GDK: 921 :923.4:303/304:308(497.12) Stroški pridobivanja lesa na kmetiji Harvestjng Costs on Farm Mirko MEDVED• Izvleček M. M.: Stroški pridobivanja lesa na kmetiji. Gozdarski vestnik št. 1/1995. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 21. V času socialistične ekonomije, visoke inflacije in nerealnih kreditnih pogojev nabava strojne opreme ni pomenila tako velikega problema kot danes, ko v Sloveniji uvajamo tržno-ekonomske odnose. Zaradi povprečno dokaj majhne gozdne in kmetijske posesti je oprema slabo izkoriščena. Prikazane so značilnosti (ne)racionalne uporabe strojne opreme in potreben čas za amortiziranje traktorjev na različno velikih posestih ob upošte- vanju obsega proizvodnje v kmetijstvu in gozdar- stvu. Prikazana je analiza materialnih stroškov in izkoriščenosti delovnih sredstev v procesu prido- bivanja lesa za faze: sečnja, spravilo in prevoz. Ključne besede: zasebni gozdovi, kmetijski traktorji, pridobivanje lesa, kalkulacije. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Večina gozdov (2/3) je bila do nedavno v lasti malih gozdnih posestnikov (250.000). Po zadnjih podatkih MKGP naj bi jih bilo celo okrog 300.000. Povprečna gozdna posest je manjša od 3 ha. Proces denacio- nalizacije, ki je v teku, je že in bo še povečal delež zasebnih gozdov, nekoliko več bo 1udi zasebnih lastnikov z več kot 1 OO ha gozdne površine. Problemi, povezani z zelo razdrobljeno gozdno in kmetijsko posestjo, postavljajo v pogojih tržnega gospodarstva, realnega vrednotenja dela in proizvodov pred lastnike in prav tako pred državo nove naloge. Potrebe pri racionalnejšem mi- kroorganiziranju lastnikov in po drugačnih makroekonomskih ukrepih v kmetijstvu in gozdarstvu, kot smo jih bili vajeni doslej, so vsak dan bolj vidne. * Mag. M. M., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, SLO 2 Gozd v 53, 1995 Abstract M. M.: Harvesting Costs on Farm. Gozdarski vestnik No. 1/1995. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 21. ln the days of socialist economy with a high rate of inflation and unrealistically low interest on bank loans, the purchase of equipment did not present such a problem as today when a market economy is being introduced. Because forest properties and farms are, on average, relatively small, machinery is inadequately utilized. Charac- teristics of (ir)rational utilization of equipment are dealt with, and the time required for full deprecia- tion of tractors in farms of different size with reg ard to production scale of farming and forestry is presented. The paper is also concerned with an analysis of machine costs and the utilization level of equipment used for the following harve- sting operations: cutting, skidding, and transport. Key words: small-scale forestry, private fo- rests, farm tractors, harvesting equipment, calcu- lations. V predhodni raziskavi (MEDVED 1991) smo ugotovili, da so lastniki gozdov zelo dobro opremljeni za delo v gozdu in tudi v kmetijstvu. Dobro pomeni predvsem v smi- slu kvantitete, manj pa v smislu kvalitete, predvsem pri traktorjih. Precej imajo tudi druge opreme za delo pri pridobivanju lesa (motorne žage, villi, traktorske prikolice). V polpretekli zgodovini, v času sociali- stične ekonomije, visoke inflacije, nerealnih kreditnih pogojev in vrednosti denarja na- bava strojne opreme ni bila tako velik pro- blem kot danes, ko v Sloveniji uvajamo tržno-ekonomske odnose. Kalkulacije vrednosti lastnega dela na kmetiji tako niti niso bile zelo pomembne niti ni bila pomembna izkoriščenost različne strojne opreme pri delu. Zato so kmetje in tudi polkmetje kupovali že za zelo majhen obseg dela drago strojno opremo. Malo je bilo različnih racionalnih oblik združevanja, kot so strojne, sosedske, vaške ali dru- gačne skupnosti, ki omogočajo bolj racio- Stroški pridobivanja lesa na kmetiji nalno razpolaganje z materialnimi in finan- čnimi sredstvi posameznikov. Predvsem na mešanih in dopolnilnih kmetijah so veliko finančnih sredstev, pridobljenih iz nekmetij- skih dejavnosti, vlagali v kmetijsko proi- zvodnjo. Problem je predvsem v tem, da so se kmetje navadili imeti kar največ lastne opre- me, ki pa je tehnološko vsako leto bolj zastarevala. Proizvajalci ne zagotavljajo več rezervnih delov, tako da vzdrževanje postaja silno drago ali celo nemogoče. Lastniki se ob nakupu opreme največkrat niso odločali samo racionalno ampak tudi emocionalna. Tako so v inflacijskih časih poskušali kar najbolje naložiti svoj denar v opremo. Poleg tega so za nakup nemalo- krat izkoristili ugodne kreditne pogoje. Kak- šne so danes posledice tega, razmišljamo v tem članku. Poskusili bomo osvetliti di- leme ob nabavi nove opreme, ki jih vsakod- nevno rešujejo kmetje bolj po lastni intuiciji kot na temelju kalkulacij. Obravnavali bomo le stroške, ki nastopajo pri najbolj razširjeni tehnologiji pridobivanja lesa v Sloveniji (u- poraba motorne žage pri sečnji, zbiranje lesa s trotočkovnim vitlom, spravilo lesa s kmetijskim traktorjem in prevoz lesa z enoo- sno traktorsko prikolico). Traktor je pri nabavi najvišji strošek, zato smo posebej ovrednoti li traktorje, ki jih naši kmetje že imajo. Pri tem moramo poznati nekatere temeljne podatke: moč traktorja v kW, število pogonskih osi, vrsto oz. kvali- teto kabine, starost stroja in poreklo proi- zvodnje (vzhodnoevropske ali zahodne države). V izračun stroškov smo vključili tudi motorne žage, ville in traktorske priko- lice. Podatki iz raziskave leta 1991 so uporab- ljeni za izračun simulacije vrednosti traktor- jev v različnih socioekonomskih kategorijah lastnikov gozdov in v različnih velikostnih razredih gozdne posesti. Prikazane so zna- čilnosti (ne)racionalne uporabe in potreben čas za teoretično amortiziranje traktorjev in druge opreme na različno velikih posestih ob upoštevanju povprečnega obsega proi- zvodnje tudi v kmetijstvu. 2. METODA DELA 2. METHOD V raziskavi izpred štirih let smo z anket- nim vprašalnikom za 865 lastnikov gozdov ugotovili, kakšno in koliko mehanizacije (motorne žage, traktorji, villi, traktorske pri- kolice) uporabljajo pri delu v gozdu. Za traktorje, ki jih uporabljajo pri delu v gozdu, smo opisali znamko, starost, moč, število pogonskih osi in vrsto kabine. Pri ugotavlja- nju stroškov pridobivanja lesa je zelo po- membna postavka v kalkulaciji spravilo lesa s traktorji. Zato smo traktorje poskušali kar najbolj natančno ovrednititi, postavke za drugo opremo, ki je manj heterogena, pa smo ocenili. Pri ugotavljanju vrednosti traktorjev smo njihovo vrednost ocenili po nekaterih osnovnih tehničnih lastnostih, ki poleg moči vplivajo na njihovo nabavno ceno (število pogonskih osi, kvaliteta kabine). Poleg teh lastnosti je pomembno tudi, v kateri državi traktor proizvajajo, saj so tisti iz t. i. nekda- njih vzhodnoevropskih držav bistveno ce- nejši kot traktorji iz EU ali iz ZDA. Pri tem smo znamke, kot so Ferguson in Deutz, v celoti računali kot da so bili proizvedeni v nekdanji Jugoslaviji, kjer so imeli licenčno proizvodnjo. Pri vrednotenju traktorjev smo si poma- gali s priročnikom Katalog traktorjev, ki je izšel leta 1993. Katalog vsebuje osnovne informacije, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, dodana pa je tudi nabavna vrednost brez dodatne opreme. Povprečne vrednosti traktorjev v posa- meznih socio-ekonomskih tipih posesti so osnova za oceno gospodarnosti dela pri pridobivanju lesa (sečnja, spravilo in pre- voz). Pri spravilu smo upoštevali še na- bavno ceno za enobobenski vitel - 3000 DEM, pri sečnji nabavno ceno za motorno žago - 900 DEM in pri prevozu nabavno ceno za enoosno traktorsko prikolico - 5000 DEM (nosilnost 4,5 t, hidravlično stre- sanje). Pomembne postavke pri izračunu stro- škov so še naslednje povprečne ocene o izkoriščenosti posameznih delovnih sred- stev: Gozd V 53, 1995 3 Stroški pridobivanja lesa na kmetiji - traktor je uporabljen na kmetijskih po- vršinah so ur/ha letno, - traktor je uporabljen 5 ur/ha letno v gozdu, - traktorska prikolica je v uporabi 15 Ur/ha letno na kmetijskih površinah, - traktorska prikolica je v uporabi 3 ure/ ha letno v gozdu, · - motorna žaga je v uporabi 5 ur/ha gozdne površine letno, - vitel je v uporabi 2 uri/ha gozda letno, . - amortizacijska doba za motorne žage je 1 O let, . - amortizacijska doba za ostalo opremo je 15 let, - obrestna mera je 7 %, - zavarovanje je 2 %, - povprečni letni etat je neto 3 m3/ha, - povprečni učinek pri sečnji je 8 m3/de- lavnik - p'ovprečni učinek pri spravilu je 12 m3/ delavnik, - povprečni učinek pri prevozu je 8 m3/ delavnik (ročno nakladanje na prikolico no- Silnosti 4.5 t in prevoz na razdalji 1 O km). V to analizo smo vključili samo nepo- sredne materialne stroške in ločeno raču­ nati fiksne stroške (časovna amortizacija, Obresti, zavarovanje) ter variabilne stroške (gorivo, mazivo, rezervni deli in popravila). Skupni variabilni stroški v DEM/uro znaša- jo: motorna žaga- 1.7 DEM, traktor- 5.5 DE:M, vitel- 1.5 DEM in traktorska prikolica 1.2 DEM (grafikon 5). . Potrditev o primerni ali celo prenizki višini IZbranih vhodnih podatkov (izračuni so bili 0 Pravljeni že leta 1993) smo dobili tudi v Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije, k1 je izšel kot priloga revije Kmetovalec v JUliju 1994. Katalog so izdali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po- ':'navanje vsebine tega kataloga priporo- camo tudi vsem gozdarjem, ki so v dnev- nem stiku z lastniki gozdov in jim morajo Odgovarjati tudi na vprašanja o stroških Pridobivanja lesa, o stroških pri uporabi Posameznih strojev v gozdu in o stroških deta. Pojasnjuje pa tudi zakonsko določitev medsebojne sosedske pomoči med kmeč­ k1mi gospodarstvi. Simulacija za vsako sodo-ekonomsko 4 Gozd V 53, 1995 kategorijo in štiri velikostna razrede gozda upošteva naslednje parametre, ugotovljene na osnovi ankete 1990 (MEDVED 1991): - površina kmetijskih zemljišč, - površina gozda, - povprečno število motornih žag, - povprečno število traktorjev, - povprečno število vitlov, - ocenjeno število prikolic (1, če je pov- prečno število traktorjev več kot 1.2, oz. št. traktorjev minus 0.2, če je povprečno število traktorjev manjše kot 1 ,2). 3. REZULTATI ANALIZE 3. RESULTS OF THE ANALYSIS 3.1. Vložena sredstva lastnikov gozdov v kmetijske traktorje 3.1. lnvestments of Forest Owners into Farm Tractors že v uvodu smo omenili, da imajo lastniki gozdov precej bogato traktorsko opremo za delo v gozdu in na kmetijah. Iz osnovnih tehničnih lastnosti smo izračunali, kolikšna je vrednost teh traktorjev v posameznih socio-ekonomskih tipih kmetij in na različno velikih gozdnih posestih (preglednica 1); oboje smo členiti, kot sledi: Socio-ekonomski tipi kmetij: 1 - čista kmetija, 2 - mešana kmetija, 3 - dopolnilna kmetija, 4 - ostarela kmetija Velikostni razredi gozdne posesti: 1 - 1 do 2,9 ha gozda-zelo mala, 2- 3do4,9ha-mala, 3 - 5 do 14,9 ha- srednja, 4 - 15 ha in več- velika gozdna posest. Glavne ugotovitve iz gornje preglednice so naslednje: - Vrednost traktorjev ni v neposredni zvezi z večjo gozdno posestjo, ugotovimo pa lahko, da v povprečju vrednost narašča. - Razlike med posameznimi socioeko- nomskimi tipi so še manjše, sklepamo pa lahko na rahel trend upadanja vrednosti traktorjev z zmanjševanjem aktivnosti v kmetijstvu. Stroški pridobivanja lesa na kmetiji Preglednica 1. Izračunana povprečna vrednost traktorjev (DEM) glede na tip posesti in velikost gozda Table 1: The calculated average value of tractors with reg ard to the category of farm and forest size Socio-ekonom. Velikost gozdne posesti tip 1-2.9 ha 3-4.9ha 5-14.9 ha 15hainveč Povprečno kmetije DEM n DEM n DEM n DEM n DEM n Socio-economic Size of forest property category of farm 1-2.9ha 3-4.9ha OM n OM n Povprečno 11446 102 13033 100 Average value Čista 19690 5 15726 6 Fu/1-time Mešana 11432 52 13150 58 Part-time Dopolnilna 9893 36 12570 31 Supplementary Ostarela 13161 9 11319 Senior Podatke iz preglednice 1 smo uporabili za izračun simulacije povprečnih stroškov pridobivanja lesa za 16 različnih razredov (4 x 4) v poglavju 3.4. Naši kmetje imajo v povprečju skoraj 90% "vzhodnih" traktor- jev, kar je zaradi precej nižjih nabavnih cen tudi razumljivo. Zaradi visoke nabavne cene so zahodni traktorji po moči v pav- 5 5-14.9ha 15ha&over Ave rage val. OM n OM n OM n 13052 301 14857 183 13292 686 13738 65 14531 101 14426 177 12612 159 15777 58 13081 327 13484 64 14027 17 12482 148 12884 13 13956 7 12948 34 prečju tudi za četrtino šibkejši. Kljub temu pa je njihova izračunana nabavna vrednost 80% višja. To je tudi razlog, zakaj naši kmetje tako malo uporabljajo zahodne trak- torje. Izračunane vrednosti traktorjev smo uporabili pri simulaciji stroškov pridobivanja lesa. Grafikon 1. Povprečna velikost posestva in delež gozdnih površin Figure 1: The average size of a farm and percentage of forest area Total area of farm (ha) 50 40 30 20 10 o č;~ra FuiMmc Socio-ekonomski tip kmetije ! Percentage of forest in ! ' Oopolnilna SupplomonriVf Socio-economic category of fann Forest property Gozd V 5:3, 1995 5 Stroški pridobivanja !esa na kmetiji 3.2. Osnovni podatki za simulacijo stroškov pridobivanja lesa 3.2. Basic Data for Simulation of Timber Production Costs Izračun povprečnih stroškov oz. uporabo posameznih ~trojev smo vezali predvsem na površine kmetijskih in gozdnih zemljišč v posameznih obravnavanih kategorijah lastnikov gozdov (MEDVED 1991, KOŠIR 1993). Kakšni so ti potenciali, s katerimi razpolagajo, predstavlja grafikon 1. Z naraščanjem skupne površine posesti se povečuje tudi delež gozda v skupni površini (y- os). Delež gozda je najmanjši pri čistih kmetijah in narašča v smeri proti ostarelim kmetijam (x - os). Razlike v strukturi površin so največje predvsem pri zelo majhni in majhni gozdni posesti. Te zakonitosti pomembno vplivajo tudi na kon- čni rezultat skupnih stroškov pridobivanja lesa. Velike razlike med posameznimi katego- rijami lastnikov gozdov nastopajo tudi pri povprečni vrednosti naložb v osnovna sred- stva (grafikon 2). Posamezen stolpec pred- stavlja vsoto zmnožkov povprečnega šte- vila posameznih osnovnih sredstev (pre- glednica 2) in njihovih izračunanih ali oce- njenih nabavnih vrednosti (poglavje 3.3). V nadaljevanju simulacije izračuna stroškov predpostavljamo, da v vsakem razredu opravijo v gozdu sami toliko dela, kot smo ugotovili v raziskavi izpred treh let (ME- DVED 1991). Ti deleži so ločeni za vsako fazo dela (preglednica 2). V nadaljevanju razvoja metode vrednote- nja stroškov pri pridobivanju lesa v zaseb- nih gozdovih bomo upoštevali še več spre- menljivk, ki smo jih tokrat zanemarili (učin­ kovitost pri delu, varnost pri delu -vredno- tenje delovnih nezgod, obseg letne pro- izvodnje, stroške za delovno in varstveno opremo, ... ). Za vse naštete postavke pa že na osnovi dosedanjih spoznanj lahko trdimo, da prispevajo k slabšemu kon- Preglednica 2. Oprema pri pridobivanju lesa in delež lastnega dela v gozdu glede na socio-eko- nomske kategorije in velikostne razrede gozdne posesti Table 2. Harvesting equipment and share of forest work done by owners or their family members according to socio-economic and forest property categories Socio-el