličko sladkorja raztopimo v treh žlicah mlačnega mleka. Posebej v skledi speni-mo: rumenjake, sladkor, vanilijo, prilijemo rum, smetano ter zalijemo s 4 dl vročega mlleka. Mešanico zlijemo v moko, med mešanjem z roko dodamo še vzhajan kvas in čisto mleko, da napravimo srednje mehko testo. Potem prilijemo margarino in testo dobro gnetemo - 20 do 30 minut. Obdelano testo pokrijemo in naj vzhaja do dve uri. Vzhajano testo damo na pomo-kan prt, ga z valjarjem potolče-mo in enakomerno razvaljamo za pol prsta na debelo. Če pustimo tako razvaljano testo deset minut počivati in potem krožimo krofe, so lepše oblike.
Polovico testa izrežemo z modelom, nadevamo z marmelado ter pokrijemo s kolobarji druge polovice testa. Robove stisnemo in izkrožimo krof. Krofe polagamo na pokrito "(lesko dva prsta narazen. Pokrijemo in postavimo na topel prostor, kjer naj vzhajajo. Do-
Krhki flancati
21 dag moke, ščep soli, 4 rumenjaki, 4 žlice belega vina Priprava:
Napravimo testo kot za rezance (če jih ročno valjamo), ga dobro pregnetemo in pokrijemo s skledo, da počiva pol ure. Potem ga razvaljamo za dober nožev rob na debelo, s koleščkom zrežemo in prepletemo. Pripravljene flancate ocvremo in pred-serviranjem potresemo s sladkorjem.
Ocvrte miške
15 dag moke, 1/4 pecilnega praška, ščep soli, 1 žlica sladkorja v prahu, limonina lupina, 2 jajci, 15 dag pre-tlačene skute, 1-2 žlici kisle smetane, olje za cvrenje Priprava:
Moko s pecilnim praškom presejemo v skledo. Dodamo vse sestavine in s kuhalnico dobro premešamo. Testo naj počiva 1/2 ure. Žličko pomočimo v vroče olje, zajemamo testo in ga ocvremo. Miške (krapke) pobiramo na cedilo. Preden jih ponudimo, jih potresemo s sladkorjem.
Pust, pust, krivih ust
Včasih niti ne pomislimo, da bi se oblekli v maškare, potem nas pa nenadoma zgrabi z vso silo, da bi se našemili in šli v veselo družbo. Če nimate pripravljene obleke in maske za kaj prav posebnega, je, verjemite, dovolj, da si denete na glavo malo drugače oblikovan klobuk, lasuljo, nataknete očala, pobarvate nos in usta po klovnovsko, pripnete na prsi kakšno rožo, napihnete nekaj balončkov in že ste šema, ki bo dobrodošla v vsaki veseli družbi. Če vas bo tudi letos tako zgrabilo, nič ne odlašajte. Dajte si duška!
Prav je, da vemo
Pelargonije, ki smo jih prezimovali na suhem, konec februarja obrelemo in jim damo nove zemlje. Da bi si spet vzgojili grmičaste rastline, obrelemo stare poganjke na tretjino. Pri tem pazimo, da odrežemo med dvema očesoma. Staro zemljo od korenin povsem otresemo in korenine prikrajšamo približno na polovico. Tako pripravljene rastline posadimo najprej v razmeroma majhne lonce. Primerna zemlja za saditev je s peskom pomešana kompostnica, ki je dovolj vlažna. Dokler na novo ne odienejo, zalivamo le
zmerno. Da bi rastline dobro odgnale, je nujno potreben svetel prostor. Pri fuksijah porežemo lanskoletne poganjke približno na polovico. S tem se bodo obrasle v lepe grmičke. Večletne fuksije smemo obrezati tudi globlje, do dveletnega lesa, zlasti še, če so le prevelike. Da bi se mladi poganjki krepko razvili, je potreben svetel prostor. Temperatura naj bo med 12 in 15 stopinjami C. Bolje je nekoliko hladnejši prostor kakor pretopel. Dokler poganjki ne odženejo, zalivamo samo toliko, da ostane zemlja vlalna, a ne mokra.
SREDA, 22. FEBRUARJA
TVS 1
8.00 Počitniški program 8.00 He-man, ameriška risana nanizanka 8.20 Iz stare skrinje 8.40 Zimska tekmovanja, francoska risana serija 9.05 Otroci glasbe, zabavnoglas-bena oddaja
9.30 Najhujši dan v življenju, avstralska nanizanka 10.00 Zmešnjava v studiu
10.55 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija
11.45 Iz življenja za življenje 12.10 ščepec širnega sveta: Paprika, angleška dokumentarna nadaljevanka
12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila
15.20 Doktor Finlav, škotska nadaljevanka
16.15 Slovenci v zamejstvu 16.45 Podarim - dobim 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 Šport 20.05 Forum
20.20 Film tedna: Življenje z BiH-vjem, kanadski film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme
22.31 Šport 22.50 Sova;
Eno leto v Provansi, angleška nanizanka;
Umor, je napisala, ameriška nanizanka
TVS 2
13.00 Euronews 15.10 Zgodbe iz školjke 15.40 Most, nizozemsko-belgijska nadaljevanka 16.15 Vi-deošpon 17.10 Sova, ponovitev 18.40 Arhiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.10 Podarim - dobim 19.20 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.30 Omizje
HTV 1
7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Deklica iz prihodnosti, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Neptunova hči, ameriški film 14.30 Andrija Kačič Miošič 14.50 Portreti hrvaških skladateljev: Andrija Kačič Miošič 15.30 Nekaj pomembnega 16.05 Prvič, nanizanka 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Ameriški Cezar, dokumentarna serija 21.45 Poslovni klub 22.30 Slika na sliko 23.10 Koncert Lilijane Molnar Talajič, posnetek 0.00 Poročila
HTV 2
17.45 TV koledar 17.55 Izsiljevanje, angleška nadaljevanka 18.45 Žametna taca, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Udobna vožnja, angleška nadaljevanka 21.30 Vohun, francoski barvni film
KANALA
12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.55 Spot tedna 14.00 CMT 14.25 Spot tedna 15.30 A shop 15.40 Male živali 16.00 Upravljanje 16.30 Zadeto 18.05 Divje palme, ponovitev 18.45 TV prodaja 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Bennv Hill 20.30 Dance session, oddaja o plesu 21.10 Poročila 21.15 Dannvjeve zgodbe 22.00 Album Show 22.50 Živeti danes 23.20 Ekipurjeve zgodbe, ponovitev 23.35 Na velikem platnu 23.55 CMT
AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Gospod Moto in tihotapska organizacija, ameriška kriminalka 10.40 Nismo sami, ponovitev 1. dela italijanskega TV filma 12.15 Zunanjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas
v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Dobri prijatelji 18.30 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Nočem obdržati sina, ameriški TV film 21.50 Nismo sami, zadnji del italijanskega TV filma 23.20 čas v sliki 23.25 Viva Zapata, ameriški film filma 1.05 Simon Templar 1.50 Videostrani/Tisoč mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 13.50 Department S, Skrivnost pogrešanega boeinga 14.40 Maščevanje rožnatega panterja, angleška kriminalna komedija 16.15 Moč strasti 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Mi 18.25 Vseh devet kijev 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Moja draga s Tirolskega, nemška komedija 21.45 Pogledi od strani 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.35 Šport 23.45 Dialog s smrtjo 0.45 Cigare ponoči tihotapijo, ameriška kriminalka 1.50 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 2.20 Videostrani/Ex libris
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TLE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 DANES V MESTNEM SVETU OBČINE KRANJ - poročilo z 2. seje mestnega sveta občine Kranj: osnutek statuta Mestne občine Kranj, poročilo župana o stanju v Mestni občini Kranj, vprašanja in pobude svetnikov 19.30 Iz arhiva: UTRIP KRANJA 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Akrobatsko smučanje za pokal Bled '95 20.32 Predstavitev Remont: vozio Clio 20.55 EPP blok - 3 21.00 Župan z vami (v živo) 21.40 Iz arhiva: PRAZNIK KRUHA 22.00 STREL 8, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Skupina AVTOMOBILI (v živo) 23.00 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
19.00 Pustno rajanje v Selcih 20.00 Moda in mi - oddaja o modi 20.50 Brez komentarja
LOKA TV
... Videostrani (non stop)
TV MEDVODE
00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.40 Okrogla miza: TRILETNA PORODNIŠKA - DA ali NE: O tej temise bodo z voditeljem S. Salkičem pogovarjali gosti v studiu: - Nada Skuk (poslanka SKD v državnem zboru), - dr. Mateja Kožuh Novak (posalnka ZLSD v državnem zboru), - Anka Oster-man (državna sekretarka), - dr. Alenka Kušar, Sodelujte z vašimi vprašanji po telefonu 061/612-372. 21.40 - 21.45 Reklamni blok
R KRANJ
21.45 - 24.00 Videostrani
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Ve-
R TRŽIČ
černi program - Taki smo
Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz.
Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam, v katere vključujemo tudi pogovor o promedii varnosti. Sleid beseda o knjigi in filmu, nato pa še zanimivosti iz sveta glasbe. Gost ob 18.30 bo Bojan Rakovec.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
RŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za nar-odnozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zrcalce, zrcalce... 17.00 Glasbeno popoldne - Heavy metal - Boom 19.30 Odpoved programa
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program Z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.1" Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre... HIT iz Nove Gorice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 24.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit
JSSSBBSSEBESSi
DANES, V TOREK, 21. 2. 1995, od 21. do 22.30
v programu na TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ Torkova tema: _ RESNIČNO ALI NAVIDEZNO ZDRAVLJENJE LJUDI V STISKI - GLADOVNA STAVKA DR-JANEZA RUGLJA - 21. dan GOSTJE:
- Dr. Janez Rugelj, psihiater m vodja socialno andragoškoga programa zdravljenja ljudi v stiski,
Udeleženci programa: -Vlado Smrekar,
- Stanka Štajer,
- Gregor Laura.
- Voditelj: odgovorni uredniK Drago Papler
POSNETEK ODDAJE BODO OBJAVILE ČLANICE ZDRUŽENJA LOKALNIH TELEVIZIJ SLOVENIJE V TERMINU OO 22. DO 26. 2. 1995 NE PREZRITE -VABIMO K OGLEDU
KINO
CENTER amer. kom. MASKA ob 18. in 20. uri, amer. ris. JlfJ LEVJI KRALJ ob 10. in 16. uri STORŽIČ amer. kom. TRI J t LOPOVI IN POTEPIN ob 16. in 18. uri, amer. rom. kom. SAMO 1' ob 20. uri ŽELEZAR amer. ljub. drama ETHAN FROME ob ZU-uri, amer. akcij. kom. KONČNA HITROST ob 16. in 18. uri BLfcu amer. kom. VAŠKI MILIJONARJI ob 16. uri RADOVLJICA amer. troš. kom. DENIS POKORA ob 16. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. JUNIOR ob 18. uri, amer. akc. thrill. DIVJA REKA ob 20. un TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film BELI OČNJAK 2 oD 20. uri
Torek, 21. februarja 1995
DEŽELA
13. STRAN • GORENJSKI GLAS
Priloga Gorenjskega glasa o občinah Bled, Bohinj in Radovljica (12)
Država je kupila modno hišo Pristava
Najemniki lokalov v negotovosti
ona mark odškodnine.
Bled - Ko je slovenska vlada 1987. leta stavbo prenesla v lastništvo Almire, je radovljiška tovarna za preureditev v Hodno hišo Pristava vložila 1,7 bilijona mark. Almira ie potlej Podobno kot še številna tekstilna podjetja zašla v težave, *ato se je odločila za politiko °dprodaie premoženja, ki ni neobhodno potrebna za proiz-v°dnjo, med drugim tudi za Pfodajo modne hiše Pristava. Tri (neuspešne) dražbe so bile *992. leta, četrta, z izklicno <*no 1.775.000 mark, je bila [azpisana za lanski 15. novem-°er, a so jo potlej, ko se je
vmešalo" ministrstvo za kul-*uro, preklicali in se odločili, da stavbo neposredno prodalo ^Žavi. Slovenska vlada je namreč ugotovila, da bi bila pristava primerna za "postavitev" petsto umetnin, ki jih je *°že Ciuha pripravljen podariti državi, in za ureditev mednarodnega kulturnega središča. Almira je kupnino že prejela ,n se obvezala, da stavbo do ?redine marca tudi formalno 12roči v državno lastništvo.
Bo država izselila y*e ali le nekatere?
In kaj se bo zgodilo z najemniki in podnajemniki? v:ot je povedal Adi Križanič, Jjrektor podjetja Trgovska niša Pristava, ki že štiri leta javlja z modno hišo, je njihova usoda precej negoto-
va. Razlog je v tem, da se v vladi oz. v državnih ustanovah za zdaj še niso povsem izjasnili, kaj pravzaprav v stavbi bo. V podjetju Trgovska hiša Pristava so doslej slišali za dve varianti: po eni, ki jo zagovarjajo na ministrstvu za kulturo, naj bi del lokalov ohranili in njihovo ponudbo prilagodili novi "vsebini" hiše, po drugi, za katero se zavzemajo v fondaciji Ciuha, naj bi stavbo povsem izpraznili.
Pristava ni nikoli zaživela
Kot poudarja Adi Križanič, so bili najemniki, ki so pričakovali dobre zaslužke, kmalu razočarani, saj modna hiša ni nikoli zaživela. Hiša se je preveč osredotočila le na trgovsko ponudbo, ki se v mnogočem tudi podvaja, in premalo na gostinske, servisne in druge dejavnosti, ki privabljajo ljudi. Ko so v središču Bleda zgradili Še trgovsko poslovni center, se je zanimanje za nakupe v Pristavi še zmanjšalo.
Nekaterim ugaja, drugim ne
Najemnikom, ki so v Pristavi životarili ali so že zaprli lokal, ugaja, da je stavbo kupila država in da bodo dobili vsaj odškodnino. Ostalim, ki so bili s prometom v Pristavi zadovoljni (med take sodi tudi Dekorativa-gastro), rešitev ni najbolj všeč in bi jim vsekakor bolj ugajalo, če bi stavbo na javni dražbi kupil eden od dveh kupcev, ki sta se zanimala.
do 70 ljudi, zaposlenih v 28 trgovskih in drugih lokalih ne bi naenkrat ostalo na cesti, brez službe. Predlagamo tudi, da bi za galerijo namenili zgornje prostore, medtem ko naj bi bili v pritličju lokali s ponudbo, ki bi jo prilagodili novim potrebam in razmeram," pravi Adi Križanič in poudarja, da bi bila najslabša rešitev, če bi hišo v nekaj mesecih povsem izpraznili, potlej pa bi bila prazna. Tudi v primeru, ko se bo država odločila za popolno izpraznitev, predlagajo, da to naredi postopoma, kot bo verjetno postopno urejala tudi notranjost.
Najemna razmerja še trajajo
Kakorkoli se že bo odločila vlada, bodo najemniki, ki se bodo morali izseliti, zahtevali od države odškodnino. Razlog je v tem, da so podjetja pred
Vsaj nekaj lokalov bi radi ohranili
"V trgovski hiši se zavzemamo, da bi del lokalov in njihove ponudbe ohranili in da vseh 65
Franc Pelko, predsednik občinskega sveta Bled
ni koraki, veliki za Bled
Majh:
Stavbenik Franc Pelko z Bleda je uspešen obrtnik (skupaj s sino^m zaposluje povprečno dvajset delavcev) in imetnikov v novih občinah Bled, Bohin
„ Na Gorenjskem in tudi drugod v Sloveniji vas poznajo kot uspešnega stavbenika in obrtnika. S čim se ukvarjate?
"Glavna dejavnost je sanacija kul-JJjrnih spomenikov, še zlasti cerkva. u°slej smo jih obnovili okoli dvesto, med njimi tudi take stavbe, ki so že izpadale in so bile predvidene za Jraenje. Sanacija obsega injektiranje, zvezavo, utrditev temeljev... S tem Poslom smo se ukvarjali že v Času, ko domača družbena podjetja tega niso uPala početi oz. je bilo to iz političnih razlogov celo nevarno delati." ^ . Kdaj ste se "spustili" tudi v Politiko?
samo ena itiko sem sem tudi
Dokler je bila pri nas s; **ranka, me ni mikalo. V poli J* vključil po plebiscitu, ko b»i« nK?Zel Vodenje krajevne, zdaj pa renske organizacije Slovenskih
% £.nskih demokratov." „   Kako si zamišljate delo občinskega sveta?
'Lipam, da nam bo uspelo morebitni graničarski ekstremizem potisniti ob
rob
.. potisniti in da se bomo laho ukvarjali Predvsem z vprašanjem, kako v našem jnandatu narediti čimveč koristnega za in okoliške kraje. Svet mora P°°-preti dobre predloge nc glede na l0> kdo jih jc dal, in zavračati slabe."
* Kaj bi po vašem mnenju morali najprej narediti na Bledu?
"Ker vem, da občina vsaj zdaj na začetku nima veliko denarja, se bom v svetu zavzemal za to, da bi na Bledu naredili vsaj tisto, kar lahko storimo brez denarja ali le z nekaj tolarji."
Kaj, na primer?
"Če bi nam uspelo na Bledu zmanjšati poletni hrup, bi že veliko naredili. To bi lahko storili brez enega tolarja, le tuje zglede, avstrijski Velden, na
grimer, je treba pogledati. Če bo na ledu poleti spet tak mir, kot je že bil nekdaj, si lahko obetamo tudi boljših gostov. Nisem nasprotnik tega, da bi poleti ansambli igrali tudi na prostem, vendar je treba pfemisliti, kje je to dopustno in do katere ure."
* Kot avtor jezerske natege dobro poznate Blejsko jezero in dogajanje v njem. Kaj storiti, da bi se kakovost jezerske vode še izboljšala?
"V razmerah, ko za jezero ni na razpolago veliko denarja, se tudi z majhnimi koraki in s skromnimi sredstvi da veliko narediti. Ker vse ni vedno odvisno samo od denarja, ampak predvsem od ljudi, jih je treba osveščati in navaditi, da bodo vsaj že zgrajeno kanalizacijo dobro vzdrževali, skrbeli za lovilce nesnage in podobno."
* Velik poletni problem Bleda je množica kopalcev. Kakšno rešitev predlagate?
"Predlagam, da bi čimprej uredili kopališča s sanitarijami in z vsem, kar sodi zraven, in da bi potlej dovolili kopanje samo na teh mestih. Zdaj je tako, da so urejena kopališča na pol prazna, medtem ko so parki, ki nimajo sanitarij, polni kopalcev. Nekaj bi morali ukreniti že letos, saj jezero z vsega 24,5 milijona litrov vode ne prenese naenkrat pet ali celo šest tisoč kopalcev."
* Nekaterim domačinom gre turizem zaradi gneče na cestah v trgovinah, v bankah in drugod očitno že malo na živce.
"Za Bled je sicer dobro, če ima veliko gostov, vendar se mora prizadevati predvsem za to, da postane mondeno letovišče, ki ga bodo obiskovali dobri, kakovostni gostje. Ležišč jc dovolj, treba je le izboljšati obstoječe. Če bomo na Bledu domačemu in tujemu svetu pokazali, kako pametno znamo delati s krajem in še zlasti z jezerom, tudi za denar ne bo problem. Če pa bomo, denimo, pozimi cesto okrog jezera še naprej solili, nas ne bodo jemali preveč resno." • C. Zaplotnik
šestimi leti sklenila z Almiro kot tedanjim lastnikom najemno pogodbo za deset let, zasebniki pa za trideset let, in da so si tedaj z vložkom okoli 1.100 mark za kvadratni meter tudi zagotovili plačilo najem nine za ves ta čas. Podjetja imajo do konca najemnega razmerja še približno štiri leta, zasebniki okoli 24 let.
Tretjina ne plačuje stroškov vzdrževanja
Če se bo država odločila za popolno izpraznitev stavbe, bodo najemniki od nje zahtevali za izplačilo vloženih sredstev (brez revalorizacije) skupno 2,5 milijona mark. Pogajanja o višini odškodnine bodo zanesljivo zapletena in težavna, saj je v niši samo še pet prvotnih najemnikov, medtem ko so vsi ostali lokale oddali v najem že drugim. Pogajanja bo po mnenju Adija ICrižaniča oteževalo tudi to, da se približno tretjina najemnikov že nekaj časa (nekateri tudi že tri ali štiri leta) ne drži najemne pogodbe in ne plačuje stroškov vzdrževanja. Med temi je tudi sedem tujcev, ki imajo lokale zaprte že tri leta, jih nočejo oddati drugim in ne plačujejo stroškov. • C. Zaplotnik
Občinske slike
Blejska, bohinjska in radovljiška občina so začele z delom. Ob tem, da imajo nekaj skupnih problemov, med katerimi je najtrši oreh odlagališče komunalnih odpadkov, ima vsaka še svoje, posebne. Radovljiška je v primerjavi z blejsko in bohinjsko vsekakor na boljšem, saj se ji vsaj v začetnem obdobju ni treba ukvarjati z urejanjem občinskih prostorov in z drugimi "porodnimi krči" pa tudi župan Vladimir Černe si je v petih letih dela na (stari) občini nabral precej izkušenj, dobro pozna občinske probleme in tudi bolje ve, na katere kljuke mora pritiskati.
Občinski sveti delujejo različno. Če bi jih morali razvrstiti kot na kakšni tekmi, bi prvo mesto prisodili Bledu, drugo Radovljici in tretje Bohinju. Na seji blejskega občinskega sveta je dialog med vladajočo in opozicijsko koalicijo strpen, kulturen in produktiven, v Radovljici je strankarskega rivalstva že nekaj več, v Bohinju pa ga je že toliko, da tolikokrat poudarjeno razlikovanje "mi" in "vi", naša in vaša koalicija že škodi učinkovitosti dela sveta in ugledu občine. In v takšnih razmerah tudi "slika", kot jo javnosti kažejo novinarji, ne more biti najboljša in najlepša. To so, k sreči, spoznali tudi nekateri svetniki, ki opozarjajo svoje kolege: delajmo pametno pa bo tudi slika o našem delu v javnosti drugačna. Zapiranje sej pred javnostjo in odganjanje občanov je slaba in nespametna rešitev. Če imajo državljani pravico, da neposredno (mirno) spremljajo sejo državnega zbora, potem je težko razumeti, da ne bi smeli seje bohinjskega občinskega sveta. Načelo javnosti namreč ni kot meh, ki bi ga, odvisno od okoliščin, raztegovali ali stiskali skupaj. Seje so javne ali pa niso, vse vmesne oblike so le "skrivanje" pred javnostjo. • C. Zaplotnik
L 0 V E N S K A HRANILNICA INI
POSLOVALNICA BLED
TRGOVSKO TURISTIČNI CENTER, TEL: 76 414
DELOVNI CAS OD 9. DO 16. URE SOBOTAZAPRTO
PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM
SALON POHIŠTVA
A r\|( kA A IA      Kranj. PREDOSUE 34 /m»<l\ /▼» «%i Mfm.     (KULTURNI DOM), TEL: 241-03
PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure
MED BOHINJKO IN DOLINKO
Turistična priznanja
Turistična zveza Slovenije je ob koncu minulega leta pripravila na Ptujskem gradu sklepno slovesnost, na kateri je podelila priznanja najboljšim v lanski akciji "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Med izrazito turističnimi kraji je bil Bled drugi (za Kranjsko Goro in pred Radenci), med vojašnicami sta si prvo mesto razdelili vojašnica na Bohinjski Beli in vojašnica generala Maistra v Mariboru. Priznanje za najbolj urejene Mercatorjeve trgovine je prejela tudi Vinjeta Bled, revija Jana je med najlepše vrtove uvrstila tudi vrt Mete in Toneta Lazarja z Bleda, med visokogorskimi planinskimi postojankami si je priznanje prislužila koča na planini Pri jezeru, last planinskega društva Integral Ljubljana.
Ravnateljevo opozorilo
Stane Mihelič, ravnatelj osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici, je na naše uredništvo naslovil pismo, v katerem opozarja na kup kamenja na cesti od Lancovega proti Radovljici. Takole piše: "Na dnu lancovškega klanca se je pred dvema letoma podrl kamniti oporni zid. Cesto so zgradili po prvi svetovni vojni in je zdržala, dokler niso neodgovorni na golo posekali gozd nad cesto. Deževje je dobilo moč, korenine so odgnile in kamenje, naloženo sedemdeset let, se je vsulo na cesto, kjer leži že dve leti. Na ostrem in ozkem ovinku je Cestno podjetje Kranj samo opazilo kup kamenja, ga ogradilo in označilo. Mimo se moramo previdno voziti, nekateri kar srečno, drugi že tudi z razbitim avtom. Kako je mogoče, da lastnik ceste, upravljalec in inšpektor za ceste ne znajo niti odstraniti tega kupa kamenja?"
Novi pletilnl stroji
Radovljiška Almira je s kupnino, ki jo je dobila za modno hišo Pristava na Bledu, odplačala stare dolgove in oživila naložbe. Za potrebe pletilnice v Radovljici bo kupila osem najsodobnješih pletilnih strojev v vrednosti 13 milijona mark (v ceno je všteto tudi usposabljanje petih delavcev) in izboljšala delovne razmere v šivalnici v Bohinjski Bistrici. V prihodnjih letih bodo v pletilnici zamenjali po dva ali tri stroje na leto.
Javno stranišče na Bledu
Če so doslej obiskovalci Bleda iskali stranišče po hotelih, gostilnah in drugih gostinskih lokalih ali pa so "malo potrebo" opravili za grmovjem, v parku ali kar na sprehajalni poti, jim kmalu tega ne bo treba več početi. Na kakanje in lulanje bodo lahko odšli v javno stranišče, ki ga na Bledu urejajo v hišici nedaleč od Festivalne dvorane.
Prešernova ulica v Radovljici
Odkup stanovanj preprečil prenovo
Radovljici so želeli prenoviti celotno ulico, ki sojo po nemškem vzorcu zgradili v začet druge svetovne vojne. Del ulice so že uredili, del bi jo letos, nadaljevanje pa je malo verjetno, saj je precej stanovalcev izkoristilo zakonsko možnost in stanovanja odkupilo.'
V občini so se na prenovo ulice začeli pripravljati že sredi osemdesetih let. Čeprav odločitev o nadomestni gradnji ali obnovi stavb ni bila lahka, so se tedaj krajevni in občinski organi soglasno odločili za rušenje starih stavb in izgradnjo novih. Z obnovo in ureditvijo podstrešij bi namreč dobili le 80 do 90 stanovanj, medtem ko bi jih z novogradnjo od 170 do 180 in še 20 do 25 malih lokalov. Obnova bi onemogočila ureditev zadostnega števila parkirnih mest, z novogradnjo pa bi ulico razširili in dobili 124 parkirišč in do 60 garažnih mest. Obnova bi bila le za pet odstotkov cenejša od novogradnje, ob morebitnih nepredvidenih stroških pa bi bila lahko celo dražja.
So "nemške hiše" dobre ali slabe?
Prenova se je začela. Zgradili so t.i. "nadomestni objekt", v katerem ima poslovne prostore tudi Alpdom, /3 novih stanovanj in 12 manjšin lokalov, uredili 56 parkirnih mest in zelenice, posadili 20 dreves, tlakovali površine za pešce... Prenova je tako potekala do 1990. leta, potlej pa so nastopili "novi časi" in spoznanja, da s prenovo, kot je bila zastavljena, ne bi bilo pametno nadaljevati. Med drugim tudi zato ne, ker bi dobili preveč uniformirano ulico in ker kombinacija poslovnih in stanovanjskih prostorov v isti stavbi povzroča različne probleme. Tem dvomom se je pridružilo še vprašanje, ali so stavbe res tako slabe, da bi jih bilo treba porušiti, ali bi se jih dalo
OSMi d.*.*. Te.,064/741-
k . „, , Fax: 064/741
Avtoservis Bled
Ribenska 6, 64260 Bled
Cenjene stranke obveščamo, da imamo uradni servis in prodajo traktorjev 2^^»
V mesecu februarju vam nudimo 3% akcijski POPUST za naslednje modele traktorjev:
■ 2fe&t/~ 3320
■ 2e/frr~3340
■ 0&2/4JT- 5340 PVH (prednja hidravlika)
■ /ZetVT~ 6320
Vsi kupci, ki bodo kupili traktor v času od 01. 02 1995 do vključno 30.06.1995, bodo tudi deležni nagradnega žrebanja.
NAGRADA - TRAKTOR LETA
116 317 411
4340
Posebna ugodnost: traktor 'Zelor- model 6911 samo 15.945 DEM.
Samo ti&Tft d.&.9>. ^>ted ima v Sloveniji ekskluzivno prodajno in servisno pravico za REFORM !
Prodajni program:
- kosilnice
- gorska kmetijska mehanizacija MULI, METRAC
- priključki
- komunalni program
obnoviti in nadzidati. Medtem ko je Andrej Ravnikar, ki je načrtoval del Prešenove ulice, zatrjeval, da obstoječa konstrukcija stavb ne dopušča nadzidave, so se v občinskem zavodu za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo uprli miselnosti, da se mora vse staro porušiti in da je samo novo dovolj kakovostno.
Po številnih zapletih -rušenje!
Ugotovili so, da stavbe niso tako slabe in so novembra predlani izdali lokacijsko dokumentacijo za obnovo in ureditev dodatnih stanovanj na podstrešju stavb v Prešernovi ulici št. 6, 8, 10, 12, 13, 15, 17 in 19. Pri načrtovanju se je izkazalo, da na podstrešju ni možno urediti zahtevanega števila stanovanj, ne da bi spremenili nosilno konstrukcijo ostrešja. Nosilnost in kakovost materiala so v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geode-
zijo preverili na stavbi št. 13 in 15 in ugotovili, da bi bil za zagotovitev potresne stabilnosti
Ko je prenovo Prešernove ulice na januarski seji obravnavaj občinski svet Radovljica, je Blaž Hrastnik iz radovljiške Ire, sicer tudi občinski svetnik, dejal, da nI tragedija, Če se prenova ne nadaljuje po zastavljenem konceptu, ki res ni bil najbolj posrečen; večji problem je ta, da je stanovanjski zakon preprečil nadaljnje urejanje ulice. Arhitekt in svetnik Marko Smrekar je dejal, da "nemške hiše" niso zanič, in da je vseskozi zagovarjal kakovostno obnovo. Odločitev o spremenjenem prenavljanju ulice je po njegovem mnenju za mesto koristna, saj bi sicer dobili uniformirano ulico.
potreben večji poseg. Pri rušenju v stavbi se je tudi pokazalo, daje material slabši, kot je bilo predvideno, predvsem malta | opečnih zidovih. Ko so p*j ponovnem pregledu "odkrili"-da nosilnost malte ne dosega niti polovico zahtevane, so se odločili, da stavbo porušijo in na njenem mestu zgradijo novo, k' se bo navezovala tudi na poslov; no stavbo agencije na plačilo' promet in informiranje. Lokacijsko dovoljenje za Prešernovo 13 in 15 ter za stavbo agencije je bilo že izdano, prav tako tudi gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela (rušenje in izkop), 60 odstotkov denarja izvajalcu nakazano že lani. Od novega leta dalje je investitor stanovanjski sklad, ki bo izgradnjo stavbe sfinanciral do konca. V stavbi bo 22 stanovanj, od tega 13 z8 rešitev zakonskih obveznosti občine, štiri za rešitev socialnjl1 problemov, ostala pa za prodaj0 mladim družinam.
Mešanica novega in starega
S to novogradnjo bo očitno tudi konec prenove Prešernove ulice. V (stari) radovljiški občin" so namreč odločili, da preostalih stavb in stanovanj ne bodo rušu» in da jih stanovalci lahko odkupijo po stanovanjskem zakoni1' To se je tudi zgodilo. Stavbe s° zdaj v mešani lasti, zato tudi f realne možnosti, da bi lahk? nadaljevali s prenovo. Ulica, ,i se jo je zaradi "nemških hiš"v
Ereteklosti prijel vzdevek Neue leimat (novi svet), bo tore] očitno mešanica novega in starega. • C. Zaplotnik
Iz svoje dejavnosti nudimo:
- Popolno ureditev interiera po vaših zahtevah in željah, ali z našim svetovanjem
- Izdelavo in prenovo vseh vrst oblazinjenega (tapeciranega) pohištva, sten, vrat in ostalih predmetov
- Oblazinjenje vseh vrst prevoznih sredstev: ladje, avtobusi, vagoni, letala, ter popravila le-teh
- Izdelavo vseh vrst preprog in prevlek
- Izdelavo in prenovo vzmetnic vseh vrst in dimenzij
- Polaganje in popravilo vseh vrst talnih oblog
- Izdelavo, montažo in obnovo vseh vrst zaves in senčil s karnisami ali brez
- Posteljnino, prte, nadprte, serviete
- Vse vrste blazin
- Dekorativne in ostale izdelke iz blaga, skaja, usnja ali drugega materiala
- Druge izdelke po naročilu - vaši zamisli
Storitve vam opravimo kvalitetno, v želenem roku, z ugodnimi plačilnimi pogoji, po konkurenčnih cenah, z vašim ali našim materialom. Opravimo vam tudi transport-Ponujamo možnost različnega poslovnega sodelovanja (kooperacija).
Iz svoje prodaje v prostorih podjetja vam priporočamo nakup:
- Kvalitetnih vzmetnic z dolgo življenjsko dobo
- Sedežnih garnitur
- Posteljne, okrasne in ostale vrste blazin
- Posteljnega perila
- Prtov, nadprtov in serviet
- Dekorativnih izdelkov iz blaga
- Različne vrste materialov, če imate smisel in znanje za delo po načelu "naredi sam'
Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 064/714-471 ali pisno na gornji naslov.
tapetništvo radovlji«
S04&I2
Jože Cvetek, predsednik občinskega sveta Bohinj
Politična nasprotja bomo zgladili
* Bohinjci vas že dobro poznajo, pa v,e««o; kaj ste po poklicu, s čim se
^arjate....
. 'Sem diplomirani geograf in poučuje na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. P°ma sem v Ukancu, kjer že od 1970. 'eta dalje oddajamo turistične sobe (zdaj ,a apartmaja in sobe s skupno dvanaj-st"ni ležišči). Imamo predvsem stalne 8°ste, ki se k nam vračajo že leta in leta; Uekaj pa jih napoti k nam tudi turistično društvo."
J^ektrarna ne
bo nikogar motila
* Ste tudi lastnik male vodne elek-'[arne. Ali res stoji na tujem zemljišču, *°*je bilo slišati?
Elektrarno moči 92 kilovvatov smo ogradili pred petimi leti, stoji na zemljišču v bližim hiše in je vključena v ?°jekt hleva. V gozdu, kjer mejniki niso Wl vidni, smo s cevovodom res posegli ^a tuje zemljišče, vendar smo potlej ^aPako popravili in ga umaknili na ■v°je. Desetino elektrike porabimo za astne potrebe, medtem ko ostalo odda-m° v omrežje."
> * Skupaj s še nekaterimi investitorji ie. gradite na Bistrici v Bohinjski ptrici novo, veliko večjo elektrarno, *' nočno vznemirja krajane. Je njihovo
a$ujTJenje upravičeno?
Nikakor! Inšpekcija je ob ogledu pdbišča in dovoljenj ugotovila, da ni
glogov za ukrepanje. Ker sta najbližji oddaljeni od elektrarne več kot sto petrov, ni nobene bojazni, da jim bo s
lj Pom, tresenjem ali drugimi škodljivi vplivi poslabšala bivalne razmere. Jra ostale Dolj oddaljene hiše je ta ^°Žnost še precej manjša."
^fcmesto pohval - kritike!
j * Ob vsem delu v službi in doma ste e predsednik sveta občine Bohinj, Pj*dsednik turističnega društva, pre-Vednik turistične zadruge... Nekateri
vredno ie bilo ustanoviti občino Bohin
da nisem bil izvoljen, dobil veliko število glasov."
* In del te igre naj bi bili tudi novinarji...
"Doma imam zbrano vse, kar je bilo tedaj objavljeno v časopisih. Veliko člankov stanja ne prikazujejo realno, ampak izrazito enostransko. Ni res, da naj bi bil za to kriv sam, ker se nočem pogovarjati z novinarji; nasprotno: celo Želim si."
Po končanem lastninjenju večja enotnost
* Rekli ste: upam na dobro sodelovanje med občinskim svetom in županom. Vsaj za zdaj ne kaže tako!
"Problemi izhajajo iz tega, da imajo v občinskem svetu večino stranke slovenske pomladi, medtem ko župana podpirata združena lista socialnih demokratov in liberalna demokracija. Prepričan sem, da bomo presegli politična nasprotja, in da se bomo vsi ne glede na strankarsko pripadnost trudili za to, da bi v Bohinju naredili čimveč koristnega. In da bomo čez čas lahko rekli: vredno je bilo ustanoviti občino Bohinj."
* Je torej v Bohinju pričakovati stalna nasprotja med županom in svetom?
"Ta nasprotja bodo močnejša na začetku, ob razdelitvi funkcij in načelnih vprašanjih, medtem ko jih bo manj ob konkretnih vprašanjih."
* Ali verjamete v to, da boste v bohinjskem turizmu še kdaj v bližnji prihodnosti nastopali enotno?
"To se bo verjetno zgodilo kmalu
f>otem, ko bo v Bohinju končano astninjenje. Ker je privatizacija zelo pomembna za sedanje in prihodnje rodove ter za (kapitalistične) čase, ki prihajajo, ni nenavadno, da se v tem procesu pojavljajo različni interesi in tudi nasprotovanja." C. Zaplotnik
si to trojno funkcionarstvo razlagajo tako, češ da drugim ne zaupate, da želite sami obvladati ves Bohinj...!
"Teh očitkov res ne razumem! Funkcij si nisem izbral sam, ampak so me ljudje izvolili. Če bodo ugotovili, da ne delam v korist Bohinja, me bodo prav tako, kot so me izvolili, lahko tudi zamenjali ter za predsednika turističnega društva in zadruge izbrali koga drugega, na naslednjih občinskih izvolili drugega svetnika..."
* Kandidirali ste tudi za župana. Potlej, ko niste prišli v drugi krog, je bilo slišati, da ste bili precej razočarani nad Bohinjci. Ste pričakovali tak razplet?
"Naši politični tekmeci so se na lokalne volitve začeli pripravljati že lansko spomlad in so proti meni vodili gonjo, ki se je nadaljevala prek vsega poletja. Ko smo poleti uvedli prometno ureditev ob jezeru, so nas iz številnih turističnih krajev spraševali, kako to zmoremo obvladovati; namesto pohval
Ea smo bili potlej deležni številnih ritik. To je bila igra, ki je vplivala tudi na volitve, na katerih pa sem, kljub temu
^jmlajši občinski svetnik
Svetnik pri devetnajstih
>. Tako pomembne funkcije, kot je *anstvo v občinskem svetu, so po ^napisanih pravilih že vnaprej
k'Vu!yirane" za svet odras^n (m°š-kih' ^a^° se vam Je kot mladeniču, bo šele junija letos dopolnil dvajset ^uspelo vriniti v ta "svet"? tov • ružena *'sta socialnih demokra-n Ve edina politična stranka, ki je na din7Vmh občinskih volitvah tudi mla-svet ?mo8Pčila. da kandidirajo za
form i 3 možnost ni bila sam0 j^nialna, ampak tudi dejanska. Stranje |f x amreč svojemu podmladku, ki je f0n kQt eno leto organiziran v Mladi *a ki' P°nud»la, da izbere kandidata v °beinski svet. Forum je izbral mene, lai pa so glede na dogovor, da UvJ ?! kandidata Mladega foruma 2a s.ll,i na zadnje še verjetno mesto
mestoV"liteV' na listi dali na tret^6
t0*folitičnin strank je precej. Kako 'Sa M« izbrali prav Združeno listo?
"0.e.vseskozi sem bolj naklonjen levi je S1 * Za Združeno listo mislim, da uina prava leva stranka v Sloveniji.
Ko
nekdanje politike, se do različnih PovaKr16 ob koncu predlanskega leta očitkov ne opredeljujemo in tudi fVw   ln na ustanovni zbor Mladega  nikogar ne branimo ali napadamo.
Kar je bilo, je pač bilo. Ni bilo vse zanič in tudi ne vse dobro, kot tudi danes ni."
t (-"ui na ustanovni zbor 0ruma, nisem dosti okleval."
* Združeni listi oz. njenim predhod-?,c«w očitajo, kaj vse je hudega tnitla trideset, petdeset let. Kako »kšne očitke sprejema član stranke, ki ni dopolnil še niti dvajset let? k Takšni očitki mladih ne zadevajo. ^er nismo sodelovali pri oblikovanju
* Nasprotniki Združene liste zlasti radi "pogrevajo" preteklost njenih predhodnic.
"Nenehno "brskanje" po preteklosti je neproduktivno, jc predvsem sredst-
vo za pridobivanje volivcev. Mlade bolj zanima sedanjost, še bolj pa prihodnost."
* Kot občinski svetnik ste že preživeli "krst". Kakšni so občutki?
"Prva seja občinskega sveta je bila
Eredvsem razkazovanje politične moči. Jpam, da se bo to razkazovanje vneslo in da se bomo lahko sporazumevali in delali koristno za občino in občane."
* Na katera vprašanja se boste osredotočili?
"Na sejah občinskega sveta se bom oglašal predvsem ob vprašanjih, ki so pomembna za mlade. Za začetek bi radi mladinski kulturni center in nujno potrebno kolesarsko stezo od Radovljice do Bleda. Mladinski klub, ki je nepolitična organizacija in združuje mlade ne glede na politično pripadnost, smo že ustanovili. Za zdaj deluje v prostorih mladinskega servisa; upam pa, da bomo v sodelovanju z občino našli primernejši prostor. Klub se bo vključil v praznovanje 500-letnice mesta Radovljica. Pripravil bo pogovor o mladih in njihovih problemihj ter koncert. Kar zadeva kolesarsko stezo, pričakujem pomoč vseh svetnikov, ki jim verjetno ni vseeno, kako nevarna je za njihove otroke ali vnuke pot do Bleda." • C. Zaplotnik
Občinski simboli
Blejci "iščejo" svoj grb in zastavo
Simboli so občutljiva zadeva, zato se občinski svetniki na nedavni seji sveta niso zadovoljili le z enim predlogom ampak so se odločili za javni natečaj.
Bled - Turistično društvo Bled je predlagalo, da bi izbrali grb, ki so ga izdelali v društvu Slovenski ščit. in zastavo, ki je delo Iztoka Sorlija.
Kot je povedal tajnik turističnega društva Miro Mulej, so na Bledu na pobudo krajevne skupnosti in turističnega gospodarstva že pred tremi leti začeli "iskati" grb in zastavo. Upravni odbor turističnega društva in turistične poslovne skupnosti sta tedaj predlog grba in zastave podprla pa tudi na javni predstavitvi predlogov ni bilo dosti pripomb. Ker se je potlej že začelo govoriti o tem, da bo Bled nova občina, je svet krajevne skupnosti sklenil, da naj o tem dokončno odloči nova občina. Občinski svet se na nedavni seji ni zadovoljil le z enim predlogom, ampak se je na pobudo nekaterih svetnikov odločil za javni natečaj. Strokovna komisija bo izmed prispelih predlogov izbrala najboljše in jih posredovala v odločanje svetu.
V društvu Slovenski ščit navajajo, da predlog blejskega grba upošteva osnovne heraldične zakonitosti in poved-nost, ki na slikovni način izpoveduje ime kraja. V grbu je najznačilnejša podoba kraja (blejska skala z gradom ter jezero z otokom in otoško cerkvijo) in miniaturni grb briksenške škofije, ki poudarja zgodovino kraja (leta 1004 je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškim škofom) in daje grbu večjo heraldično vrednost. Barve grba so heraldične: bela (srebrna), rdeča, temno modra, zelena, črna in rumena (zlata).
Blejska zastava, kakršno predlaga Iztok Šorli, ima na (pariško) modri podlagi šest enako velikih belih rombov. Vzorec je bil v različnih oblikah in barvah pogost v srednjem veku, predvsem v srednji Evropi. Bavarska uporablja podoben vzorec za okrasno zastavo, medtem ko ga v Sloveniji nihče. Zastava deluje "srednjeveško", kar sovpada z zgodovino in podobo kraja. Ponazarja valovanje jezera in odsev Julijskih Alp v njem, prevladujoči barvi (bela in modra) pa upoštevata tudi tradicijo belomodrih barv blejskih športnikov. • CZ.
Na Bledu bi radi tudi kaj zase
Na območju nove blejske občine so številni objekti nekdanje JLA: hotel Astoria, vojašnica na Bohinjski Beli, strelišče ob Savi med Bledom in Bohinjsko Belo, vojašnica in drugi objekti na Rudnem polju, "vežbališče" na Taležu, vile Istranka, Gorenjka, Vojvodina, Prešeren... V drugih občinah so po besedah župana Vinka Golca uspeli dobiti kak objekt za lastne potrebe, medtem ko nekdanja Občina Radovljica vsaj na blejskem območju ni naredila ničesar. Ob tem, ko del objektov nekdanje JLA uporablja slovenska vojska, bi v blejski občini radi zvedeli, kaj od tega bi lahko dobila občina. Ker so na Bledu najbolj zainteresirani za vile Istranka, Prešeren in Gorenjka ter za strelišče ob Savi, so ministrstvu za obrambo že predlagali, da bi jih brezplačno preneslo na občino. V vili Istranka bi po besedah župana Vinka Golca lahko uredili knjižnico, v vili Gorenjka, ki je tudi v denacionalizacijskem postopku, praktični del pouka visoke gostinske šole, za katero se zavzemajo na Bledu, na strelišče pa bi "preselili" sedanji kamp, ki onesnažuje jezero.
TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA P.O. Ljubljanska 56,
telefon: (064) 715-863, fax: (064) 715-864
Spoštovani!
- tiskanje publikacij: knjig, brošur, časopisov, revij, katalogov
- tiskanje: dopisov, obrazcev, blokov, nalepk, vizitk, razglednic, letakov, plakatov, vstopnic...
- izdelujemo tudi vrečke, papirnate, plastificirane, koledarje, mape, škatle, kuverte.
- opravljamo storitve broširanja, kasiranja, vezave, dotiska in rezanja
BLED
Ilhl
PARK HOTEL
Vabljeni na tradicionalno
PUSTNO RAJANJE
v soboto, 25. februarja v plesno dvorano KAZINA!
V nedeljo, 26. februarja vabljeni vsi otroci na
PUSTNO MATINEJO
od 15. ure dalje v plesni dvorani
KAZINA.
(Vstopnine ni!)
V torek, 28. februarja vabljeni na veliki
PUSTNI FINALE
v plesni dvorani KAZINA. Najbolj izvirne maske prejmejo nagrado!
Informacije tel. 064/ 79-30
Veliki Glasov intervju z mačkom
ti
Ki
Jaz sem Tor, veliki šampion
e bom letos uspešen na vseh razstavah, bom postal šampion Evrope."
Tor, se lahko predstaviš!
"Jaz sem norveška gozdna mačka. V nasprotju z večino sodobnih pasemskih mačk, ki so jim današnjo podobo oblikovale želje in ideje rejcev, sem ena redkih, ki je svojo izvirno naravno obliko in nekatere divjini prilagojene značilnosti zadržala do danes. Po velikosti in teži sodim med največje in najtežje rodovniške sobne mačke. Mački tehtamo od pet do devet kilogramov, mačke od štiri do šest. Da lažje skačem in hitreje tečem, imam zadnje noge nekoliko daljše od prvih. Dlako imam srednje dolgo. Spodnja je gosta, svilnata in mi služi kot kožuh, krovna je močna, daljša, nekoliko zamaščena in je kot dežni plašč. Moj rep je izredno dolg in košat."
Uf, kako ti mora biti poleti vroče?
"Vidim, da se bolj malo spoznaš na norveške gozdne mačke! Ko se dnevne temperature spomladi povzpnejo na dvajset stopinj ali še višje, mi v osmih do dvanajstih dneh skoraj po vsem telesu izpade spodnja puhasta dlaka kožuha, tudi "levji ovratnik" mi izgine. Ja, poleti sem bolj podoben kratkodlaki mački!"
Kje si se rodil, kdaj imaš rojstni dan...?
"Rodil sem se pred dvema letoma in pol (rojstni dan imam 3. avgusta) na Danskem, v bližini Kopenhagna. Ata je Norvežan, evropski in svetovni prvak (za leto 1991), mati je Danka. Pred dvema letoma sta me Tatjana in Lado Matjašič - Brce pripeljala iz daljne Danske-semlcaj, v stanovanje na Cankarjevi 23 v Radovljici."
Kot vidim se imaš tukaj lepo, tako lepo, da ti še mijavkati ne bi bilo treba.
"Tu živim v dnevni sobi in na zasteklenem balkonu, kjer imam tudi drevesno plezalo s šestimi košarami in imenitno, pravo mačje stranišče. Poleti, ko je vroče, najraje ležim v zgornjih košarah, spomladi, ko se nastavljam sončnim žarkom, na spodnjih. Vročino težko prenašam. V najhujši poletni vročini sem pravi božec. Vsak dan imam tudi "rekreacijo": skačem, plezam, dirkam... Še dobro, da sta mi Tatjana in Lado postavila na balkon plezalo!"
In kaj bi se zgodilo, če ga ne bi?
"Še vprašaš! Skakal bi po pohištvu, s kremplji trgal
Lado Brce - Matjašič z mačkom Torom.
sedežno garnituro..."
Tor, malo se mi zaupaj! Imaš kakšno prijateljico?
"Imam, imam dve. Mijav-kam, vonjam, a ne smem vedno k njima. S starejšo Elo sem doslej imel že dvakrat mladiče, skupno jih imava pet, tretjič bom ata sredi marca. Sara je še premlada, da bi mi jo pripustili, in še čaka na ljubezen."
Nič mi še nisi povedal, kako je na razstavah!
"Doslej sem bil že na 17 mednarodnih razstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, Češkem, v Avstriji, Nemčiji... Na teh razstavah sem zbral toliko točk, da sem dobil naziv "veliki mednarodni šampion". Na petih razstavah sem bil najboljši in najlepši med vsemi srednje-dlakavimi rodovniškimi mačkami, na štirih "naj" maček razstave. Najbolj sem se razveselil uspeha v Mariboru, kjer sem bil prvi iz Slovenije, ki mu je uspelo zmagati na domači mednarodni razstavi."
Kam te bo pot vodila letos?
"Letos se bom udeležil sedmih ali osmih mednarodnih razstav - na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, v Grad-
t«
N-
cu... Ce bom povsod uspe'gGen šen, bom postal "šampi0" J ga I Evrope", kar je najvišji fl3' slov, ki ga sploh lahko dos«' žem." «Najh Mi zaupaš, koliko vel' -oo Al jaš? Soj "Tatjana in Lado sta zaiflj^J* odštela dva tisoč mark. *r ,oop° sem lep in visoko ocenje'>0s oc tudi na razstavah, bi marših 25 rjD do plačal zame velike d«* Wske narje, tudi dvajset tisj * Po mark, a me Tatjana in Lad ;qq ne dasta. Moji mladiči sop^J* nas po 1000 do 1500 mark., flog.' tujini še dražji. Zlasti v ItaW^o§ti' jih visoko cenijo." ^ Ris
Si zadovoljen s svoji-gTv ma skrbnikoma?        ., io
Zelo, zelo! Nimam besej«^ Tudi jaz občutim, da in^JjTec rada živali in da se že desf 'jO jy let ukvarjata z rodovniški^ Sp mačkami. Njun maček F<^ ^ *ai niks, ki je bil v Sloveniji inJ Ifcg : Gorenjskem bolj poznan P* i»n 0 imenom Fičo, je 1990. Ig i
f)OStal evropski šampion, dv. Jjor, je eti kasneje pa ga je, 'Ij^a zadela kap." • C. Zaplot« foto: J. Pelko
^MERKUR
OBIŠČITE MERKURJEVE PRODAJALNE V RADOVLJICI
Elektro	Motor
Kranjska cesta 2a	Kranjska cesta 4a
telefon: 714 997	telefon: 715 137
Železnina	
Gorenjska cesta 5	
!|        telefon: 715 670	
Vedno dobra izbira, nakupni pogoji in cene.
Kajle in klamfe
Kdo je naročil pluženje?!
Ko je radovljiški župan Vladimir Černe ob koncu januarja sklical sestanek z vsemi enajstimi predsedniki krajevnih skupnosti, smo lahko slišali, kaj se je dogajalo v januarskih dneh, ko je (po ocenah nekaterih navzočih) na območju občine padlo tri centimetre snega. V Radovljici so namreč tedaj plužili pločnike, medtem ko jih v bližnjih Lescah niso in so ljudje zaradi tega "stresali jezo" nad krajevnim "županom". Predsednik radovljiške krajevne skupnosti se je na sestanku branil, češ - v Radovljici nismo tako "fini", da bi nam morali plužiti že tri centimetre snega; sicer pa je vprašal, kdo je naročil pluženje. Konkret-
nega odgovora na konkretno katerim so do sprejetja stafl*
vprašanje ni dobil, direktorica opredelili nekatere oD^lflS^ TV
komunalnega podjetja je le zadeve, se jim je med drU&A^k>\
pojasnila, da so pločnike zapisalo, da je v enem ^5
morali splužiti, ker so pri aktov treba opredeliti
pluženju regionalne ceste posamezne delavce, ki ^
nanje spravili del snega. Raz- pooblaščeni za postopa a % ^
7 izzvala zani- (in odločanje o upro**
prava je potlej mivo vprašanje, kaj komu pomenijo trije centimetri sne
stvareh). Pripravljalci *t$.
te*
farnega sklepa so P^'^
ga. Še najboljšo primerjavo je  mislili na pooblastil*IJ^^L našel predstavnik krajevne  vodenje postopkov,        ^^ skupnosti Mošnje, ki je dejal svetniki pa so se zbali, "ffi^ r
nekako takole: plužiti tri cen-  bi nekateri občinski urad^.\\^.
timetre snega je toliko, kot res dobili pooblastila za Pl ? V sj
opanje (po Bledu) tom** [t^V
odojka "devati" iz kože.
m. inmm
AVTOHISA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA, Prešernova 21
TEL: SERVIS ■ UPRAVA 064/715 256, AVTOSALON - 064/715 015 FAX: 064/715190
► m\>\\ - yusm& - tim muvmwxv
Tablo GLG zanenjal občinski grb
Naša spotikanja ob tablo na stavbi v središču Radovljice, kjer je bil sedež že zdavnaj propadlega sozda GLG (gozdno in lesno gospodarstvo) Bled, so očitno zalegla.
i *4T^'
tevali natančnejšo doloto"- ^
*9
Je Bled še v Jugosla
Se je Slovenija osam0**. ji la brez Bleda, je B'ef^^>. vedno del Jugoslavije- J^fhfa).
nekako se je verjetno sPr.A ht val blejski občinski s^J%\ socialdemokrat Franci (^Pp K
?1c
Tablo GLG so umaknili in na hofer, ko je v eni od b^jjl njeno mesto postavili tablo z   trgovin pred nedavnim L.s
grbom radovljiške občine,
Pooblaščeni za postopanje
Ko so v blejski občini pripravljali statutarni sklep, s
HOTEL JELOVICA BLED
Vabimo vas na VESELO PUSTNO RAJANJE v soboto, 25. 2. 1995.
Najizvirnejše maske bomo nagradili, srečelov priredili, kapljico vina popili in se ob glasbi poveselili !
Rezervacije po telefonu 064/7960.
tolarjev kupil Načrt j Bleda. Z načrtom je n(i ^ "le" to, da še vedno j Slovenijo kot del Jug°s'Vh -in da gre stopnjevanje h(U^ < grajskega okvira takole: p ^ Slovenija, Jugoslavija-
Bohinju prijavili* novinarji in zarotn^ Hvi
Če strtima po dvgaMfa^ ponedeljkovi seji obči**^ k sveta Bohinj, bodo no*** tog orav kmalu že PrivS$fp%*.*
prav kmalu ž
~ot<
pon ko. Tisti, ki
bohinjsko Sotesko do
~. .      kadijo. * & s
žice" in samo lepo
žice" in samo iepy rj^/p^J* Bohinju bodo dobili P^jm^ "Bohinju prijazni ostali, ki si upajo fP^et^T Bohinju tudi kaj ^''VJJJ* priponko "Novinar • nik". Občinski svet ^ h ,0 zumljivo, na seje ^ UjJ Bohinju prijazne nov j,iu novinarje - zarotnike
narsko konferenco.
občasno povabil K h'J»ria
i6*
ETRTEK, 23. FEBRUARJA
wJ^?"rnar>, ameriška risana
Ij^neralka, mladinski film tla Peroci: Ankine risbe gčji ris
^•"Oci glasbe, zabavnoglas-
.giasDe, zaDavnoi ,0q a'Mši dan v življenju
l: Arhiv zemlje, ameriška v^oznanstvena serija •15 p 4' ° z'valin 'n ljudjeh ta £° domače Sporočila
ižSnk kritike- ponovitev Obleke iz omare, ponovitev
vpodd:ame
i<405
5
'J1'
Jarim - dobim, ponovili« JV dnevnik , }0ob ro^ki program: Živ žav liji   Regionalni studio Maribor im ft!lri v vrsto, TV igrica ■3o5'Sanka
e. JV dnevnik 2, Vreme ■S SPort *  David Copperfield: Skrivna Orient Ekspresu Sodnik ji IV dnevnik I? Sport arij os
Sova
l5šarišča S ^slovna IJSova
Sanjač, ameriška nanizanoj^8 napisala, ameriška na-
borza
Euronevvs 14.50 Kinoteka: i«1 a moji rami, ameriški film ^•30 V vrtincu 17.15 Sova, *v 18.45 Že veste 19.10
ntgf - dobim 19.20 Tok, tok, oddaja za mladostnike ,05 intervju 21.05 Povečava >1$ ollrr|ski festival Berlin 95 tgs Hortret VVernerja Herzoga ^.Dežela tišine in teme,
itifar]v. koledar 7.55 Poročila
V'05 % ro 'utro 1000 Poročila iibar.5erriljepis 11.00 Lepote Z*** krajine 11.35 Deklica ..Rodnosti 12.00 Poročila
^ i^mparatriz, nadaljevanka W^°ja najijubša rjavolaska, W čb film 14.30 Zemljepis
<*rV;> cb film 14.30 Zemljepis ti !/\rn,9odDa o violončelu 15.40 <*^7S." risanka 16.30 Poročila J ?nt»r |adri okoli sveta, doku-
V^H   serija 17-10 Morie
Hrvaška danes 18.00 Kolo '/.L'Bri«i, "35 Santa Barbara, 'iS«n nadaljevanka 19.30 ""'a ^»KiA/reme 20.10 Kvisko-•3q i;?0 Ekran brez okvirja ^ari'V razstava 22.40 Moč 3oJ> <2.50 Slika na sliko vnifi mna zvezda, ameriški ^ T,lrTl 0.55 Poročila
*S*W koledar 17.35 Udobna i*'S' ^ ,0vitev 1825 Ameriški
V&£okurnentarna oddaja 10 ^fnka 19.30 TV dnevnik
v°iarka: lfios «9ibona
%v-urarka: pokal pokalnih
•'^'°8 21T le"? * Efes Pilsen-'i Sevai45 udobna vožnja, jjhTanka 2235 Fluid E*P°
Ji!
,l°o o
' S S°J tedna 12-°5 Na
S8- poS?1-?" 12-20 Luč sve-
^keu!j°vJtev ameriške nadal-
,^ila i?,™ prodaja 19.00 J^ka1!'!5 Luč svetlobe, !*>et0Vada|Jevanka 20.00
(i'^ilaTA9 nanizanka 21.10 m 3, a*!.1* Policijska akade-22.45 Spot tedna
AQkino Lr-lSkl barvni f'lm "fes^l^^Spotieana ^C^Tot ^dna 23.50 A shop
|>.30 7!liki. 9-05 Naš hrupni
^,.10-ooM?Jl!jnJiudia.-pono-
^0,Qa ki.
iJ.1>35 > ,lsmo sami, ponovi-
I » *Ki Pustni* m0rskih Psov-Pustolovski film 13.00
fc^SiL13-10 Mi 13.35 ^ Sa riJU^ezni 140° Blago-
Sfani išXa 14-50 Pogledi
KN *I:°° ?as v sliki 1805
N l9-oo
10
»j, V'" y«» v SIIKI 1B.05 9 0oSeK^ivljenje, nemška 0 Naš hrupni dom sliki 20.00 Šport
20.15 Peter Strohm 21.15 Kuharski mojstri 21.20 Pogledi od strani 21.30 Bratovščina vrtnice, zadnji del ameriške mini serije 23.00 Koliko je vredno življenje, ameriški film 0.25 Kiri te kanawa 1.55 Videostrani/1000 mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 13.15 Trojica s štirimi pestmi 14.00 Department S 14.30 Lov za rožnatim panterjem, angleški film 16.25 Ljubezenska preizkušnja, 1. del 17.15 Sulej-man veličastni 18.00 Mi 18.25 Made in Austria 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Notranjepolitično poročilo 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Noro dobro, vrhunci 21.50 Dunajski operni ples, prenos iz Dunajske državne opere 22.30 Čas v sliki - večerni studio 23.00 Dunajski operni ples, prenos 23.15 Zvedava Rita, angleška komedija 1.00 Videostrani/Tisoč mojstrovin
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo)20.00 Danes na videostra-neh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Jasnovidka Maruča z vami (v živo) 21.00 Don'Donats - ugriz v polno 21.35 EPP blok - 3 21.40 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
19.00 Spoznavanje ljudi in krajev 20.00 Video boom 40 - glasbena oddaja (14. del) 20.50 Brez komentarja
LOKA TV
... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Videoboom 40. 26. del 21.00 EPP blok 21.05 Škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.35 Glasbeni gostje - Kitart (ponovitev) ... Videostrani
TV MEDVODE
00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.00 NOVICE MED VODAMI (tedenska informativna oddaja, tokrat v oddaji med drugim tudi: - po seji občinskega sveta, - kako bodo zaposlovali v novi občinski upravi, - zakon o šolstvu (drugi del), - komunalne zagate, - utrip medvoške knjižnice 21.05 - 21.10 Reklamni blok 21.10 - 24.00 Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz.
Poleg informacij pripravljamo še nekatere druge zanimivosti. Sledila bo oddaja Pod kozolcem,
KINO
katere pokrovitelj je Tekstilni diskont Tržič. Za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.15 Iz zgodovine naših krajev 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansambel 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme z javno razsvetljavo 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik Aj show 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit
ZA USPEŠEN POSEL
£D|ytfl(Mi 064/223-111
8.20 TVS 1 GENERALKA
Slovanski barvni film; Sabina Stankovlč, Savina Domik, Aljo-ša Kovačič;
Na šolo Je prišel nov dijak Bojan, kl Ja s starši pražval nekaj let v Tunisu, Je zvezda šole, vsa dekleta so zaljubljena vanj. Tudi trinajstletna Simona, odlična učenka, ki v prostem času pleše v plesni šoli. Bojana nekega popoldneva povabi k sebi domov, da bi JI razložil matematično snov. Na stvar se je temeljito pripravila. Starše je poslala k teti, ki Ima rojstni dan, sama pa menda nima časa, ker ima generalno plesno vajo. Njena mlajša sestra Tina pa Ima to popoldne podaljšan pouk In potem še dramski krožek. Dolgo je ne bo. Toda ko pride Bojan, se vsi Simonini načrti izjalovilo zaradi naključne malenkosti. Tini je odpadel pouk in tudi dramski krožek. Kot nalašč. In Simona sploh ne ve, da je v Bojana zaljubljena tudi Trna...
CENTER amer. akcij, film PLEZALEC ob 10., 16. in 18. uri, amer. akcij drama ROJENA MORILCA ob 20. uri STORZIČ amer. kom. MASKA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. kom. KONČNA HITROST ob 18. in 20. uri, amer. akcij, film HITROST ob 16 uri BLED amer. otroš. KOM. DENIS POKORA ob 16. uri, amer thrill. KALIFORNIJA ob 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, film HITROST ob 16. uri ŽELEZNIKI amer. kom. JUNIOR ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. akc. thrill. DIVJA REKA ob 20. uri
PETEK, 24. FEBRUARJA
TVS 1
8.00 Počitniški program
8.00 He-man, ameriška risana
nanizanka
8.20 Uršine ljubezni, kratki igrani film
8.50 Snoopv, ameriška risana nanizanka
9.15 Vili, povej..., kratki igrani film 9.30 Otroci glasbe, zabavnoglas-bena oddaja
9.50 Najhujši dan v življenju,
avstralska nanizanka
10.20 Zlati cekin, 2. del zabavno-
glasbene oddaje
11.00 Roka ročka
11.50 Iskanje pustolovščin,
ameriška dokumentarna serija
12.40 Že veste
13.00 Poročila
14.10 Kam vodijo naše stezice 15.10 Film tedna: Življenje z Billvjem, ponovitev kanadskega filma
16.45 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti: 8. oddaja
17.25 Pasje mesto, kanadska
risana nanizanka
18.00 Regionalni studi Koper
18.45 Hugo, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.56 šport
20.05 Poglej in zadeni
21.40 Turistična oddaja
22.00 TV dnevnik
22.20 Žarišče
22.45 Sova:
Davov svet, ameriška nanizanka; Umor je napisala, ameriška nanizanka
Šampion rodea, ameriški film
TVS 2
13.00 Euronevvs 15.35 Moj dobri prijatelj, angleška humoristična serija 16.00 Penn & Teller, angleška zabavna serija 16.25 Osmi dan 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Neprimerna ženska, ameriška nadaljevanka 20.50 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 21.40 Opus 22.40 Koncert simfonikov RTV Slovenija
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 Kviz znanja 10.45 Glasba v času 11.15 Nemščina 11.30 Deklica iz prihodnosti 12.00 Poročila 12.05 Cesarica, serijski film 12.50 Inšpektor jn general, ameriški film 14.30 Šolski program 15.25 Otroški program 16.30 Poročila 16.40 Hrvaška književnost 17.10 Otrok, šola, dom 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 V preiskavi, dokumentarna oddaja 21.10 Dobri ljudje 22.40 S sliko na sliko 23.20 F. Forsvth predstavlja, britanki film 0.55 Poročila
HTV 2
17.25 Full strech, serija 18.15 Dunja Vejzovič, pesmi 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Me je kdo iskal? 20.50 Sto let filma: Carrie, ameriški film
KANALA
12.00 Spot leta 12.05 A- shop, televizijska prodaja 12.15 Luč svetlobe 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne glasbene oddaje 13.55 Spot tedna 16.30 Spot tedna 16.35 A - shop, televizijska prodaja 16.45 Pred poroto, ponovitev 17.15 Policijska akademija, ponovitev filma 18.45 A - shop, televizijska prodaja 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.40 Zločini stoletja, 7. del ameriške nanizanke 21.05 Poročila 21.10 Teden na borzi 21.20 Trije glumači, ameriška komedija 22.50 Album show, glasbena oddaja 22.50 CMT 0.30 Erotični film
AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki 9.05 Naš glasni dom 9.25 Pustni čas 10.15 Moj ljubček je iz Tirolske 11.45 Slika Avstrije 12.10 Cafe loto 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Mi 13.35 Pravica ljubiti 14.00 Blagoslovljeni par 14.50 Pogledi vstran 15.00 Mojster Eder in njegov pumuckl 15.30 Am, dam, des 15.45
Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 16.55 Zadnja priložnost 17.00 Mini ZIB 17.10 Bil je operni ples 18.00 čas v sliki 18.05 Prijateljstvo za vse življenje, nanizanka 19.00 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 DerriĆk 21.20 Pogledi vstran 21.30 V tišini noči, ameriška srhljivka 23.10 Večerni šport 23.15 Čas v sliki 23.20 Pulse, ameriška grozljivka 0.45 Bratovščina vrtnice, ameriški film 2.20 1000 mojstrovin
AVSTRIJA 2
13.00 čas v sliki 13.10 Šport 13.35 Trojica s štirimi petmi 14.45 Očarljiva Jeannie 15.05 Zabava, ameriški film 16.45 Ljubezen na preizkušnji, nanizanka 17.30 čudovite podobe iz živalskega sveta 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.25 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulurni dnevnik 20.15 Srečanje v naravi 21.00 šiling 21.35 Kako poje in se smeje Mainz 0.35 Gole sence, francoski film 2.05 Čas v sliki
TELE-TV KRANJ
... Videostani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 52. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Vklop: Pred koncertom Monsters of strel v dvorani zadružnega doma na Primskovem - s sodelujočimi skupinami: Obduction, Turbo, šank Ročk, Avtomobili, Chateau, California Band, Deja Mušič Band, The Drinkers, Bahnhof, Zvezde in BOmbe 20.25 Film: Policijska zgodba I 21.55 EPP blok - 3 22.00 Zimsko mednarodno likovno srečanje Gosttur 1995 22.20 Alternativna bioener-getika (ponovitev) 23.10 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
TV ŽELEZNIKI
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz.
Ob 13.30 bo stekel program Radia tržiški študent, ob 15.30 bomo posredovali informacije. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 pa oddaji Kulturni Babilon. Nenazadnje: glasovali bomo tudi za Gorenjca meseca.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
RŽIRI
Vsak dan Železniki
VIDEOSTRANI TV (10 min. blok)
5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do
§odki danes - jutri 15.30 RA lovenija 16.00 Od svečke do volana 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.30 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC
Posvetovalnica in telefon za mlade
Hatel Grajski dvor, Radovljica
Pokličite na številko 064/715-755
vsak ponedeljek, torek in četrtek od 18. do 20. ure
ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega raida GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Domen in Peter 20.00 šolski utrinki (informativno - poučan oddaja OŠ Železniki) 20.50 Brez komentarja
LOKA TV
Videostrani (non stop)
TV MEDVODE
00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.10 Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 26. oddaja 21.10 - 21.15 Reklamni blok 21.15 - 24.00 Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Star sat radio
0.00 TVS 1 ŠAMPION RODEA
Ameriški barvni film; igrajo: Stave McQueen. Robert Pra-ston, Ida Lupino, Ban Jonn-aon, Joe Don Baker, Barbara Leigh in drugi;
Po dolgih letih se nekdanji šampion rodea vrača domov, na tekmovanje v domačem kraju. Ob vrnitvi ni srečen. Brez prebite pare ne more pomagati očetu, ki bi rad začel na novo - v Avstraliji. Brat je bolj uspešen in njegov stavek (Grebem se k prvemu milijonu, ti pa še vedno iščeš svojih osam sekund - toliko časa je namreč potrebno na rodea obsedeti na divjem biku, da bi dosegel rekord in zmago) predstavlja ključno misel filma, po kateri smo ljudje pač različni in neprimerljivi. z različnimi cilji in vrednotami, po katerih hrepenimo.
KINO
BLED amer. trill. KALIFORNIJA ob 18. uri RADOVLJICA amer tri«. KALIFORNIJA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, thrill DIVJA REKA ob 18. in 20. uri
TRALALA PLAC
Reci Slapovi
Oziroma "Ne reci nikdar", kot je naslov druge kasete narodnozabavne skupine Slapovi, ki je izšla pred kratkim. Fantje, pravzaprav septet, ali kako se že reče skupini, ki šteje sedem muzikantov, so nedvomno hit na področju tovrstne glasbe.
Prva skladba kasete je seveda pesem "Ne reci nikdar", ki se ponaša s kar nekaj prvimi mesti na festivalih narodnozabavne glasbe, pred dvema letoma pa je bila razglašena tudi za Naj vižo Slovenije. Skladbice, na kaseti jih je dvanajst, so pravi biserčki, aranžmaje in besedila za njih pa je v glavnem prispeval Jože Skubic, sicer tudi pevec skupine Slapovi, ki jo sestavljajo še Jože Pečjak (diatonič-na harmonika), Robi Ku-helj (kitara, vokal), Marko Mirtič (vokal), Gregor Šti-bernik (bas kitara), Martin Štibernik (klavirska harmonika, vokal) in nevidni Vilibert... Fantje so še mladi in zagotovo še niso rekli zadnje, no, njihova druga "Ne reci nikdar" je skorajda razprodana.
REKLI SO
Hura, gremo smučat!
Tudi izmučeni šolarji Gorenjske bodo dočakali zaslužene počitnice. Ves teden bodo lahko spali do popoldanskih ur, neomejeno zrli v televizijski ekran, prebirali stripe, ne le Bevka in Cankarja, drsali in smučali po mili volji. In kam se bodo odpravili naši naključni anketiranci? Andrejka Horvat z Bleda, dijakinja 3. letnika srednje tekstilne šole iz Kranja: "Zelo se veselim počitnic, da se bom malce spočila od učenja. Vendar bom ostala kar doma, čeprav se mi še enotedenske počitnice zdijo prekratke." Aleksandra Ivnik iz Tržiča, dijakinja 3. letnika srednje tekstilne šole iz Kranja: "Počitnice so sicer v redu, vendar naša šola ni tako naporna, da bi se morala prav oddahniti. Seveda počitnice morajo biti. Ne vem še, kam bom šla, verjetno pa se bom kakšen dan smučala." Sašo Koren iz Kranja, dijak 1. letnika kranjske gimnazije: "Mogoče, bom smučal na Krvavcu, lahko pa da bom šel za več dni smučat. Dobro, da so počitnice, saj je šola kar naporna in se prileze malo počitka. Počitnice bi bile lahko še večkrat, recimo en teden na vsake dva meseca." Anže Žnidar iz Kranja, osmošolec: "Med počitnicami bom šel verjetno v smučarski tečaj, ker bi rad izpopolnil svoje znanje za smučanje. Enotedenske počitnice so dovolj dolge, da ne razmišljaš nenehno o šoli." • Š.Vidic, foto LJeras
LITERARNA DELAVNICA
VAŠA POŠTA
Prejšnji teden ste nanvpisali: Urška Ciglič, Miro Lotrič, Miha Zupane, Irena Tavčar, drugošolci iz Leš, Ana Pollak, Ana Furlan, Mirjana Pintar, Nina Obid, Nejc Jemec, Vid Jereb, Tjaša Dolinar, Krištof Ramovš, Ivan šušnjar, Gašper Oblak in Urška Poljanšek.
NAGRAJENI SPIS
Srečanje s hudičem
Moj stari ata si je kupil moped. Zvečer, ko smo šli otroci spat, se je odpeljal, da ga preizkusi. Na Vrhniki je imel brata, ki ga je rad obiskoval, zato se je odpravil tja. Brat se je zelo razveselil njegovega prihoda in skupaj sta se ga napila.
Pozno ponoči se je stari ata vračal domov. V Ljubljani nekje je zašel s ceste. Pot se mu je nenadoma končala. Pred mopedom se je pojavila temna senca. Ata je stopil z mopeda in začel opazovati. Zagledal je velike rogove, rep
in nato še izbuljene oči. Prepričan je bil, da je to hudič. Nekaj časa sta se gledala iz oči v oči, nato pa je ata z lučjo mopeda osvetlil še okolico. Zagledal je ličnato ograjo...
Ko se je nhoč prevesila v jutro, je ugotovil, da je bil to le jelen, in sicer v živalskem vrtu. Ves utrujen od strašne noči je počasi našel pot domov. To ga je izučilo, da ni nikoli več vozil pijan, še posebej ponoči ne.
• Ana Furlan, 7. a r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka
Maškare, male in velike!
Pridite v soboto, 25. februarja, ob 11. uri v kino Center v Kranju na
pustni shovv z Romano Krajnčan in njenimi gosti
Gosti: cirkus Soltanov iz Moskve,
plesna šola Urška iz Ljubljane, otroški pevski zbor RTV Slovenija Glavni pokrovitelj velika hiša igrač Mehanoland, sodelujejo pa tudi Živila Kranj, Alpetour - Potovalna agencija Kranj, Gorenjski glas, Radio Kranj, revija Ciciban in Agencija RAN iz Kranja. Predprodaja vstopnic v kinu Center in v Mehanolandu, Tavčarjeva 21 v Kranju. Vstopnice prihranite, morda boste imeli srečo in dobili eno od super nagrad.
MLADINSKA POROTA    MLADINSKA POROTA MLADINSKA
Hujšanje s čokolado
17-letni Saši naši porotniki dolgujejo odgovora še na dve vprašanji. Ker je prostor omejen, smo njihove odgovore tudi tokrat razdelili, odgovarjajo torej samo na eno od vprašanj. Saša se pritožuje nad kilogrami, ki da jih ima nekaj preveč. Vsi ji dopovedujejo, da ji ni treba shujšati, ona pa bi srčno rada. Nekje je slišala, da če en mesec ješ samo čokolado in nič drugega, shujšaš. Porotnike sprašuje, kaj mislijo o tem.
Miha, 11 let: "Recept s čokolado je sicer dober za hujšanje, ne pa tudi za zobe. Kar predstavljaj si svojega fanta, kako mu bo nerodno, ker do hodil s škrbastim dekletom. Odsvetujem ti tudi shujševalne tablete s stranskimi učinki in razne shujševalne kure pa tudi stradanje, ki mu strokovno pravimo dieta. Vprašaj za mnenje še svoje prijateljice in zberi vse možne načine. Kakšen bo že
pomagal."
Sergeja, 12 let: "Zaradi odvečnih kilogramov se prav nič ne sekiraj. To s čokolado niti slučajno ni res. Ne pozabi, da čokolada zapira. Tistemu, ki te je prepričeval o "čokoladni shujševalni kuri", ob priliki vrni kakšen podoben "dobrohoten" nasvet. "
Marjeta, 19 let: "Rada bi srečala tistega, ki pravi, da se od čokolade shujša. Po tej logiki bi vsi, posebej otroci, ie zdavnaj pristali na urgenci od povišanega sladkorja v krvi. Raje jej več sadja in zelenjave. Sicer pa imamo vse ženske podoben problem: "Oh, jaz bi bila pa suha kot trlica, a .vendar z lepo postavo. Pa modre oči bi imela in dolge trepalnice, da bi se spotikala obnjel" Veš, vsi preveč gledamo reklame na satelitskih programih."
Klemen, 22 let: "če imaš samo nekaj kilogramov preveč (najbrž samo dva ali tri), si ne beli glave s tem problemom, saj se teh nekaj kil ne vidi iz aviona, še manj iz rakete. O shujševalni kuri s čokolado slišim
prvič, je pa to gotovo dobra reklama za Gorenjko in s tem tudi za rast tistih rdečih pik na obrazu, ki jih tako radi stiskamo pred ogledalom. Odloči se sama. Imaš tri možnosti. Prva je, da verjameš predlogu in ješ čokolado ter shujšaš. Druga je, da se odločiš, kaj hočeš raje: mozolje ali dve kilo več. Tretja pa bi bila zame najboljša. To je ta, da daš teh nekaj kil, ki jih imaš preveč, meni, ki jih imam malo premalo. S to možnostjo so se do sedaj že vse punce strinjale, vendar mi jih še nobena doslej m dala - same obljube."
Če ste nesrečni v ljubezni, so starši ali učitelji nemogoči do vas, če vas gloda kakršnakoli težava, o kateri bi radi potožili oziroma bi radi nasvet naših štirih porotnikov, okorajžite se in pišite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. (Alex, tvoje pismo smo prejeli, potrpi še dva tedna.)
NA VRTILJAKU Z ROMANC
Vsak torek ob petih na kranjskem radi1
Skrivnostna fotografija
Jo zdaj prepoznate? Seveda, na fotografiji je osno^ šola Matije Valjavca v Preddvoru. Pravilnih rešitev posebno veliko, kar je gotovo znak, da je bil oreh trd. Kdo dobi majico Gorenjskega glasa, bo pove Romana v današnjem Vrtiljaku, vsem pa kajpak iski čestitke.
Vrtiljakova uganka
NT
Rebus razvozljajte, izrežite, nalepite na dopisnico jo skupaj s svojim naslovom pošljite na Radio Kran'' 64000 Kranj, Slovenski trg 1.
V današnjem Vrtiljaku boste z Romano kleP^' predvsem o pustu, maškarah in sobotni priredi1 Kranju. Saj ze veste, kaj se bo dogajalo? N3JP povorka maškar po mestnih ulicah, ob 11. uri pj kinu Center pustni shovv z Romano in njenimi 9v Romana si že brusi glasilke, za vas pa je v dani oddaji spet pripravila nekaj ugank in seveda nag'" povabil na sobotni shovv.
rosel
bjih
Wkr
on tu
M&ii
Proiz
boljc
"ki*
Za Primt kaje
"i&ia
kolih Wkr
*» nc
P* bi Pred
kdelt °bčui
,Če Kkpei
/"tO,
barve Me
fritu
>e, So * na 1tje
"S >e,
FILMSKA NAGRADNA UGANK^
Počitniška matineja
Najprej odgovor na zadnje nagradno vprašanje^( Carrey se je proslavil v filmu Ace Ventura ~ ^
jnčurja, Kranjska
Kuratova 31, in Rok Vehovec iz Šenčurja, Pipanog
Počitniška matineja v kinu Center je že v Pr^j zamahu. Naj vas zato spomnimo samo na filme, kyj boste (za 300 tolarjev) do vključno nedelje Še j. ogledali: danes bodo vrteli Hitrost, jutri Levjega j četrtek Plezalca, v petek Tri lopove in P? ^1' (predstave so ob 10. in 16. uri), v nedeljo ob W- j$ uri pa spet Levjega kralja. Slednji je največja usp Disnevjevih risarjev in ie imel obilo gledalcev ^ kranjskih kinematografin, ko je bil na rednem SP Če ste ga tedaj zamudili ali bi ga radi spet gledala lepo priložnost.
Ka
sre
»vi
rad
?M sitr
Nagradno vprašanje navezujemo prav nijg0^: Levji kralj. Kako je ime glavnemu junaku? pošljite do konca tedna na Gorenjski gl*s'
Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. f#
Bi vas pa ob tej priložnosti radi opozorili še na e ^ konec tedna prihaja na redni spored. To je arneris^ Tombstone, sveža enačica OK Corrala. Kratka v. zakotni Tombstone prijezdijo najbolj brezvestni lop ćp? povežejo v tolpo, ironično imenovano The Covvbov' • , druščina najhitrejših revolverašev, katerih razvpita > .^f daleč naokrog po Divjem Zahodu. Toda nekega dne F ^ v Tombstone Wyatt Earp. Ko se legendam pridruz■ ^ Hollidav, se  Tombstone spremeni v nagrobni K^j. starega Divjega Zahoda. V glavni vlogi igra Kurt K
i
Tra
jetj avt,
lek jale sv0 kaz'
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
ZAŠČITA POTROŠNIKOV
ČEVLJI
BORZNI GRAFIKONI
Na našo pravno pisarno se je °hnilo ie več potrošnikov, ki so *"Pi/i čevlje tega ali drugega ^0kvajalca in jih začeli nositi, fonalu se je pojavil problem, ".katerim se je odlepil podplat, ^pm so se ob mokroti čevlji rfpoarvali, tretjim so popokali šivi. poseben problem se je pojavil pri čevljih. Prodajalec se je tu Wkrat izgovarjal, da "na ialost" °n tu ne more nič pomagati in je ^Zadetega potrošnika naslovil na ^izvajalca v Italiji ali celo kakšni Jjj/ Udaljeni deieli Kaj lahko v ^kšnem primeru storimo?
Zakon določa, da gre v takšnem Pr"weru za stvarno napako. Napa-"ie stvarna med drugim, če stvar "tota lastnosti, ki so potrebne za nJeno običajno rabo ali promet. V *°«*or kupimo škornje, jih naj-.e(krat kupujemo za mrzle, vlalne ionske in zimske dni. Tako gre *fl napako, če nam škornji ie ob Wem nalivu razpadejo. Drugače ™ ^i bilo, če bi nas prodajalec v*d nakupom opozoril, da je "klek narejen iz materiala, ki je °°tutljiv na vlago in ga v deiju ne 9"efno nositi.
I *-e gre za očitne napake, mora fU|Pe<- nanje opozoriti prodajalca oziroma če se pregled opravi Dun^e' v osmm dneh po naku-]rOtitna napaka je tista, ki jo je ?°Zno odkriti pri običajnem preg-^u stvari (npr. čevlja sta različne J"^. pa se to v prodajalni zaradi a°e svetlobe ni opazilo). Pri ,r.ltih napakah, ki se pokaiejo ^le kasneje ob uporabi, pa mora £Pec prodajalca obvestiti o napa-v °srnih dneh šteto od dneva, ko
'nipako opazil, vendar ne kas-
/'   kol   u   fectih    tneterih nn
rt
i
m
1
i1
i
paradi stvarnih napak lahko rj!ec izbira med več zahtevki. opko uveljavlja zahtevek za Pravo napake (popravilo) ali
izročitev druge stvari brez napake. Če se stranka zadovolji s tem, da obdrii stvar in popravilo ni moino ali smiselno, lahko postavi zahtevek za zniianje cene. Lahko pa se odloči tudi za razdrtje pogodbe. Pri tem mora vsaka stran vrniti tisto, kar je prejela. Pogodba se lahko razdre, če je kupec od prodajalca pred tem neuspešno zahteval odpravo napake ali zamenjavo stvari. Kadar torej namerava pogodbo razdreti, da prodajalcu primeren rok za odpravo napake. Če v tem roku napaka ni odpravljena, je pogodba razdrta in stranki lahko zatevata vrnitev izpolnjenega. Prodajalec mora torej vrniti kupnino skupaj z zamudnimi obrestmi, kupec pa prejeto stvar. Stvar mora biti v stanju, v kakršnem jo je prejel. Razumljivosevedaje, da na pravico ne vpliva poslabšanje, kije rezultat normalne rabe. Razdrtje se lahko uveljavlja tudi, če je bila stvar zaradi napake uničena ali poškodovana.
Kupec se torej lahko odloči za kateregakoli izmed zahtevkov, ne more pa uveljavljati več zahtevkov naenkrat. K uveljavljanju drugega zahtevka lahko pristopi šele potem, ko je bilo uveljavljanje prvotno postavljenega zahtevka neuspešno. Skupaj s temi zahtevki je mogoče od prodajalca zahtevati tudi povrnitev škode, ki je zaradi napake nastala (nrp. v primeru razbarvanja čevljev uničene nogavice).
Za stvarne napake določa zakon odgovornost prodajalca. Tako nas ta ne more napotiti z našo zahtevo na proizvajalca (ne glede na to ali je tuj ali domač) ali uvoznika. Zahtevek naslovimo nanj in on mora pristopiti k njegovemu reševanju.
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je v sredo predstavila nov borzni distribucijski sistem - BDS. Njegov osnovni namen je omogočiti pregled trga vrednostnih papirjev v realnem času, ne samo pooblaščenim borznim posrednikom, temveč vsem, ki jih te informacije zanimajo. Med prvimi uporabniki tega sistema bodo verjetno izdajatelji vrednostnih papirjev, borzne hiše, banke, tem pa bodo čez čas sledili tudi prvi zasebni uporabniki.
Trgovanje s kuponi (nakupni boni) blagajniškega zapisa Banke Slovenije ali na kratko NB2, je v preteklem tednu, po številu sklenjenih poslov, povsem zasenčilo ostalo dogajanje na borzi. Mnenja o možni rasli tečaja kupona so bila močno deljena že tedaj, ko je ta narasel do nivojev okoli 7.000 tolarjev, v petek pa je bil sklenjen maksimalen posel po 16.890 tolarjev, medtem ko je enotni tečaj znašal 15.493 tolarjev.
Gibanje tečaja kupona blagajniškega zapisa Banke Slovenije od 25. januarja do petka, 17. februarja, je prikazano na našem prvem grafikonu, drugi predstavlja promet z nakupim bonom, ki je v petek dosegel rekordnih 526 milijonov tolarjev, tretji grafikon prikazuje padajoči srednji tečaj nemške marke, ki ga objavlja na tečajni listi Banka Slovenije.
R. S.
																	
SOOOOOOUU ' 500000000													-		-		
	-																
400000000 300000000																	
																	
200000000 100000000																	
																	
		--	•									-				-	
0 IS 1	01. 2« (11 1"		01. >" 01 31 * os		01 01 • 1	|» 02 15	0) o> >5 1	02 00.02  01.02 00.02. 10.02. 11.02  14.02. 15.02  1 4.02. 17.02 >5»5»S»S0S0S»S0S»S»S									
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	NAKUPNITOOOAJNI	NAKlUMVHtODAiNI	NAKUPNtTOODAlM
MENJALNICA	1 DEM	1 ATS	100 ITI.
A BANKA (Kranj, Tr«) 79.45 80,90
AVAL Bled, Kranjska gore 80,10 80,30
BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 80,00 81.00
C0P1A Kranj 80,10 80,50
EROS (Stari Msyr), Kranj 80,10 80^30
GEOSS Medvode 80 10 80 30
GORENJSKA BANKA (vse enote) 79.20 8175
HRANILNICA ION, d d,Kranj 80,00 80,40
HlOArtrinica LJubljana 80,15 80,35
ILIRIKA Jesenice 80,00 80,80
INVEST Škofja Loka 80.00 80,35
LEMA Kranj 80,10 80 50
MIKEL StražiUe 80,10 80,30
PBS d.d. (na vseh poštah) 78,85 80,40
ROBSONMengee 80,10 80,30
SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 80,10 80,30
SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 79,55 80.35
SLOGA Kranj 79,90 80.90
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79.20 -
SLOVENIJATURIST Jesenice 79.80 80.80
ŠUM Kranj 80,10 80,30 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 80,10 80,30
11.18 11.47 11,35 11.45
11.20 11,60
11.32 11,45
11.34 11.45
11.33 11.42 11,03 11,54 11,30 11,59 11,33 11,40
11.21 11.45 11.33 11,45 11,32 11.44 11,30 11,39 10,83 11,40 11,30 11.45
11.32 11.40 10.90 11,65 11.25 11.55 11,03 -11.21 11.45
11.33 11.42
11.35 11.42 11,35 11,42 11.30 11,50 11,30 11,50 11.35 11,42
11.34 11,40
7,45 7,81 7,45 7,65 7,30 8,00 7.45 7,75 7,40 7,60 7,40 7,65 7,30 7,89 7,40 7.80 7,47 7.61
7.40 7.70
7.41 7,71 7.45 7,65 7,30 7,65 7,16 7,69 7.45 7,65 7,40 7.65 7,20 7.65 7,45 7.75 7,30 -7.35 7,75 7.40 7.65 7.45 7.65 7.45 7,65 7,50 7,80 7,45 7,70 7,40 7,70 7,45 7,65
TALON Zg. Bitnje 80,10 80,30
TENTOURS Domžale 80,00 80,50
UBK d.d Škofja Loka .80,00 80,70
WILFAN Kranj 80,10 80,30
W1Lf AN Radovljica, Grajski dvor 80.10 80,35 ZORI Kamnik D01.4. ZAPRTO
POVPREČNI TEČAJ 79,91 80,51   11,25 11.47   7,40 7,71
Prt Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
GRAFIKON 1
Gibanje tečaja kupona blagajniškega zapisa Banke Slovenije
16000		—r-:~"							
14000							-		
12000									
10000									
8000 6000							—		
4000 IS	OI 24	oi  i oi   m i.i ji	s 1	S      »S      »S      »S 1			02 0» iS 1	02   1002. 1302. 14	02. IS 02   14.02. 1 01 S      05      OS OS
Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile
]
Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541
• Najnovejša tehnologija
• Dvojna Ali) pločevina
Proizvodnja, servis, montaža
GRAFIKON 2
Promet z nakupnimi boni blagajniških zapisov BS
Renaultovo zimsko srečanje
RENAULT0VE DRUŽINE SNEG IN MRAZ
W* nekako v navado je prišlo, da se vsako leto na zimskem ecanju zberejo lastniki, simpatizerji, trgovci in mehaniki obi,ov Renault, ki se jim pridružijo še številni "jaovedneži in tisti, ki se odločajo za priključitev k veliki
35in* tistih, ki se vozijo s pri nas zagotovo najpopularnej-
s,l*< avtomobili.
NISTA ZMOTILA
5
i
3
^dicionalno gorenjsko zimsko ječanje je letos pripravilo podaje ASP Primožič z Jesenic, avtomehanična delavnica s skor-a) Petdesetletno tradicijo, ki je že nc*aj let tudi pooblaščeni prodaje in serviser za vozila Renault, sv°je uspešno poslovanje pa do-*azuje s kvaliteto svojih storitev,
dolgoletnimi izkušnjami in prijaz- j nim odnosom do vseh strank.
Dogajalo se je v Kranjski Gori, H prav v soboto, ko je bilo vreme ob f| koncu tedna najbolj zoprno. Mraz in moker sneg pa renaullovcem nista prišla do živega. V hotelu Larix se je zbrala kar številna
druščina obiskovalcev, med njimi pa so bili tudi predstavniki novomeškega Revoza, predstavniki gorenjskih Renaultovih koncesio-naijev in številni povabljeni gostje. Organizatorji Renaultove-ga žura, kot so poimenovali zimsko srečanje, so obiskovalcem hoteli ponuditi tudi testne vožnje z renaulti in igre na snegu, vendar pa je sneg vseeno uspel preprečiti ta del prireditve.
Obiskovalci so vseeno zvedeli vse o simpatičnih in priljubljenih avtomobilih od najmanjšega re-
naulta tvvingo do prestižne limuzine renault šafrane, igrivega twinga pa so izkoristili tudi zato, da so nanj v eni od igric nataknili verige. Malce športnega duha je bilo pri vseh zimskih igricah, tisti ki pa so v njih sodelovali so morali Čimhitreje priteci do avtomobilov in nazaj, čim hitreje narediti snežaka in s kepami zadevati na miz« postavljene kozarce. Organizatorji so pripra vili lepe nagrade, po prigrizku pa so se stari in mladi pozabavali še na plesu z ansamblom šarm.
KMETIJSTVO
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 21. februarja 1995
Agrarna skupnost Rateče
Vsakemu največ šestdeset deležev
Rateče - V petek je bil v prostorih krajevne skupnosti Rateče redni letni občni zbor agrarne skupnosti Rateče, ki je bil hkrati (zaradi prilagoditve zakonu o vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic) tudi ustanovni zbor upravičencev agrarne skupnosti. Na zboru so sprejeli članski imenik in register deležnih pravic upravičencev, pravila agrarne skupnosti, poročilo o delu v lanskem letu in program letošnjih nalog.
Kot je povedal Jože Brudar iz Rateč, so v članskem imeniku vpisani 103 upravičenci, med njimi tudi štirje dvolastniki iz Italije. Premoženje agrarne skupnosti je tako kot nekdaj razdeljeno na 2.850 deležev. Člani imajo različno število deležev, največ šestdeset in najmanj tri. Pravila agrarne skupnosti določajo, da se deleži dedujejo in da imajo pri morebitni prodaji deležev predkupno pravico upravičenci agrarne skupnosti. Pravila vsebujejo tudi "varovalko", po kateri ima vsak član lahko največ šestdeset deležev.
Agrarna skupnost Rateče je zaprosila za vrnitev premoženja že na podlagi zakona o denacionalizaciji in ga je z delno odločbo večino dobila nazaj lani spomladi. Dobila je okoli 1.600 hektarjev pašnikov, gozdov in nerodovitnega sveta, poleg tega pa ima še 750 hektarjev na italijanski strani. Za trinajst hektarjev pozidanih zemljišč noče odškodnine, ampak nadomestna zemljišča; zahteva pa tudi vrnitev planinskega doma Tamar in dveh kara vi. Za letos načrtuje registracijo agrarne skupnosti, dokončno rešitev denacionalizacijskega zahtevka, vzdrževalna dela na pašnikih, kjer se pase od 160 do 180 glav živine, in izdelavo pašnega in gozdnega reda. • CZ.
Zimsko izobraževanje kmetic, kmetov in mladine
0 boleznih in urejanju dvorišč
Bukovica - Kmetijska svetovalna služba in aktiv kmečkih žena Bukovica vabita žene in dekleta na predavanje ginekologinje dr. Podlipnikove o ženskih boleznih. Predavanje bo v četrtek ob pol štirih v zadružnem domu na Bukovici.
Škofja Loka - V petek ob pol osmih zvečer bo v sejni sobi škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge na Spodnjem trgu v Škofji Loki predavanje veterinarja mag. Janeza Habjana, dr. vet., o zdravstveni zaščiti domačih živali. Predavanje pripravljata kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželske mladine Škofja Loka.
Naklo, Žabnica - Kmetijska svetovalna služba in Društvo kmečkih žena Kranj nadaljujeta s serijo predavanj. Jutri, v sredo, ob sedmih zvečer bo zadružnem domu v Naklem predavanje dipl. inž. Mojce Kopač o ureditvi dvorišča kmečke domačije, v četrtek ob pol osmih zvečer pa v zadružnem domu v Žabnici predavanje dr. Primoža Jovana o sladkorni bolezni. • CZ.
Razstava pasemskih mačk
Predstavili 55 mačk devetih pasem
Kranj - Felinološko društvo Kamnik je v soboto v Delavskem domu v Kranju pripravilo že tretjo društveno razstavo pasemskih mačk. Gojitelji iz Kamnika, z Bleda, Jesenic, iz Nove Gorice, Novega mesta in iz drugih slovenskih krajev so predstavili 55 mačk devetih pasem s kratko, dolgo in srednje dolgo dlako, med njimi tudi kanadsko gozdno mačko, ki tehta več kot osem kilogramov. Poleg revije odraslih mačk je bila tudi prodajna razstava mladičev, katerih cena se je gibala okoli tristo mark. • CZ.
Mladi in kmetijstvo
Gorenjsko tekmovanje bo v Cerkljah
Cerklje - Gorenjska kmetijska svetovalna služba in Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine razpisujeta regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na kvizu, ki bo 11. marca v Cerkljah, lahko sodelujejo tričlanske ekipe mladih s podeželja, ki se bodo do 1. marca prijavile svetovalkam za kmečko mladino in dopolnilne dejavnosti (Majda Loncnar, Metoda Karničar in Milena Črv). Ekipe bodo odgovarjale na vprašanja o ureditvi okolja na kmetiji, higieni, gospodarjenju z gozdom, konjereji in pridelovanju krompirja. • CZ.
MELOM, d.o.o., TRŽIČ Grahovše 7a, 64290 Tržič
Razpisujemo prosto delovno mesto
PROGRAMERJA
Pogoji:
- srednja ali višja izobrazba ustrezne smeri
- znanje programiranja v pascalu
- vozniški izpit B kategorije
- poznavanje operacijskih sistemov DOS, WINDOWS ki NOVELL
- zaželene so delovne izkušnje
Delo obsega razvoj, uvajanje in vzdrževanje poslovne programske opreme za osebne računalnike. Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov Melom, d.o.o., Tržič, Grahovše 7a, 64290 Tržič.
GATT in zaščita slovenskega kmetijstva
Visoka zaščita za govedo in goveje meso
Pri večini kmetijskih pridelkov, ki so za Slovenijo najpomembnejši, bo uvozna zaščita ostala enaka prejšnji ali se bo v šestih letih postopoma nekoliko znižala.
Kranj - Poslanka državnega zbora Danica Simšič (Demokratska stranka Slovenije) je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano med drugim vprašala, za koliko odstotkov so se ob podpisu in ratifikaciji sporazuma z GATT-om zmanjšale posebne carinske dajatve (prelevmani) za kmetijske pridelke, za koliko se bodo v naslednjih šestih letih in kako je to združljivo z ekosocialno vlogo slovenskega kmetijstva.
Iz odgovora, ki so ga pripravili v kmetijskem ministrstvu, je razvidno, da je bila višina carinske zaščite za kmetijstvo med osrednjimi točkami pogajanj, in da je bila vse do konca pogajanj sporna višina uvoznih dajatev za najobčutljivejše kmetijske pridelke. Slovenija je predlog zaščite za kmetijstvo in živilstvo oblikovala tako, da je določila tri liste izdelkov. Za izdelke, ki niso občutljivi, je predlagala navzgor omejeno 27-odstotno carinsko stopnjo. Za izdelke, ki so najpomembnejši za naše kmetijstvo, je predlagala dvojno zaščito, in sicer carinsko stopnjo (v odstotkih) in posebno dajatev (v določenem znesku). Višino posebnih dajatev naj bi s pristopom h GATT znižali za 20 odstotkov od izhodiščne vrednosti in v naslednjih šestih letih postopno še za nadaljnjih 28 odstotkov, carinske stopnje pa naj bi v šestih letih
znižali za 36 odstotkov. Za izdelke, ki so narejeni iz visoko zaščitenih kmetijskih pridelkov, je predlagala navzgor omejeno 70-odstotno carinsko stopnjo, ki naj bi jo v šestih letih znižali na 45 odstotkov. Slovenija mora po sprejetih sklepih urugvajskega kroga pogajanj za omejeno količino izdelkov, za katere se ohranjajo visoke uvozne dajatve, zagotoviti dostop na trg pod ugodnejšimi pogoji.
Za mleko in izdelke za petino nižja zaščita
Primerjava med višinami posebnih dajatev, ki so veljale pred podpisom protokola o pristopu Slovenije h GATr, in tistimi, ki so začele veljati
Vlada obljublja subvencije
V kmetijskem ministrstvu menijo, da zunanjetrgovinska zaščita, kakršno določa protokol o priključitvi Slovenije h GATT, ne bo ogrozila sprejete ekosocialne usmeritve slovenskega kmetijstva, Če bo vlada le izpolnila sklepe, sprejete med usklajevanjem, in kmetijstvu zagotavljata subvencije, ki bodo ustrezale njegovi zunanjetrgovinski zaščiti.
po ratifikaciji 30. oktobra lani, kaže, da je Slovenija ohranila dokaj visoko zaščito za govedo in govejo meso, in da bo takšno lahko imela tudi po šestih letih (celo do dvakrat višjo od sedanje). Pri prašičih in prašičjem mesu bo višina zaščite po šestih letih enaka prejšnji, za mleko in mlečne izdelke bo za petino nižja, za mesne izdelke enaka ali celo višja... Pri perutnini je za purane in puranje meso predvidena po šestih letih prilagajanja le 45-odstotna carinska stopnja, za ostalo perutnino in za jajca pa ostajajo Še naprej posebne dajatve, ki bodo po šestih letih za polovico nižje od tistih, ki so veljale pred priključitvijo Slovenije g GATT.
Dodatno odpiranje slovenskega trga
V kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da bo raven zaščite v kmetijstvu prl večini občutljivih kmetijskih pridelkov enaka prejšnji oz. se bo v šestih letin morala nekoliko znižati. Zaščita W perutnino in nekatere mlečne izdelke (maslo, mleko v prahu) se bo preceJ znižala, za prašiče bo enaka prejšnji, za goveda pa se bo lahko celo občutno povečala. Določila GATT pomenijo tudi dodatno odpiranje trga in *e večje težave pri prodaji domačin izdelkov na tuje trge. • C. Zaplotnik
Občni zbor društva kmečkih žena
"Moški se takoj skregamo, ženske pa..."
"Ko se moški zberemo v skupščinski dvorani, se takoj skregamo; ko pa se zberejo ženske, vse Pof*jJ lepo, mirno..." se je pošalil cerkljanski župan Franc Cebulj. In občni zbor je res potekal lepo - tud prepevanjem, predavanjem in imenitno pogostitvijo!
tek*
S
Kranj - Članice Društva kmečkih žena Kranj so se v petek zvečer v skupščinski dvorani v Kranju zbrale na prvem rednem občnem zboru društva. Zbora so se udeležili številni gostje, med njimi tudi župani Franc Cebulj (Cerklje), Miran Zadnikar (Preddvor) in Ivan Štular (Naklo), Milena Kulovec z republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, mag. Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, Andrej Tavčar iz kranjske upravne enote, direktorica kranjske mlekarne Ivana Valjavec in drugi. Zbor so popestrili še s predavanjem matere šestih otrok Anice Sečnik o pomenu družinske vzgoje, s kulturnim programom, ki so ga zapolnili kvartet Jutro z Jezerskega in plesalci folklorne skupine KUD Mali vrh - Nemilje Podblica ter s pokušino "dobrot s kranjskih kmetij".
Kot je povedala predsednica društva Štefka Pavlin, lani ustanovljeno društvo nadaljuje dobro zastavljeno delo, ki se je v okviru kmetijskih zadrug začelo že pred dvajsetimi leti in v zadnjih štirih letih poteka v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo. Društvo, ki ima v odborih Naklo, Sloga in Cerklje skupno blizu šeststo članic, je lani pripravilo 13 predavanj, 45 tečajev s praktičnim prikazom, pet strokovnih izletov. Na predavanjih so našteli skupno 595 udeleženk, na tečajih 753, na izletih okoli 400, na treh gledaliških predstavah več kot osemsto, na "vikend" dopustu v toplicah 45, na dvodnevnem planinskem izletu na Triglav 59... Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so sodelovale z 32 izdelki iz moke, mleka in mesa in osvojile tri zlata, štiri srebrna in eno bronasto priznanje.
tijsko službo, še zlastl »n valkama za kmečko dru,fi"todi dopolnilne dejavnosti M* C. Karničar in Mileni Crv. Zaplotnik
Dobro spekle, dobro jedle...
Za letos načrtujejo v društvu 18 predavanj o pridelovanju kumar, zelja in jagod, sonarav-nem kmetovanju, vzgoji in uporabi zdravilnih zelišč, ureditvi kmečkega dvorišča in opremi kmečkega doma, trženju kmetijskih pridelkov, domačih obrteh in običajih, zdravi prehrani, ženskih boleznih, sladkorni bolezni, boleznih na črevesju... Tudi letos bo veliko tečajev, predvidevajo jih kar 65, med njimi tudi plavalni tečaj v novem kranjskem bazenu. Sodelovali bodo na razstavi ob Dnevu Naklancev in na razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah, se s kakovostnimi izdelki predstavili na razstavi Dobrote slovenskih kmetij,
pripravili izlet na Nizozemsko m planinski izlet do Sedmerih triglavskih jezer... Predsednica društva je skupaj s še šestimi iz Slovenije povabljena na Dunaj na dvodnevno srečanje kmečkih žena Avstrije.
Ker se zmanjšujejo možnosti za uporabo zadružnih prostorov, se bo društvo skupaj s kmetijsko svetovalno službo in novimi občinami prizadevalo, da bi pridobilo večji prostor za predavanja in tečaje in manjšega za gospodinjske tečaje. Kmečke žene so se županom priporočile za dobro sodelovanje z novimi občinami in kajpak tudi za morebitno finančno pomoč in se zahvalile za dobro sodelovanje s kme-
Društvo podeželske mladine
Občni zbor s plesom
Naklo - Člani Društva kranjske in tržiške podeželske mladine se bodo v petek ob pol osmih zvečer zbrali v kulturnem domu v Naklem na drugem občnem zboru, na katerem bodo pregledali delo v lanskem letu in se dogovorili o letošnjem programu dejavnosti. Zbor bodo nadaljevali z družabnim večerom. Za dobro razpoloženje bo igral ansambel Strmina. • CZ.
KMCČKlSTRfi!1 KOVINO«*1**
PRODAJNI CENTER
STARI DVOR
O O
Škofja Loka, Kidričevo Tel.: 064/634-800
vodovodne in toplovodne inštalacije
elektroinštalacije vijaki-»i-okovje ročno in električno orodje bela tehnika
akustika , mali gospodinjski apara«
svetila
barve, laki, premazi posoda, steklo, porcelan, gospodinjske potrebščine
2i
w o
™$10J60ftEliS CRPAlKAC^ffOSf
0TO0K0108«X«
SCOTT
"to je to - dob'r kolo"
največja izbira koles na Gorenjskem
- kolesa: gorska, treking, dirkalna znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd.
- popravilo koles, rezervni deli
in oprema
VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750
UREJA: Vilma Stanovnik
Prijetno branje
S Y S T E M S d,..
podjetji) za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svatovanja in trgovino
Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211
konca drugega dela državnega hokejskega prvenstva le še dva kroga
ARSENAULT ŠE NE POZNA PORAZA
J| }2» krogu letošnjega državnega hokejskega prvenstva so Jeseničani visoko premagali blejsko Sportino, Jlimpija Hertz pa prav tako visoko oslabljen celjski Inntal • Na Bledu danes Sportina in Olimpija Hertz
j Nenice, Kranj, 21. februarja - Kot kaže bo zaključek letošnjega ^ a v nega prvenstva v znamenju Olimpije Hertz in Acroniksa D|Sh"'C' sa-i °">e e^P' igra,a vse bolje in sta tudi na lestvici daleč .6(1 drugimi. Tako si je Olimpija Hertz dva kroga pred koncem nigCga (je|a prvens(va ze zag0t0vila prvo mesto in naslov pokalnega » *8ovalca ter najboljši izhodiščni položaj pred končnico. Tu pa °vo ne bo imela lahkega dela, saj državni prvaki pod vodstvom Vega trenerja Paula Arsenaulta igrajo vse bolje.
d Minuli petek naj bi bila v de k-nem prvenstvu kar dva rbija, vendar pa je v Ljublja-Prišla spetkana ekipa Inntala
Honirji zgubili v polfinalu -
ponirska hokejska repre-*erUanca Slovenije je na Jirnirju PEE-VVEE v Que-dosegla lep rezultat, saj e je po zmagi nad Avstrijo z ^uhatom 2:1 uvrstila v Pjfimale. Žal pa na tekmi z Kipo Švicarske selekcije ni . »a dovolj učinkovita in je ^gubila z rezultatom 1:3 (0:2.1:l,0:0).
iz Celja. Celjani namreč finančnih problemov v klubu še niso rešili in tako so se na tivolskem ledu z Olimpijo Hertz pomerili mladinci. Poleg Rusov so namreč na ledu manjkali tudi ostali najboljši igralci in trener Kriku-nov. Tako hokejisti Olimpije Hertz niso imeli težkega dela in Celjani so odšli domov s porazom 13:0 (6:0, 2:0, 5:0).
Bolj zanimivo je bilo v Pod-mežakli, kjer je bil gorenjski derbi med domačimi Acroniksi in blejsko Sportino. Čeprav je že v prvi minuti z golom Rožkova povedala Sportina, pa je nadaljevanje srečanja pov-
Miha Rebolj je zadel blejski gol
v petek prvi
sem pripadlo Jeseničanom, ki so po prvi tretjini vodili že 5:1. Prvi gol za železarje je dal Miha Rebolj, kar petkrat je bil učinkovit Udar Rahmatuljin, poleg tega pa so gol po enkrat zadefi še: Marko Smolej, Matjaž Mah-
kovic in Igror Beljaevski. Za
Bled je dvakrat zadel še Simon Smolej. Tako je bil končni rezultat derbija 9:3 (5.T, 3:1, 1:1).
V skupini B je bilo v Ljubljani srečanje med ekipama Triglava in Slavijo Jato. Po pričakovanju so bili boljši Kranjčani, ki so zmagali z rezultatom 2:13 (0:6, 0:4,2:3).
Pred današnjim predzadnjim krogom vodi Olimpija Hertz z 31 točkami, Acroniks Jesenice imajo 25 točk, Celje 19, Sportina pa 17. V B skupini vodi Triglav s 17 točkami, Maribor jih ima 8, Slavija Jata pa še nobene.
Danes odhajajo državni prvaki na gostovanje v Celje, kjer še ne vedo, v kakšni zasedbi jih čaka domaČi Inntal, Sportina pa bo v domači dvorani na Bledu gostila Olimpijo Hertz. Ekipa Triglava je danes prosta. • V.Stanovnik, slika, J.Pelko
Jarko in alenka spet odlična 230 igralcev in igralk
Vani m . .      .     ..     .    ... ..........„    . .„ . .      ...........—.
^dn februarja - V Gelsenkirchnu je bila minuli vikend pu    tekma za svetovni pokal, na kateri se je zbralo okoli 200
^alcev in plavalk iz 35 držav. mfa |tr,°mnem slovenskem zastopstvu sta se najbolj izkazala (ob^p'jjčanka Alenka Kejžar in Kranjčan Marko Milenkovič rrietr ^adovljica Park hotel Bled). Alenka je namreč na 200 deiji °V Pr?no plavala 2:28,88 in s ttm skupaj z Avstralko Hanson tyijea^retje mesto, blizu uvrstitve v finale pa je bil tudi Marko h$ol ?vie> ki Je na 400 metrov popravil svoj državni rekord s m 4-24,60 in osvojil deveto mesto. • V.S.
■—.--—-,
ll MEDALJ ZA KRANJČANE
zlla^!>orski z'mski bazen Pristan je bil od petka do nedelje v pfyene!,Ju plavanja - v njem je na zimskem državnem Plavži • v P'avanju merilo svoje moči 217 plavalcev in »antn • 14 s,ovenskih klubov. Iz Kranja jih je bilo 19 (11 KraniVn-°sem dek,et), iz Radovljice pa 12 (devet plus tri). Štiri h ' S0 osvoJm 18 medalj (deset zlatih, štiri srebrne in Šest) ronas*e)» Radovljičani pa dve manj (tri in dvakrat po p*
p0stavr,ezu,taliri je najbolj blestel Ilirijan Peter Mankoč, ki je m jj.1 ln državne rekorde s tem, da je njegov rekord na 100 mladin 2° (-*7,35) hkrati tudi absolutni rekord Slovenije, (2:05 7a\a £a sta še 200 m hrbtno (2:03,78) in 200 m mešano Medvp* u adetski rekord je postavil tudi Mariborčan Blaž Opajeni • Sicer na 200 m hrbtno s časom 2:08,80. Med bolj Polona?1 ^e ^ila na lem Prvenstvu tudi kadetinja Triglava sedlih .rosen' ^ državnih rekordov sicer ni dosegala, je pa v bil0 na S ,rtm. osvojila kar sedem zlatih medalj! Prvenstvo je vsem t ^'jdni kakovostni ravni, zato so osvojene medalje po in v buT' ^e kranjski Triglav v tej sezoni že moral preživeti d°damo a PreživUa Se zdaj, zelo lep uspeh, še posebej, če
Kranj, 19. februarja - V petek se je v telovadnici Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju začelo 2. državno šahovsko prvenstvo Slovenije za fante in deklea do 10, 12, 14 in 16 let. Turnir v organizaciji Šahovske zveze Slovenije je pripravila Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja ob pomoči dveh generalnih pokroviteljev; Sava Kranj in ZEBRA Kranj ter pokroviteljev: IBI Kranj, Merkur Kranj in PETROL Kranj.
Krani*       Je Pole8 nosilcev medalj v finalu plavalo še osem IW anov. (Bregar Jana, Gašperlin Blaž, Kovač Jaka, Sen AlenUv1 £lk ^enka, Škunca Andrej, Volčič Nace in Žag
Seme ar
*8°lj rad ,amrnivo tudi je, da so med fanti pobirali medalje Edinki    lSlti kadeti> med dekleti pa le kranjske kadetinja in
^ mešan 6 2? osvoJiH (kadeti) Pogačar Tilen zlati na 200 in 400 Pfsno fToaT18'78 oz>roma 4:53,73) in srebrni na 100 in 200 m ls00 m ti / oziroma 2:30,90), Pire Andrej (RPB) srebrni na 100 m H„avl (16;48,88) in 200 m delfin (2:24,26) in bronaste na 4:56 90W , (1:04.75), 200 in 400 m mešano (2:21,35 oziroma m 400 nko Jan (RPB) srebmi na 200 m hrbtno (2:17,89) (l^^™ meŠano (4:55,16) ter bron na 100 m hrbtno !*eŠann ' xadovlJičani so osvojili še zlato v štafeti 4 x 100 m >n 4 x ?nrfom 4:18-01 in bronasti na 4 x 100 m kravi (3,57,78) ^aliam • ravl s eas°m 8:39,66. Gorenjski mladinci z . ri8lavani! ni£° imeli srece. Pri kadetinjah pa je bilo takole; kravl r4^»oProsen Polona ima sedem zlatih - 400 in 800 m 200 mlrk,2 oziroma 9:30,20), 200 m delfin (2:35,38), 100 in Mešano 7??° (1:08'89 oziroma 2:27,49) in na 200 ter 400 m medaljo ti- oziroma 5:20,01). Pri kadetinjah je dobila Prsno s x dI Kovač Neža (TK), in sicer bronasto na 100 m G°renikaaorn 1:20>82- Med mladinkami pa je bila najboljša s»cer na in)rmcJec Petra (TK) s tremi zlatimi medaljami, in meSanoOoJ1?,^11"1 (1:06,34), 200 m prsno (2:43,30) in 200 m m mešano /?n srebrna je bila na 400 m kravi (4:34,64) in 400 00 kravi £ 06,85)- srebro je dobila še v štafeti Triglava na 4 x m mešan v S° Tri8Iavanke plavale 9:12,90 in bron na 4 x 100 Ve tnedai - ^e kranjska Četverica bila s časom 4:49,05 tretja. ?a 800 ml'Je dobi,a tudi Žcrovnik Tina (TK), in sicer srebro ?:32,97 v 1 (9:21-69) »n bron na 200 m mešano s časom kar>didati^SC tn kranjske nosilke medalj so tudi resne !l!nJl*a evr<»Pski prvenstvi.
Ilija Bregar
Dela uvodnega vzdušja 230 igralcev in igralk ter njihovih spremljevalcev je bil deležen tudi kranjski župan, g. Vitomir Gros.
Fantje in dekleta se merijo v osmih konkurencah po starostnih kategorijah (do 10,12,14 in 16 let). Igrajo 9 krogov po švicarskem sistemu (igralci z enakim številom točk igrajo med seboj). Zmagovalec se uvrsti na svetovno, drugouvrščeni pa na evropsko prvenstvo v svoji starostni kategoriji.
Gorenjsko zastopstvo znaša 33 igralcev in igralk, najbolj nevarni pa so v konkurencah do 12 in 14 let.
Trenutni vrstni red po 3 partijah: fantje do 16 let: 1.-7. (po 2.5 točke) Miodrag Stojnic, Matej Guid, Niko Praznik, Valter Pregarac, Simon Frangež, Jurij CvitaniČ in Miloš Pahor; fantje do 14 let: 1. Uroš Kavčič (3), 2.-5. (po 2.5) Žiga Žvan, Tadej Kobe, Miha Gomboc in Gregor Karer; fantje do 12 let: 1.-3. (po 3) Matej šebernik, Gorazd Novak in Admir Latič; fantje do 10 let: 1.-2. (po 3) Blaž Bratovič in Nejc Podkrajšek; dekleta do 16 let: 1-2. (po 3) Jana Krivec in Darja Glavač, 3. Nataša Maver (2.5); dekleta do 14 let: 1.-2. (po 3) Darja Kapš in Sabina Zamuda, 3.Ć4. (po 2.5) Vesna Panič in Ana Grobelšek; dekleta do 12 let: 1.-3. (po 3) Petra Hudournik, Marija Nabernik in Maja Vučko; dekleta po 10 let: 1. -3. (po 3) Barbara Rižnar, Barbara Vihar in Saša Kržič.
Tekmovanje si lahko ogledate do petka od 16. do 21. ure s tribun telovadnice OŠ France Prešeren. Zadnje kolo bo v petek od 9. do 14. ure, ob 15. pa bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. • Aleš Drinovec
SAVNE - SAVNE
UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM
DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema)
Tel.: 062 303 104,38 705, fax: 062 31 150
ISKI SKOKI
URBAN FRANC MED ELITO
Kranj, 20. februarja - Konec tedna je bilo v Vikersundu prvo letošnje tekmovanje v smučarskih poletih, na katerem je tako v soboto kot nedeljo slavil Avstrijec Andreas Gold-berger. Z dolgimi in lepimi skoki pa se jc med našimi izkazal Zlasti Blcjec Urban Franc, ki je že na sobotni tekmi skočil 179 metrov, a je žal podrsal, da njegov dolg^ skok ni bil naklučje, pa je potrdil v nedeljo, ko je skočil 182 in 169 metrov in osvojil odlično sedmo mesto, Ostali naši se niso uvrstili med petnajst najboljših. ♦ V.S.
PRIMOŽU PETERKI NASLOV IN REKORD
Planica, 19. februarja - Mladinci do 16 let so imeli v Planici na 92 -metrski skakalnici državno prvenstvo v smučarskih skokih za leto 94/95. Na dobro pripravljeni skakalnici je nastopilo 46 skakalcev iz 11 klubov.
Tekmovanje so organizirali smučarski delavci Dolomitov iz Guncelj. Tekmovanje je bilo predvideno že za soboto, vendar so morali organizatorji zaradi premočnega sneženja tekmovanje prestaviti na nedeljo. Tekmovalci so imeli idealne pogoje za tekmovanje in so prikazali zares imenitne skoke. Primož Peterka je naslovu državnega prvaka pri mladincih do 18 let dodal še naslov pri mladincih do 16 let za nameček še z novim fantastičnim rekordom planiške 92-metrske skakalnice z 106 metri, kar je zavidanja vredna dolžina skakalnice. Čez 100-metrsko znamko sta poletela še Boštjan Brzin 102 metra in Peter Žontar 100 m. Pozno popoldan pa so se pomerili še v tekih za klasično kombinacijo. Državni prvak je postal David Adamič (Šmartno na Pohorju).
Rezultati: 1. Primož Peterka (Triglav Teling) 268,5 T 96,5 in 106 M, 2. Boštjan Brzin (Tržič) 257 T 97,5 in 102 M, 3. Peter Žonta (Dolomiti) 256 T 97 in lOOm, 4. Robert Janežič (Triglav Teling) 225 T 93 in 90,5 M, 5. Matjaž Zver 220,5 T 91 in 90,5 M, 6. Samo Lazar (oba Ilirija Center) 220,5 T 90,5 in 92 M, med najboljšimi petnajstimi so bili še: 7. Tomaž Kravcar (Tržič), 8. Primož Delavec, 10. Miha Eržen, 12. Uroš Peterka (vsi Triglav Teling), 13. Andraž Črnivec (Tržič).
V klasični kombinaciji je postal državni prvak David Adamič (Šmartno na Pohorju), 2. TomaŽ Kravcar (Tržič), 3. Dušan Špes (Šmartno na Pohorju), 4. Davorin Stanonik (Alpina Žiri), 5 Uroš Peterka (Triglav Teling), 6. Jernej Pisk (Alpina Žiri).
PONOVNO PRIMOŽ PETERKA
Planica, 19. februarja - ŠD Dolomiti so organizirali tekmovanje na 92-metrski skakalnici za pokal Cockte za mladince do 18 let z udeležbo 43 skakalcev. Ponovno je zmagal Primož Peterka Triglav Teling, ki je potnik za mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo od 1. do 5. marca v švedskem Gallivareju.
Rezultati: 1. Primož Peterka (Triglav Teling) 241,5 T 93 in 95 M, 2. Peter Žonta (Dolomiti) 235 T 94 in 92 M, 3. Matija Stegnar (Tržič) 230,5 T 93,5 in 93,5 M.
OBE ZMAGI MARKU ŠIMICU
Planica, 19. februarja - SSK S.A.M Ihan je v Planici organizial tekmovanje za pokal Cockte za dečke do 13 let in kombinacijo za isto kategorijo. Največ uspeha so imeli mladi Kranjčani, predvsem Marko Šimic. Rezultati: 1. Marko Šimic (Triglav Teling) 193,2 T 34,5 in 36,5 M, 2. Gašper Cvetko (Sam Ihan) 185,8 T 34 in 35 M, 3. Andrej Jezeršek 184,4 T 34,5 in 35
M-
V klasični kombinaciji si je pritekel zmago Marko Simic (Triglav Teling), 2. Urban Zupan (Tržič), 3. Andrej Jezeršek (Triglav Teling). • Janez Bešter
POKAL LOKA BO PRAZNOVAL
Škofja Loka, 17. februarja - Smučarski klub Alpetour bo letos že dvajsetič pripravil mednarodno tekmovanje otrok, tako imenovali pokal Loka, na katerem pričakujejo rudi številne mlade smučarske upe iz tujine, saj so vabila za tekmovanje poslali kar v 46 držav.
Pokal Loka je eno od desetih podobnih tekmovanj v svetu, na katerih se merijo mladi smučarji. V minulih dvajsetih letih je SK Alpetour postal priznan organizator tega tekmovanja, tako da tudi tokrat pričakujejo številno udeležbo mladih tekmovalcev in tekmovalk iz vseh koncev sveta. Prireditev bol8. in 19. marca, prvi dan, v soboto bo slalom, v nedeljo pa še veleslalom. V obeh disciplinah bodo nastopili tekmovalke in tekmovalci letnikov 1980 in 81 (otroci II) ter letnikov 1982 in 83 (otroci I). Medtem ko druge države zastopajo po štirje smučarji obeh spolov v vsaki kategoriji, pa ima država gostiteljica v konkurenci lahko dve ekipi. Tako bodo naši smučarji in smučarke dobili priložnost, da se na domačem terenu pomerijo z vrstniki iz drugih držav. Če vemo, da so med zmagovalci dosedanjih pokalov Loka tudi imena, kot so: Regine Moesenlechner, Renate Moser, Franz Heinzer, Rok Petrovič, Ulli Maier, Ingrid Stockl, Mateja Svet, Gregor Grilc, Petra Kronberger, Urška Hrovat, Katja Koren... in številni drugi, potem je pričakovati, da bomo na Soriški planini lahko gledali bodoče smučarske šampione. Kot je na četrtkovem sestanku v hotelu Transturist v Škofji Loki povedal predsednik organizacijskega odbora Janez Šter, se na letošnji 20. pokal Loka še posebno skrbno pripravljajo, saj bo tudi nekaj spremljajočih dogodkov (slavnostna otvoritev, podelitev medalj in nagrad), prireditev pa tudi finančno ni več vprašljiva, saj so si že zagotovili nekaj sponzorjev, glavna pa bosta Kolinska in Fructal. • V. Stanovnik
»OMET
So rokometaši Šeširja pred velikim podvigom?
S FINALOM ŽE V EVROPI
Škofja Loka, 21. februarja - Danes teden zvečer bo že jasno ali je najboljši gorenjski rokometni klub v zadnjih sezonah na pragu svojega največjega uspeha. Rokometaši šeširja so namreč na prvi tekmi polfinala le za j>oi izgubili na gostovanju pri Gorenju v Velenju, če pa jim doma uspe več kot za gol premagati prvoligaše in se tako uvrstiti v finale, pa jih slejkoprcj čaka evropski pokal.
Že uvrstitev v polfinale pokala državnega prvenstva je bila za škofjeloške drugoligaše, ekipo Šeširja, pravcati podvig. Ko pa so na prvi tekmi v Velenju skorajda premagali domačo ekipo Gorenja (na koncu so vendarle izgubili za gol) pa je napetost začela naraščati na obeh straneh. Gorenje si poraza proti šeširju skorajda ne bi smelo "privoščiti", šešir pa čuti svojo veliko priložnost.
Da je vse skupaj res napeto pričajo že zadnje minute sredine prve tekme v Velenju, ki so jo "začinili" navijači, "Naših navijačev je bilo v Velenju kakih sto, domaČih pa okoli petsto. Napetost pa je začela naraščati, ko domači igralci niso mogli dati gola, rezultat je bil izenačen, sam sem dobil tretjo izključitev, takrat pa je prišlo do pretepa. Navijači so naredili "sceno", so pač prvoligaši, igrajo v evropskem pokalu in to znajo, " je po vrnitvi domov povedal kapetan ekipe Šeširja Aleš Dolinar.
Ekipa Šeširja je v Velenju nato sicer izgubila z rezultatom 21:20, toda ta rezultat jim pred povratno tekmo v domači dvorani daje še veliko upanja za napredovanje v finale: "Ta teden se intenzivno pripravljamo na odločilno srečanje, treniramo dvakrat tedensko. Vemo, da imamo možnost igranja v evropskem pokalu in to je za nas velik motiv, to je motiv za vso generacijo sedanjih škofjeloških rokometašev. Rezultat je težko napovedovati, saj bo odvisen od marsičesa, vendar pa mislim, da je zaradi velike motivacije psihična prednost na naši strani. Vemo, da bi uvrstitev v finale pokala pomenila enega največjih uspehov škofjeloškega rokometa, zato upam pa da bomo imeli tudi na tribunah "osmega" igralca. Pričakujemo namreč, da bo veliko navijačev iz Velenja, vemo pa tudi, daje že scdaiv škofji Loki ogromno zanimanja za to tekmo," pravi Aleš Dolinar. • V.Stanovnik
DERBI SESIRJU
Tokratni rokometni vikend je bil za gorenjske ligaše bolj uspešen od preteklega, saj so osvojili kar pet od osmih možnih točk. Tokrat so bile blizu prvi zmagi rudi rokometašice Kranja. Mogoče je njihova tokratna boljša igra znak, da bo nadaljevanje uspešnejše.
Moški drugoligaši so v tem kolu oddali samo točko, še to pa so po nesreči izgubili Preddvorčani, saj so Gradbinci iz Grosupelj izenačili v zadnji minuti. Zato pa je bil bolj zanimiv obračun Klobučnikov in Ribičev. Tekma je bila vseskozi izenačena, tako eni kot drugi pa so nekajkrat vodili s tremi goli razlike. Do odločitve je potem prišlo v zadnjih minutah derbija, ko so Sočani povedli spet za dva zadetka in potem prednost obdržali do konca, zadnji zadetek pa so dosegli iz 9 metrovke. Žal so slavili z enim golom premalo, kar se jim lahko maščuje v končnici. Besnica je tokrat visoko slavila proti neposrednemu konkurentu za play aut. Zmagi se ne gleda v zobe, vendar skrbi slaba igra Besnice, saj igralcem vse preveč iz rok uhajajo žoge, nenatančni pa so bili tudi pri čistih strelih s črte. Še sreča, da je bil nasprotnik slab. Besnici se je zdaj zapletla še pri neodigrani tekmi z Novo Gorico, saj so se gostje pritožili in bo o tekmi odločal ligaški odbor danes. Vsekakor bi bilo najbolje, da se srečanje vseeno odigra, morebitni poraz za zeleno mizo bi Besnico potisnil v skupino ekip, ki so igrala plav out.
Še rezultati minulega kroga:
1. liga ženske -15. krog: Kranj: M-Degro Piran 16:17, Branik : Kočevje 26:18, Krim Elekta : Marcus Burja 36:34, Žalec : Marina Izola 31:19, Vegrad Velenje : Mlinotest 26:24, srečanje Rajh No.l: Olimpija bo odigrano 22. 2. Vodi Krim Elektra. Kranj je zadnji, dvanajsti.
2. liga - moški - 16. krog: Šešir : Delmar 24:22, GPG Grosuplje : TAB Inženiring 28:28, Besnica : Črnomelj 25:18, Škofljica : Akripol Trebnje 21:21, Mitol Sežana : Nova Gorica 15:15, Kamnik Žurbi Team : Prule 12:23. Vodi Akripol, Šešir je Četrti, TAB Inženiring peti, Besnica deveta. • Martin Dolanc
UREJA: Vilma Stanovnik
ZUPANČIČEVA IN
PREZELJ DRŽAVNA PRVAKA
Kranj - V soboto je bilo v Ljubljani dvoransko državno atletsko prvenstvo za starejše mladinke in mladince. Na tekmovanju je sodelovalo tudi pet atletinj in atletov kranjskega Triglava, ki so se domov vrnili z dvema naslovoma državnega prvaka in s štirimi kolajnami.
Rožle Prezelj je skočil v višino natanko dva metra, osvojil prvo mesto in za dva centimetra izboljšal osebni rekord. Pionirka Jana Zupančič je precej nepričakovano slavila v troskoku (11,78) in bila četrta v skoku v daljino, kjer je z rezultatom 523 centimetrov za osem centimetrov izboljšala osebni rekord, z malo več sreče pa bi lahko osvojila bronasto kolajno. Tina Carman se je izkazala z dvema drugima mestoma: v troskoku je le za dva centimetra zaostala za klubsko kolegico Zupančičevo, v skoku v daljino pa je svoj doslej najboljši skok izboljšala za dva centimetra in z rezultatom 555 centimetrov za vsega pol decimetra zgrešila prvo mesto. Gašper Zupan, ki je še bolj začetnik, je v skoku v daljino zgrešil finale za šest centimetrov, enako pa seje v ženski konkurenci zgodilo tudi pionirki Mirjani Idžanovič, ki je sicer specialistka za mete. •
LANGERHOLČEVA ZMAGALA
Kranj - Atletinja kranjskega Triglava Brigita Langerholc je na povabilo Atletske zveze Slovenije nastopila v soboto na mednarodnem atletskem mitingu v Muenchnu. čeprav pred nastopom ni imela izkušenj s tekom na krožni in na ovinkih rahlo nagnjeni progi, ji je tek na 400 metrov dobro uspel in je zmagala z veliko prednostjo in dobrim časom 55,82 sekunde. • CZ.
Slovenski nogometaši najboljši na Koroškem
SAK NI VEČ BREZDOMEC
Četrt stoletja je trajal boj nogometašev Slovenskega atletskega kluba SAK iz Celovca £ lastno igrišče in slačilnice. Letos se jim garanje splačalo.
Celovec, februarja - Slovenski atletski klub, SAK kratko imenovan, kroji že vrsto let koroški nogometni vrh, sedaj pa je na samem vrhu in kot najboljše koroško nogometno moštvo tekmuje v regionalni ligi skupaj s klubi iz Zgornje Avstrije in Štajerske. Po jesenskem delu so slovenski atleti prvi, spomladanski del pa se začne 25. marca z gostovanjem
f>ri Donauu v Linzu. Zmagova-ec regionalne lige gre v II. državno ligo in SAK je trenutno najbližje temu. Prav toliko let pa je star boj slovenskih nogometašev za svoje igrišče. Vsa leta so bili ptice selivke, vsa leta so prosili za dodelitev igrišča ali za dovolitev igranja na celovškem stadionu, vendar posluha ni bilo. Letos pozimi je bila želja uresničena. Za 25 let jim je gostilničar iz Grabšteina dal v najem igrišče z razpadajočim hlevom, katerega so igralci, vodstvo kluba ter simpatizerji in donatorji preuredili v so-
Dr. Ivan Ramšak, trener in "duša" Saka. Nogometaši odhajajo sedaj na priprave v Istro. V osmih tednih priprav bodo nogometaši pretekli od 450 do 500 kilometrov.
dobne garderobe in prostori za trening.
Celovški zdravnik, nekdanji igralec in sedanji trener dr. Ivan
Ramšak ima veliko zaslug, da je Saku uspel veliki met.
"Z mojim pomočnikom trenerjem Jožetom Fero sva tuhtala, kako iz nemogočih razmer. Ideja se je rodila. V Avstriji je potekala dobrodelna akcija Luč v temo za otroke in spomnil sem se, da bi tudi mi lahko dobili kakšen šiling z akcijo Lučka za Sak. Svečar Albin VValdhauser mi je dal 1000 sveč, na katere smo dali primerne nalepke z napisanim ciljem akcije in jih prodajali po 100 šilingov. Preodali smo jih 800 ali 900 in tako dobili začetni kapital za začetek gradnje v Grabšteinu. Javljali so se novi in novi dobrotniki, ki so nam
{»omagali in takrat smo spozna-i, da na Koroškem nismo brez prijateljev. Razpadajoči hlev smo preuredili v sodobne garderobe s talnim ogrevanjem, napravami za trening, manjšim bazenom, sauno in tuši, modernizirali smo igrišče in postavili stebre za razsvetljavo. Nekateri
posamezniki so darovali $ celoten steber za javno razsvet'' javo. Naša akcija je postaj* gibanje. Veliko smo delali tu* sami in opravili naložbo, vredfl" 1,8 milijona šilingov!"
Boste v Grabšteinu igrali tudi prvenstvene tekme?
"Ne. Tu samo treniram0' tekme pa bodo igrali drug)8' Dogovarjamo se za igranje "» celovškem stadionu ali v Trfl] vasi oziroma Anabichlu."
SAK je tudi pri drugih sele** cijah vodilni nogometni klub " Koroškem. ..
"Da, lahko bi tako rek'1; Imamo 10 selekcij. Razen C* lovca imamo tri središča: berk, Št. Primož in Št. Jak* To je zaledje mladih igrale*' večinoma iz slovenskega okoW vzgajamo pa tudi svoj trener5* kader. Večina nekdanjih ig**' cev se seli med trenerje. Mjsli^ da bi nam morala Slovenija P tem pomagati." • J.Košnjc*
iRKfl mmmmmmimi) odbojka
PORAZ ZA ZAKLJUČEK
TRIGLAV: ILIRIJA 70:72 (35:38)
Kranj, 18. februarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Potočnik (Slovenske Konjice) in Pukl (Maribor), komisar TK KZS Ivanuš (Ljubljana).
V Kranju smo tokrat v nezanimivem srečanju, ki ni odločalo o nobeni stvari, gledali tudi slabo košarko, posebej pa slabo igro ljubljencev domačega občinstva.
Po tekmi je trener gostov Andrej Brenk dejal: "Zmaga na tem srečanju nam veliko Domeni ne v smislu rezultata, kot v
Esihološkem pomenu. Zal smo med tistimi ekipami, ki se bodo orile za obstanek, že četrti krog pa igramo brez drugega tujca." Trener domačinov Martin Gorenec pa je bil nekoliko bolj kritičen: "Že na zadnjem treningu sem čutil, da nismo pravi, da Ilirijo podcenjujemo in to se je tudi danes poznalo na tekmi. Prvi polčas smo odigrali katastrofalno odigrali v obrambi in jasno, če ne gre v obrambi, ne gre tudi v napadu in zasluženo smo izgubili s tri razlike. V garderobi smo se dogovorili, da to stvar poskusimo spreobrniti in drugi polčas začnemo z isto peterko, kot smo začeli. Dal sem jim priložnost, da v sedmih, osmih minutah spremenijo potek igre. Žal do tega ni prišlo, zato sem zamenjal celo ekipo in z mladimi zaključil tekmo. Skoda, da mladi, mladinci niso izkoristili teh deset minut, z boli poletno, bolj agresivno, bolj atraktivno igro in mislim, če bi to bilo, bi tekmo lahko celo dobili. Žal tega srečanja nismo zmagali in resnično nas je lahko sram." • Jože Marincek
ZNAN KOLEDAR NADALJEVANJA
Ljubljana, 20. februarja • V Ljubljani je bilo pred kratkim žrebanje parov za nastop v finalni ligi za naslov državnega prvaka za leto 1995. Liga se bo odigrala od 15. februarja do 15. aprila 1995. V prvih dveh krogih bo kranjski Triglav gostoval v Mariboru, ter se bo domačemu občinstvu prvič predstavil šele v sredo, 8. marca, ko bo gostil Rogaško Donat Mg. Pravico nastopa v Evropskih klubskih tekmovanjih pa bo imelo prvih šest uvrščenih ekip. • Jože Marincek
L0ČAN0M USPELO NAČRTOVANO
LOKA KAVA : JEZICA 77:63 (38:28)
Škofja Loka, športna dvorana Poden, gledalcev 150, sodnika: Povše (Ljubljana), Rutar (Maribor)
Domačim "kavarjem" je uspel zastavljeni cilj. Pred nadaljevanjem prvenstva so si želeli proti štirim ekipam, s katerimi bodo nadaljevali prvenstvo imeti razmerje 2:0 v zmagah. Ljubljanska Jezica je bila četrto moštvo, proti kateremu so Ločani uspeli. S tem pa so novinci v ligi blizu želenega cilja, obstanku v ligi brez kvalifikacij z B ligaši.
Trener Dolenc je v tem srečanju presenetil z začetno postavo. Priložnost sta dobila Megušar in Karničar. Predvsem slednji pa je s hitro igro povsem zmedel gostujočo obrambo in navdušil maloštevilno občinstvo. Gostom se je poznala precejšnja neizkušenost, preveč pa so se ukvarjali tudi s sodniškimi odločitvami. Ločani so tako dosegli že 11. zmago, za nadaljevanje prvenstva pa ne bo štel le uspeh proti Idriji na svojem igrišču. * Dare Rupar
NISO DOVOLILE PRESENEČENJA
ODEJA MARMOR : COMET 83:50 (41:33)
Škofja Loka, športna dvorana Poden, gledalcev 80, sodnika: Fekonja (Ljubljana), Valič (Kranj)
Mnogo lažje, kot je bilo pričakovati, so domačinke odpravile Comet v boju za četrto mesto, ki še vodi v končnico prvenstva. Ločanke, ki jih je ponovno vodila kapetanka Zora Malacko, so že v uvodnih minutah pokazale, da tokrat ne bo šale. Po dveh zaporednih porazih na gostovanjih gostje tokrat niso imele nobenih možnosti. S hitro igro in premočjo pod obema košema so si tako Ločanke že v 7. minuti priigrale prednost 15:7.
Po odmoru so gostje želele spreobrniti izid. Začele so odločneje. Zaustavile nekaj domačin napadov in tako je bilo v 29. minuti 53:47. V teh trenutkih je igrišče zapustila Skerbinjeko-va, Grolegerjeva je v 32. minuti napravila peto osebno napako, pri domačih pa sta se poleg Malackove razigrali še Kržišnikova in Pejičeva, tako, da so gostje ob koncu doživele kar visok poraz. Domače pa še naprej ostajajo v boju za tretje mesto. • Dare Rupar
BLEJCI CEZ PRVO OVIRO j
Odbojkarji Minolte Bled so z odlično igro, v kateri sta se odlikovala Bajdak in Kozamernik, gladko opravili z gosti i* j Bistrice in se po porazu Fužinarja prebili na drugo mesto, ki p*£j bodo morali potrditi naslednjo soboto na gostovanju pri vodi Topolšici. . i
Igralke Klima Commerce Bleda, ki se počasi že pripravljaj0' končnico prvenstva, so po dobri igri zabeležile svojo sedernnaj'v zmago v letošnjem DR Igralci FI Proma so na gostovanj" Ljubljani zabeležili že svoj osemnajst poraz, v ženski konutf 1B. DOL pa so bile Kranjčanke blizu svoje tretje zmage. *\ Rezultati 1A. DOL moški: Olimpija : FI Prom 3:0 (11, °-J Ljutomer : Kamnik 3:0, Pionir : Vigros Pomurje 2:3. Vrstni m Vigros Pomurje 34, Olimpija 22, Ljutomer 20, Pionir 18 Kam" 14 in FI Prom 0 točk. Rezultati 1A. DOL ženske: KUn Commerce Bled : Krim 3:0 (4, 8,13), HIT Casino : Zg. Savinj** 3:1, TPV Novo mesto: LIK Tilia 3:0. Vrstni red: Klima Comrn^ Bled 34, TPV Novo mesto 26, Zg. Savinjska 18, Krim 16, *V Casino 14 in LIK Tilia 0 točk. Rezultati 1B. DOL moški: M«*} Bled : Granit Preskrba 3:0 (5, 10, 3), Olimpija 2 Brezovica : \ Šempeter 3:0, Topolšica : Fužinar 3:2. Vrstni red: TopoiŠica Minolta Bled 24, Ružinar 22, Olimpija 2 Brezovica 18, Ogi Preskrba 16, SIP Šempeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL U*R ŠOU Triglav : Prevalje 2:3 (-4, -13, 13, 3, -14), ŠOU Mislinj?/{j ŠD Tabor : Comos 3:0. Vrstni red: CImos 36, ŠOU 24, Mislinj8 ŠD Tabor 16, Prevalje 10 in ŠOU Triglav 4 točke. (j)e V derbiju 2. DOL gostje iz Črnuč v Škofji Loki niso dopu*i presenečenja, izgubile pa so tudi igralke FI Proma na go^fjk: pri okrepljeni Rogozi. Rezultati 2. DOL - moški: Termo LUP" : Črnuče 0:3 (-6, -11, -11), Salonit II : B. I. K. Turibna 0:3, M»% Maribor Intes 0:3, Claudia Shop Beltinci : PAN Kovinar v Pionir 2 Žužemberk : Simonov zaliv Izola 0:3. Vrstni red: Sim° | zaliv Izola 30, B. I. K. Turbinas in Črnuče 28, Termo Lubnjjl PAN Kovinar 22, Claudia Shop Beltinci in Salonit II 16, Mg-Ji Intes in Pionir 2 Žužemberk 12, Mislinja 10, Braslovče Maj1 I Mežica 0 točk. Rezultati - ženske: Rogoza : FI Prom 3:0 (9, JJJj Solkan : Ruše 3:0, Sobota :Črna 3:0, Mežica : Žibrat Ljutome.1 m Kajuh Šoštanj : Paloma Branik Bobby 3:0, Šentvid : PtlJ ^ Vrstni red: Žibrat Ljutomer 32. Sobota 28, Kajuh SoSta«1 d Šentvid 22, Paloma Branik Hobby 20, Rogoza 16, Ptuj, Rušf pO Prom 14, Solkan 10, Mežica 8, Črna 2 točki. Rezultati *^ zahod - moški: Kamnik II: Prvačina 0:3, Triglav : Bohinj 3:0' p/J^ II : Bovec 3:1, Branik Sedex : FI Prom II 1:3, Portorož • Kovinar II 3:0, Mokronog : Plamen 0:3. Vrstni red: Port^TJ Prvačina 32, Triglav 28, Kamnik II18, Branik Sedex in PlaflJJ jjj FI Prom II in Bohinj 14, Bled II 12, Bovec in PAN Kovina^fl Rezultati 3. DOL zahod
ŠE
!• SK vo«i dnji
Vp
faj sc 'epo i ?aksl
N
Posel Juvar
£4:1
l:0(g
/°
Pa 16 Prv na te
keglji
Nc
con
vrača vob, «iri k Podrt
pa
ne
Kr
vater
%l 'avor Priig,
jgJi
vPisa lU
J«gli Nept
V S
stiri
V, uPra>
Mokronog II 6 točk. Rezultati 3. DOL zahod - M^f&j Casino II: LIK Tilia II 3:1, Bled II: Lango Šenčur 3:1, SV *. II : Julci Vital II 3:2, Piran : Cimos II 1:3, Šentvid II : &Jf.DJ3j >p
Pirna 26, Bohinj 22, Lango Šenčur 18, Julči Vital II in Mf$ffi| Kropa 12, ŠD Tabor 8, Šentvid II; TPV Novo mesto II in M? II 6 točk. B. Maček
m KOLESARJENJE
VSE VEČ GORSKIH KOLESARJEV
Gorsko kolesarki klub Kranj je eden najmlajših £p° ')J|0j, kolektivov v kranjski občini. Ustanovili so ga decemDrjv0^ ne glede na to pa se že lahko pohvalijo s številnim *,a,"jaj #
Prav množičnost obeta klubu lepo prihodnost. Za z 51 nimajo skupnega programa vadbe, trideset tekmo*fenjng6! namreč po lastnih močeh in znanju poskusa krojiti' V«
največ težav pa jim povzročajo" poligoni za VttUJ71a0ja . tekmovalni krst so doživeli na odprtem prvenstvu *^ gorski preizkušnji, kjer so zasedli tretje mesto med reKna;0i0i' V nadaljevanju si seveda želijo priznanj predvsem v n j se nejših kategorijah. Glede na množičnost, članstvo v *' av V hitro veča, popularizacija športa med mladimi Pra^Jajo K prioritetna naloga kranjskega kluba. Bolj si P^ae*$m priznanje pokroviteljev in nenazadnje tudi lastnikov^
i'ii/.uauji, uuKruviieiiev in nenazaanje mai 1««»— jnct po katerih so speljane njihove kolesarske Pr0g„'rizna'1i" pokroviteljev so že pridobili, v želji po še večjem P*^0 pa bodo konec poletja letos pripravili tudi odprto P' Slovenije v disciplini "dovvnhill". • Iztok Golob
Pl
Po Sle so
del (R
Gt
ate§
d
ti
ljanje «®*gt§mnxni
TENISOM«
SE ČETRTA ZMAGA Z 8:0        MERKUR SLAB V GOSTEH
GLASOV KAŽIPOT
1 ^vt0''' ^* 'ebruarja - V soboto je bilo na sporedu že 15. kolo v Vom Za mo^ke- Kegljavci kranjskega Triglava pod sponzorst-Zan • *skre Emeco so se na domačih stezah pomerili z
oanjeuvrščeno ekipo Bresta iz Cerknice, vprašanje zmage je bilo odločeno že pred začetkom srečanja, len m'adi Cerkničani še zelo neizkušena ekipa, ki pa ima še ttialr Prmodnost- Gorenjci so torej še četrtič zaporedoma dosegli keo i,mamo zma8° z 8:0> razlika v kegljih pa je bila celo + 501 Po k ^ar ^a^e na °6rornno kvalitetno razliko obeh moštev. Juv* * ^e treoa pohvaliti reprezentante Urbanca, Štruklja in
anČiča, ki so vsi presegli mejo 900 kegljev. fo5eoUltati: Triglav : Brest 8:0 (5465:4964), Urbane : Piletič 1:0 mil25)' Beber : Žnidaršič 1:0 (886:829), Štrukelj : Urbas 1:0
•rw£22)' Vane °man : Založnik 1:0 (888:798), Juvančič : Meden
V93l:827), Mihelič : Pokleka 1:0 (878:863). Kon° ^' ^°'U nepremagljivi Triglavani vodijo s 30 tičkami, nstruktor zaostaja za 5 točk, Liv Pioteus jih ima 17, Tekstina Pa 16 točk...
na /^J15^0 se nadaljuje čez 14 dni, ko bodo Gorenjci nastopili keor *  m gostovanju pri Tekstini iz Ajdovščine. Tekma bo na cWu v Novi Gorici dne 4. 3. 1995 ob 16. uri. • V. Oman
Novi točki za triglav
Zelo'*"16 kranjskega Triglava so po daljšem času spet zaigrale dobro in zasluženo osvojile novi točki v prvenstvu.
C0Mv^|° 6:2 (2420:2330) podrtih kegljev so se odolžile ADRII Vfa? • NT za minimalen poraz v Ankaranu. Dokazale so, da se dvoh ? V- staro f°rmo Gostje so odločile v svojo korist samo dva l(j • °Ja fn sicer sta Nepužlanova in Mojca Jerala izgubili samo za RJ keglje razlike. Tokrat se je izkazala Joži Jerala, ki je s 420-timi
^•rni keglji bila najboljša igralka na srečanju. ^ »nglav: Fleischman 400, Joži Jerala 420, Zaje 410, Belcijan 405, cPUžlan 381, Mojca Jerala 404. • Jože Marincek
favoriti so zmagali
NEPTUN CELJE : KRANJ 90 4:23 (0:7, 2:3, 2:5, 0:8) va. ra,,j» 19. februarja - V zaostali tekmi tretjega kroga državnega tye |P°lskega prvenstva sta se v celjskem Golovcu pomerila faVorn in Kranj 90. V dvoboju z mladimi Celjani so bili seveda prii t v 8ostJe> ki so to tudi dokazali. Že v prvi četrtini so si vi5aT 3\ sedem zadetkov prednosti, ki so jo do konca vztrajno ^ent ek°hko bolj enakovredna je bila druga četrtina, nato pa je *adpti.no-m d0koncno zmanjkalo moči. Pri domačih se je s tremi VPW r 'zkazal Marko Glavna, pri gostih pa so se med strelce Yal1 vsi razen vratarja Aleša Dejaka.
lestvica: 1. Triglav Kranj 8, 2. Micom Koper 6, 3. Probanka ^•Jg Maribor 6, 4. Kranj 90 4, 5. Okolje Portorož 0, 6. Neptun
Tr£ari Prihodnjega kola (25. februarja): Micom Koper : Kranj 90, NeiLav Kranj : Probanka Leasing Maribor, Okolje Portorož : 'P^n Celje • Grega Košir
sVelSELCIH NE POZABLJAJO NA ŠPORT
^nt ^hruarja - Pred kratkim so na rednem občnem zboru zbrali &ett športnega društva Selca. Kot pravi sekretar Brane tiog0^e'J» so bila v minulem letu najbolj delovne teniška, kix[ i *Ha.' rokometna in alpska sekcija. Tenisači so organizirali $ode] Urn,'rje, poleg tega pa tudi tečaje, nogometna ekipa je ^°linnV ta "a štev',nih turnirjih, vodili pa so tudi ligo za Selško Polgg ♦ košarkarji so nastopali po različnih tekmovanjih, ^'anii $rČa Pa so turnir organizirali tudi sami. Pri smucaju pa so
V jj-  Sdca organizirali Pokal Ratitovec. Upra^v.lnujcm 'etu so na športnem kompleksu Rovn, ki ga imajo v in Qi0JanJu' izgradili tuše, letos pa načrtujejo še razsvetljavo igrišč raa tudi gradnjo asfaltnega igrišča. • V.S.
Kranj, 18. februarja - V 11. krogu 1. DNTL je ženska ekipa NTK Merkur gostovala pri Petovii na Ptuju in izgubila z rezultatom 2:5. Za ekipo Merkurja so nastopile: Nišavič, Fojkar in Petrič, po eno točko sta priigrali Alenka Nišavič in Petra Fojkar. Naslednjo tekmo igra Merkur 25. februarja doma s Šampionko.
V 8. krogu 2. DNTL moški je NTK Merkur igral tekmo z ekipo NE Krško v Krškem ter izgubil z izidom 1:6. Ekipa Krškega, ki se bori za vrh 2. lige je bila premočan nasprotnik za mlade igralce Merkurja.
V predzadnjem krogu 25. februarja igra Merkru doma z vodečo ekipo NTK Partner iz Radelj in s Fužinar - Interdiskontom. • F. Ošlaj
ŽENSKE USPEŠNO, MOŠKI NE
V soboto, 18. februarja 1995 je moška ekipa Križ gostovala v Krškem in po dokaj izenačenih bojih in pa vseeno tudi z malo športne smole, izgubila dvoboj z domačo ekipo NTK Krško z rezultatom 5:2 za ekipo iz Krškega.
Isti dan pa so bile ženske NTK iz Križ bolj uspešne od svojih kolegov in doma v dopoldanskem času prvo premagale ekipo NTK Logatec z rezultatom 4:3, v popoldanskem času pa še ekipo NTK Železničar Ljubljana prav tako z izidom 4:3 in tako osvojile dragocene 4 točke.
ODPRTO PRVENSTVO
Križe, 19. februarja - NTK Križe je v nedeljo v Osnovni šoli Križe gostil najboljše članice in člane Gorenjske. Tekmovanja se je udeležilo skupaj 55 tekmovalk in tekmovalcev, od tega je bilo 20 žensk in 35 moških.
Tekmovalo se je v različnih panogah: posamezno, dvojice in mešane dvojice. Posamezno so bile predtekmovanja po skupinah, od katerih sta se po dva iz skupine uvrstila v nadaljnjo tekmovanje, pri dvojicah in mešanih dvojicah pa na takojšnje izpadanje. Rezultati so naslednji:
ženske posamezno: 1. Alenka Nišavič NTK Merkur, 2. Petra Fojkar NTK Merkur, 3.-4. Mateja Muzik NTK Križe, 3.-4. Nada Petrovčič NTK EGP Škofja Loka; moški posamezno: 1. Matej Polanšek NTK Križe, 2. Robi Jeraša NTK Merkur, 3.-4. Podbregar NTK Jesenice, 3.-4. Aleš Smrekar NTK Križe; ženske dvojice: 1. Fojkar-Nišavič NTK Merkur, 2. Mežek-Muzik NTK Križe, 3.-4. Petrovčič-Petrovčič S. NTK EGP Škofja Loka, 3.-4. Petrič-Vidic NTK Merkur; moški dvojice: 1. Smrekar-PolanŠek NTK Križe, 2. Jauh-Prelovšek NTK Merkur, 3.-4. Veber-Ferbežar NTK Jesenice, 3.-4. Robida-Maček Jure NTK Merkur; mešane dvojice: 1. Nišavič-Jeraša NTK Merkur, 2. Petrič-Maček Jure NTK Merkur, 3.-4. Petrovčič Nada-Rand Jano NTK EGP Škofja Loka, 3.-4. Fojkar-Rant Boštjan NTK EGP Škofja Loka. • M. Snedic
'.tkanje mmmmmmmnn
DEVETO MESTO MEGUŠARJA
V Aosti v Italiji je od 16. do 19. februarja letos potekalo 22. evropsko mladinsko prvenstvo v sankanju na naravmh progah.
Proga je bila dolga 1400 metrov in je imela povprečni naklon 12,8 odstotka. Prvenstva se je udeležilo 55 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 držav. V ženski konkurenci so si prva tri mesta razdelile Italijanke in Avstrijke, v moški konkurenci pa so prva tri mesta zasedli Italijani. Evropskega mladinskega prvenstva se je udeležila tudi slovenska reprezentanca in dosegla velik uspeh, saj je še ne 17-letni Gašper Megušar z devetim mestom dosegel največji uspeh v zgodovini slovenskega sankanja doslej.
Rezultati: ženske: 1. Martin Simona (Italija) 4:40,69, 2. Gruener Nicole (Avstrija) 4:42,62, 3. Steinacher Sonja (Italija) 4:42,74. Moški: 1. Pieiller Daniele (Italija) 4:33,65, 2. Gruber Reinhard (Italija) 4:34,09, 3. Gruber Martin (Italija) 4:34,51... 9. Megušar Gašper 4:37,33, 18. Fejfar Borut 4:42,38, 20. Benedik Gašper 4:44,05, 28. Špendov Grega 5:05,45, Vilman Bogdan pa je odstopil. • Lojze Kerstan
$Ma*flNjE««Kiirrn smsjCurski teki
□
J°KAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV
SlovagP*Sn'jl nastopih na mednarodnih tekmovanjih na so y0 eui> Češkem in v Italiji ter pred državnimi prvenstvi kateg0rjjg|je<ma nastopali tudi mladi smučarji v otroških
°rgani7te\movanJu na smučišču v Podkorenu, ki ga je deklic i ralnSrnucarski klub Blejska Dobrava, je nastopilo 57
Ml«'T 79 dečkov. MohoPj? dekl»ce: 1. Mulej Nina (Radovljica) 40,77, 2. (HaoW- Maia (Domel Železniki) 41.27, 3. Lozar Lea
Sia  .llca) 42->2-Da5ari!ie. dek,'ce: 1. Čadež Urška (Tržič) 39.74, 2. Zupan
Ml»\J- !»č) 39-78' 3- Debeljak Klara (Radovljica) 40.14. Gmain   dečki: !■ p"c Žiga (Blejska Dobrava) 41.03, 2. L Staj«.-    (Bled) 42 18> 3- Vucic Deni (Matajur) 42.29.
dečki: 1. Križaj Boštjan (Tržič) 37.49, 2. Ravnik
J»»ez Šl     jica) 38'46, 3- Viser Andi (Gorica) 386°- *
- RIAL JANEZA SERSENA
S" febrars!<0 ""»sivo Strahovica iz Sela pri Vodicah je v nedeljo, Krvavcu pripravila društveno prvenstvo v
Tretji del DP v smučarskih tekih
SNEG IN SONCE NA POKLJUKI
Pokljuka, 19. februarja - TSK JUB Dol je konec tedna pripravil tekmovanje v smucarkih tekih na Pokljuki. V soboto je tekmovalce v štafetnih oviralo močno sneženje, v nedeljo pa je tekma posameznikov minila v lepem sončnem vremenu in skorajda idealnih pogojih.
Največ uspeha na sobotnem tekmovanju so imeli tekmovalci TSK Merkur iz Kranja, ki so osvojili tri prva mesta enkrat drugo, enkrat tretje in trikrat četrto mesto. Omeniti je potrebno zlasti dober tek ženske ekipe Merkurja v postavi: Lanišek, Žibert, Brankovič, ki je zmagala tako med mlajšimi mladinkami kot absolutno. Med moškimi absolutno pa Je zmaga pripadla izkušenim tekačem Planice v postavi: Trstenjak, Kerštajn, Kav al ar.
Na nedeljski tekmi posameznikov je nastopilo 140 tekmovalcev. Med starejšimi dečki (tekli so na 5 km) je zmagal Lauseger (Merkur Kranj), med člani pa Dolenc (SK Brdo). Člani Planice Kerštajn, Soklič in Kaviar so se uvrstili od tretjega do petega mesta. Med članicami je zmagala favoritinja Nataša Lačen iz SK Črna, najboljša Merkurjevka pa je bila na sedmem mestu Erženova. • V.S.
STaIUarja'
na
KS
mrrminrrmrr!.:
. Vdnk   Za.Memorial Janeza Seršena.
S0vO|,f° pripravljenem smučišču se je v vetrovnem vremenu JateEoranJa udeležilo 60 tekmovalcev, najboljši rezultat v moških Mak0v J-a  ^e doscgel Tomaž Vrhovnik, pri ženskah pa Urška
ko
"•uraij nJnCanem tekmovanju in vrnitvi v dolino so se tekmovalci Je1ec ra PokoPaliŠču v Vodicah in na grob Janeza Seršena položili ^ ' razglasitev rezultatov pa so izvedli pred svojim smučarskim M§ipAv Selu. Prireditev so z nagradami podprli PETROL, . fcina„ Trg°vina VOŠNJAK in Trgovina POD GORO. \\^ ,a8»valci
■ v posameznih kategorijah so: cicibani: Borčnik y<vn'i, I: Ncdoh Rok- mladinci: Hribar Boštjan, moški A: b°J?e i T°maž, moški B: Hribar Peter, moški C: Vrhovnik Nroi?! 1 D: SrSen Brane. cicibanke: Kepic Barbara, deklice: Ntaliii , Nina> mladinke: Makovec Urška, ženska A: Spenko e^ke rV'Cnske B: Marcnče Cilka, ženske C: Vrhovnik Majda,
Marenče Silvenka. • D. Borčnik
NOVAK NIMA KONKURENTA
Kranj, 20. februarja - Minulo soboto je bil v dvorani RŠC na Jezici 3. krog letošnjega državnega prvenstva v boksu. Na njem je nastopila tudi polovična ekipa Kranja, saj si gorenjski boksarji zaradi finančnih težav ne morejo "privoščiti" nastopa celotnega moštva.
Kljub temu pa so v Kranj prinesli kar tri zmage. Bojan Novak, ki bi sicer moral nastopili v bantam kategoriji v Sloveniji nima pravega nasprotnika, zato se je "zredil pet kilogramov" in nastopil v peresno lahki kategorji, kjer je v 1. rundi opravil z Bistričanom Alešem Šurbekom. V poltežki kategoriji je Edo Štalc premagal Bistričana Vrbcka, v vvelter kategoriji pa je mladi 15-letni Zoran Makarič premagal 18-letnega Tottlerja po točkah. V srednji kategoriji je Sašo Radoševič izgubil proti Ptujčanu Novkoviču zaradi diskvalifikacije v 3. rundi. • V.S.
Izleti
Zimski vzpon na Viševnik Kranj - Planinska sekcija Iskra Kranj priredja' v soboto, 25. februarja, tradicionalni zimski vzpon na lahko dostopni dvotisočak Viševnik (2054 m). Odhod udeležencev bo ob 7. uri izpred Hotela Creina Kranj. Hoje bo za dobri dve uri, zaradi zimskih razmer pa so potrebne dereze ali kramžarice in palice. Tisti, ki radi smučate, vzemite s seboj smuči, saj bo možno poleg spusta z vrha smučati tudi na vojaškem smučišču. Cena izleta za Iskraše je 500 SIT za druge pa 700 SIT. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva ERO, tel.: 28-22 do četrtka, 22. februarja.
V Terme Čatež Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet v Cateške Toplice. Izlet bo 7. marca, odhod pa ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Cena izleta za člane je 2.200, za nečlane pa 2.700 SIT. V ceno sta vključena tudi prevoz in praznično kosilo. Vrnitev izletnikov ie predvidena od 21. do 22. ure.
Pustovanje v Zasavju Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane, njihove svojce in ostale na pustovanje v Zasavje. Pustovanje bo 25. februarja, odhod pa ob 16. uri z avtobusnih postaj. Nekaj prostora je še, prijavite se lahko po tel.: 422-241. Maske zaželene!
Prireditve M
O Linhartu
Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob19.30 predavanje prof. Jožeta Šifrerja o Antonu Tomažu Linhartu. Sodeluje tudi prof. Marko Vidic.
»»»»»it*******
Večer s Skrinjarjevo in Mrzelovo
Radovljica - V Linharovi knjigarni in papirnici na Cankarjevi 72 bo danes, v torek, ob 19.30 literarno srečanje s Polono škrinjar ob njeni najnovejši knjigi Prigode Gorčka Koka. Glasbena gostja, dramska igralka Jerca Mrzel bo ob kitari zapeia nekaj izbranih besedil iz slovenske poezije. ItltltltltltftltltltltltM Gor pa dol po pvac
Tržič - ZKO Tržič in Radio Tržič pripravljata v petek, 24. febriuarja, ob 19. uri v tržiški kinodvorani 1. revijo tržiških narodnozabavnih ansamblov z naslovom "Gor pa dol po pvac". Na razpis za predstavitev netekmovalnega značaja se je prijavilo osem skupin: ansambel KUD Podljubelj, Trio Karla Ahačiča, Trio iz Doline, Duo X, Duo Tretji človek, ansambel Svežina, Vaška godba in ansambel Zarja. ASodelujeta še Draga Koren in Mato Mežek, Drireditev bo povezovala Vesna Stefe. Nastopili bodo tudi plesalci Folklorne skupine Karavanke, člani Pihalnega orkestra Tržič in humoristi skupine Smeh.
Kam med počitnicami? Kranj - KINO - V Kinu Center Kranj bo danes, v torek, ob 10. in 16. uri ameriški akcijski film HITROST, jutri, v sredo, bo ob 10. in 16. uri LEVJI KRALJ, v četrtek ob istih urah ameriški akcijski film PLEZALEC in v petek, prav tako ob 10. in 16. uri ameriška komedija TRIJE LOPOVI IN POTEPUH. Cena vstopnic je 300 SIT. PROSTO DRSANJE - Od ponedeljka, 20., do petka, 24. februarja, lahko na drsališču Gorenjskega sejma drsate brezplačno, in sicer od 10.30 do 12. in od 13.30 do 15. ure. PLAVANJE - Prav tako je od ponedeljka do petka za učence osnovnih šol, dijake srednjih šol in študente, vsak da od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure omogočeno plavanje v novem olimpijskem bazenu, le da je tu vstopnina (prispevek) 100 SIT. JAHANJE -Konjeniški klub Kranj organizira enodnevni ali večdnevni jahalni tečaj v odkriti in pokriti jahalnici v vsakem vremenu v dopoldanskem in popoldanskem času in tudi v večernih urah v Bobovku. Jahalna ura stane 600 SIT, sedemdnevni tečaj pa 4.000 SIT. Informacije po tel.: 212-886 ali v Konjeniškem klubu na Bobovku vsak dan od 15. ure dalje. PUSTNO RAJANJE - Vesele počitnice se bodo seveda zaključile veselo, in sicer bo v soboto, 25. februarja, z začetkom ob 10. uri na Slovenskem trgu v Kranju sprevod mask. Nastopile bodo tudi pustne šeme s Ptuja ter godbeniki Pihalnega orkestra občine Kranj. Sprevod po krenil do Prešernovega gledališča, kjer bo
Sustno rajanje. Maske, pridite!
Pustna zabava Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vab i svoje člane in druge krajane na pustno zabavo, ki bo v soboto, 25. februarja, z začetkom ob 17. uri v Domu krajanov na Zgornji Beli.
Obvestila
Letna konferenca DIS škofja Loka - Društvo izgnancev Slovenije KO Škofja Loka vabi na letno konferenco, ki bo v četrtek, 23. februarja, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Peter Kavčič škofja Loka. Skupščina je priložnost srečanja izgnancev, pogovora o problemih, novostih in dosežkih.
Gledališče It
Ponovitev komedije Jesenice - V Gledališču Toneta Cufarja bodo v četrtek, 23. februarja, ob 19.30 ponovili komedijo Rayja Coonevja Pokvarjeno - za izven.
Razstave
Akvareli in mikromozaiki Retnje - V Gostišču Smuk v retnjah pri Tržiču bodo v četrtek, 23. februarja.ob 19. uri odprli razstavo akvarelov in mikromozai-kov Staneta Perka iz Tržiča.
Koncert
Beastie Boys v Ljubljani
Po lanskoletni odpovedi, baje so uvajali novega bobnarja, se bodo Beastie Boys to nedeljo le pojavili tudi v naših krajih, točneje 26. februarja v ljubljanskem Tivoliju. Z njihovo zadnjo ploščo "III communication" so naredili pravi boom med najstniško populacijo, lahko bi rekli podobno, kot je bilo v drugi polovici osemdesetih let s kultnim komadom "Fight For Your Right".
Marsikdo bi dejal, da je njihova glasba v tem času postala zrelejša, zagotovo pa gre, prav pri zadnji plošči, za hmmm... ponudbo različnih glasbenih stilov, s prevlado, jasno, funkva, mešanja rapa in ročka, v "starobistijevskem" slogu, uspešnici Sure Shot, ali s "hard core" jakostjo našutirana komada Tough Guy ali pa Heart Attack Man in seveda MTV - jevsko Sabotage. Kakorkoli že, zadeva močno diši na koncert leta v Sloveniji. Predskupine, ženski rap band Luscious Jackson, D.J. Hurricane in koneekoncev perverzni Ali En, gornjo trditev le še potrjujejo. Vstopnice pa dobite kje drugje kot v Aligator Music Snopu. • I.K.
GLAS
i« sforitev na Goren{skem
Tel-: 223-111 Fax:222-917
4TL^^
KOMENTAR
CIGANI LETIJO V NEBO
Jo^e No vafc
Ze tri tedne poteka v parlamentu neizprosen boj o zakonu o igrah na srečo. Gre seveda za spopad Davida z Goliatom. Združena lista in Liberalna demokracija ter Jelinčič zastopajo interese igralniškega lobija. Poslanci opozicije, predvsem socialdemokrati, Ljudska stranka in Lapovi nacionalisti pa se zavzemajo, da bi država kontrolirala igralnice. Dosedaj je rezultat, če se športno izrazimo 2:0 za opozicijo.
Vzroka za tak uspeh opozicije sta predvsem dva. Celo v sami Liberalni demokraciji so nekateri poslanci glasovali za predlog poslanca Iva Hvalice, s čimer so hoteli pokazati, da ne podpirajo interesov
igralniškega lobija. Gre predvsem za nekdanje poslance Zelenih, ki so prestopili v LDS. Nekateri poslanci krščanski demokratov kot npr. Nace Polajnar so glasovali proti predlogu poslanca Iva Hvalice. V opoziciji so menili, da skuša Polajnar vrniti uslugo LDS, ker je tudi on dobil kredit po formuli R+3%. Toda kasneje so pri usklajevanju različnih dopolnil k zakonu o igrah na srečo tudi krščanski demokrati pomagali opoziciji. V političnih krogih sedaj različno komentirajo ravnanje krščanskih demokratov. Nekateri menijo, da levica krščanskim demokratom ni ponudila zadosti, da bi podprli igral-niški lobi. Drugi pa menijo, da so krščanski demokrati le spoznali, da gre za bistveno
ODMEVI Z RADIA KRANJ
Brez naključij
Razlika je očitna. Ko j e potoval po svetu bivši zunanji minister Lojze Peterle, so mediji cinično pisali o turističnih obiskih. Ko sedaj potujeta predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Zoran Thaler, poročajo mediji o velikih koristih, ki naj bi jih potovanja prinašala.
Razlika o pristopu poročanja je zelo očitna, tako očitna, kot je očitna različna strankarska pripadnost slovenskih najvišjih predstavnikov. Vsak si lahko sam odgovori na vprašanje, ali je s tem povezana tudi naravnanost poročevalcev, ki se skoraj vsi razglašajo za nestrankarske in neodvisne? Gre za naključja?
Sicer pa je minister Thaler te dni izjavil, da v diplomaciji ni naključij. Tako je odgovoril na vprašanje, ali Je prišel po naključju v Bonn na obisk k svojemu nemškemu kolegu dva dni pred obiskom italijanske zunanje ministrice. Ta izjava, nekateri znaki pa napovedujejo, da tudi učinki, kažejo, da smo bili morda ob nastopu njegove-
ga ministrovanja neopravičeno negotovi na račun ministrovih let.
Če naj v diplomaciji ne bi Šlo za naključja, je še manj verjeti, da je tako v financah. Nikakor ne gre verjeti, da sta se na Otočcu slovenski in hrvaški finančni minister po naključju sporazumela o začetku reševanja problemov hrvaških deviznih varčevalcev pri Ljubljanski banki. Ni verjetno, da je po naključju slovenska stran pozabila na svoje stališče, da je treba vse odnose urejati v paketu nerešenih vprašanj med državama.
O drugih problemih nista ministra rekla nič. Je realno pričakovati, da bomo čez čas le slišali tudi kaj o Piranskem zalivu?
Ker ni naključij, je prav, da se zavedamo še enega dejstva. Z reševanjem hrvaških varčevalcev pri Ljubljanski banki, bo morala slovenska banka prišteti k javnemu dolgu še 309 milijonov nemških mark. Seveda tudi ne bo Šlo za naključje, ko bomo morali zato seči v Žepe slovenski davkoplačevalci, je zaključil v osrednjih regionalnih poročilih Odmeve na Radiu Kranj Peter Čolnar.
zadevo, ki bo v mnogočem vplivala na prihodnost Slovenije. Če levici in igralniškemu lobiju uspe sprejeti zakon o igrah na srečo po njihovi meri, potem si bodo zagotovili, ne le toliko denarja, da lahko kupijo prihodnje volitve, ampak da bodo lahko vladali Sloveniji brez krščanskih demokratov. Levica bi si s pomočjo igralniškega lobija zagotovila vire za svojo prevlado za dolgo časa. Brez vsaj nekaj glasov krščanskih demokratov bo levica težko zbrala zadosti glasov, da bi parlament sprejel zakon po meri igralniškega lobija. Zato bo glasovanje vseh poslancev krščanske demokracije, ko bo parlament dokončno sprejemal zakon o igrah na srečo verjetno odločilno. Pri tem bo manj pomembno, kaj bodo krščansko demokratski politiki govorili, ker nihče ne pričakuje, da si bodo upali javno podprli interese igralniškega lobija. Odločili bodo glasovi vsakega posameznega poslanca krščanskih demokratov. Lahko se zgodi, da bo igralniški lobi poskušal pridobiti nekaj poslancev, ki bodo sicer javno zatrjevali, da nasprotujejo igralniškemu lobiju, toda, ko bodo glasovali, se po pokazalo, kdo glasuje za koga.
Možna je tudi vezana trgovina. Vse več znamenj kaže, da je LDS namerno predlagal svojega kandidata Marjana Šetinca za predsednika parlamentarnega odbora za zunanje odnose, ker v LDS vedo, da si to mesto želi nekdanji zunanji minister in predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle. Šetinc se dosedaj ni ukvarjal z zunanjo politiko, zato mogoče LDS namerno izsiljuje krščanske demokrate. Če bodo vsaj nekateri poslanci te stranke podprli zakon o igrah na srečo po meri LDS in igralniškega lobija, potem bo Peterle izvoljen za predsednika zunanjepolitičnega odbora. Toda tu gre za menjavo "kure, ki nese zlata jajca" za ušivo mesto nekega predsednika parlamentarnega odbora. Tretji kandidat za to mesto je član Združene liste, Borut Pahor. Razplet omenjenih zadev v parlamentu bo pokazal, kako hitro so stranke vladajoče koalicije sposobne sklepati politične kupčije.
Že pol leta je koalicija na oblasti v stanju, ko lahko razpade vsak trenutek, ali pa
PODLISTEK - 6
Andrej Kecman
JUŽNI PERU
Pot je sicer markirana, a markacije niti niso potrebne. Dolina je ena. V daljavi vidiva sedlo in dobro uhojeno pot nanj. Spet greva mimo manjše vasi, ki je nekoliko desno od potoka umaknejna v pobočje. Zemljevida nimava, tako da ne vem imena. Vas je prazna. Ljudje delajo spodaj na polju in mlatijo žito, drugi delajo zidake iz zemlje in slame. Tretji posedajo v senci, otroci pa nagajajo materam, ki perejo perilo. Moti naju edino sonce. Žge naju direktno v tilnik. Ura se gotovo bliža poldnevu. "Gringo, gringo," se dereta dva otroka za nama.
"Narobe. Inka trail gre desno." Šele, ko se zadere za nama še starejši mož, verja-meva, da sva na napačni poti. V zahvalo mu ponudim cigareto. Z Dušanom sedeva na nahrbtnika, da si malo oddahneva. Ob kozarčku nekega močnega žganja si izmenjamo nekaj stavkov. Na žalost nimava časa, da bi ostala dalj časa. Sinček naju spremi še kakih 30 m do prave poti. Nimam ne bonbonov ne žvečilnih, zato mu stisnem roko nekaj drobiža. Prijazni so bili ti ljudje.
Umaknjeni v svoj svet, brez ure in naglice. Ko je lačen je,
ko je tema spi, ko je dan dela ali pa tudi ne. Na semanji dan v Cuzcu oprta nekaj vreč svojih pridelkov na osla in
se bo obdržala na oblasti do naslednjih rednih volitev. Do takrat pa se bo koalicija večji del časa ukvarjala sama s seboj. To je z delitvijo ministrskih in drugih stolčkov in predvsem z zapravljanjem denarja za brezglave nakupe helikopterjev in letal. Ko je pred dvema letoma predsednik Tudjman kupil letalo za 17 milijonov dolarjev, se je slovenska javnost zgražala. Sedaj pa bo dr. Drnovšek verjetno kupil dražje letalo za potrebe slovenske vlade. Kako bo tokrat reagirala slovenska javnost? Kaj bodo rekli davkoplačevalci, ki sedaj mrzlično iščejo račune in računajo, koliko davka bodo morali še plačati?
PREJELI SMO
Ali je v Sloveniji res pol gozdarjev preveč?
V rubriki "Prejeli smo" je bil v Gorenjskem glasu 27. januarja 1995 objavljen članek, v katerem avtor Jože Meglic ugotavlja, da je v Sloveniji pol gozdarjev preveč. Trditev je naslonjena na primerjavo števila gozdarjev v Avstriji in v Sloveniji.
Primerjava števila gozdarjev v tej ali oni državi brez primerjave celotne organizacije gozdarstva, lastninske strukture gozdov v teh državah in drugih značilnosti primerjanih držav nam ne pove dovolj.
V Avstriji je v gozdarstvu (brez znanstvenoraziskovalnih institucij) zaposlenih 3384 gozdarjev. Površina gozdov v Avstriji je 3.475.000 hektarjev. Na enega gozdarja pride torej 1027 hektarjev. V Sloveniji je v javni gozdarski službi predvidenih 824 zaposlenih (brez lovcev). Trenutno jih še ni toliko zaposlenih. Površina gozdov v Sloveniji je nekaj nad milijon hektarjev. Torej pride ob 824 zaposlenih na enega čez 1200 hektarjev, trenutno pa še več.
V Avstriji gozdarsko službo na večji gozdni posesti plačujejo lastniki sami. Pri nas plačuje javno gozdarsko službo v celoti država, torej vsi davkoplačevalci ne le lastniki gozdov.
Vse dolžnosti v Zakonu o gozdovih le niso naložene samo lastnikom gozdov, kot pravi Jože Meglic, ampak jih je kar lepo število naloženo javni gozdarski službi. Navedene so v Zakonu o gozdovih v členih 50, 56, 57. Opravljanje del v zasebnih gozdovih je v rokah lastnikov gozdov in je ne samo njihova dolžnost kot dobrih gospodarjev, ampak tudi njihova pravica. Ob
pripravljanju Zakona o gozdovih niso sodelovali samo
jih bo zamenjal za orodje ali denar za hude dni. Pravzaprav ne verjamem, da mu denar sploh kaj pomeni. Na koncu koncev ne vem, ali je sploh bil v Cuzcu, saj mora biti vlak zanj hudo drag, peš pa je gotovo nekaj dni hoda v eno smer. Gozd nizkih dreves višje po dolini nama da novih moči. Tudi pohiteti morava. Kmalu bo večer. Bliže sva sedlu, več šotorov je opaziti. Hodila bova do teme čim dlje danes, manj jutri. Sonce se je že spustilo za obzorje. Srečava enega Irca in enega Mal-ezijca. Višina nekaj pod 400 m ju je pošteno zdelala. Sedlo je na 4050 m, a se veliko ne ustavljava. Hladno postaja. Pod sedlom je kamp. Poln je ljudi v puhovkah, midva pa še vedno strašiva v kratkih hla-
gozdarji, ampak tudi mnogi drugi, med njimi tudi predstavniki kmetov, lastnikov gozdov. Tudi gozdarji so se zavzemali za zakonsko opredeljeno finančno pomoč države lastnikom gozdov pri izvajanju njihovih dolžnosti v gozdovih. To finančno pomoč država tudi daje.
Zakona o gozdovih niso sprejeli gozdarji, ampak poslanci Republike Slovenije. Slovenija je podpisala Helsinške resolucije o trajnost-nem gospodarjenju z gozdovi v Evropi, o splošnih smernicah za ohranitev biološke raznovrstnosti v Evropi o strategijah za proces dolgoročne prilagoditve gozdov v Evropi na klimatske spremembe in o sodelovanju v gozdarstvu z deželami v tranziciji Organizacija javne gozdarske službe ustreza pričakovanjem Evrope glede ravnanja z gozdovi v duhu
podpisane helsinške listim Tu si poti v Evropo goto nismo zaprli. Problem tri nos ti gozdov na našem plot, tu je velik in pereč. Na gol* ne smemo gledati le ol^ materialno in kratkoroČ^ Takšno gledanje gozd ogro'*' lokalno in globalno. V j helsinške listine in v nalog, ki Jih javni gozdafi* službi nalaga Zakon o g0}' dovih, ne moremo govoriti" "armadi brezdelnežev", s ^ ter o ne bomo mogli v Ev rop0; kot pravi že omenjeni člant* Delo javne gozdarske sluvf\ je usmerjeno v gozd prt*1, lastnikov gozdov in javnog v dobro gozdu, lastnikom r javnemu interesu, saj gozd "j. le les, ampak mnogo veČ.m lastniki gozdov si želimo^ bro sodelovanje, in za to ' bomo tudi prizadevali. Tone Lesnik
Zavod za gozdove Slovenije Večna pot 2, Ljubljana
HTP GORENJKA KRANJSKA GORA, p.o., Borovška št. # Kranjska Gora na podlagi sklepa delavskega sveta 2. redne seje z dne 12.12.1994 in zakona o prometu z nepremičninami družbene lastnine (URL SRS 19/76) objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA NAKUP SPODAJ NAVEDENIH NEPREMIČNA
Opremljeni gostinski lokal "CIKLAMA"
Poslovni prostor na Jesenicah BISTRO C. M. Tita št. 41 na Jesenicah površine 154,83 m2 zgrajene na pare. št. 456/1 ^-9l Jesenice. Izklicna cena poslovnega prostora znaša 21.163.93 SIT. Gostinski lokal Bistro "Ciklama" je popolnoma opremlja za gostinsko dejavnost, oprema ni vračunana v izklicno cen°' Prednostno pravico nakupa pod enakimi pogoji tega razpisa 'J ponudb ima sedanji najemnik predmetnega poslovneg prostora.
Davek od prometa z nepremičninami, stroške zemljiškoknjiž^ izvedbe kupoprodajnih pogodb plačajo kupci, enako tu° stroške morebitnih sprememb in namembnosti prostorov posameznih objektih. Interesenti morajo do dneva odpiraj ponudb vplačati varščino v višini 10 % cene na žiro račun rvr Gorenjka, štev. 51530-601-13448. Varščino bomo uspešnemj kupcu vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v dneh. Fizične osebe morajo k ponudbi priložiti potrdilo državljanstvu R Slovenije, pravne osebe pa izpisek iz sodnetL registra. V ponubah mora biti navedena cena, ki jo je ponudb pripravljen plačati in opisana finančna konstrukcija realizaCL plačila. Izbrani kupci morajo v 10 dneh po obvestilu o 'zP skleniti pogodbo o nakupu.
Ogled nepremičnin je mogoč v 10 dneh po objavi. Kontakt oseba za dogovore o ogledih in drugih informacijah je g. Jan^ Pogačnik, telefon št. 81-142.
Rok, do katerega morajo ponudbe prispeti k prodajalcu, Je e dni po objavi razpisa. Nepravočasno prispelih ponudb bomo upoštevali.
Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah sprejemamo naslov: HTP Gorenjka, Kranjska Gora, Borovška 86 s priP'Sre na kuverti: "NE ODPIRAJ" - PONUDBA CIKLAMA JESENI^
Odpiranje ponudb bo javno petnajsti dan od objave ob 12. ^ prostorih Dominvest Jesenice, Pod gozdom št. 2. V PrifT1% da je 15. dan sobota, nedelja ali praznik, se šteje za ° odpiranja ponudb naslednji delovni dan. čas in rne odpiranja ostaneta nespremenjena. Pri odpiranju so |an navzoči vsi ponudniki.
Najugodnejši ponudnik bo izbran komisijsko. Ponudb, ki bo0 nižje od izklicne cene, ne bomo upoštevali. .
Vsi ponudniki, ki bodo poslali veljavne ponudbe, o0^0.0^^ razpisa pisno obveščeni v 5 dneh po javnem odp'ra
P"U* HIPOM***
čah in majicah. Pot podaljšava še za 20 minut do druge trdnjave. Kmalu za nama pride še multinacionalna sku pina. Ena Nemka, en Anglež, en Irec, en Danec, pa midva iz Slovenije in tudi tista dva deloma pripadata tej skupini. Kmalu smo našli veliko skupnega. Vsi smo šli spodaj iz kampa, ker so simpatični Izraelci redki (osebno mnenje), vsi imamo malo hrane, oz. samo makarone in argo juhe, nimamo šotorov, za uro nas ne skrbi, navadili smo se na življenje brez naglice. Tu se časa ne da prehiteti. Večer si krajšamo s kramljanjem o naših poteh. Nekateri od njih so bili tudi že celo leto v Južni Ameriki tako, da sva bila midva z enim mesecem prava zelenca. Preden gremo
spat, mi John še pok^ 2 škorpijona, južni KT\L%i m zloti kako se dolfj,}
tJul  'Ciu »Mu
Pa mi je odgovoril, daj* ali tako to hrana.
jjjl
Noč smo udobno v V>fj spalnih vrečah prespali %i zidovi ruševine imenuj. Runquraqay. Nadmorska $ ina je 3700 m. Zvezd*J vidijo čiste, tako kot 'i množica utrinkov. cesta je videti kot bel * u zek, ki se vleče čez celo ^ Ji Nobenih meglic ali sntog^\ dima, ki bi kvaril tak ff# tičen pogled. Svetloba je močna, da se jasno vidi0' fit\ hribov, dreves in ftoM/ig)'. inkovske poti. (Se nadalje
T°rek, 21. februarja 1995
GLASOV KAŽIPOT, OGLASI
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
HALS, hals, gorenjski glas
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in Ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
AVTO ŠOLA BinB 'EL: 064/22-55-22
[zpitza
tovornjak in avtobus Nakupovalni
V Z LET
Gostilna, pizzerija \OVSKl HRAM v°klo, tel: 064/49-330
REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj JH 212-367, 211-142 *Y'HIFI- VIDEO
MMSUNG SAMSUNG
MMSUNG SAMSUNG
samsung
p*odaja
'NA 12 obrokov
JU % popusta
takojšnje plačilo *EVOK TRADE REVOK TRADE
i?TO ŠOLA ZŠAM
^ofiaLoka
rel: 064/631-729
SUKANJE NA STEKLO CA ZAČETNIKE
KlV servis BALTIČ j« Bitnje 65
1APNIKAR, do.o. "aklo, tel: 47-244
KRUŠNE PEČI
N%%ERUA da*E *» "OČNI KLUB s hrano 5e Pnporoča
vlv mladi voznik
^štovanje v preddvoru
Attv^mui- vozovnice c\SJ*IJA ' ITALIJA GEOBTOUR Kr. Gora
SAEM, doo.
&ŠOLA ŠKOFJA LOKA
vH>EO, TV, AVDIO
TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 27. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne.
Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 27. marca ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22
PALMANOVA, 1.3.; MADŽARSKA - LENTI, 18.3.; ČEŠKA (1 dan), 6. 4.1995. Rozman, tel.: 064/715-249
Nudimo Vam dopoldanske malice, pizze, divjačino, jedi po naročilu. Odprto: vsak dan, razen srede, od 9.30 do 24. ure. VABLJENI!
BTV 37 cm POLOG: 15.695 in 11 x po 3.327 SIT
BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.940 in 11 x po 3.591 SIT
BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 in 11 x po 4.443 SIT
BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.936 in 11 x po 7.196 SIT
BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.309 in 11 x po 8.972 SIT
BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11 x po 9.276 SIT
VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11 x po 3.717 SIT
VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11 x po 4.093 SIT
VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11 x po 5.420 SIT
HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.591 in 11 x po 3.730 SIT
HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.630 in 11 x po 4.589 SIT
HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.730 in 11 x po 6.305 SIT
HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.963 in 11 x po 6.781 SIT
HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.487 in 11 x po 4.133 SIT
Avto šola obvešča kandidate na območju Selške doline, da v mesecu februarju organizira TEČAJ CPP za A in B kat. v prostorih KZ Češnjica. VABLJENI!
Ljudska univerza Radovljica organizira tečaj slikanja na steklo. Začetek tečaja 1.3.1995. Tel.: 715-265
Servis TV, VIDEO, RA aparatov. Pon., torek, čet., pet. 9. -15.; 17. -19. ure; sreda, sob. 9.-12. ure. Tel.: 064/325-589 (non-stop)
Organiziramo nakupovalni izlet 2. 3. Madžarska - Lenti. Sprejemamo tudi rezervacije za dopust v Čeških in Slovaških toplicah.
samo pri "PI-BIP" po tel.: 221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu od 9. do 02. ure.
Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno gostinsko ponudbo. Odprto od 9. do 02. ure. Rezervacije po tel.: 221-051.
BODOČI VOZNIKI! Izpit B-C-E-D kateg. Za kandidate z opravljenim tečajem CPP, vožnja takoj. Kranj, Kidričeva 6, tel.: 21-31-60
v dvorani Doma krajanov v soboto, 21. 2., od 20. ure dalje. Igra ansambel Bonsaj. Družabne igre z nagradami. Najboljša maska bo nagrajena z odojkom, ki ga poklanja Janez Sodnik iz Hotemaž. Prijave po tel.: 064/45-052.
Smučarske karte: TROMEJA, DOBRAČ. GERLITZEN, KATSCH-BERG, TRBIŽ, NEVEJSKO SEDLO, SV. VISARJE po znižanih cenah. Posebni popusti od ponedeljka do petka. Novo: družinski popusti Gerlrtzen. TA Globtour, Borovška 90, Kranjska Gora, tel.: 881-055
VOZNIŠKI IZPIT - ODLOČITEV JE VAŠA! Tečaj CPP začenjamo v torek, 21.2.1995, ob 16. uri v Poslovni hiši v Škofji Loki. Tel.: 064/ 623-255 ali 620-211
Servisiramo vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Loevve... Ugodne cene novih aparatov! škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel7fax: 064/620-205
GUROrizZA |\|0V0*N0V0
do*t** OGROMNA
Oei t~^lAVA PIZZ DRUŽINSKA PI2ZA
ob^Khd,^rd9o^2u2reure 1T064/331 511 ^pvo.....---
kuponi - vsaka 10. pizza brezplačno
!*0 N TAKT
l!$Cd     ° ,N prodajo
P
yGODNO!
TEL*WZOf1Jt GORENJE - ELEKTRONIKA VELENJE
rtX Y°ya9er 51 PS 44.000 SIT
Nan 06 70TTX 88.390 SIT
aprodaj Vsi modeli, ekran 51-55-63-70 cm tehn]?fc<ie' te/- 55-077, 55-723, Kontakt Lom 53, 53-024 Moi    kovina Sidro, Ceste na Loko 2, Tržič .__tnost dostave in nastavitve BTV In vseh vrst anten.
brati, berem
TEČAJI NEMŠČINE
- za odrasle
(od 1. do 5. stopnje)
- za študente
(od 1. do 5. stopnje)
- za dijake
(začetniki, utrjevanje snovi)
- za učence
(od 1. do 8. razreda)
Inf. po tel.621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meta Konstantin)
MALI OGLASI
m 223-444
PIZZA
DELOVMI ČAS:
VSAK DAM MEDELJA
OD 8J OD  1 r
22c 22c
V četrtek, 23. 2., po 22. uri
mm »iju, TECHN0 RAVE PARTY
APARATI STROJI
Hey! C 64 z igrami prodam za 200 DEM. »329-479_3iso
PANASONIC TELEFAXI, telefoni,
Sniče in telefonske centrale, servis efonskih aparatov. 0632-595 3289
Nova televizija SAMSUNG in Radio-recorder Saba, poceni prodam. Se-negačnik, Cankarjeva 17, Radovljica
Prodam ekscentrično STISKALNICO 15 ton. P633-293_3538
MOTORNO 2AGO SACHS Dolmar 120, malo rabljeno, poceni prodam.
«730-173_3862
Ugodno prodam AvTORADIO Blau-punkt z RDS in kodo. »41-569 3870
Ugodno prodam nov BOJLER 8 I Gorenje, viseči. »713-278 3879
Prodam TRAKTOR TV 822 in motokultivator, oboje novo. 0327-
150 3880
Ugodno prodam HLADILNIK visoki z omaro. Hacin, Mlaka 39, Komenda
GAULOISES BLONDES
PRALNI STROJ Gorenje, 5 let star, grodam po dogovoru. 0632-002
Prodam VIDEO PLAYER TACTICS. 0225-732 3895
Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK kombinirani, dobro ohranjen, star 3 leta. 0 46-421_3906
Prodam MIZARSKO PORAVNALKO, širina 50 cm in CIRKULAR za žaganje drv. 0 715-908 Radovljica       39? i
MESARSKO KOMORO z agrega tom, 4 m, ugodno prodam. 0061/ 823-328_3»9
Prodam več rabljenih BOJLERJEV. 0633-461_3934
Elektromotor 18 KW 2900 obr., ugodno prodam. Dovžan, Cankarjeva c. 25, Tržič 3945
Dva OHM METRA in en enosmerni ampermeter, prodam. 058-463 3946
Prodam TRAČNO ŽAGO MIO 300 mm kolesa. 0715-847 3954
Prodam nov avto radio, cena po dogovoru. 0730-083 3955
Poceni prodam rabljen lepo ohranjen kuppersbusch. Šenčur, Partizanska 49 3974
Prodam VENTILATOR 220 V fi 500 mm primeren za prašičji ali kokošji hlev. 0242-397 3978
Avtomat.varovalke 3x10 A 2400 SIT, stikalno uro dvotarifno 6000 SIT. 0311-494 3980
Ugodno prodam PEČ za etažno centralno. 0216-554 3985
Prodam RAČUNALNIKE 286, 386, malo rabljene. 0224-534, 332-302
4028_
KAMKORDER SHARP VHS-C 8x200M. Drodam. 0712-018 4032
Instruiram računalništvo (vvindovvs, dos, word,...). 0312-154 3936
Instrukcije vseh predmetov osnovne in srednje, šole na vašem domu ob pomoči profesionalnih inštruktorjev, nudimo. 0710-099 3997
Srednješolci - priprave na maturo vseh predmetov na vašem domu, ob pomoči izkušenih inštruktorjev kjerkoli na Gorenjskem. 0710-099 3998
GLASBILA
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2
Dvovrstni Oltov okopalnik in dogno-jevalnik koruze KUPIM. 0730-126
3863
Kostanjevo HLODOVINO kupim. 0
64-313 3923
Kupim KOZLIČKA. 066-903 3992
LOKALI
KOLESA
Prodam tri vstrno DIATONIČNO HARMONIKO tip Lubas, starejša, cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4026
GR. MATERIAL
Prodam smrekove deske in plohe. Milan Debeljak, Podbrezje 150,
0731-069 3874
Prodam smrekove PRIZME 10 cm.
0715-019 3883
Prodam 5 m3 SMREKOVIH PLOHOV. 057-055_3972
IZOBRAŽEVANJE
Osnovnošolcu ali srednješolcu nudim pomoč pri učenju. 0242-901
OBLAČILA
MAŠKARADNE KOSTUME za otroke do 14 let prodam, pošljem. 0061/ 266-940 od 10. do 18. ure 2335
MAŠKARADNE originalne otroške kostume lahko naročite na 0061/ 448-475 2427
Prodam birmansko fantovsko OBLEKO za velikost 15 let. 0622-945
3871
Prodam novo belo OBHAJILNO OBLEKO. Gorica 2, Radovljica 3907
Prodam svečano ROZA OBLEKO s klobučkom za birmo. 0421-790 3949
OTR. OPREMA
Zastonj oddam OTROŠKO POSTELJICO 130 cm. 0 67-184 3476
Ugodno prodam OTROŠKO POST EUICO z jogijem. 0 323-039 385»
BRNIK - oddam 170 m3 tik ob prometnik cesti za delavnico ali skladišče. 0 421-739 zvečer 3857
Manjši prostor za mirno dejavnost najamem. 0329-116 3952
KRANJ CENTER POSLOVNI PROS-TORI: oddamo 350 m2 pritličja ob glavni cesti, prodamo 500 m2 blizu občine, oddamo več manjših trgovskih lokalov. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16, 0211-
106 3968
PONUDBA TEDNA: nudimo najem pisarn v centru mesta s telefonom in centralnim ogrevanjem. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-
353 4057
PONUDBA TEDNA: na Planini v Kranju prodamo trgovski lokal 38 m3. K 3 KERN, Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 4058
PONUDBA TEDNA v Kranju nudimo najem 30 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 4059
NAJAMEMO GOSTINSKE IN TRGOVSKE LOKALE na Gorenjskem. Provizijo plača najemnik. APRON, 331-292, 331-366 4062
OSTALO
Prodam ZBIRKO "Naša beseda". Berguš, A.Travna 3 a, Jesenice 3943
VRTNE GARNITURE iz masivnega lesa, prodam. 041-051 4003
Prodam telefonsko ŠTEVILKO. Cena 81000 SIT. 0212-706_4013
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 061/611-078 4033
Prodam LESNO OGLJE. 066-355
4042
PRIDELKI
Prodam JEDILNI KROMPIR beli in kifeljčar za nadaljno sajenje, zalog 41, Cerklje 3899
Poceni prodam SENO. zvečer
f45-365,
3910
Prodam hlevski gnoj in konjsko opremo. Zg.Bela 19 3917
Prodam KROMPIR za seme kifelčar. sirtema, sante, dezire, kondor in jaerla. Škofjeloška 33, Kranj 3975
Poceni prodam SENO. 0061/614-757 4030
POSESTI
V najem oddam GARAŽO. 462
r24i-
3866
Prodam moško gorsko KOLO, novo. 0311-872, popoldan 3444
Prodam BT 50, z motorjem E90.
0730-214 3893
Prodam MOPED TOMOS AVTOMA-TIK, dobro ohranjen. Sp. Brnik 37, Cerklje 3900
Prodam novo KOLO za otroka od 3 -5 let. 0 311-872_3958
BT, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. 0312-273 4011
OBVESTILA
PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano, se priporoča. Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine s kvalitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije na 0221 -051. Odprto od 9. do 02. ure 1972
PIZZE IZ KRUŠNE PEČI samo pri Pl-BIP na 0221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu, od 9. do 02. ure 1973
PIZZE iz krušne peči, dostavlja samo Pl BIP na 0221-051. Nudimo bogate malice, tudi pripeljemo na dom od 9. do 02. ure 1974
Ugodni nakupovalni izleti v Palma-novo in Portogruaro. 049-442 3380
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko vsak torek in soboto. 049-442 3381
VEDEŽEVALKA s 30 letno prakso prerokuje iz kart in kave. 0 221-147
HIŠE PRODAMO: ŠENČUR - novo hišo na parceli 340 m2, TRSTENIK obnovljeno večjo hio, KRANJ vilo z vrtom, GORJE PRI BLEDU hišo na parceli 3000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16,
0211-106_3970
GORENJSKA - prodamo več vikendov raznih velikosti in parcel za vikend gradnjo UMAG HRAVŠKA
Srodamo 2 vikenda v neposredni ližini morja. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, 0211-106 3971
PONUDBA TEDNA: na Trsteniku prodamo HIŠO v 3. gr. fazi z vgrajenimi okni za 95000 DEM. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 4054
PONUDBA TEDNA: enonadstropno hišo v Šenčurju menjamo za manjšo z doplačilom, ali prodamo za 190.000 DEM. K3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 4065
PONUDBA TEDNA: v Predosljah prodamo zgornji del hiše v 3. grad. fazi. K 3 KERN Kranj, Komenskega 7, 0221-353 4056
V Kranju - Drulovka prodam manjšo vrstno hišo s CK in tel., ter z dodatno garažo in vrtom. APRON, 331-292
4063_
PRIREDITVE
PUSTNI PLES bo v domu KS Stražišče 25.2.95. VABI MOJA
MOJA! 3642
V pizzeriji "Pod Rovnikom" Zg. Besnica - PUSTOVANJE, ŽIVA GLASBA. Rezervacije 0403-1963940
TRI GORENJSKI NAGELJ igra na porokah, zabavh in v lokalih. 058-
353 3944
GOSTILNA LAKNER KOKRICA pri Kranju vabi naPUSTOVANJEv soboto, 25.2.95 z ansamblom ORFEI in v torek, 28.3.95 z tirom SVETLIN. OBVEZNE rezervacije na 0212-890! Najboljše maske nagrajene! 4002
TRIO IGRA na porokah, obletnicah, v lokalih, in na ohcetih. 0731-015
TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE VAS VABI NA '
JOŽEFOV SEJEM '95
15. do 19. marca '95
Trgovci, obrtniki, podjetniki Ce se želite predstaviti, ali dobro prodajati... OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVINO NA PROSTEM: TRADICIONALNI "JOŽEFOV SEJEM '95" NA JESENICAH!
Inf.: TD Jesenice: 064/81-974 DESIGN, d.o.o.: 064/83-145
POSLOVNI STIKI
Kratkoročna gotovinska posojila. ©623-277, od 9. do 12. ure 3918
KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV!
TRGOVCI • ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV
KLAVNI PRAŠIČI
210 SIT/kg
FARMA IHAN
tel. 061/ 715-305
RGOVCI • ODKUPUJEM ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I
Prodam bon za nakup Elanovih smuči v vred. 28000 SIT za 25000 SIT. O715-062 4045
PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256
POZNANSTVA
Fant star 30 let, želi spoznati dekle, ki bi prišla živeti k meni na podeželje. Gmotno sem preskrbljen. Oglasi se pod Šifra: LJUBEZEN NA DEŽELI
3894_
RAZNO PRODAM
Prodam ž. panj 24, otr. BMX 12. 0633-742_402/
Mlado MESO OD BIKA prodam. B 312-392
STORITVE
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV
0211-286 ' 1364
Izdelujemo PEĆNICE za kmečke peči in kamine. 0061/823-349 1514
Žaluzije, rolete, lamelne in plise zavese, izdelujemo in montiramo. ROLETARSTVO NOGRAŠEK v novih prostorih 0061/651-247, 651-014
2241
Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah, naročite na 0213-218 2376
SERVIS TV VIDEO HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev! Odprto od 9-17. ure. Inforamcije na 0329-886, Smledniška 80, ali na 331-301 2596
EMO
IETERNK
žf^oioc/a z<z trie čase f
Prodam R 4 TL starejši letnik, neregistriran, vozen in vzidljiv kro-mast ŠTEDILNIK 120 x 60 (desni). O 721-682 3925
Panasonic
Atestirane contraie, tBtefonj in teleblGBi za pnm poskMiežB
SBW)S Z ORIGINALNIMI DELI
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO
TELEFON
TROOV1NA - SFRV1S Uprava tal: 064 222 868 tax.: 064 222 867 UUBl JANA. tal/Tov.: 061 159 0 732 KRANJ. t«l/fox 064 222 150
BRAZDA
IZ POLJŠICE PRI PODNARTU
TEL: 064/730-521
SMREKOVO, BOROVO, BUKOVO, HRASTOVO IN JAVORJEVO HLODOVINO.
m SE PRIPOROČAMO!
STAN. OPREMA
Prodam KAVČ in motor za pralni Stroj. O 65-166 3443
Prodam POGRAD, dolžina 2m, razstavljiv. 084-422, zvečer 3876
Prodam skoraj novo pomivalno korito - dvodelno, SIT 5000. 078-
348 3885
Prodam OMARO za dnevno sobo, cena 45000 SIT. 0871-281 3889
Prodam rabljeno SPALNICO in sedežno garnituro. 0327-323 3938
Prodam kotno sedežno grt., trosed raztegljiv v kavč, dvosed, kot in fotelj, cena po dogovoru. 081-282 3982
Po simbolični ceni prodam kuhinjo s štedilnikom in hladilnikom. 0241-
085 4007
SATELITSKE ANTENE
SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM
AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM
MOŽMSTPUĆIIA 0D2D012 ČEKOV
Naročila po tel.: 064/422-585 ali-421-108
SflTTRflDE, do o,
Poženik 10, CERKLJE
ŠPORT
KAJAK s krovnico prodam 0311-266, popoldan_3Mi
JADRALNO PADALO s sedežem, ugodno prodan. O52-128 4044
PALMANOVA - ITALIJA,Lenti -MADŽARSKA, prevozi 8 oseb. Odhodi po želji. 043-332 3oeo
SERVIS gospodinjskih aparatov. 0 332-053, mobitel 0609/624-731
3147
OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne, stroje, štedilnike.
0211-140 3241
Strokovno obrezovanje sadja in grmičevja - okolica Kranja in Radovljice, 0714-282 3306
Delamo vsa zidarsko fasaderska dela in škarpe s kamenjem. Đ324-874, po 19. uri 3322
POPRAVILO in montaža TV ANTEN ^kanal, MMTV). 0215-146, 57-420
Izdelujem smetnjake iz pocinkane pločevine - dostava. 0324-457 3864
Delam gajbe za krompir, sprejemam naročila, menjam tudi za suhe plohe. 0422-369 3875
Munchen prevozi za 7 oseb. Prijave na 082-104 3877
Izdelujemo kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna po naročilu.
082-104 3878
00852-17-266-790 00852-17-256-791 In 00852-17-266-792 00852-17-266-793 0^52-17-266:794
OKUCLIVIE
' "00852-17-265-785' 00852-17-266-796 «00852-17-266 797 00852-17-266-793 00852-17,286-7»
Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom. Možnost plačila na kredit. 00609/622-946, Lesce
3919
IZOLIRAM CEVI centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino, stekleno volno, armaflexom ter drugimi materiali tudi za podjetja. Cena ugodna! 0061/485-360 3920
MONTIRAMO OPAŽ (stropi, stene, mansarde, ladijski pod, zun. opaž). 083-585, Matej 3932
Davčne napovedi, knjigovodstvo za obrtnike - nudimo! 0217-905, 56-101 3947
RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 3953
Uglaševanje in popravilo KLAVIRJEV svetovanje pri nakupu, selitvah. Avsenak, Titova 71, Jesenice 3957
KROVSKO STAVBNA KLEPARSKA DELA - hidroizolacijska dela, izdelava točkovnih snegolovilcev. 0064/718-
496 3983
VODOVODNI INSTALATER vam naredi kompletno vodovodno instalacijo v hiši ter razne predelave kopalnic, čiščenje bojlerjev in odtokov ter manjša popravila. Delamo hitro in kvalitetno. 0218-427 4010
Izdelujemo kovinska vrata, okna, stopnice in ograje! 0421-646 4025
Deklaracije in druge etikete izdelamo ekspresno. 0633-942 4036
Nudimo strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig. 0216-706
Tipkam diplomske in seminarske naloge na PC. 0324-897 4039
Popravljam PRALNE STROJE.
0714-465 28458
STANOVANJA
Prodam novejše 1,5 sobno STANOVANJE, s CK, lep sončen ambient 3 km iz Bleda, smer Zatrnik. 0719-
010 3657
V šoriijevem nas. prodamo enosob-no stanovanje 34 m2, balkon, CK, tel., nova kuhinja, za 56.000 DEM. POSING, 0 061/126-23-29, od 9. do 18. ure 3830
Na Planini III prodamo enoinpolsob-no stanovanje 52 m2, komfortno, za cca 68.000 DEM. POSING, 0 061/ 126-23-29, od 9. do 18. ure 3831
Pri Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanje, 55,2 m2, adaptirano, etažna CK, takoj vseljivo za 71.400 DEM. POSING, O 061/ 126-23-29, od 9. do 18. ure 3832
_?331-339
DOSTAVA PIZZ
OD 9. DO 23. URE VSAK DAN
Na Planini III prodamo štirisobno stan. 97 m2, komfortno, za 104.000 DEM. POSING , O 061/126-23-29 od 9. do 18. ure 3834
V Kranju, Šk. Loki ali bližnji okolici kupimo ali najamemo garsonjero ali enosobno stanovanje, POSING, O 061/126-20-13, od 9. do 18. ure 383s
Na Planini II kupimo dvosobno stanovanje do 65.000 DEM. POSING, 0 061/126-20-13, od 9. do 18. ure 3836
Prodam 2 sobno stanovanje + 2 kabineta na Planini III. J. Platiše 7. 0004181516549 3865
Najamem STANOVANJE, 300 DEM, 5 mesečno predplačilo. 0061/376-426, 125-71-17, 125-14-43 3902
STANOVANJA prodamo: 2,5 ss 60 m2 na Bledu, garaža, individualno ogrevanje, cena 80.000 DEM, 3 ss 80 m2 na Bledu, CK, cena 130.000 DEM, 1,5 ss 38m2 v bližini Bleda, cena 45000DEM, 2,5 ss, 71 m2 v Radovljici, cena 130.000 DEM, 3 ss 80 m2, v Lescah, cena 120.000 DEM, 2 ss 56 m2 na Jesenicah, cena 49000 DEM. KUPUJEMO STANOVANJA in HIŠE na področju Gorenjske. FRAST, posl. Radovljica, hotel Grajski dvor, uradne ure: pon., sred., pet., 10-16. ure. 0715-585
3903
2-sobno STANOVANJE - prodajamo! Pratizanska 23 b. Bled, 077-975
3930
Upokojenski par išče v Kranju ali bližnji okolici STANOVANJE okoli 60 m2 do III. nadstropja s CK in telefonom. 047-441 3931
Kranj in okolica: NAJAMEMO ali KUPIMO starejša stanovanja potrebna obnove. NUJNO najamemo 1 sobno stanovanje ali garsonjero v Kranju za družino 2 osebi - 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16, 0211-106
3967
ZAMENJAMO stanovanje (CK, tel.) 49 m2 na ZLATEM POLJU za starejšo hišo v Kranju ali okolici. DOM NEPREMIČNINE, Kranj center, Koroška c. 16, 0211-106 3969
PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje 55 m2 na Golniku v 4. nadstropju prodamo za 55000 DEM, CK, telefon. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0221-353 4osi
PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 4 sobno STANOVANJE 88 m2 v 3. nadst. na Planini v Kranju ali menjamo za dva manjša. K 3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 221-
353 4052
PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 2 sobno stanovanje na Zlatem polju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., komenskega 7, 0221-353 4053
Kartice PODARIM - DOBIM lahko kupite na oddelku malih oglasov Gorenjskega glasa, TD Škofja Loka, TD Jesenice, TD Radovljica in v Agenciji TIK-TAK Preddvor!
TV - video - AUDIO
CrD PIOIMCECER
maraniz SONY
JMhb KEF
IRl. jama
GORENJE 51TTX S0NY E-18C S0NY UX-60
45.990 SIT 630 SIT 260 SIT
NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV.
ODPRTO OD ».h DO 12 h IN OD1S.lt DO 1».h OB SOBOTAM OD B.h DO 12.1»
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj
tel.:222-055
--
NAJAMEMO STANOVANJA IN HIŠE NA GORENJSKEM. Pripravimo pogodbo, provizijo plača najemnik. APRON, 0331-292. 331-366 4oeo
V Kranju pri sodišču PRODAMO 2,5 sobno stanovanje s CK in tel., in ODDAMO nove pisarne v pritličju 56 m2. APRON, 331-292 4061
VARSTVO
Iščemo žensko za varstvo otrok na našem domu - v Šenčurju. 041-582
VOZILA DELI
"CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. 0064/692-194 3087
Prodam lita platišča z gumami FORDA 205/60/13, 400 DEM.
0861-217 3887
Prodam lita PLATIŠČA z gumami in rez. dele za JUGO 45. 0861-217
3888
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. 0327-323 3939
Prodam nov PRTLJAŽNIK za Golf III. 0 311-872 3959
Prodam PRTLJAŽNIK za Daihatsu Charade. 0733-666, popoldan 4035
Prodam okrasno PLASTIKO za LADO nivo 4X4, črne barve. 051-
169 4050
SATELITSKI
sistemi "Amstrad"
199 KANALOV
GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV)
25 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERJI. KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTUIVT SISTEMI
UGODNE CENE, OBROKI
SAT - VRHOVNIK
ŠK.IjOK A, GODRŠIČ 1 25
VOZILA
ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. 0217-528, zvečer 325-659 2122
Ugodni nakupovalni izleti v Palma-novo in Portogruaro. O 49-442 3379
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko vsak torek in soboto. O 49-442 3382
Prodam OPEL KADETT 1.3 LS. Informacije v hotelu Jelen, O 211-
466 3861
CLIO RT 1.4 v garanciji, ugodno prodam. O242-238, 225-230 3867
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, karambolirana desna prednja stran, reg. do avgusta 95. 045-670 3868
Prodam ASCONO OPEL, starejši letnik, cena po dogovoru. Mitič, Podnart 30 3872
Prodam karambolirano neregistrirano KATRCO, letnik 1979. O 55-538
3873
Prodam R 4, letnik 1979, lahko po delih. 0631-174 3884
JUGO 55 KORAL, 5 prestav, reg. 25.5.95. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 3886
Prodam DAIHATSU CHARADE TS, rdeč, letnik 1990. garažiran. 0874-
016 3892
Prodam FIAT TIPO 1,7 D, letnik 1988, v odličnem stanju, ne glede na rahle poškodbe. 0632-313, Matjaž 3896
Prodam R 5, rdeče barve, letnik 1991, 54000 km. Q211-831 3898
Ugodno prodam JUGO 45, letnik
1990, prevoženih 34000 km. 0710-066 3901
HYUNDAI PONY 1.3 GLS letnik 9/ 1990 prodam. O 401-109 3909
Prodam Z GT 55, letnik 1985, karambolirano, po delih. 0403-275
3912
Prodam DIANO, letnik 1979. 0326-
597 3913
Prodam GOLF, letnik 1976, reg. do 8/95, zelo ugodno. 057-887 3914
Z 750, letnik 1979, prodam za 30.000 SIT. 0061/614-548       3916
Prodam YUGO 55 L, letnik 1985, bele barve, cena 1.700 DEM. 0 52-
126 3924
Prodam JUGO KORAL, letnik 1988. 0736-746 3937
Prodam SUBARU JUSTY 1.0 4 WD, letnik 1990. 046-057 3942
Prodam R 4 letnik 1989, rdeč, dobro ohranjen. O 311 - 390 po 14. uri.
3961
Prodam YUGO 45 letnik 5/1989. O
65-126 3962
R 18 TLS, letniki 983, reg. do 10/95. solidno ohranjen, cena 3100 DEM. 0326-094 3973
Prodam OPEL KADETT 1.8 I, letnik
1991. 0311-712_3984
Odkup, prodaja in prepis vozil. 0312-255 3986
CITROEN BX 1.6, letnik 1989, cena 10.300 DEM. 0312-255 398/
mobitel
BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936
PE KRANJ, Koroška c. 27
Tel.: 064/222-616
Prodam GOLF JXD, letnik 87/8, cena 10.000 DEM. 0312-255 3988
Prodam JUGO 55, letnik 1985, cena 1800 DEM. Q312-255_3990
Prodam FORD ESCORD 2000 SR, letnik 1992, možna menjava. 0312-
255_3991
Prodam GOLF s paket, letnik 1985. 0 312-255 3994
Prodam R 5, rdeč, letnik 1989, 5 V 5 P. O 312-255 3995
Prodam Zastava 101, letnik 80 comfort, registrirana. Filiposki, Trg Rivoli 3, Kranj 4000
VISA OLD CIT, letnik 1991, reg. do 9/ 95, metalna barva in GOLF GTI, I. 81, reg. do 7/95, metalik, ugodno prodam. 0 45-170 4012
POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA
PEUGEOT
Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Raiko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142
OPEL ASTRA 1,6, letnik 1992, r* do 95, prodamo. RUBIN Koklf 0225-151__"
OPEL VECTRA 2,0, letnik ^. rdeča, prodamo. RUBIN KoW* 0225-151__J
JUGO 45, letnik 1989, prcM 0731-567
Ugodno prodam FORD ES- . CLX 1.4 I, letnik 1991. 082-635,] 18. uri___
Prodam JUGO KORAL 45, cen»j dogovoru. Naslov v oglasnem delku._
Prodam Z 101, letnik 1972 za DEM. 053-691
JUGO SKALA 55, letnik 1/89, re4J 1/96, garažirana, lepo ohran|*H 4500 DEM O 621-445___I
ASTRA CARAVAN 1,4 I, letnik ^ 26000 km, ugodno prodam. Wk 975___j
Prodam R 19, kovinsko l& barve, letnik junij 1993, prevojj! 30.000 km, cena 20.000 DEM. »J 132, do 22. ure___,
Prodam JUGO 45, letnik I 0325-320
V
S
Pre
Kid
objj
0i
Ded 1 Poc
cof
12/19!
Prodam PASSAT 1.6, letnik model 1990, kovinsko modra, ""jj stekla, centralno zaklepanje, ^ reg. do 12.12.95, dobro ohrfrj cena 17000 DEM. 0723-197-i 15. ure dalje
NISSAN SUNNY 1.6 SUO«] 1986/87. 0736-686 J/
LANCHIA DEDRA, letnik 1J ugodno prodam. 0736-686 ^
PRODAJA. ODKUP rabljenih prenos lastništva. 0325-981 H
Prij; dni
63,
Mo
toru •4^
Je?
Pok
NUl $01 Mo; *AF
<*L ali c
AVTOKLEPARSTVO - A* TOVLEKA JAKŠA vaj
nudi prevoz in popra^'' poškodovanih vozil. Po j*T govoru vaše vozilo tudij^r kupimo. Tel.: 0641241-1&
ZAPOSLITVE
Dober zaslužek nudi prodajnaW| MK, možna redna zaposlitev. ■ 488___„
DZS d.d. VAM ZA PREDSj^J JANJE KRAJEVNEGA LEKSIK^ SLOVENIJE NUDI VISOK H0<% AR (1.800 DEM), TER MOZNH REDNE ALI HONORARNE K SLITVE. 059-041, 0609/627
Na Bermudskih otokih - b°l -restavracije iščemo natakarja ^pt harje. Informacije na naslov: »v' g ACCESS, PO.BOX 364, 48 IW1 VILLE ROAD, HAMILTON ^ BERMUDA _i
Iščemo prodajalce za prodajo ^ ga tehničnega izdelka na slov«"1 i
tržišču. 0332-494 __^
__________—-"p-rtf
Zaposlimo POSLOVNO SEKflfc24. KO. Pisne ponudbe do petKf i na naslov: SENK TRADE.d.o-0 of 23, Kranj___
JESENIČANI IN OKOLIČAN' V( LOŽNOST TUDI ZA VAS! Dg^f vabi k sodelovanju za zaS^i najnovejšega projekta zan! j L za vsako družino, podjetje raj 150.000 SIT ali več. Zaželjena* J nad 25 let. Informacije na O £jj v petek in torek od 13. do 1»-
3458
-----jjj
Redno ali honorarno zaPJj dekle za delo v strežbi. O2^
se cv< z
ode
ZAPOSLIMO
KV. MIZARJA
MIZARSTVO KURA1-ŠKOFJELOŠKA* 61215 MEDVODt
tel.: 061/612-61!
_—
Nudim nekaj urno honorarnoj popoldanskem času. O dopoldan _
Možnost redne zaposi ZASTOPNIK MK. Tedenske^fl dodatna stimulacija, m 0609/620 560
Želite v prostem času s J-delom zaslužiti veliko a 323-351
--------r^oJ*;
Po pogodbi zaPoslin2°(;3-051
KO 12 ur tedensko. O53' 3935
ŽELITE DODATNO 2£g9 pO,
Prodam LADO SAMARO, letnik 1988, 5 prestav, reg. do avgusta 95, cena po dogovoru. 0332-251 4014
Ugodno prodam Z 128, letnik 1988. 0730-046 4015
ODKUP in PRODAAJA rabljenih vozil. RUBIN Kokrica, 0225-1514017
CLIO 1,2 RN, letnik 94/6, servo volan, CZ, metalik, prodamo. 0 225-151 RUBIN Kokrica 4oia
PROSTEM ČASU? 0' uri_______
Delo na dom elektro strok« 058-463
Zaposlimo avtoliii in avtokleparja z*^
določen čas. Avto* Keržan, tel.: 45-0«"
OŠ
SIBO
Predelava termoplastov in orodjarstvo, d.o.o. Kidričeva c. 90, Škofja Loka
°bjavlja prosto delovno mesto
obdelava
Ha potopni eroziji
j, p.
Delo
vno razmerje se sklene za nedoločen čas.
d
°9oj: dve leti delovnih izkušenj na potopni eroziji
Izjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 eU1 Po objavi oglasa. Informacije dobite na tel. št. 064/ 63 40 40.
&Lu0ŽBA
"OHORJEVA DRUŽBA
m
^ORGANIZATORJEV
rSls«ne KOMERCIALISTE JASJOPNICE-KE ■SsSW*>na terenu in fi^JE NAROČIL PO
l01^ visoke stimulacije NUDIMO
SgNO PLAČILO In ,^061/713-621 (pop.)
Honorarno zaposlim dekle v šanku v Žireh. 0691-220 3561
Delo dobi NATAKARICA v pizzeriji. 043-502 3590
Nudimo redno zaposlitev res ozkemu številu tistih, ki so dela potrebni. 057-792, sreda, četrtek, nedelja
3594_
Zaposlimo FRIZERKO s prakso (moško, žensko) iz območja Jese-nic. 0064/881-221, int 230 3632
UPRAVNI TEHNIK - PRIPRAVNIK, nudimo vam strokovno zanimivo področje dela, prednost pri zaposlitvi, znanje nemščine. Ponudbe z življenjepisom poslati na Šifra: PISARNA 3807
Mlado dekle, doma iz okolice Kranja dobi zaposlitev za delo v strežbi. 0 222-233 3821
Vas zanima dobro plačano honorarno delo. Pokličite 871-203 3963
V Kranju iščemo dekleta za strežbo ob vikendih. Redno pa zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO. Samo resne ponudbe na 0213-519 od 14. do 17. ure, ali zvečer od 18. ure naprej na 0222-172 3984
Iščemo maljšo upokojenko za čiščenje gostinskega lokala - dopoldan. Samo resne ponudbe na 046-030
3965
Iščemo dekle za strežbo v okrepčevalnici. Samo resne ponudbe na 046-030, od 15. do 20. ure 3966
Trgovina z.o.o. Hoby zaposli PRO-DAJAKLO. 0 633-205 po 19. uri
3993
Redno ali honorarno zaposlimo samostojnega MIZARJA, OD po dogovoru. Mizarstvo Kolar, 0 0609/ 626-620 3996
Honorarno zaposlim študente višjih letnikov in absolvente pedagoške usmeritve za poučevanje šolske mladine na domovih na Gorenjskem s statusom študenta. 0710-0993999
Kako do dobrega zaslužka v prostem času? Pokličite na Qifi fifi.S
Posebna prodajana enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. 00609/620-475, 634-064 In 56-105_4008
VENERA SHOP.d.o.o. ZAPOSLI takoj redno prodajalca ali prodajalko. OD 70.000 SIT. 0218-938 ali 0609/621-430 4023
KAMNOSESTVO
Kaspar, Na Kalu 16, NAKLO, tel.47-875. 47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV
ZAHVALA
^ 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, ded in praded
KOLMAN BRODER
Iskr
iz Lahovč
»Kreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in l^m> Za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. **vala osebju Doma upokojencev Kranj, g. župniku iz Primskovega pri Kranju za lep Pogrebni obred, pevcem, g. Janežiču za zaigrano Tišino in gasilcem iz Lahovč.
Vsem še enkrat hvala!
VSI NJEGOVI! Lahovče, februar 1995
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in sestre
MARIJE REBOL
cvetf^eno Zanva'JuJemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali Zad m SVe^e *n nam izrekli sožalje, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno ^delk i?0t'- **va'a     Rojčevi za mnogokratne obiske na domu, kolektivu internega *a bolnišnice Jesenice za dolgoletno zdravljenje in kolektivu CIT-a za zdravljenje v Qr»jih urah njenega življenja. Hvala kolektivu Psihiatrične bolnišnice Begunje in kolektivu Planike Breznica. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, atija, brata, strica in botra
ARIFA DURAKOVIČA *
Se
Kranj Te!c0^a^Va'JuJerno sorodnikom, sosedom, znancem, SGP Gradbinec Kranj, Sava 0§ s{' Lb Tehnika, Vrtnarija AURA, KŽK Kranj, Vrtnarija Zlato olje, SCT Ljubljana, eta Žagarja učencem 7.č razreda, za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Bejza, sinovi Sejad, Senad, Osman, hčerka Enisa in ostalo sorodstvo ter znanci
ŽIVALI
PSIČKE mladiče pasme črni prina-šalec, rodovniške, prodam. 0242-
242 3730
Dobrim ljudem oddam majhno črno PSIČKO. 0 216-342 3858
Kupim BIKCA simentalca od 200-300 kg. 0061/841-272_3869
Prodam več ovc in jagnet. Koroška 1, Bled, O 76-371_3B9i
Prodam več brejih KOBIL. O061/
778-141 3897
Prodam TELIČKO simentalko 130 kg ter dva PRAŠIČA po 100 kg. 0733-695 4009
Kupim BIKCA simentalca do 10 dni. 0730-219 ali 738-054 3928
Kupim BIKCA simentalca do 14 dni starega. 045-587 3933
Prodam JAGNJE. Sp. Upnica 14, 0714-768 3951
Prodam BIKCA, teža 420 kg za rejo ali zakol. 0061/740-073 3956
Prodam ZAJKLE " Belgijski orjak" za pleme. Partizanska 24, Kranj 3960
Kupim TELETA simentalca do 14 dni starega. 049-541 3979
TELIČKO simentalko, staro 6 tednov, prodam. Češnjevek 9, Cerklje 3981
Prodam dva PRAŠIČA, teža 100 kg.
047-618 3989
Prodam dva BIKCA simentalca nad 100 kg. Zalog 62, Cerklje_4001
Prodam KOKOŠI NESNICE 150 SIT. Zadraga 18, Duplje, 058-405 4004
Prodam PERZIJSKO MUSO za 100 DEM. 0332-722 4005
Oddamo mladega KUŽKA majhne rasti. 0 215-844 3922
BIKCA simentalca 100 kg, prodam. Jenko, češnjevek 11, Cerklje 40ie
Kupim TELETA simentalca 14 dni starega. O 66-355 4041
Kupim PLEMENSKO KRAVO. 065-
369 _ 4043
FRIZIJCA en teden starega, prodam 047-139 4048
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
MIRE HRVATIN
Gorenja vas 51
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Prisrčna hvala osebju Centra oskrbovancev v Škofji Loki, gospodu župniku za obred, pevcem za pesmi slovesa, društvu upokojencev, g. Bohincu in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI Gorenja vas, 15. februarja 1995
ZAHVALA
Ljubil si svoj dom, rodno hišo, kmečko delo in slovensko zemljo.
Ob smrti dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
JANEZA STROJA
p. d. Mačkovega Janeza
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sosedama Tilki in
Mariji Kovačič, dr. Zoniku ter sestri Veri iz ZD Bled, dr. Šolarju, g. dekanu za lep pogrebni obred in mašo, pevcem Zupan za zapete žalostinke, g. Debeljaku za poslovilni govor, praporščakom in nosačem, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Dvorska vas, 12. februarja 1995
ZAHVALA
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne; Zame pa pomladi ni.   (S. Jenko)
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre, babice in tete
OLGE GIACOMELI
roj. Mihelič
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče in prelepo cvetje, ki ga je tako zelo ljubila, dr. Pircu za prispevek Onkološkemu inšt. ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v njen prerani grob. Hvala sodelavcem PETROLA-TOE Kranj, kolektivu trgovine Lipa, prijateljem ZZV Kranj, KK HIDRO Medvode, podjetju Navček, pevcem iz Predoselj; trobentaču ter cvetličarni Cvet za lepo urejeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Damjani Pogačnik - Peternel za njeno vsestransko pomoč pri zdravljenju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
V globoki žalosti vsi njeni Kranj, 13. februarja 1995
ZAHVALA
V torek, 14. februarja 1995, smo se za vedno poslovili od naše drage mame
ALOJZIJE JEREB
roj. MRAK, iz Stražišča pri Kranju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Jožefi Jerajevi in dr. Olgi Leskovarjevi za dolgoletno zdravljenje, osebju jeseniške bolnišnice za zdravljenje v času njene bolezni, medicinski sestri Veri Marnovi za pomoč na našem domu, skrbnemu osebju Doma starejših občanov v Preddvoru, stražiškemu župniku Cirilu Berglezu za lepo opravljen obred ter pevcem Društva upokojencev Kranj za zapete pesmi. Vsem še enkrat hvala!
Mož Ciril in sinovi z družinami
KRIMINAL
Tržičan pridelal konopljo
Kranj - Kriminalisti iz urada "krim" službe UNZ Kranj so s podpisom preiskovalnega sodnika v četrtek preiskali stanovanje 21-letnega Tržiča-na L. R. Našli so 180 gramov indijske konoplje, ki naj bi jo v drugi polovici lanskega leta sam pridelal doma.
Nekaj konoplje naj bi L. R. imel zase, nekaj pa za prodajo. Kriminalisti so ugotovili, da jo je prodal dvema prijateljema iz Tržiča. L. R. bodo ovadili na okrožno tožilstvo.
Sami požgali trgovino
Kranj - Kriminalisti so raziskali ozadje požara v diskontu zasebne firme llilmi na Zlatem polju v Kranju. Pravijo, da gre za kaznivo dejanje požiga in poskus poslovne goljufije.
V podjetju Hilmi so trije partnerji: 46-letni A. R. iz Hrvaške, 31-letni O. R. iz Hrastnika in 30-letni A. H. iz Ljubljane. Dogovorili naj bi se, da bodo trgovino, ki jo imajo v najemu od Gradbinca, sami požgali. Naklep so 24. decembra ob pol enajstih ponoči tudi uresničili. Eden od partnerjev je drugega pripeljal v trgovino, ga vanjo zaklenil, ta pa je v notranjosti zakuril in nato skozi okno ušel požaru.
Kriminalisti so A. H. in O. R. privedli k preiskovalnemu sodniku, medtem ko se jim je A. R. izmuznil, za njim so razpisali tiralico. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju O. R. izpustil, za A. H. pa je odredil pripor.
V požaru je po cenitvi zavarovalnice Triglav nastalo za 1,7 milijona tolarjev škode. Poslovneža sta odškodninski zahtevek zavarovalnici predložila, ta pa odškodnine ni izplačala. Oprema v najetih prostorih je zavarovana za enajst milijonov tolarjev.
Očitno je partnerska trojka zašla v dolgove, iz česar naj bi izvirala pogruntavščina o požigu in zavarovalni odškodnini.
Kraja v šoli pojasnjena
Kranj - Med lanskimi poletnimi počitnicami, oa 15. junija do 1. septembra, sta iz osnovne šole Staneta Žagarja izginila dva ojačevalca, radio-kasetofon in trije mikrofoni, skupaj vredno okrog 200 tisočakov.
Kranjski policisti so vlomilca razkrinkali. Sumijo 20-letnega Kranjčana D. G. in njegovega mlajšega prijatelja. Večino aparatov so pri njima dobili in jih vrnili v šolo, medtem sta fanta mikrofon in ojačevalec že prodala.
Vlom v kiosk Pinki
Kranj - Varnostnik iz zasebnega podjetja Kanja je v četrtek ob 2.40 obvestil operativno komunikacijski center UNZ o vlomu v kiosk s hrano Pinki v Poštni ulici v Kranju. Vlomilca so prijeli. Gre za 23-letnega U. C. iz Kranja, ki je s kleščami preščipnil obešanko na vratih. Odnesel menda ni ničesar.
Brata poračunavala
Kranj - V petek so kranjski policisti obravnavali primer kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Okrožnemu tožilstvu bodo ovadili brata E. in S. K., stara 20 in 22 let. Iz Živilinega lokala na Blei-weisovi cesti v Kranju sta potegnila 43-letnega C. B. in ga zunaj pošteno obdelala. Zdravniki so ugotovili zlom levega stegneničnega vratu. Ko sta brata odnehala, sta žrtev pustila pred lokalom in odšla. Menda naj bi šlo za neke neporavnane račune...
Mladoletni vlomilec
Jesenice - V petek so se jeseniški policisti ukvarjali z mladoletnikom, ki ga sumijo vlomov v pet osebnih avtomobilov. Dejanja naj bi zagrešil od 17. oktobra do 6. novembra lani. Iz avtomobilov je kradel radiokasetofone, ki jih je nato skušal prodati naprej. Dva mu je uspelo, tri so policisti našli še pri njem doma.
Kranjski policisti pa bodo odvadili kupca aparatov, in sicer zaradi suma prikrivanja. • H. Jelovčan
Slovenski jamarji na raziskave kitajskega krasa
V odpravi tudi kranjski študent biologije
Gregor Aljančič iz Kranja je eden od trinajstih članov slovenske jamarske odprave, ki je odšla za mesec dni na Kitajsko.
Kranj, 17. februarja - Malo pred odhodom odprave nas je v uredništvu obiskal predsednik Društva za raziskovanje jam iz Kranja Gregor Aljančič, ki je edini udeleženec z Gorenjskega. Z zanimivostmi podzemnega sveta se
Obenem gre za doživetje v najbolj revnem in nedostopnem področju* kjer se bodo prvič mudili tuji jamaf' ji. Za navdušenega fotografa bo
Zanimale so naju predvsem jame, kjer živijo proteusi in druge redke živali. Skrivnostno jamsko okolje me je privlačilo še naprej, zato sem leta
1987 postal član Društva za razisko- gotovo dovoli zanimivih posnetkov
vanje jam v Kranju. Skupinsko delo tako v jamah kot zunaj. Verjetn0
je skupaj z očetom spoznaval od malih namreč omogoča večje jamarske bomo iz izbora diapozitivov pripravi'
nog. Spustil se je ze v mnoge jame dosežke in tudi razna odkritja. Doma li po vrnitvi domov večjo projekcijoI
doma in na tujem, pri tako obsežnem smo veliko raziskovali na Jelovici in predavanjem v Sloveniji, novinarsji
raziskovanju krasa izven domovine pa Kaninu; na slednji gori že nekaj časa konferenci s prikazi rezultatov oo'
iščemo globljo jamo od 1000 metrov, prave pa načrtujejo že v Guilinu nj
To mejo so prvič presegli v breznu Kitajskem in v Hong Kongu na pc*
Berger v jugovzhodni Franciji, kamor P^ti domu," je povedal nekaj po;
bo sodeloval prvič. V podzemeljskem sistemu Huanghou bo proučeval jams ko živalstvo.
sva se odpravila dva kranjska jamarja skupaj z angleško odpravo leta 1993. Žal sva zaradi slabega vremena prišla le do globine 860 metrov. Poleg doseganja večjih globin in raziskav življenja v jamah me zanima tudi jamarska fotografija, skozi katero odkrivam nove podobe sveta pod zemljo," je opisal svoja dosedanja jamarska spoznanja in izkušnje Gregor Aljančič.
drobnosti o odpravi 24-letni študefl1 biologije iz Kranja.
Odprava je krenila na pot februarja 1995 z letališča v Verom-Prek Londona je že naslednji da° pripotovala v Peking, z vlakom 111 letalom pa bo dospela v Guilin. P° zadnjih pripravah bo krenila 23 februarja na teren. Zadrževala se t>° predvsem na 20 kilometrov velike^ območju med krajema s 460 meu1 višinske razlike. Po meritvah D° sproti risala jamske načrte, zbiraj2 podatke o jamskem živalstvu, posnej3 film in fotografirala. Njena vrnitev f
Kitajski kras je nov izziv
"Vesel sem, da so me izbrali v moštvo prve slovenske jamarske odprave na Kitajsko, katere glavni
pokrovitelj je ministrstvo za znanost predvidena 19. marca v Benetke W
in tehnologijo RS. Zame je razisko- nato v domovino. Kot je še pnj
vanje kitajskega krasa v podzemeljs- odhodom zaupal za naše brale
kem sistemu Huanghou nov jamarski Gregor Aljančič, je zaradi obsežni'
izziv. V ekipi s 13 člani iz 7 društev in zahtevnih priprav zadnje m
bom skupaj z ljubljanskim biologom zmanjkalo celo časa za potovain
Petrom Trontljem proučeval jamsko mrzlico. Zanj in še tri jamarje1*
živalstvo. Lahko se zgodi, da bova Slovenije bo avantura še nek0**;
odkrila celo nove živalske vrste. Za daljša, saj si nameravajo po končan
nas bo zanimiva tudi markantna odpravi ogledati južno Kitajsko. P0"
"Jamarstvo sem spoznaval od malih pokrajina, ki slovi zaradi stolpastega mov se bo vrnil konec marca, ko «1
nog, ko sem spremljal očeta, jamarja krasa, v katerem pričakujemo odkrit- moč izvedeti še kaj zanimivega. • I
in biologa, na sprehodih v razne jame. ja dolgih jam in globokih brezen. Saje
Uto
Alkoholni januar
Kranj - Policisti so januarja zahtevali odvzem in analizo krvi za 23 voznikov, ki so jih sumili, da so bili za volanom pod vplivom alkohola.
Analiza vzorcev odvzete krvi je pokazala, da je bilo "čistih" samo šest voznikov. Šestim so izmerili od 0,5 do 1 gram alkohola na kilogram krvi, sedmim od 1 do 2 grama, štirim pa kar na 2 grama alkohola. Januarski rekorder je voznik z 2,82 grama alkohola na kilogram krvi. Povprečje preteklega meseca je 1,15 grama alkohola (decembrsko 1,37 grama). • H. J.
Huda nesreča pri Bistrici
Kranj, 21. februarja - Pretekli teden so bile na Gorenjskem tri hujše prometne nesreče, vse tri na območju kranjske policijske postaje, v njih je bilo sedem ljudi ranjenih, ena sopotnica pa je v življenjski nevarnosti.
Najhuje je bilo v nedeljo ob 4.45 na gorenjski magistralki v bližini Bistrice pri Naklem. 27-letni Janez K. z Bleda je s "katrco" vozil od Podtabora proti Kranju. Pri parkirnem prostoru v Bistrici je iz neznanega vzroka zavil na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj s "petko" pripeljal iz kranjske smeri 22-letni Jožko P. iz Kamnika. Čeprav se je Jožko P. poskušal umakniti, sta vozili sredi njegovega voznega pasu čelno trčili, v razbitine pa se je nato zaletel še 27-letni Bogdan D. z Jesenic, ki je pripeljal za Jožkom P.
V nesreči sta bila hudo ranjena oba voznika, 17-letna Nataša K. z Jesenic je v življenjski nevarnosti, 18-letna Ksenja K. iz Radovljice ter 18-letni Sebastjan R. iz Cerkelj, vsi trije sopotniki v "petki". Ranjenim potnikom so iz vozil pomagali kranjski poklicni gasilci. Brez hujših posledic se je izvlekel le Bogdan D. • H. J.
Nočna dirka za podivjanim voznikom
Policista bi kar zbil
Prenočil v seniku
Žirovnica - V nedeljo je oskrbnica iz Valvasorjevega doma pod Stolom obvestila operativno komunikacijski center v Kranju, da se je nekdo prejšnji večer napotil proti Stolu, čeprav mu je pot zaradi slabega vremena in pozne ure odsvetovala. V nedeljo zjutraj se ni vrnil, zato je oskrbnica posumila na nesrečo.
Dežurni policisti so organizirali reševalno akcijo. Reševalci so planinca našli v seniku na Žirovniški planini, deset minut hoda stran od Valvasorjevega doma. 31-letni češki državljan je v seniku prespal, da mu ne bi bilo treba plačevati prenočišča v domu, kot je razložil. Po debati z reševalci se je napotil naprej proti Stolu, čeprav so mu tudi oni vzpon zaradi slabe opremljenosti odsvetovali. • H. J.
Kranj, 20. februarja - V noči s srede na četrtek, pet minut pred polnočjo, je prometna patrulja na Savski cesti ustavljala voznika juga 65...
Voznik se za policistova znamenja ni menil, ampak je s povečano hitrostjo peljal proti njemu, tako da je zadnji hip odskočil s ceste. Pol ure kasneje je voznik (policistom v posmeh?) ponovno bržel mimo patrulje, tokrat v nasprotno smer, policisti so vžgali službeni avto in krenili za njim proti Čirčam in naprej proti brniški cesti. Ker ga niso uspeli dohiteti, so poklicali še druge patrulje.
Neznanega dirkača so skušali ustaviti na dveh mestih, vendar je predrl blokade, se celo zaletel v policijskega golfa, račun za 80 tisočakov mu bodo vsekakor poslali. Lov za podivjanim voznikom je trajal nekako do pol
dveh, ko je voznik v bl^Lj svojega doma vendarle J vil, sam in štirje sopotnic J so se razbežali. Policist -t jih polovili, uklenili in J| peljali na postajo, kjer s ^ izkazalo, da tudi potn?,t nočna dirka ni bila všec $ avtu sta bi bili dve preSa f šeni štoparki - voznik P^j bil prepoznan za H«^ Jureta K. iz Kranja, sta; l 21 let. Nedolgo nazaj.* policisti že zalotili PJJ za volanom. eg: Dirkaško nastrojeni Rudija Jureta K. bodo■ P' j cisti predlagali v PoS fV sodniku za prekrške, 1■ f kaznivega dejanja PrLfr čitve uradnega dejanja i ni osebi pa ga boo° yi ovadili okrožnemu tov* p-Policisti prosijo voznic 'i jih je s svojo divjo vožnj ^ kranjskih cestah ogrož3 M| pokličejo na prometno" cijo, tel. 222-321. • H'
zmagovalka sicveNiKecA izec-
«A ZA EV*oViZ'?*KO| PofcVKo 3£ 0AR.5A 5VA3ĆE* 5 SKlAf>Bo: PR.I-
V SO 71 Že PRI-
SLUHNILI, v OVSU/M?* Si
Glasov pustni izlet 25. februarja
V Laško!
posebnosti Laškega, kopanje v teJ^uo^K pustna večerja in pustna zabava), ^rfi^-Glasovega avtobusa: ob 8.15 uri iz LqQ). preko Radovljice (8.35) in Kranja I Povratek pozno zvečer = okrog P01
Strošek izleta,
naročnike Gorenjskega glasa
3.200 SIT/udeleženec, (
(in
eK
Posebno obvestilo: tudi v tem mesecu bo Glasov izlet, in sicer ie to soboto, 25. februarja. Nđ pustno soboto - pustni Glasov enodnevni avtobusni izlet v Laško s pestrim programom (ogled turističnih
drulinske člane) 2.600 tolarjev; ozM** 2.300 SIT za naročnike, ki plačujete £ u(, letno naročnino. Za otroke do * brezplačno. ^ Prijave in dodatne informacije: Gf'fJtfri) ki glas, telefon (064) 123 -223 -111, do zasedbe avtobusa. VaW "v Laško na eno flaško".
I RADIO KRANJ. POSLUŠAM VSAK M\! B