FOR Freedom AND Justice No. 47 Ameriška AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY S.ISOJ au ‘3SVH3 Anam ■S/io'aMWVl'lM SKk jrsya.isns 3NWis°-ija ¥NA AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 02410Q) Tuesday, June 20, 1989 VOL. 91 Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Kitajski režim poostril kontrolo nad izdajanjem izstopnih vizumov — ZDA tarča propagandnih napadov — Qiao Shi baje novi generalni sekretar partije BEIJING, Ki. — V zadnjih dneh so kitajske oblasti poostrile kontrolo nad izdajanjem izstopnih vizumov kitajskim državljanom, katerim je uspelo dobiti vizume za o-bisk ZDA in drugih zahodnih držav od veleposlaništev omenjenih držav. Cilj kitajskih ukrepov je preprečiti odhajanje iz države tistih, ki so bili aktivni v demokratičnem gibanju in jih sedaj oblasti preganjajo. Sredstva obveščanja dnevno poročajo o aretacijah študentov in drugih, ki so od vojaškega napada na trg Tienanmen na begu. S posebnim veseljem poroča tisk in televizija o svojcih, ki so iskane osebe prijavili policiji. Propagandni stroj režima zadnji čas močno napada ZDA zaradi zatočišča, ki ga je ameriško veleposlaništvo v Beijingu dalo vodilnemu oporečniku Fangu Ližiju in njegovi ženi. Baje je našlo zatočišče v avstralskem veleposlaništvu tudi nekaj od oblasti iskanih voditeljev študentskega gibanja. Vodilni časopis »Ljudski dnevnik« je objavil Članek nekega pravnika, ki je trdil, da so ZDA kršile mednarodno pravo, ko so odobrile politični azil Fangu in ženi, časopis sam pa je komentiral, da so ZDA kršile osnovno načelo za vzpostavitev diplomatskih odnosov med ZDA in Kitajsko. Iz tega bi se dalo sklepati, da Kitajci razmišljajo celo o prekinitvi teh odnosov, vendar je to malo verjeti, Pravijo opazovalci kitajskih razmer. Omenjajo pa, da bi Kitajci utegnili aretirati nekaj ameriških državljanov in nato zahtevati za njih izpustitev izročitev Fanga in žene. Predstavniki režima skušajo na vse načine prepričati poslovneže iz tujine, ki so množično zapustili Kitajsko po vojaškem napadu na demonstrante v Beijingu, da so se razmere normalizirale in da želijo nadaljevati razvijanje gospodarskih odnosov. Doslej Pa se je le malo tujcev vabilu odzvalo, čeprav režim pritiska nanje tudi s pomočjo kitajskih uslužbencev njih podjetij. Kot kaže, bodo tuja podjetja svoje investicije v Kitajski obdržale, malo pa jih je, ki imajo namen odobriti nove investicije. Včeraj je bilo odloženo napovedano zasedanje kitajskega parlamenta. Parlament bi *1 moral obravnavati nadaljnje politične in gospodarske reforme. Konsolidacija novega partijskega vodstva pa menda še ni končana, ePrav znaki kažejo, da bo postal novi generalni sekretar komunistične partije Qiao Shi, 1 Je član ožjega vodstva in načeljuje varnostnim oziroma policijskim organom v drža-'''• Qiao je smatran za trdorokca, ki je sicer °kaj naklonjen gospodarskim reformam, n'kakor pa ne političnim. ^°ljski volivci znova dali klofuto partijskim andidatom, tokrat z ignoriranjem volitev v rajih, kjer so bili partijci edini kandidati so vARŠAVA, Polj. — Preteklo nedeljo s°j Ue dodatne volitve na Poljskem za tiste eže v novem parlamentu, kjer ni na pr-• . n'h volitvah nobeden od kandidatov pre-votnrani glasov. V senatu so na pr-Solvj vo'‘tva*1 4- Junija kandidatje gibanja V 1 urnosti osvojili kar 92 od 100 sedežev. otesf3!SC }C So,'darnost borila za ostalih 8 bila v kaŽe najmani sedem tudi dodam sp°dnjern domu parlamenta je Soli- slan el,4' jUni-ia zma8ala v 160 od 161 P°-valiS ' mest’ za katera so se lahko potego-°Pozicijski kandidatje. V tem domu, Sejmu, je 460 poslanskih mest, vendar jih je bilo 300 »rezerviranih« za komunistično partijo. Edino zaradi tega lahko razpolaga partija z večino v parlamentu. Solidarnost je na to zagotovljeno partijsko večino pristala v zameno za legalizacijo gibanja in možnost močnega zastopstva v Sejmu in dejanske večine v novem senatu. Ker je bilo v večini v nedeljo razpoložljivih poslanskih mest na izbiro le komunisti, je bila udeležba volivcev neznatna. Na volišča je šlo komaj četrtino vseh volivcev. To je bil jasen znak, da se ogromna večina Poljakov sploh ne zanima na nobene kandidate, ki izhajajo iz vrst komunistične partije. Volivci v Grčiji zavrnili predsednika vlade Papandreouja — Levičarska koalicija še vedno možna — Konservativci napredovali ATENE, Gr. — Na parlamentarnih volitvah, ki so bile preteklo nedeljo, in katerih izid ob tem poročanju še niso v celoti znan, je izgubila večino socialistično gibanje PA-SOK, ki mu načeljuje Andreas Papandreou. Papandreou je bil predsednik grške vlade zadnjih 8 let in je vodil izrazito protiameri-ško politiko. Grozil je, da bo zaprl NATO vojaška oporišča v Grčiji, čeprav do tega ni nikoli prišlo. Grčija se tudi pod njegovim vodstvom ni izkazala v prizadevanjih zoper teroriste in je bilo v Grčiji v tem desetletju več terorističnih napadov na ameriške vojake in državljane. Papandreou je gojil dp-bre odnose z radikalnimi arabskimi državami. Usodno zanj pa so bili razni- škandali, predvsem njegova ločitev od žene in nameravana poroka z žensko, ki je bivša stevardesa in ki bi lahko bila po starosti njegova hčerka. Papandreou je namreč star 70 let. Velik finančni škandal, v katerem naj bi bili Papandreou in mnogi vodilni člani njegove stranke vpleteni, mu je tudi škodoval. Na boljšem zaradi Papandreoujevih težav je Nova demokratska stranka, ki ji nače-_ ljuje Constantine Mitsotakis. Stranka je sre-’ dinsko-konservativna in veliko bolj naklonjena ZDA kot PASOK. — Kratke vesti — Bruselj, Bel. — V vseh 12 državah Evropske gospodarske skupnosti so bile volitve za člane Evropskega parlamenta. Zaenkrat igra ta parlament v glavnem svetovalsko vlogo, po 1. 1992, ko bodo znotraj EGS padle vse gospodarske meje, je pa pričakovati, da bo parlament imel vedno večjo vlogo. Na volitvah, ki so bile preteklo nedeljo, so napredovali socialisti in tkim. zeleni oziroma tisti, ki se zanimajo za varstvo okolje. Število socialistov v novem 518-članskem parlamentu bo 192 (prej 166). Število »zelencev« se bo sko-ro podvojilo, od 20 na 38, število komunistov pa bo padlo na 40 od dosedanjih 48. Volitve kažejo splošno razpoloženje volivcev v državah EGS. Tehran, Iran — V Iranu, zelo blizu meje z Afganistanom, je strmoglavilo afganistansko potniško letalo tipa Antonov AN-26. Po iranskih vesteh naj bi do nesreče prišlo po obračunu med posadko in tremi oboroženimi osebami. V nesreči naj bi bilo po zadnjih vesteh ubitih 6 oseb. Berlin — Preiskovalci skušajo ugotoviti vzrok za nesrečo vzhodnemškega letala tipa lljuŠin-62 na vzhodnoberlinskem letališču. V nesreči je umrlo 16 potnikov in kmet, ki je obdeloval polje v bližini letališča. Na letalu je bilo 113 potnikov in članov posadke, od teh še jih 36 še zdravi v bolnišnici. Iz Clevelanda in okolice Zopet 7. julija— Od danes naprej je osebje naše tiskarne na počitnicah. Zopet bo naš list izšel 7. julija. Na veselo svidenje! Sestanek— Sestanek Upokojencev Slovenske pristave bo v sredo, 28. junija, ob 2. pop. na SP. Pristavski dnevi— Slovenska pristava sporoča, da bodo letošnji pristavski dnevi v soboto in nedeljo, 1. in 2. julija. Vsak član z družino naj bi vsaj na enega teh dni obiskal SP. V soboto zvečer bo na voljo stejk večerja, za ples in zabavo pa bo igral Alpski sekstet. V nedeljo popoldne bo piknik z domačimi jedili, balinanjem in kopanjem. Ta dan pa ne bo na SP sv. maše in tudi kosila ne. Nasvidenje! Novi grobovi Louis Tolar V soboto, 17. junija je v Meridia Euclid bolnišnici umrl 85 let stari Louis Tolar, vdovec po albini, oče Mary Lou Zerby in Louisa J., 6-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat Pauline Sajovec, Mary Laurie, Johna ter že pok. Sophie Pu-stover, Ethel, Franka in Josepha, zaposlen pri Fisher Body vse do svoje upokojitve 1. 1965, član SNPJ in drugih društev. Pogreb bo iz Zelotovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, v cerkev sv. Viljema dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Roze Pizmoht V petek, 16. junija, je v Slovenskem domu za ostarele po kratki bolezni umrla 85 let stara Rose Pizmoht, živeča mnoga leta na E. 157 St., rojena Hrovat v Clevelandu, vdova po Louisu, mati Rev. Louisa A., Donalda, Ralpha, Bernadette Wasserman, Alice Vadnal, Marlene Perdan in že pok. Dorothy Mayo, 18-krat stara mati, 17-krat prastara mati, dva brata in tri sestre so že pok., članica KSKJ št. 169 in SŽZ št. 10. Potreb je bil 19. junija iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče sv. Pavla na Char-don Rd. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele ali dobrodelni ustanovi darovalčeve izbire. Leopold Furlan Umrl je 77 let stari Leopold Furlan, sin že pok. Leopolda st. in Anne, roj. Prijatel, brat Adolpha, Josepha, Emily Kern in Ann Winter (pok.). Pogreb bo iz Zak zavoda, 6016 St. Clair Ave., danes, v torek, v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30 in nato na Kalvarijo. Ohijski KSKJ piknik— 38. letni Ohio KSKJ dan bo v nedeljo, 25. junija, na farmi sv. Jožefa na White Rd. Za zabavo bodo igrali od 3. do 7. zv. člani Euclid Button Box kluba. Vstop je prost. Poroka— To soboto ob 11.30 dop. se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Michael Paul Košir in Rebecca Lynn Chamblin. Ženin je sin Pavleta in Cilke Košir, Kirtland, Ohio. Ženinu in nevesti želimo vse najboljše na skupni življenjski poti! Zahvaljujemo se— Lastnika naše tiskarne se najlepše zahvaljujeta g. Dale Golobu od D & B Glass Co., ki je zamenjal okno, razbito od belopoltnega zlikovca preteklo soboto. Mladenič je razbil tudi več drugih oken ob St. Clairju. Za okolico to ni nič novega, mi pa smo bili doslej kar precej prizanašani v tem oziru. Dale Golob je zet g. Vinka Rožmana. Piknik MZA— V nedeljo, 9. julija, bo na Slovenski pristavi letni piknik clevelandske Misijonske Znamkarske Akcije. Več podrobnosti na str. 2. Lepa zahvala in podpora— Prejeli smo lepo zahvalo za članke in oglase, ki so bili objavljeni v našem listu v zvezi s praznovanjem 10-letnice orkestra Toneta Klepca, od g. Klepca samega. Upamo, da smo tudi pri A.D. doprinesli vsaj nekaj k izredno uspelem praznovanju, g. Klepcu in njegovemu orkestru pa želimo veliko uspeha. Najlepše se mu zahvaljujemo za poklon $200 v naš tiskovni sklad! Če boste v Jolietu— Zbor Slovenska pesem vabi na peti letni piknik v parku sv. Jožefa na Theodore & Raynor St., v nedeljo, 9. julija, od 12. do 8. zv. Za zabavo bosta igrala Vinko Rigler in ansambel Dediščina, od 4. pop. dalje. Za lačne in žejne bo obilo preskrbljeno. Rojstni dan— Naša naročnica Honey Kramer je praznovala svoj 86. rojstni dan 7. junija. V Hrvaški dvorani v Eastlaku je bila presenečena, ko jo je počastil 30-članski zbor iz cerkve sv. Pavla na E. 40 St. Vsem se za krasen večer zahvaljuje. VREME Spremenljivo oblačno danes z verjetnostjo krajevnih neviht in najvišjo temperaturo okoli 83° F. Deloma sončno in soparno jutri, z najvišjo temperaturo okoli 87° F. V četrek zelo toplo in zopet soparno z najvišjo temperaturo blizu 90° F. AMERIŠKA DOMOVINA G. Ivan Lavrih — Zlatomašnik 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Vsako človeško življenje je skrivnost. Bog je vir te skrivnosti. Nihče si ni sebi izbral — ■ svojih staršev, ne časa, ne kraja, ne okoliščin rojstva, tudi ne narodnosti. Bog je vse določil. Bog izbere tudi vsakemu človeku poklic, ki naj bi ga človek sprejel in tako dajal slavo Bogu in sebi pripravljal vesel odhod s te zemlje. Tudi poklic duhovništva je božji klic. da se priglasi za vstop. Prvi, ki je Lavriha srečal v semenišču tisti dan, je bil Metod Mikuž. »Kam greš?« vpraša Mikuž. »K ravnatelju, da se javim za semenišče.« Nato pa pravi Mikuž: »Si videl tista dva dedca, ki stojita kot stebra pri vhodu v semenišče? Eden se joka, ker si prišel v semenišče, drugi se smeje, ko boš šel ven in boš svoboden.« Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 47 Tuesday, June 20, 1989 " Domovina in eksil II. del (Prvi del tega govora pri okrogli mizi PEN kluba na Bledu je bil objavljen na tem mestu pretekli torek.) Drugi primer uresničevanja svobodne narodne in verske usmerjenosti je slovensko šolstvo v emigraciji. Komu sploh more priti na misel, da so učitelji narodni izdajalci, člani sovražne emigracije, ki so zmogli posvečati ves svoj - prosti čas za poučevanje slovenščine in ohranjanje slovenske kulture skoraj pet desetletij? Kakšni še bolj blazni miselnosti lahko pride v glavo, da smo tisti, ki smo se pri njih učili, nepravi in neprimerni Slovenci? Res so tudi pri nas nekateri, a res le nekateri, prišli do neverjetno napačnih prepričanj, morda zaradi napuha, vsekakor pa zaradi končnosti in omejenosti človekove narave, da je naša edina in vseobse-gujoča resnica, da ni dobrote v tistem, ki je podlegel matičnemu totalitarnemu režimu, da je vsakdo sumljiv, kdor živi doma in celo sploh kdor obiskuje domovino, da smo mi edini, ki znamo slovensko itd. V vseh poenostavljenih sodbah prevladuje nesorazmerje, ki ovira pot resnice. Abstraktne kategorije in sodbe ne morejo biti paradigme, po katerih naj se ravna živa družba. Vse preveč radi iščemo krivce naše nesreče v tujcih, misleč, da so nasilni Germani res vsega krivi, da središčine države pogojujejo periferne, da je brezbožni komunizem kriv vsega zla na svetu, zlasti po našega eksila. Je v tem resnica, a ne vsa resnica. Koliko je naše odgovornosti pri vsem tem? Saj nismo le žrtev zgodovinskih sprememb. Človek ni le končen, temveč po svoji svobodi tudi odgovoren. Zato tudi kriv. Cas je, da brez jeze in sovraštva sedemo in se razgovorimo — politiki, zgodovinarji, kulturniki in ljudje nasploh. Cas je ugoden za odkrit pogovor, pa ne samo z uradnimi predstavniki in politično emigracijo, temveč tudi z vsem tistim narodnim delom v sami matični domovini, ki ni imel besede. Zlasti s katoličani, ki morejo še veliko prispevati domovini. Tri Slovenije Eksistenca treh Slovenij nam ne sme biti tuja. Vsak od njih na poseben način izčiščuje svojo bit. Čeprav je časovnost vsaki od njih drugače odmerjena, nobena od njih ni brez smisla. Odkriti v matici, zamejstvu in zdomstvu pravo vsebino in svojske okoliščine nam more služiti pri izoblikovanju nekega skupnega vzorca, ki presega vsakega od njih. Obstoj domovine v eksilu je izziv demokratičnemu duhu. Ponosen sem, da pripadam slovenski politični emigraciji, demokratični, katoliški, ki se ni nikdar poslužila terorizma za dosego svojih ciljev. Pri tem moram takoj poudariti, da ne govorim o času vojne in revolucije. Vendar če hočete in iščete in raziščete tisti čas odkrito in iskreno, boste našli, da je šlo za samoobrambo. Tako za eno kot za drugo stran velja »proton pseudos« prva zmota. Iz te veliko mero (dalje na str. 4) Pred 50 leti je mlad, korajžen mož iz fare Št. Vid pri Stični g. Ivan Lavrih v ljubljanski stolnici po rokah nekrvavega mučenca škofa dr. Gregorija Rožmana sprejel 2. julija 1939 zakrament mašniškega posvečenja; postal je mašnik — kot tako lepo izraža naš slovenski jezik poklic duhovnika —, ki je prejel oblast maševati, klicati pri sv. maši Boga na oltar; pa prejel tudi oblast, ki jo je Kristus izročil kot svoj prvi dar po vstajenju: »Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni...« G. Lavrih bo opravil zlato mašo v župniji Fowler, Kansas, kjer je župnik, na nedeljo, 9. julija. Ker pa je za sorodnike in znance pot od Clevelanda do Kansasa predolga, so ga naprosili, naj raje on pride v Cleveland in tu mašuje. Maševal bo v cerkvi Marije Vnebov-zete, 15519 Holmes Avenue, Cleveland, v nedeljo, 23. julija, ob 10. dopoldne. Vsi Slovenci smo k tej sveti daritvi prav lepo vabljeni! G. Ivan Lavrih je bil rojen v kmečki družini v senci cistercijanskega samostana v fari Št. Vid pri Stični 2. avgusta 1915. Po končani ljudski šoli v Št. Vidu — 5 let — je mladi fant v času hude gospodarske krize šel na klasično gimnazijo v Ljubljani. Od druge do osme gimnazije si je služil kruh z in-strukcijami (pouk drugih dijakov). Ko je mlad študent poglabljal znanje v gimnaziji, je pa doma njegova verna, dobra mati pri dnevni sv. maši pošiljala proti nebu zaupne in ponižne prošnje k Bogu, da bi njen sin — ako je taka bpžja volja — postal Kristusov duhovnik. Pa maturi leta 1934, je z veseljem šel g. Ivan v semenišče, Lavriha Mikuževe pripombe niso zmedle, ampak še bolj utrdile v zavesti, da hoče biti duhovnik. Po posvečenju 2. julija 1939, je Lavrih odslužil vojaški rok v Osijeku, nato pa je bil poslan od škofa za kaplana v Dobrepolje k župniku Antonu Merkunu. Kot kaplan je bil Lavrih naslednik kaplanu Francu Nahtigalu, ki je bil umorjen od komunistov v Št. Rupertu 18. junija 1942. Takrat so se pričeli hudi časi. Poleg italijanske okupacije in strahot po Dolenjski, kjer je fara Dobrepolje, so ko-munfsti začeli pod sladkodo-nečo firmo Osvobodilne fronte (OF) s svojo revolucijo. Dobrepoljska dolina se je več ali manj smatrala ves čas revolucije kot »osvobojeno ozemlje«. Celo glavni štab so imeli v Jauhah, hrib nad Kompo-Ijem. Čuval ga je Janez Marn, poveljnik partizanskega dolenjskega odreda. Ko je Marn po Dolomitski izjavi spoznal, kako so se krščanski socialisti prodali komunistični partiji, je pobegnil, z njim tudi več borcev in so se pridružili četnikom. Ob koncu vojne je bil vrnjen iz Vetrinja in ubit. V prvih letih revolucije je imel g. Lavrih priliko seznaniti se na terenu s komunističnimi veljaki: med njimi so bili Kidrič, Kocbek, Dermastja, Fajfar, Vidmar itd. Strahotna nasilja komunistov nad družinami in drugimi so prisilila ljudi k samoobrambi, to je k ustanovitvi Vaških straž po vsej dobrepoljski dolini in v Suhi krajini. Vaški stražarji so doživeli mnogo borb, čeprav so Italijani zelo ovirali, ker so Italijani imeli nenapadalne pogodbe sklenjene s partizani. Po razpadu Jtalije 8. sept. 1943 so se Vaške straže umaknile v grad Turjak. Na nede- Piknik Misijonske Znamkarske Akcije CLEVELAND, O. — Kot ste gotovo že opazili, je pred nami piknik Misijonske Znamkarske Akcije, ki bo v nedeljo, 9. julija, na Slovenski pristavi. Letos ne bo med nami duhovnega vodje tega gibanja, pač pa bo imel sv. mašo g. dr. Pavel Krajnik in sicer ob pol eni uri (12.30). Po maši bo na razpolago kosilo in druge jestvine, kar bo kdo želel. Popoldan bomo preživeli ali v senci smrek med znanimi rojaki, ali pa se bomo podali v hladni bazen, kakor bo koga volja. Proti večeru bomo še zapeli litanije Matere božje in jo prosili varstva na poti proti domu. Gospodinje lepo prosimo za domače pecivo. Hvala! V ponedeljek, 10. junija, bo ob 7. uri zvečer sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete, nato pa letni sestanek združen z občnim zborom. Vsi sotrudniki in prijatelji misijonov prav iskreno vabljeni! Da živimo v deželi blagostanja ni naša zasluga, ne vemo, po čigavi dobroti smo prejeli, da smo tukaj. Spomnimo se ta dan in pomislimo, koliko je narodov, kj silno trpe lakoto, preganjanje, položimo vsaj mali dar v pomoč bližnjemu. Bodimo usmiljeni, da bomo tudi mi ob času usmiljenje prejeli! Iskreno vas vabi na misijonski piknik 9. julija na Slovenski pristavi MZA - Cleveland C.g. IVAN LAVRIH Ijo popoldne se je g. Lavrih s kolesom odpeljal pogledat, kakšne so razmere na Turjaku. S seboj ni vzel nikake prtljage. Na Turjaku so bili tudi fantje iz Dobrepoljske fare. Lavrih se je hotel še isti dan vrniti domov v Dobrepolje, a zaradi partizanov na Rašici ni bilo nobene možnosti več. Ostati je moral na Turjaku; preživel je vse napade in naslednjo nedeljo predajo. V koloni ujetnikov — bilo jih je okoli 900 — sta bila kaplana Malovrh in Lavrih zvezana z žico. Tam si videl, kaj je komunizem v praksi: pretepanje, zmerjanje, pljuvanje v obraz, kasneje streljanje itd. Kolono so vodili od Turjaka v Velike Lašče na železniško postajo. Nad postajo so takoj ustrelili 14 oficirjev. Druge so zrinili v živinske vagone in jih pono.či pripeljali v Kočevje. Duhovnike, semeniščnike in nekaj laikov so odpeljali v Kočevski grad, kjer so bili zaprti četniki, ki so jih ujeli v Grčaricah. Druge so zaprli v kočevskih šolah. G. Lavrih je bil priča »slav' nega cirkusa«, ki ga komunist' imenujejo »Kočevski proces«-Na procesu so uradno obsodili na smrt 17 borcev; med temi sta bila ustreljena dva duhovnika: Malovrh in Šinkat*. Drugo skupino — 150 po številu — so postrelili brez vsake obsodbe. Med skupino 54, ki so ostali živi, je bil g. Lavrih. Te so odvlekli najprej v Grčarice, nato v kočevski pragozd Medvedjek. Ko so ti ujetniki, zvezani z žico, prišli v Grčarice, so komunisti ravno vodili na morišče kolono 21 ujetnikov; med njimi sta bila župnik g-Turk in cistercijan p. Placid-Ustrelili so jih v gozdiču nad Grčaricami. Življenje v kočevskem pra' gozdu je bilo strašno. Živeli so na prostem pod smrekami-Bila je huda lakota, ker niso mogli do vasi, kjer so bili že Nemci. Nekaj dni so kuhali na pol gnilo mulo; bila je kar deli' katesa. Po več tednih se je Štj' rim posrečilo zbežati iz tabor*' šča; med njimi je bil tudi g-Jaka Mavec, kaplan. Na begu so jih ujeli Nemci in še le P° več tednih nemškega ujetništva jim je končno uspelo prit* v Ljubljano. Ostalih 50 pa s° partizani ustrelili in jih v g02' du pokopali. Vse to je poveda fant, ki je pobegnil od Par' tizanov in bil v Vetrinju. Ob koncu vojine je g- Lav rih odšel na Koroško, kjer Je bil v Podjuni v Škocjanu 4 le|a ob nedeljah kaplan, ob delav nikih hlapec. Marca 1949 r (dalje na str. 3) Dobroslav Paraga o svojem delu CLEVELAND, O. — Kot je bilo objavljeno, se je v naši pisarni 9. junija za dobri dve uri mudil vodilni in v svetu morda najbolj znani hrvatski oporečnik, 28-letni Dobroslav Paraga, ki je bil dve leti zaprt na zloglasnem Golem otoku (sedaj je ta otok postal oziroma bo postal turistični objekt). Večkrat so oblasti v Hrvat-ski in Jugoslaviji neuklonljivega Parago preganjale, zadnjič, ko mu niso hotele dati potnega lista in izstopnega vizuma. Ob tej priliki je Paraga gladovno stavkal 17 dni, zanj so se zavzele mnoge mednarodne organizacije, končno so oblasti v Jugoslaviji popustile in mu dovolile odhod v tujino. Mirno je rekel, da ga lahko čaka ječa, ko se vrne v SFRJ. Po Kanadi in ZDA potuje, da zbira podporo javnosti za Pritisk na Jugoslavijo, naj ta država izpolnjuje obveznosti, k* si jih je prostovoljno nade-ko je podpisala Helsinške bstine. Tako zahteva Paraga demokracijo in svobodo za rodno Hrvatsko in za celotno Jugoslavijo. Zahteva izpusti-tev vseh političnih zapornikov v SFRJ, zelo je aktiven v od-boru, ki nasprotuje zlorabi Psihiatrije za kaznovanje poli-ličnih svobodomislecev oz. °POrečnikov. Paraga pravi, da je veren katoličan in je proti preganja-niu ljudi zaradi njihovih ver-skih prepričanj, kar-se še ved- n° pogosto dogaja v Jugoslaviji. Zaradi več svobode in tuc °sebne varnosti, se je Parag Preselil iz Zagreba v Ljubija n°> kjer zadnji čas'živi. Govoi ^sanico slovenskega in hrva 'kega jezika, a je lahko razu 'Pljiv vsakemu, ki govori slo Venski jezik. Angleščine n jfna. kar je gotovo za.pj ovira naši pisarni se je oglasil ^vojim bratom Domagojem 1 ni k razgovoru nič prispe v,Pl’ je pa pomagal bratu z iz r'čitvijo številnih fotokopije raznih Paragovih govorov n P°ročil o njegovih srečanjih ^adnimi organi v Kanadi ii Navzoča sta bih °kalne hrvatske sk Je Pripeljal Parago S|UrP°- In. na mojo :^e Melaher, ki se k*Jučil v razgovor Več vprašanj. vi,Ke; Je Paraga hi k ’ da s,a njegova dokaj dobro ol čutnih dogodkih Pgoslaviji, sme l1"™6 Paragoves ke i,0 5e posebej na , ’ kl j'h je imel tak k 'm! k°l ameriškim g wj To je podpi: in ^elaherja naj bol ^ Plarsičem — se " ,udi Presenetilo. Uariti. rednem zase je h-,683 Pnrlament d Prisoten Pan "C" anini poslan V DOBROSLAV PARAGA rimi je bilo tudi več članov kanadske vlade z zunanjim sekretarjem Joe Clarkom na čelu. Navzoč ni bil predsednik vlade Brian Mulroney, ki je poročen s Srbkinjo. V svojem nagovoru je Blenkern, ki je član vladajoče konservativne stranke, Parago močno hvalil in ga označil za vodilnega člana gibanja v SFRJ za spoštovanje osnovnih človečanskih pravic. Med bivanjem v Ottawi sta Parago sprejela in se z njim zadržala v pogovoru 75 minut namestnik kanadskega zunanjega sekretarja Fairweather in direktor oddelka za 5 vzhodnoevropskih držav (z Jugoslavijo vred) v zunanjem sekretariatu Taylor. Paraga ju je seznanil z delom demokratičnih gibanj v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na razmere na Kosovu in v Sloveniji. Sploh je v svojih nastopih v Kanadi Paraga poudaril pomembnost Slovenije ter zagovarjal prizadevanja v prid izpustitve Janeza Janše. Tako v pogovoru z nama, je Paraga v Kanadi trdil, da je Slovenija edina republika v Jugoslaviji, ki se bori za demokratizacijo efektivno. Ako bo Slovenija v teh prizadevanjih premagana, se bo še slabše pisalo ostalim narodom SFRJ. Pozval je Hrvate, katerim je govoril, da se morajo potegovati za Slovenijo in za Janšo, kajti tako pomagajo tudi Hrvatski, ki, žal, še vedno »spi«. V Washingtonu, D.C. V glavnem mestu ZDA se je Paraga mudil od 22. do 25. maja. Ker je njegov primer znan po vsem svetu, ima poseben status in ugled tako pri State Departmentu kot v nekaterih krogih Kongresa. Dne 22. maja so ga sprejeli štirje visoki funkcionarji State Departmenta. Navzoči so bili Robert William Farrand, namestnik državnega sekretarja za človečanske pravice in humanitarne zadeve, James W. Svvihart, direktor urada za vzhodnoevropske in jugoslovanske zadeve, Charles Smith, šef oddelka za vzhodno Evropo, in Daniel Fantozzi, direktor urada za Avstralijo in Novo Zelandijo. Slednji je bil navzoč, ker je bil prej ameriški konzul v Zagrebu in se kot tak že v Jugoslaviji srečal s Parago. Sestanek je trajal dve uri in pol. Paraga je seznanil predstavnike State Departmenta o številnih kršitvah človečanskih SOMA ČENČIČ, članica Primorskega kluba, podari plaketo 10. junija v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue v Clevelandu TONETU KLEPCU, v priznanje 10. obletnice »Tony Klepec orkester«. Na ta lep večerje g. Klepec prejel priznanja in čestitke tudi od številnih drugih organizacij. G. Ivan Lavrih — devetdesetletnih (nadaljevanje s str. 2) pravic v Jugoslaviji. Beseda je tekla tudi o aprilski resoluciji Evropskega parlamenta, v kateri je bila Jugoslavija močno kritizirana zaradi brutalnosti akcije zoper mirne demonstracije Albancev ob koncu marca na Kosovu, zaradi omejitve kosovske avtonomije, zaradi aretacije več sto Albancev, zaradi nezakonitega »izoliranja« albanskih intelektualcev (gl. A.D. 6. junija t.l.), in zaradi mobiliziranja in pošiljanja na Kosovo hrvatskih in slovenskih rezervistov, posebej tistih, ki so bili podpisali protestno resolucijo zoper proglasitve izrednega stanja na Kosovu. Sogovorniki iz State Departmenta so Paragi zagotovili, da bodo ZDA v polni meri podpirale borce za človečanske pravice in zagovornike demokracije, s tem pa skušale pospeševati realne alternative represiji in brezpravnosti. G. Farrand se je Paragi zahvalil za obisk pri State Departmentu in za podrobno informacijo o stanju človečanskih pravic v Jugoslaviji. V pogovoru pri A.D. je Paraga rekel, da se je v Jugoslaviji že ponovno srečal s predstavniki ameriškega veleposlaništva in konzulata v Zagrebu. Iz tega se da sklepati, da je State Department podrobneje in celotneje informiran o razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji kot mnogi mislimo, čeprav se to ne izraža v dejanski politiki, ki ji do Jugoslavije sledijo ZDA. Naslednji dan, 23. maja, je Paraga obiskal zvezni kongres in se srečal s člani ameriške Helsinške komisije. Prisotni so bili tudi predstavniki State Departmenta, obrambnega in zakladnega tajništva. Sestanek je trajal dve uri. V imenu komisije je Mike Amitay povedal, da bo ameriška delegacija kmalu obiskala Jugoslavijo z namenom, da se informira o dejanskem stanju človečanskih pravic v državi. Amitay je dodal, da je bilo srečanje s Parago koristno in dodal: »Naša vrata so Vam vedno odprta. Podpiramo Vaša prizadevanja in se veselimo priložnosti, da se seznanimo z Vašimi gledanji.« V Washingtonu se je Paraga srečal tudi z Ellen Mercer, ki vodi urad za mednarodne zadeve Ameriške psihiatrične zveze. Gdč. Mercer je izrazila podporo za odbor, ki ga je v Ljubljani ustanovil Paraga, katerega namen je boriti se proti uporabi psihiatrije in psihiatričnega terorja za politične namene. Povedala je Paragi, da je bil odbor sprejet v neko mednarodno ligo, ki nasprotuje politični zlorabi psihiatrije. Dejala mu je: »V nas imate zanesljive prijatelje in lahko računate na vsakršno obliko sodelovanja. Ako bi Vas jugoslovanske oblasti preganjale ob Vaši vrnitvi domov, ali Vas priprle, na pomoč bi Vam pri/ Skočili vsi ameriški psihiatrL« V Washingtonu seje Paraga srečal še z mnogimi drpgimi organizacijami, med /(ijimi (dalje na str. 4) odšel v Ameriko, v državo Kansas. Tam je bil kaplan na treh farah. Od maja 1953 je bil župnik v Jetmoru, od junija 1959 župnik v Liberalu — tu je pozidal župnišče, dvorano, šolo, konvent za sestre —, od maja 1969 župnik v Kinsleyu, od 3. decembra 1980 pa župnik v Fowlerju, kjer je še danes. Poleg dela na župnijah je bil stalno član več škofijskih odborov: več let dekan, potem predsednik duhovniškega društva, član finančnega odbora, član in predsednik škofijskega šolskega odbora, 12 let predsednik škof. ekumenskega združenja itd. itd. Napisal je tri knjige: Zgodo-•vina fare sv. Antona v Liberalu, Zgodovina fare sv. Antona v Fowlerju, ter nedeljska premišljevanja ZBOGOM V TUJINO. Bralci Ameriške Domovine poznamo g. Lavriha po zbirkah za Karmeličanke v Sori na Gorenjskem, kjer so po zaslugi dobrotnikov zgradile nov samostan, in po zbiranju podpor za slovenske študente na Koroškem. To delo vrši že več kot deset let. Pred osmimi leti je g. Lavrih močno obolel. Vse preiskave so pokazale, da je rak. Imel je tri operacije, vendar raka niso mogli odstraniti. Kar nenadoma, pri zadnji preiskavi, mu zdravnik pove, da ni več raka. Zdravnik ni imel prav nobene razlage, kaj se je zgodilo. Bog ima svoja pota! Prav gotovo te mesece g. zlatomašnik premišljuje svojo čudovito — lahko bi zapisal — čudežno pot. Bogu poje pesem zahvale za vse veselje in vse težke preizkušnje. Moli za dobro mater, ki mu je — kot on pravi — izprosila poklic, pa za vse dobrotnike. Ob branju gornjih kratkih orisov iz življenja g. Lavriha se človek čudi božji roki, ki je čula nad njim tako močno, da ni končal življenja v kočevskih gozdo- vih, ne v nemški ječi, ko so ga Nemci sodili v Kranju, ne v drugih številnih nevarnostih. Dragi g. zlatomašnik! Naj Te Bog ohrani še mnogo let, da boš v podrobnostih opisal čudovito potovanje svojega življenja — ne boš pozabil na tiste temne dni, ko si v smrtni celici št. 1 v Kočevju gledal odhajat v smrt znance, zapisnik tistih oktobrskih noči 1943 še sedaj hraniš, in čakal, kdaj Tebe pokličejo na pot v smrt. Gotovo Ti spomini na prijatelje duhovnike, ki so bili u-morjeni tiste dneve, pri sv. mašah navdihujejo molitve zanje in za 252 mož in fantov, ki so tisti tedni po nasilni smrti prestopili prav večnosti. Ti si menda edini, ki si v tistih groznih tednih ostal živ. Zakaj? Ne poznaš odgovora, Bog Stvarnik Ti bo razložil, zakaj. Te je rabil 50 let kot delilca božjih milosti ljudem v domovini, na Koroškem in v Ameriki. Ko se s Teboj, dragi g. zlatomašnik, veselimo Tvojega jubileja, s Teboj prosimo naše rajne škofe, naše rajne duhovnike, zlasti duhovnike-mučen-ce, tudi Tvojega predhodnika v Dobrepoljah mučenca duhovnika Nahtigala, da bi po Mariji izprosili mnogo duhovniških poklicev med slovenskim narodom doma in v novih domovinah. Pa smemo po Mariji izražati srčno željo, da bi z božjo pomočjo kmalu v resnični svobodi na slovenski zemlji pod Triglavom Slovenci iz tujine zdbuženi s Slovenci v domovini na Stadionu v Ljubljani peli zahvalno in zmagoslavno pesem: Povsod Boga, ljubljena Mati, mi hočemo povsod Boga: naj vlada Bog, Kralj naš in Oče, Gospod je zemlje in neba! Dragi g. zlatomašnik! Bog Te živi! Jože Cvelbar Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 86 let Naše polno življenje pred našim (ne)življenjem NEW YORK, N.Y. - V svoji kroniki slovenskega sv. Cirila na Osmi v New Yorku sem v zadnjem zapisu prišel do desete maše na prvo majsko nedeljo. Seveda šmarnic ni bilo. 2e kar precej let je tega, ko smo to enkrat tako Ijudsko-naro-dno pobožnost opustili. Slišali pa smo s kora več Marijinih pesmi. Vendar ne morem si kaj, da ne bi vtaknil to prvomajsko deseto mašo v svojo kroniko, ker je bila tudi po udeležbi naših faranov lepša od drugih prvomesečnih nedelj. K temu je pripomogla pred njo ura slovenskega pouka. Starši pripeljejo otrdke po prvi osmi maši. Otroci gredo v farovž, starši pa v dvorano. Tako povečajo število poslušalcev na sestanku društva Najsvetejše- ga Imena, ki jih ni veliko: Tudi sem je posegla naša razpršenost ter staranje in odmiranje, ker mladi v to društvo ne pristopajo več. Tod je neka krivda nas vseh, ker ne vabimo novih članov in pa duhovnega vodstva, ker govori na sestankih niso posvečeni toliko naši duhovni rasti, ampak veliko več političnim zapletljajem na Slovenskem. Teh pa mi ne bomo rešili in še oni doma tam na Slovenskem ne tako zlahka in ne kmalu. Kitajski zadnji primer spet govori: Komunisti si pridobijo oblast z nasiljem, in brez nasilja je ne dajo iz rok! Ali bo mirnost na Poljskem zdaj nekaj dosegla, bo šele čas pokazal, kot tudi na Madžarskem. Na Madžarskem in Poljskem so že poprej doživeli zadnji ki- tajski primer. V Jugoslaviji do kaj takšnega še ni prišlo in komunisti so toliko na boljšem, ko jim je v času gospodarske in ideološke krize uspelo, da se narodi prepirajo med sabo za tisto, kar bi moralo biti že zdavnaj rešeno. ...O, joj, sam sem zašel tja, kar drugim oporekam. Zgodilo se je pač, ker sem človek s svojimi možgani, in sem se zmeraj upiral tistemu, ki mi je hotel pamet soliti. Ljubezen do naroda pa mi na Slovenskem ni prinesla drugega kot preganjanje in zapor, rojstvo v Ameriki pa me je končno vsega tega rešilo! In tu svobodno živim po svoji lastni presoji. Torej na prvo majsko nedeljo je bilo pri Sv. Cirilu lepo. Po prvi maši smo na sestanku »holinejmovcev« slišali lepo pripoved dr. Zdravka Inzka o življenju koroških Slovencev brez kanca mržnje. Stvarna podoba tega življenja. V vsakem življenju pa je tudi življenjska borba za obstanek in preživetje. Lepa, kar izredna — po našem življenjskem ute-ku — udeležba, čeprav ne množična, pri deseti maši z lepim petjem in Nejčem Zupanom za orglami. Pri prvi maši pa je orglala Ozana Stojanovič, za kar lepo skrbi Karl Kle-sin, dajo v Ridgewoodu pobere in jo pripelje na Osmo, ko Dobroslav Paraga (nadaljevanje s str. 3) Glas Amerike, kjer se je zavzel za uporabo hrvaškega in ne iz-ključn srbo-hrvaškega jezika, ki se sliši v Hrvatski kot srbski jezik. William Hill, direktor evropskega oddelka Glasa Amerike je dejal, da bi z veseljem zaposlil štiri ali pet Hrvatov več, ki znajo angleški in hrvaški jezik. Dne 27. maja je imel Glas Amerike intervju v hrvaškem jeziku s Parago. Kot človek je naredil Paraga zelo pozitiven vtis, kajti čeprav zelo odločen, se je obnašal zelo mirno in dostojno, povsem brez strahu. Pozna vse vodilne zagovornike demokratizacije v Sloveniji. Obisk je bil za podpisanega zelo koristen in informativen, mislim, da tudi za g. Melaherja. Paraga pa se je lahko prepričal, da so v ZDA tudi mnogi, ki se tako kot on zavzemajo za demokracijo in svobodo tako v Sloveniji in Jugoslaviji. Rudolph M. Susel je kazno, da ne bo nobenega drugega orglarja. Druga majska nedelja nam je šla v zgodovino kot »ne-množična«, vendar smo imeli nekaj izrednih obiskovalcev, kar se dogaja vedno češčeje v poletnih mesecih. Tako je bil med nami nekaj majskih nedelj stric Ernesta Pavšiča iz Slovenije s svojo ženo. Tretja majska nedelja je bila letos izredna. Na ameriško materinsko nedeljo je bilo. Na prosvetni uri smo proslavljali slovenske matere. Sicer po mojem niso prav nič drugačne od drugih mater. Kajti vse so matere po naravi, kot jim jo je dal Bog ob stvarjenju človeka. Vendar slovenska mati se loči od drugih po svoji slovenski besedi. In v tej besedi je tisti duh, ki je izoblikoval nas vse v narod, in katerega po tej besedi matere in po duhu te besede ohranjamo, tako na Slovenskem, kot na Koroškem, Primorskem in tudi na Ameriškem ter vsepovsod po svetu. Opuščanje te besede, po mojem, je samoubistvo naroda, kajti brez te besede tudi ne more biti prave in resnične narodne zavesti. Moč besede nam razloži tudi sv. pismo, ko pravi: In v začetku je bila beseda... V kar skorajda zasedeni cerkvi, slovenskih vernikov je bilo prek sto. V dvorani je bilo zasedenih vseh devet miz po deset stolov in še po sredini v ozadju so sedeli brez miz. Po programu, ko nekateri odidejo, je ta odvisnost splahnela. Program je bil lep. Mlada pianistka Vanessa Solar kaže lep napredek. Žal mi je, da Ive Lango ne pride v tekmovanje z njo. To tekmovanje bi bilo za nas vse zanimivo in prijetno, za njiju pa koristno. Spet nas je presenetila Metka Zupančič s svojim sigurnim nastopom. Pesmico je odpela kar presenetljivo brez vsake spremljave. Bernarda Inzko in dr. Dominika Lango sta nam dve pesmi odpeli v duetu, dve klasični, in Bernarda solo še dve slovenski. Tako je klasika popestrila enkrat našo domačnost in s tem obogatila letošnjo majsko prosvetno uro. Meni je žal, da do septembra ne bo naših »prosvetarjev«. S to nedeljo smo pri Sv. Cirilu prešli k našim navadnim, »ne-' množičnim« nedeljam. Že na naslednjo nedeljo se je to pokazalo. Hkrati pa je bila ta nedelja del dolgega Spominskega dne vikenda. Ljudje se na ta dan še bolj raz- prše, ko delajo obiske v oddaljena mesta. Tako je tudi Ivan Kamin s svojo družino odšel v Cleveland, moje rojstno mesto. Iz tega mesta pa mi je prinesel veliko pozdravov. Na prvo junijsko nedeljo mi je ob srečanju pri Sv. Cirilu dejal: »Tone, bil sem v Clevelandu in vsak mi je naročil pozdrave zate. Vsak je rekel, da tvoje članke rad bere...« Torej pišem za Slovence vsepovsod, ne samo za svojo maloštevilno slovensko njujorško srenjo, ki je bolj hladnokrvna. Svojim rojakom bom radi teh pozdravov tole pikro zapisal. Berem v AD zmerom z velikim zanimanjem na prvi strani rubriko: Iz Clevelanda in okolice. Veliko napovedi, kaj se bo v tej veliki slovenski srenji dogodilo. Le redko kdaj pa potem berem, kako se je dogodilo, in toliko je v mojem rodnem še dobro veščih, povrh še šolanih ljudi, ki slovensko materino besedo obvladajo, in je ne posredujejo pisano svojemu mlajšemu rodu. A hočemo in želimo, da slovenski del AD ne bi čisto izginil. Krivda ne bomo samo na lastniku lista in uredniku slovenskega dela tega lista, ampak nas vseh, in v konkretnem primeru, mojih slovenskih rojakov v Clevelandu in njegovi okolici. Prenehajmo s svojo samohvalo in kdajpakdaj pristopimo tudi k samograji, ker tudi ta je včasih potrebna za našo lepšo in boljšo bodočnost. Tone Osovnik PrijateVs Pharmacy SC. Clair Ave. & E. 6« St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ______- Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Domovina in eksii (nadaljevanje s str. 2) idealizma in dobronamernosti pri mnogih v OF, vendar gre za izhodiščni pečat, ki zaznamuje vse nadaljnje izvajanje in dokazovanje. Ne mislite, da nam je bila v Argentini prikazana sama čista zgodovinska resnica. To moremo iskati skupno in ne nasedati lažnim premisam in propagandnim geslom. Marsikaj je tudi pri nas še vprašljivo, problematično, a miroljubnost je konstante naše skoraj polstoletne eksistence. Nasilje je potrebno obsoditi, a pravtako tudi asimilacijo. Ce je v prvem neprikrito kršenje človekovih pravic, gre pri drugi za več ali manj slično zahrbtno ravnanje. Obstoj eksila bo prenehal, ko bo v matični domovini zavladala demokracija, pluralizem in predvsem spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva. Ko bo in če bo diaspora postala le slovenska skupnost zunaj domovine, bodo ti Slovenci za matico neizmeren bogat potencial, ki ga bo mogoče izkoristiti. Sele ob uresničitvi modela, ki si ga zamišljajo Slovenci v eksilu in za katerega živijo: politična svoboda naroda in zagotovljene pravice posameznika, bo dosežen tudi ideal politične družbe Slovencev. Ta ideal more pomeniti neodvisnost narodne države v razmerju do drugih državnih narodov, svoboda v notranji politiki lastne države, lahko pa tudi uredbo v večnacionalni državi, ki dopušča neovirano delovanje političnih strank in poedincev. Čeprav je slednja možnost skoraj iluzija, Slovenci smo bili manjšina v Avstriji in prav tako danes v Jugoslaviji in spoštovanje slovenskih interesov in pravic je bilo neizogibno podrejeno večinskemu elementu. Prav posebej je važno poudariti vlogo katoličanov v tem iskanju boljše prihodnosti, njihovih nalog in pravic. Drža kristjana ne more biti absoluten religiozni individualizem, kajti tudi socialna plat je del učinkovitega predstavljanja božjega odrešenja in zato tudi spada v dejavnost Cerkve. Prav to prepletanje verskega in narodnega, ali če hočete narodnega in verskega, pa je bila gonilna sila pri ohranjanju slovenstva v tujini. Nacionalizem zdomcev oziroma političnih izseljencev, ali le omemba besede nacionalizem, je mnogim v zamejstvu in domovina ranila njihovo vsečlovečansko idealistično čustvovanje. Danes je v domovini in v zamejstvu pravilen poudarek, da je le narodnost izhodišče vsega kulturnega ustvarjanja. Vzporedno pa sodobniki pojmujejo narodnost duhovno v zvezi z etičnimi, socialnimi, religioznimi vrednotami in zato odklanjajo egoistični nacionalizem prav tako kot vsak drug materializem. Tudi za države, v katerih bivamo, ni dobro neko kulturno izenačenje ali narodno zlitje, čeprav bi to bilo na prvi pogled najbolj koristno. Do tega so že prišle mnoge slovenske skupnosti po svetu in tudi deli slovenske politične emigracije. Družbeni razvoj je bolj učinkovit, če temelji na izoblikovanju duhovnih in tvarnih vrednot narodnostnega okolja. Človeška skupnost se v polnosti razvija le z rastjo vseh narodov, tako kot se narod bogati v spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva. Iz različnih generacij smo, iz vseh miselnih taborov, najbrž vsi drugače misleči, toda druži nas skrb za slovenstvo in človeštvo. Kot pisatelj-katoličan, in vem, da je takih še več tukaj, sem hotel s temi besedami samo povedati, da dokler gre res zanju, se naše poti ne morejo ločiti ali se ne smejo ločiti, če pa se že oddaljijo, skušajmo, da bodo tekle vzporedno. Svob. Slov., I. jun. 1989 P AT RIA Za edinstveno razliko v pristnem evropskem slogu: • Kruhi in Torte • Mesa in Siri • Kave in Čaji • Bonboni in Slaščice • Piva in Vina • Spominska darila Obiščite nas danes! 794 E. 185tb cesta (1 milja severno od 1-90) Pon. - Sob. 9. dop. - 6. zv. Zaprto ob nedeljah. (216) 531-6720 Domobranska grobišča Žalna komemoracija za domobrance v Ljubljani V torek, 27. junija, ob 5. uri popoldne po ljubljanskem času (ob 1 1. dop. v Clevelandu), bo v Ljubljani na Zalah komemoracija za padle domobrance. To sporočilo je priobčilo ljubljansko »Delo« 5. junija — dobesedno: »Posvečena bo domobrancem... ki so bili izročeni našim oblastem... mučeni in pobiti.« To bo prva znana javna žalna proslava za padle domobrance v domovini. Prav bi bilo, da se zbranim na Zalah v duhu pridružimo Slovenci, raztreseni po vsem svetu, da bomo edini v uri, ko domovina prvič javno prizna slovensko tragedijo takoj po »osvoboditvi« v maju in juniju 1 945 J.M. Začetek... Da je v Sloveniji v letih okupacije 1941—45 divljala državljanska vojna, ni potrebno izgubljati besed. Resda nekateri še živeči bojeviti komunisti iz tistega obdobja tega danes ne priznavajo. Govorijo o revoluciji in revolucionarnih pridobitvah, v njihovem besednjaku Pa pojem državljanske vojne nima domicila. Toda intencija je povsem logična: državljanska vojna, glede na njen izid, v jakobinski tradiciji ne predstavlja apriornega pozitivnega dejstva, kakor to velja za »revolucijo«. Tako so po zadnji vojni morali ljudje, v skladu z bojševiškim »preoblikovanjem slovenskega narodnega znača-Ja« (Kocbekov izraz), prevzeti ‘n živeti pridobitve prevrata: komunistično diktaturo, v ka-teri je politično združevanje, k‘ ni prežeto z vsakokratno enotno ideologijo in celo v na-sprotju z njo, izredno tvegano Početje. Od spomladi 1945. eta pa še posebej. Ravno za dosego cilja je bilo potrebno Pfeganjanje in v mnogih pri-tPerih tudi fizično odstranje-^anje političnih nasprotnikov, 1 so tovrstnemu »preobliko-Vanju« z vsemi sredstvi nasprotovali. Začetki segajo že v prvo leto ''ojne, ko je decembra 1941. 'eta vodstvo OF včlanjenim skupinam sporočilo dodatno točko svojega programa: ko-^U, ki bi se boril proti ° aPatorjem izven OF, je tre-a imeti za petokolonaša in iz-ajalca ter ga likvidirati. Ko-^Histični voditelji s tem niso razglasili samo svojega mono-P°ia na odpor proti okupator-Itt. temveč so že prej ukazali ub|jati ljudi, ki niso imeli no-ene zveze z okupatorji, pač a oi proti njim utegnili orga-rati odpor, nad katerim ne bi imela nobene kontro- tor>°*'m' —42 so likvida- rJi, organizirani v partijski Jni policiji VOS (varnostno veščevalna služba), ki jo je vodila tovarišica Zdenka Kidrič, v ljubljanski pokrajini ubili okrog tisoč ljudi. To so bili v glavnem predstavniki in simpatizerji Slovenske ljudske stranke (SLS), ki je bila pred vojno najmočnejša stranka. Indikativno je, da se vosovci z isto vnemo niso lotili niti enega predstavnika italijanske okupacijske oblasti. Ljubo Sire se začetkov državljanske vojne takole spominja: »ker je skupina Pravda, ki sem ji med vojno pripadal, protestirala proti nemoralni dodatni točki programa OF, je bila v začetku 1942 izključena iz OF, medtem ko je bilo ma-chiavellistično rečeno, da posamezniki ostanemo člani. Odpor proti komunističnim nakanam in ukanam je postajal vedno hujši in kazalo je, da bodo nekateri res začeli sodelovati z okupatorjem iz strahu pred komunističnim terorjem in iz obupa nad marksistično-leninistično taktiko neprestanih prevar.« Ker je sodeloval pri poskusih, organizirati združeno jugoslovansko legalno opozicijo, so ga komunistični voditelji na povojnem Nagodetovem procesu, ki ga je režiral tovariš Mitja Ribičič, obsodili na smrt, kazen pa so pozneje spremenili v dvajset let prisilnega dela. Pa Sire ni bil nikakršen »belogardistični izdajalec«. Konec vojne je dočakal v partizanski uniformi 5. prekomorske brigade in artilerije 7. korpusa... Geneza državljanske vojne, ki so jo zaostrovali voditelji KPS s svojimi izključujočimi odloki, je bolj ali manj znana. Vaške straže so nastale kot posledica prisilnih mobilizacij v partizane in stalinističnega terorja po vaseh »osvobojenega ozemlja« ter povračilnih italijanskih represalij nad civilnim prebivalstvom, zaradi njihovega domnevnega sodelovanja s partizani. ...in konec? V začetku maja 1945 se je, »Domobranska grobišča« Članek s tem naslovom je izšel v 21. štev. ljubljanske »Mladine« z dne 9. junija izpod peresa Boruta Meška in Iva Žajdele. Posredujem ga v celoti z izjemo krajšega dodatka v zvezi s tožbo med lordom Aldingtonom in Nikolajem Tolstojem. Tudi karta, na kateri so zaznamovana grobišča, ni vključena, kot druge ilustracije ne. V kolikor je bilo mogoče, sem sledil številnim spremembam črk (navadne, močne, kurzivne). Urednik kot posledica končane državljanske vojne, proti severu valila velikanska množica beguncev. Cilj je bil seveda Koroška, ki so jo zasedli Angleži. Večje vojaške skupine so poleg Nemcev sestavljali Kozaki, ustaši, Ijotičevci, domobranci, z njimi pa se je umikalo tudi precej civilistov. Šli so v dveh smereh: preko Ljubelja in Dravograda. Čez Dravograd so se v glavnem umikali Hrvati, ki jih je bilo okrog 200.000. Pri Dravi na Koroškem je val beguncev zadel prve oddelke britanske 8. armade. Vendar pa so krajevni britanski častniki dobili zapoved, naj za vsako ceno preprečijo, da bi te množice prešle čez reko. Pri Pliberku se je tem oficirjem posrečilo večino beguncev pregovoriti, da so se ustavili, čeprav bi si prehod lahko z lahkoto omogočili. Kljub temu je nekaterim močnim skupinam uspelo predreti redke britanske vrste in se jim predati. Ostale so zajele enote jugoslovanske vojske. Tisti, ki so prihajali čez Ljubelj, so se 12. maja pre'dali britanskim enotam. Te so jih nastanile v begunskem taborišču v Vetrinju na Koroškem. Vsega skupaj jih je bilo od 25.000 do 26.000, med njimi pa največ Slovencev, od tega okrog 12.000 domobrancev in 10.000 civilistov. Ostali so bili srbski (Ijotičevi) prostovoljci in četniki. Po prihodu na Koroško so se predstavniki Narodnega odbora zahvalili angleškemu majorju Johnsonu za pomoč. Johnson, ki je bil vodja oddelka za razseljene osebe, se je zanimal predvsem za nastanitev civilnih beguncev, posebej pa je poudaril, da za vojake ni pristojen. Ravnanje z jugoslovanskimi begunci in vojnimi ujetniki je namreč spadalo pod 5. britanski korpus, ki mu je kot delu 8. armade v zasedeni Avstriji poveljeval Charles Keightley. V času, ko so na Koroško prišle tudi jugoslovanske partizanske enote, ki so britanski vojaški upravi povzročale resne težave (vzpostavljanje »nove oblasti«), so se med begunci razširile govorice o njihovem odhodu v begunska taborišča v Italiji. Kupčija Britanskim divizijskim poveljnikom je bil 17. maja 1945 izdan tajni ukaz 5. korpusa, da morajo vse jugoslovanske državljane, ki so na njihovem področju, čimprej izročiti partizanskim enotam. Povelje je podpisal brigadni general Toby Low, načelnik Keightley-jevega štaba. Dva dni kasneje, zvečer 19. maja, se je Low sešel s polkovnikom Ivanovičem, podpoveljnikom 3. jugoslovanske armade. Sporazumela sta se, da se bodo partizanski oddelki v prihodnjih . dveh dneh umaknili južno od avstrijske meje. V zameno pa bo 5. korpus predal vse jugoslovanske državljane z zasedenega ozemlja, ki se niso bojevali na strani partizanov, in njihove somišljenike v taboriščih. Takoj po umiku partizanov s Koroške 24. maja 1945, so Angleži predali prvi transport iz Vetrinja jugoslovanski armadi. Je bilo to plačilo za Koroško? Vsekakor je glavna odločitev o predaji ujetnikov padla 13. maja, ko je britanski rezi-denčni minister in politični svetovalec pri zavezniškem vrhovnem poveljstvu za Sredozemlje Harold Macmillan skrivnostno pripotoval v Celovec h generalu Keightleyu. Kajti 14. maja 1945, dan po Macmi-llanovem odhodu s Koroške, je general Brian Robertson, ki je bil glavni upravni Častnik v zavezniškem poveljstvu v Ca-serti, dal 8. armadi ukaz, daje treba »vse ugotovljene jugoslovanske državljane, ki so se vdali in ki so služili v nemških oddelkih, razorožiti ter jih izročiti Titovim silam.« Ta ukaz je preobrnil vsa dotedanja navodila. Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je namreč 29. aprila 1945 svojemu zunanjemu ministru naročil, naj 15, armadna skupina »jugoslovanske protipartizanske sile razoroži in pošlje v begunska taborišča, ker je edino taka rešitev možna.« Macmillan je izkoristil svojo avtoriteto v vrhovnem štabu za Sredozemlje in ta ukrep izsilil od generala Robertsona. Ozadje teh dogodkov se je zaradi nedostopnih arhivskih dokumentov začelo razkrivati šele pred nekaj leti. Ker so razprave Nikolaja Tolstoja v angleški javnosti zbudile precej pozornosti, je britanska televizija BBC 2. januarja 1984 predvajala 23-minutni dokumentarni film z naslovom Celovška afera. V njem je skušala s prikazom dokumentov, s pričevanjem še živih angleških oficirjev, ki so morali sodelovati pri nasilnem izročanju in s pričevanjem treh rešenih srbskih prostovoljcev, ki žive v Avstriji, osvetliti dejanje izročanja jugoslovanskih beguncev in ujetnikov enotam jugo- slovanske armade. V tem dokumentarcu je posebno pozornost zbudil general Toby Low (sedaj lord Aldington), ki se s Tolstojem ob pripravljanju knjige Celovška zarota ni hotel pogovarjati. Priznal je, da je on kot načelnik štaba izdal povelje divizijskim poveljnikom 5. korpusa za izročitev beguncev. Branil se je očitka, da je bila v razgovoru s partizanskim poveljnikom 19. maja narejena politična kupčija. Toda v naslednjem kadru pokažejo dokument: prve štiri točke sporazuma obsegajo tehnično stran partizan-, skega umika s Koroške, peta točka pa organizacijo izročanja beguncev. Lord Aldington je nato skušal sporazum opravičevati, češ da je bil za Britance ugoden, 'saj so partizani prostovoljno odšli s Koroške in s tem je bila odstranjena nevarnost spopada. Vodja oddaje je takoj pristavil, da je bila pri tem narejena očitna politična kupčija: za umik partizanov s Koroške — izročitev beguncev. Bivši oficir Nicholson je k temu pripomnil, da je imel ob izročanju občutek, da je v resnici šlo za kupčijo, po vsej verjetnosti sklenjeno v Beogradu. Že leta 1979 pa je Milovan Djilas za londonski Encounter med drugim dal dve zanimivi izjavi. Prva je v zvezi z usmrtitvami predanih ujetnikov in beguncev: »Ali je Tito izdal direktno povelje ali ne, ne ve nihče. Gotovo pa je bil naklonjen radikalni rešitvi — iz pragmatičnih razlogov, kot so tudi Angleži iz pragmatičnih razlogov vračali nesrečne begunce.« In druga: »Mi (jugoslovanski komunisti, op. p.) sploh nismo mogli razumeti, zakaj Britanci pritiskajo na izročanje beguncev.« Predaja Naši arhivi o teh dogodkih molčijo. Vsekakor pa se je v času predaje že začela silovita polifična propaganda. Dva dni po prvem transportu je 26. maja 1945 Tone Seliškar v uvodniku Slovenskega poročevalca napisal, da je postalo maščevanje program: »Morda bo marsikoga ob tej ugotovitvi mraz pretresel, kajti v nekaterih je še ostalo mnogo žalostne zapuščine dolgih stoletij: vse zle posledice hlapčevstva in klečeplaženja ter omahovanja. Toda tudi to smo že premagali. In premagali bomo tudi vse druge pomisleke, ki bi nam ovirali izvrševati to maščeval- (dalje na str. 6) Kako reči “Edina Z.D. letalska družba v Jugoslavijo” v angleščini. “Pan Am.” Cleveland to Belgrade (^ai|y..........6:30 pm Flight 564 Except Wed., Sun.) Cleveland to Dubrovnik Dailv...........6:30 pm Flight 564 Cleveland to Zagreb .............6:30 pm Flight 564 at 1rpS®rvat'ons ar|d information call your Travel Agent or Pan Am 0 221-1 11 1. Schedules subject td chanae. NUMBER ONE TO EUROPE DOMOBRANSKA GROBIŠČA (nadaljevanje s str. 5) no poslanstvo, kajti žrtve morajo biti maščevane in tako maščevane, da bo to maščevanje seglo do samih najglobljih korenin. Mi ne bomo posekali samo gnilega drevesa, mi bomo tudi njihove korenine izruvali in jih požgali, in zemljo, v kateri je raslo tako drevo bomo deset klafter globoko prekopali, da ne bo ostalo za takim drevesom niti najmanjše kali. Vsa reakcija pri nas doma in po vsem svetu se je skrila za krinko lažnega protifašizma in krinko hinavskega hlinjanja naši zmagi. Potuhnili so se. Mi pa vemo, da tiči v malhah le-teh nož, ki nam bi ga poskušali ob prvi priložnosti spet zasaditi v hrbet. Zdaj ga nam je zasa-jala s pomočjo molitvenikov in škapulirjev, v drugo bi nam ga zasajala morda v imenu kakih drugih gesel, saj je reakciji vseeno, kakšnega sredstva se poslužuje. Vidite, in zato je maščevanje potrebno, da preprečimo reakciji spet dvigniti se iz svojih zločinov. Nikdar in nikoli se ne sme to več ponoviti. Mi smo zidarji novih, svetlih, sončnih časov, naša dejanja so čista, jasna, vsakemu poštenemu človeku razumljiva, če pa bi se ne maščevali, tedaj bi čez pet, deset let spet razpeli ti potuhnjenci svoja zlokobna razdiralna gesla med narod, sovraštvo in bratomorstvo. In le z maščevanjem bomo to preprečili!« Medtem je bilo vračanje predanih vojnih ujetnikov v polnem teku. Že 24. maja je iz Vetrinja odšel prvi transport s Tatalovičevim srbskim polkom in 40 domobranci, 27. maja okrog 600 domobrancev in 200 četnikov, 28. maja pa 3000 domobrancev. Predani so bili v Podrožci. Četrti in peti transport sta bila predana deloma v Podrožci, delno pa v Pliberku in sta štela okorg 4800 ljudi. Zadnji transport so 31. maja (okrog 2700) Angleži predali v Pliberku. Zanimivo je, da je nekaterim med predajo uspelo pobegniti in se vrniti v Vetrinje. Vendar pa jim ni nihče verjel, da begunce, ki so bili na domnevni poti v Italijo, Angleži v resnici predajajo partizanom. Tito je 26. maja obiskal Ljubljano. Pred odhodom v Maribor v spremstvu Aleksandra Rankoviča, Borisa Kidriča, Ivana Mačka in drugih, je imel na Kongresnem trgu govor, v katerem je dejal: »Kar se tiče onih izdajalcev, ki so bili v državi sami, v vsakem narodu posebej, to je stvar preteklosti. Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva je že dosegla ogromno večino, a samo manjšemu delu izdajalcev seje posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo nikdar več gledala naših divnih planin, naših cvetočih po'j. Če bi se to zgodilo, bo to trajalo le kratek čas.« Vsekakor cinična ugotovitev. Javnost je bila pripravljena na krvavi obračun. Preživela priča se spominja predaje: »S kamioni so nas odpeljali do postaje Podrožca, kamor smo prišli ob 11. uri dopoldne. Na postaji smo opazili partizane, vendar smo se nadejali, da nas bodo prepeljali v Italijo. Zaradi tega ni nihče skušal pobegniti, ko so nas Angleži predali partizanom. Angleži so nas namreč vkrcali v živinske vagone in jih zaprli. Zato smo biti prepričani, da nas bodo oni spremljali. Partizani, ki smo jim padli v roke, so bili po večini Grki, Romuni, Madžari, Srbi, le malo je bilo Slovencev. Ti so vdirali v vagone, kradli dragocenosti in denar, pa tudi obleko. Ženskam so pobrali zlatnino, prstane, ure in tudi odvečno perilo. Kdo je to odredil, ne vem. Okrog poldne so nas odpeljali s Podrožce. Že na postaji so nas začeli pretepati in pljuvati.« Prvi zapis o vračanju angleških ' vojnih ujetnikov in beguncev se je v Slovenskem poročevalcu pojavil 31. maja, ko so Angleži, na intervencijo feldmaršala Harolda Alexandra, prenehali predajati transporte. V članku Zločince vračajo je med drugim pisalo: »Angleži so izročili našim o-blastem kopico raztrgancev in moralno uničenih zločincev in ubijalcev, ki so bili še pred kratkim strah in trepet našega okrožja.« Sprejem Iz Vetrinja vrnjeni transporti so šli v Jugoslavijo čez Pod-rožco skozi karavanški predor na jeseniško stran in čez Pliberk v Slovenj Gradec. Tisti, ki so jih poslali čez Jesenice v notranjost, so imeli končno postajo v Kočevju. Druga smer je vodila proti Celju, točneje v vas Teharje, ki je samo nekaj kilometrov oddaljena od tega mesta. Tam je bil že med vojno tabor za urjenje nemških mladincev (Hitlerjugend), pozneje so ga Nemci preuredili v taborišče za vojne ujetnike: Poljake, Čehe in Italijane. Ob prihodu transporta je taborišče spet spremenilo svoj namen: tokrat za nekaj tisoč ljudi. Značilnost teharskega taborišča je bila, v nasprotju z drugimi lokacijami, kamor so prepeljali ujetnike v tem, da je bilo v njem tudi mnogo družin z otroki. Domačin iz Teharij J. H., doma v neposredni bližini nekdanjega taborišča (Vrhe), nam je o takratnih dogodkih povedal naslednje: »Po osvoboditvi so lager prevzeli partizani. Od spomladi naprej so se začele grozote. Iz dneva v dan so v lager vozili kolone domobrancev. Z njimi so bile žene in otroci. Kolone so prihajale iz smeri Teharje, po teharski cesti v lager. Iz celjske smeri so po bukovžlaški cesti, mimo starega Bežigrada, vodili v glavnem civiliste, starce, matere, otroke. Matere so otroke nosile v naročjih ali pa so jih vozile v vozičkih. Spremljali so jih mladi partizani na konjih. Vsak dan, od spomladi 1945 do konca tega leta, se je od 19. ure dalje slišalo streljanje iz mitraljezov. Slišali smo jok, molitvice in krike. Taboriščniki so si sami morali kopati jame, nato so jih partizani neusmiljeno pobili. Prav tako so ubijali otroke in ženske. Včasih seje zgodilo, da je kdo pobegnil. V takem primeru so jih iskali. Če so jih našli, so jih takoj ustrelili ali pa pobili. Mladi partizani so prihajali gor v vas. Nekateri izmed njih so imeli na rokah več ur in verižic. Mi vaščani smo menili, da komandanti te mlade partizane drogirajo, saj tega normalen človek ne bi mogel početi.« Organizacijo in prevzem transportov je na jugoslovanski strani prevzela OZNA, naslednica varnostno-obvešče-valnc službe (VOS), ki ji je po- veljeval tovariš Ivan Maček-Matija. Izvrševalne naloge na terenu (likvidacije, mučenja) pa so po njegovih ukazih o-pravljali pripadniki KNOJ-a, po večini izkušeni partizani. Ujetnike iz Koroške in ostale so v zbirnih krajih (Slovenj Gradec, Teharje, Kočevje itd.) klicali pred okna barak, kjer so uradovala sodišča. Sestavljala sta jih politkomisar ali partizanski oficir, ki je bil obenem sodnik in tožilec, in tipkarica. Komisar je zastavljal vprašanja, tipkarica pa je pisala odgovore. Na podlagi zasliševanja so domobrance razdelili v tri skupine, imenovane A, B in C. V skupino A so odbrali mladoletnike, ki še niso dopolnili 18 let. V skupino B so prišli tisti, ki so bili pri domobrancih manj kot 6 mesecev. Vsi ostali so bili dodeljeni v skupino C, ki je bila namenjena za takojšnjo likvidacijo. Toda mladoletnikov, ki so jih poslali domov, se je le malo rešilo. Ob vrnitvi so jih veliko pobili domači terenci. Brezarjevo brezno Pri Lescah na Gorenjskem so v začetku maja 1945 partizani zajeli bolniški vlak, ki je peljal ranjene domobrance v Avstrijo. Najprej so jih odpeljali na dvorišče Škofovih zavodov v Šentvidu, po dveh tednih pa so jih naložili na tovornjake. Odpeljali so jih proti Brezarjevemu breznu, naravni kraški jami med vasmi Glinice, Toško čelo in Podutik. Tam so jih pobili okrog 1000, trupla pa zmetali v brezno. Ko je bilo 10. junija delo končano, so jamo razstrelili in jo zabetonirali. Ker je na dnu prepada izviral potok Dcgo-maš, je po deževnem obdobju potok narasel in zaradi plinov, ki so nastali ob razpadanju trupel, je betonsko ploščo razpolovilo. Strnjena kri in lasje so se s potokom zlivali v Gra-daščico. Pojavile so se zastrupitve, zato je interveniral higienski urad, ki je objavil, da je kopanje v Glinščici in Gradaš-čici prepovedano, ker so vodo zastrupili domobranci... Tja so poslali nemške ujetnike, ki . so morali jamo ponovno izprazniti in ostanke trupel prenesti v okrog 300 metrov oddaljeno jamo v dolini pod Toš-kim čelom, ki so jo zalili z betonom. Slovenski poročevalec je 20. J septembra zapisal: »Cesta na Toško čelo obnovljena... Zato je šla Narodna milica iz Dravelj z 8 svojimi četai na delo. Odstranili so bodečo žico in razstrelili 6 težkih min ter prekopali vso cesto, da je sedaj rešena vsake nevarnosti.« Počiščeni arhivi Že ob pisanju o dachauskih procesih, Golem otoku, Nagodetovem procesu in v podobnih primerih, se pojavlja problematika dokumentarnega gradiva. Danes vemo, da je o dachauskih procesih na razpolago kar precej arhivskega gradiva, vendar je dostop do njega skrbno koordiniran v obliki posebnih pravno-zgodovin-skih komisij (konec 60. t. i- : Janžekovičeva komisija, danes j Bavcon-Nečakova). Z dokumenti o vračanju britanskih vojnih ujetnikov in beguncev in o ravnanju z njimi je I še slabše. Medtem ko so angleški dokumenti 'na to temo skrbno arhivirani, pa so slovenski »prazni«. Iz pričevanj pobeglih iz taborišč in morišč je razvidno, da so se takrat delali spiski z osnovnimi podatki o vrnjenih. Kje so ti spiski danes, ali so v kakšnem skrivnem arhivu ali pa so uničeni? Na ta vprašanja je ta trenutek skorajda nemogoče odgovoriti. Ge dokumenti obstaja' jo, bi morali biti v arhivih OZNE, tako slovenske kot jugoslovanske. Dokumenti slovenske OZNE so v arhivu RSNZ, vendar pa o njegovi uporabi odloča štiričlanska komisija, ki ji predseduje podsekretar slovenske policije. Za (dalje na str. 7) V BLAG SPOMIN LAUSCHETOVE DRUŽINE Frances Lausche Louis Lausche OČE umrl 7. julija 1908 BRATJE MATI umrla 4. julija 1934 LOUIS LAUSCHE umrl 5. sept. 1911 WILLIAM J. LAUSCHE ALBERT LAUSCHE umrl 8. julija 1967 umrl 5. junija 1905 HAROLD J. LAUSCHE umrl 29. maja 1986 CHARLES J. LAUSCHE umrl 25. julija 1969 FRANCES LAUSCHE umrla 22. februarja 1900 JANE SHEAL LAUSCHE umrla 24. novembra 1981 SESTRI (DVOJČKI) ALICE LAUSCHE umrla 28. marca 1900 FRANCES URANKAR umrla 18. oktobra 1987 ŽALUJOČI Josephine Lausche Welf, Frank J. Lausche Mrs. Alice Lausche, vdova po dr. William J. Lausche Mrs. Frances Knaus Lausche, vdova po Charles J. Lausche Mrs. Antonia Lausche, vdova po Harold J. Lausche Cleveland, Ohio, 20. junija 1989. — KOLEDAR PRIREDITEV — JUNIJ 25. — Piknik ohijske KSKJ federacije na farmi sv. Jožefa na White Rd„ Willoughby Hills,- O. Igrajo »Button Box Players«. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik na svoji pristavi. JULIJ 1. in 2. — Pristavska dne-va, na Slovenski pristavi. 1. in 2. — Slomškov krožek prireja romanje v Lemont. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Začetek P'knika s sv. mašo ob 12. uri opoldne. — Misijonski piknik MZA v Milwaukeeju, na pristavi SKD Triglava. 7“ Zbor Slovenska Pesem Vabi na piknik v parku Sv. Jožefa v Jolietu, od opoldne do S- zv. Igrata Vinko Rigler ln ansambel Dediščina od 4. P°P. dalje. — Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi piknik na armi sv. Jožefa na White Rd., 12. do 6. zv. Igral bo Chuck Krivec. 15. in 16. — Fara Sv. Vida Priredi poletni festival. 22. Nevburški dan na ADZ letovišču v Leroyu, O. Ob 4.30 P°P. polka maša, igra Johnny Vadnal orkester. Belokranjski klub pri- ed' Piknik na Slovenski pri- )av'- Igra Tony Klepec orkester. AVGUST jj’ ~~ Ban upokojencev na a Slovenski pristavi. ; Slov. šola pri sv. Vidu r|reja piknik na Slovenski Pristavi. !?.■ ADZ priredi Družin- 1 dan piknik na svojem leto-,Scu v Leroy, O. J** S.K.D. Triglav, Mil- aukee, priredi drugi piknik ^ Sv°ji pristavi, p ~~ Slov. šola pri Sv. Vidu Jreja piknik na Slovenski Pristavi. SEPTEMBER pr ^ Folklorna skupina Kres Vex2n.uje svojo 35-letnico z erj0 *n folklornim spore- ^OMOBRANSKA grobišča luadaljevanje s str. 6) ^ arh* vanj IV ''f znano, da smejo bina !St0piti posvečeni, vse-na v ° uda pa sPloh ni popisa- ju8os^bllkacip’ ki j° izdajai0 dn0 Vansl(i arhivi. Neura- kPmem° S'Cer iZVedeli’ da do' ne ob«;t'.°. vra^anju beguncev ju p ajaj°. V zgodovinopis-arhivaVelja načelo: če neko bodiji d 8radivo ni dostopno, emba:oUrt Je. pod političnim rieb M°m a*' pa ie Zginilo, se 'n sporr.1138*011'1’ na Pričevanja kutor; preživelih in ekse-ni, • Bruge poti zaenkrat BORUT MEŠKO IVO ŽAJDELA dom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 9. — Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — ADZ priredi Pečenje školjk na svojem letovišču v Leroy, O. 17. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani. 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev na svoji pristavi. OKTOBER 21. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 22. — Slov. dom na E. 80 St. priredi letno pečenje školjk in stejkov. Pričetek ob 2. pop. 28. — Štajerski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. NOVEMBER 11. — Belokranjski klub prireja martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester. 11. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester. DECEMBER 1. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja predbožično srečanje s škofom Pevcem na semenišču Borromeo. MALI OGLASI Second Annual Super Sale New, nearly new, gently used tools, plumbing, appliances, household items, furniture, clothing for children & adults, books, decorations, crafts, Xmas items, and much more. St. Christine's Gym. 840 E. 222 St. Euclid, O. Fri. June 23, 6 to 9 p.m., Sat., June 24, 9 a.m. to 6 p.m. (46-47) MALI OGLASI MALI OGLASI FENCES — OGRAJE Postavljam nove ograje in popravljam stare. Prodajam po zmerni ceni potrebni material za ograje in ga dostavljam brezplačno. Imam geometra za merjenje vrta. Pokličite vsaki čas na 391-0533. (FX) Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 ATTENTION - HIKING! Govern ment jobs - your area. Many immediate openings without waiting list’ or test. $17,840 - $69,485. Call 602-83S-8885. Exl. K1772. For Sale South Collinwood. 2 family. 2 bdrms each unit. Alum, siding. Newer boilers. 3 car garage. Good rental income. Near St. Mary's. Mid 40's. 761-0296 (46-47) Land For Sale We have 48 Vi acres of land in Kirtland, with 710 feet frontage, south on Billings Rd., 1 mile east from Rte. 306. If we find 3 or 4 buyers interested only in 4 or 5 acre parcels we will subdivide the frontage of 20 acres. Call us at 1-821-0780 in Alliance. Dr. Lukež. (45-48) For Rent 4 lovely rooms on Glass Ave. Ideal for elderly person. Call 881-3334 after 6 p.m. Norwood Rd., Near St. Clair For sale by owner. Handyman special. 5 suites 3 garages. Office space. Workshop. Storage space. $45,000. Negotiable. 289-4395. (x) FOR RENT 3 Room Vacancy at Beach-land Medical Bldg., E. 200 St. & Lake Shore Blvd. For doctors or attorneys. Call Mr. John Lokar at 731-5515. (fx) 9 1 Kako reci Edina Z.D. letalska družba v Jugoslavijo v angleščini. “Pan Am? Edini besedi, ki ju morate spregovoriti za vrnitev domov, sta "Pan Am." To ker smo edina Z.D. letalska družba, ki vas lahko pripelje v Jugoslavijo. S primernim sporedom poletov od več kot 30 mest v ZDA. In ako želite pripeljati koga na obisk sem, lahko si nabavite njih Pan Am vozovnice tu za potovanje iz Jugoslavije. Besede ne morejo povedati, kako enostavno je poleteti domov. A Pan Am more. Za rezervacijo in informacijo, kličite Vašega potovalnega agenta ali Pan Am na 1-800-221-1111. Conditions: *23 fee for US. departure tax, security surcharge and customs not included. A 7-day minimum/ 120-day maximum stay is required. Cancellation penalties apply. RATVAIVE NUMBER ONE TO EUROPE Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home •Ameriška domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20, 1989 St. Vitus ’39 Reunion Is Nostalgic and Lots of Fun Coming Events by Ann (Cimperman) Stražar How blessed were we, the St. Vitus class of ’39 to have had such a beautiful day on Sunday, June 11 at which time we celebrated our 50th anniversary class reunion. Members of the class met at the school for an open-house, and also to return to the classrooms of our youth. Many changes were noted, the most inspiring was the computer room used by the present-day students. The room was given to the school by our Senator Frank J. Lausche. God bless you, Senator. Absent were the old oak top desks, and the blackboards made of black-slate. The boards are now white, and rooms are equipped with modern desks. Do you remember how many blackboards you washed, making certain you left no streaks? Erasers were clapped clean, on fellow students, then after a day at school either by choice or punishment, you swept the classroom floors, sometimes hardly able to pass the giant sized push-broom under the immovable .desks held up by legs of black steel. “I will not talk in class.” Our penmanship must have improved a hundred-fold as we repeatedly wrote this sentence on the board, sometimes 50 or a 100 times. As we walked through the halls of the school a great number of us found ourselves standing at the door of our first grade. Who will ever forget Sister Mary Ahacia, as she was known then, this nun who possessed a warmth and a love much like our own mothers. She reminded us often of the dark cellar, for those of us who were bad. Then there was Mr. Glavich, the school janitor at that time, who never failed to appear at her classroom door, with some heavy chains in his hand, just as sister would be disciplining one of her students. There was always the dark cellar, or dungeon he could take you to. God bless their souls, as together with a wink in their eye, they knew how frightened A.H. Vacation The American Home Publishing Co. will be taking its annual summer vacation this year from Wednesday, June 21 to July 3rd. The Friday, June 23 English section will be included with the June 20 paper. The Ameriška Domovina will resume publication on Thursday, July 6th with a combined Slovenian and English edition for the first week in July. we first graders were. And how could they inflict such punishment, as they looked into the first graders huge eyes, reflecting his or her innocence. Someone opened yet another door, and there before us was our old cloak-room, with the pegs that held our coats up against the wall. For just a moment, you let your imagination run wild as you remembered the piles of coats, hats, bags, and boots scattered over the floor. What fun it was to sort through all that rubble. Time consuming? Never, especially when the bell would ring at the end of the school day and we knew there was no worry about leaving school early as the great majority of us lived within walking distance of the school. Why, there is Sister Turibia who conducted her classes with a yardstick. Sister taught music and piano lessons. God rest her soul. Milk distribution at recess was quite a scenario. A small bottle of either chocolate or white, sold for three cents, and for two cents more you were able to purchase a large soda cracker, or two graham crackers. The school infirmary is still at the extreme end of the first floor. How often we stood in line, for medical attention, and oh the painful vaccinations. The students today have a library where once we had our gym. The last day of school was at hand, and there was a hushed silence throughout the halls, as each class anxiously waited for our dear Msgr. B. J. Ponikvar, to enter the room in order to pass out our report cards. Talk of E.S.P., all one had to do was to look at the expression on Msgr.’s face, and already you knew if you were to advance to an upper grade, or stay behind to redo a grade. To some, that day’s Wednesday, June 21 Waterloo Pensioners Picnic from 1 to 7 p.m. at SNPJ Farm, Heath Rd., Kirtland, O. Dinner from 1 to 3 p.n1' Chuck Krivec music from 3 to 7 p.m. $7.00 dinner and admission. Admission only >s $2.00. For tickets call Tillie at 486-1505. Friday, June 23 Slovenian Womens Union Branch 50 Dessert Card Party. 1 p.m. at Euclid Park Club House, E. 222 St., by the lake. Donation $2.50. Sunday, June 25 Ohio Federation of KSKJ Lodges Annual Picnic at St. Joseph Picnic Grounds, White Rd., Willoughby Hills, O., 1 to 8 p.m. Sunday, July 9 Slovenska Pesem Chorus pic' nic at St. Joseph Park in Joliet from noon to 8 p.m. Music by Vince Rigler and Ensemble Heritage. Food, games, dancing and fun. Wednesday, July 12 Holmes Ave. Pensioners picnic at St. Joseph grounds. Open to the public 12 to 6. Entertainment with Chuck Krivec. Fun & games, sandwiches. Refreshments available. Wednesday, July 19 Slovenian Pensioners Club of Euclid Annual Picnic at SNP-f Grounds, Heath Rd. Pork & Chicken dinner served 1 to 3 p.m. Music by Krivec Orchestra 2 to 6. Donation $7.00-For tickets call 486-5311 . Saturday, July 22 Newburgh Day at AVILA Recreation Center with Polka Mass at 4:30. Music by Johnny Vadnal. Sunday, August 3 Pensioners Day at Slovenska. Pristava. Sunday, Aug. 13 PSWA Circle 1 Dinner/Pic nic, SNPJ Farm, Kirtland, O-Music by Ray Polantz. Serving I to 3, dancing 3:30 to 7:30-Saturday, August 19 70th Anniversary of Coll>n' wood Slovenian Home 'v'tb dinner-dance, music by Je Pecon. Sunday, August 20 Collinwood Slovenian H° ^ Annual Homecoming. Para and music all day. Sunday, Sept. 3 Kres folklore celebrates ^ anniversary with dinner a concert at Slovenian Nation Home, St. Clair Ave. Thanks The Ameriška ^>0ITl0^|e wants to thank Mr. a Golob of D & G Glass 0 son-in-law of Vinko ^ for repairing the front w'ri .cf, in our business place w ,ajs had been broken by van early Saturday morning- (Continued on page 9) St. Vitus Class of 1939 on the steps of the grand church. Taking a look at their former school, these 1939 graduates are, left to right, Ed Grum, Frank Zgonc, Frank Strah. Boh.Dule, Frank Korenchan, Lillian and Ray Novak, and principal Sister Anne Marie. (Photos by Tony Grdina) < n ei tl C v n ii ti i: v t i I c I 2 j C 1 i t I < I t t I ( I ‘No Friend Like An Old Friend, (Continued from page 8) return to our homes seemed an eternity, while others never let their feet touch the ground. Cod bless our parents, whom we then had to face, although pothers always seemed to be m charge. There was no PTA at that time. Instead, our mothers met at a dear friend’s home, or ln front of the church after ^eekday Mass to discuss matters of concern. grade - Sister Mary mlomena instructed us for our First Communion Day. °ys in their dress-up suits, P t^1e girls in lovely white resses and veils, formed a Procession, and with bells r'nging, we followed Msgr. °Ur ass'stant priests, down e aisle of the church singing J beautiful Slovenian com-J1Uni0n hymn, “Bodi poz-ravlen zlati moj dan, ...” or ^slated, “Blest be this, my ®01cten day.” Truthfully, it ^as the most remembered of ays> in our innocent days. Fourth grade. - Our dear eacher was Miss Petkovšek 0 would reward her star Pttpils with an apple. Her class JP^sented the play with Tiny s'm an Michael R. Perme and E. Daniel Mamrack. Miss Hribar has an extensive ^gal background having serv-e as a legal secretary, docket clerk and legal assistant for the pUr Dwyers while attending eveland-Marshall Law chool from which she graduated. Her father is a 41 alumnus of the same school. Joyce will practice law as one ° J've lawyers associated as 0 e Practitioners with offices p0 t^le main floor of the A. M. ena Building at 27801 Euclid by Madeline D. Debevec ^venue, Suite 100, Euclid, Uh'o 44132. Ia^he will conduct a general w Practice with emphasis on ters eState an who was killed in a -- road accident in 1917, and of D ^ustri then r- Franc Hribar of do. a. who was one of the ^amous Vienna medical ’ctors. dauoti°yCe is the y°ungest Who8 r °f Paul J- Hribar> Pra 'S.the L>ean °f actively' lawvtlC'ng loca* Slovenian 6tr’ anc^ tbe *ate Mary "'ho ^r'bar (nee Ponikvar), nUrs Served as a registered A.h GRai)ua TES of j rpy A. Miller, daughter latepan ^elle Miller and the Kent graduated from tate University on May ^n,on M. I.avrisha /V| tori\ky-at-i.aw (Odvetnik) 'bCo^*1616 Legal Services e Tax-Notary Public ]8975 Vi|laview Road at Neff 692-H72 14 with a B.S. in Nursing degree. She will be taking her State Board in July. Audrey A. Miller After graduation she traveled' to West Germany on a three week short term mission trip, returning June 8th. Audrey began working as a Registered Nurse at Cleveland Metro Health Center on June 12. She has been assigned to the pediatric division. Audrey’s proud mom, Jean, and brother Steven, along with relatives and friends extend best wishes for a successful future. * * * Adriana Augusta Pust, daughter of August B. and Gloria Pust of Euclid, graduated with a Bachelor of Arts degree from Case Western Reserve University. She majored in psychology and was on the Dean’s List. Adriana will be studying at the University of Ljubljana this summer taking special Slovenian language, literature, and heritage studies. She was an active member of Kres Dancers for many years, and is a member of AMLA.' Adriana Augusta Pust Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-4391 Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000