MURSKA SOBOTA, 25. JULIJA 1957 Leto IX — Štev. 29	Cena din 10.—
POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Z zasedanja Okrajnega ljudskega odbora
V ospredju še vedno razprava
o kmetijstvu
Pretekli teden je bila seja obeli zborov okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti. Največ so razpravljali o problemih kmetijstva v Pomurju.
O zadružništvu je poročal predsednik OZZ tov. Štefan. Antalič, o nalogah v kmetijstvu pa predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, tov. Korošec.
Na tej seji je okrajni ljudski odbor prvič razpravljal o zadružništvu. Ker so kmetijske zadruge zdaj že povsem organizatorji proizvodnje, bi naj OLO pooblastil OZZ za izdelavo rajonizacije KZ. Iz proizvodno-organizacijskih vzrokov pa bi naj bilo članstvo vezano na svoje področne zadruge.
V odkupu je bilo opaziti viden porast prometa ob padcu dobička. Zabeležili so le neznaten porast osnovnih sredstev. Marsikatera zadruga se je izognila odkupnim nalogam s tem. da je prevzela vlogo posrednika. Dobički, ki so jih nekateri odseki ustvarili, so se navadno razblinili za kritje zgub v pasivnih odsekih. Pospeševanje kmetijstva so opravljali v kmetijskih zadrugah brez potrebnega razumevanja. To pospeševalno politiko je označil predsednik OZZ s »politiko strica iz Amerike, ki obdaruje svoje znance«. Razen tega so se za-
druge izkazale za premalo sposobne v vodenju strojnih odsekov. Zaradi tega nabavljajo potrebne stroje namesto kmetijskih zadrug kmetje in s tem ohranjajo izkoriščevalske odnose na vasi. Primer: KZ imajo 81 mlatilnic, zasebniki pa kar 254, a pri traktorjih 44:91.
Negospodarsko je bilo porabljenih družbenih sredstev v znesku 57 milijonov din. Velik del tega zneska je bil porab-
ljen iz sklada za pospeševanje kmetijstva in tudi iz dobička za kritje zgub. Ljudski odbori naj bi bolj kontrolirali poslovanje zadrug. Kontrola ljudskih odborov naj bi zajemala tudi izvrševanje planov KZ. Poslovne zveze pa naj bi bile deležne od okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva okrog 3 milijone din za začetek dela in jamstvo za redna obratna sredstva, ki jih bodo najeli pri banki.
Po izjavi predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri
OLO je letos sodelovanje vseh, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, mnogo boljše kot lani, toda letošnji program porabe sredstev iz sklada za pospeševanje kmetijstva še ne ustreza namenu. Kreditni in investicijski sklad pri OLO je letos namenjen  predvsem neizgrajenim KG, ki zaradi šibkosti ne morejo sodelovati v zveznem in republiškem natečaju.
Izdelava načrta razvoja kmetijstva za okraj, občine, KZ in KG je najvažnejša naloga v kmetijstvu Pomurja. Prav tako je tudi z izdelavo regionalnega plana za širše proizvodno področje. S tem 'je pogojena gradnja tovarne sladkorja, predelovalne industrije, izgradnja vodnega sistema itd. Formirati je treba kmetijski projektivni biro. Potrebni so obnovitveni načrti za vinogradniško območje. Dolžnost kmetijskih proizvajalnih zadrug je ustvariti samostojni semenski obrat. Živinorejsko službo je potrebno osamosvojiti. Komisijo za arondacije pa je pri OLO potrebno okrepiti in ji dati strokovni kader. Pri občinskih LO je potrebno imenovati podkomisije za arondacijo. Imenovati je potrebno komisijo, ki bo izdelala dokončni predlog razmejitve področij med KG.
V razpravi o problemih kmetijstva so izrazili predstavniki občinskih ljudskih odborov dvom v lastne moči in so terjali od strokovnjakov in ostalega kadra pri OLO in okrajnih forumih več neposrednega sodelovanja pri pospeševanju kmetijstva na vasi. Nekateri so smatrali vmešavanje okrajnih forumov v delo občinskih ljudskih odborov, tudi v primeru, da je to delo opravljeno na pobudo občinskih LO in na njihovo prošnjo, za vmešavanje v pristojnosti občin in kot tako za kršitev veljavnih demokratičnih načel.
Na ločenih sejah obeh zbo-
rov so sprejeli spremembe družbenega plana za leto 1957, ki bodo, objavljene v Uradnem vestniku. Sklepali so tudi o garancijah posameznim gospodarskim organizacijam in razpravljali še o nekaterih tekočih nalogah.
V. Š
Predsednik OLO, Franc Rogl
Ob garanciji 200 milijonov din
Kritično stanje v Zadružnem _ trgovskem podjetju Agromerkur
je ali ni?
Na zadnji seji zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti so razpravljali o predlogu sveta za gospodarstvo OLO, naj ljudski odbor odobri izdajo garancijskega pisma podjetju Agromerkur v Murski Soboti za kredit v znesku 200 milijonov in sanacijo za 5,300.000 izgube, ki jo je ugotovila finančna inšpekcija.
Predsednik gospodarskega sveta OLO je poročal, da je izguba nastala predvsem zaradi zelo visokih potnih in prevoznih stroškov, ki so letos nesorazmerno narasli napram prometu. Ti stroški so v letošnjem poletju takšni, kot so bili lani v vsem letu. Tudi plače so precej višje kot lani in kar 40 ljudi je bilo v podjetju več zaposlenih, kot pa je to bilo za poslovanje nujno potrebno. Po teh ugotovitvah so bili takoj storjeni ustrezni ukrepi. Predsednik gospodarskega sveta pa je še ugotovil, da delavski svet tega podjetja ni imel pregleda nad poslovanjem in da se je seznanil s stanjem šele po intervenciji OLO.
Stanje, kakršno je ugotovljeno pri Agromerkurju, pomeni likvidacijo podjet ja v primeru, če podjetje ne dobi garancijskega pisma OLO, toda ta likvidacija bi sprožila še likvidacijo niza kmetijskih zadrug, ki so poslov-
no navezana na Agromerkur. V zvezi s tem je direktor Agromerkurja dal zahtevno izjavo o perspektivi podjetja, v kateri trdi, da po prvem avgustu izgube več ne bo.
Člani zbora proizvajalcev so zelo resno razpravijali o tem problemu in izrazili nezaupanje v dobro gospodarjenje podjetja pod istim vodstvom, kajti podjetje je že izgubilo svoje dobro ime s poslovanjem, ki temelji na trgovanju za vsako ceno. Ugotovljena je izguba v vseh sektorjih, Kar se ujema z ugotovitvijo, da med ljudmi, ki vodijo podjetje, ni enotnosti in potrebne harmonije. Nekateri so predlagali reorganizacijo podjetja s pogojem, da se Agromerkur preusmeri v agencijsko poslovanje.
Za ugotovitev točnega stanja v Agromerkurju je menil zbor proizvajalcev, da ni dovolj finančna inšpekcija, ker je treba v tem primeru proučiti celotno gosoodarjenje, kar pa dopušča možnost, da bo privedlo do odkritja novih izgub. Ob tem bodo pregledali tudi delovanje organov samoupravljanja, ki imajo, baje nekaj kilogramov zapisnikov, toda niso imeli pregleda nad gospodarjenjem podjetja. V to komisijo so izvolili izmed sebe tovariše:
Korošca, Pejnoviča, Juršo, Velenčiča in Juršinka. Ta komisija bo do prihodnje seje pripravila poročilo in verjetno predlagala reorganizacijo podjetja in tudi personalne spremembe, vsekakor pa ugotovila, ali je položaj v Agromerkurju kritičen ali ni.
To podjetje pravzaprav spada v pristojnost občinskega ljudskega odbora, toda zaradi tega, ker je Agromerkur že eno leto v pričakovanju sprememb — vključitve v eno izmed poslovnih zvez. Zaradi tega kolebanja so bile tudi volitve delavskega sveta zapoznele, občinski odbor ni opravil svoje dolžnosti do tega podjetja. Garancijsko pismo pa naj da OLO zaradi tega, ker občina ne razpolaga s tolikimi sredstvi, kolikor jih rabi za poslovanje Agromerkur, ki posluje v vsem področju okraja.
Naposled so se v zboru proizvajalcev odločili za to, da naj bo dana garancija Agromerkurju. Pri glasovanju se je izjasnilo sedem tovarišev za, šest proti in deset se jih je vzdržalo glasovanja, med njimi tudi predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je pred tem zelo odločno zahteval reorganizacijo podjetja.
Sekretar Ob 0 SZDL v Ormožu tov. Ivan Rajh
Politično življenje v občini
V ormoški občini je od vseh prebivalcev šestinpetdeset odstotkov kmetov, ki posedujejo devetinsedemdeset odstotkov vseh kmetijskih površin. Precej naših ljudi je tudi zaposlenih v industriji izven naše občine. Posluje tudi sto štiriindvajset obrtniških strok. Precej je tukaj tudi bivših viničarjev. Družbeno upravljan ie in delavsko samoupravljanje vključuje veliko teh ljudi. Zaradi tega in zaradi aktivnosti političnih organizacij lahko trdimo, da je politično življenje dobro razvito. V organizacijo Zveze komunistov je vključenih okrog dve sto članov, v Socialistično zvezo pa preko pet tisoč, torej preko dvainšestdeset odstotkov vseh volivcev v občini.
Na območju ormoške občine je osem osnovnih organizacij Zveze komunistov in šestintrii deset organizacij Socialistične zveze. Politično delo se oblikuje s splošnim razvojem. Trenutno so v teku širše razprave o temah o zunanji politiki Jugoslavije v odnosu na mednarodno politiko, do najdrobnejših vprašanj zveznih, republiških. okrajnih in občinskih problemov. Ta študij obsega obdobje med šestim in sedmim kongresom Zveze komunistov Jugoslavije. Pred tem je bila
množična razprava o teritorialni razdelitvi. Prebivalstvo je enodušno potrdilo sklep okrajnih forumov o priključitvi ptujskega okraja mariborskemu. V tem sklepu vidimo možnost večje samostojnosti občin, kajti okraju ostane le organsko povezovanje in instrukcijska služba. Veliko pomeni tudi to, da
je Maribor močan gospodarski center, kar daje lepo perspektivo našemu kmetijskemu področju.
Zdi se mi potrebno omeniti ugodne perspektive ormoške občine: v kratkem dobi sodišče, v načrtu pa je tudi gradnja hidrocentrale nekje v bližini mesta. To bo nadomestilo vse doslej zamujeno!
Piše: VANEK ŠIFTAR
Zbor proizvajalcev
Zvezni, kakor tudi nedavno v vseh ljudskih republikah sprejeti Zakoni o volitvah in odpoklicu ljudskih odbornikov, izpopolnjujejo strukturo organov oblasti, kakor tudi volilni sistem.
Brez dvoma je najvažnejša pridobitev dosedanjega razvoja uvedba zborov proizvajalcev v vseh občinskih ljudskih odborih. Ob formiranju sedanjih občin so jeseni 1955 obdržali zbore proizvajalcev le v nekaterih občinah, predvsem tam, kjer se je celoten bivši okraj spremenil v občino. Največ občinskih zborov proizvajalcev smo imeli v LR Hrvatski (69), ki so nam tudi dali bogate izkušnje. Ob ustanavljanju sedanjih občin, jeseni leta 1955, je bila zelo živahna diskusija, ali naj že takoj uvedemo zbore proizvajalcev po vseh občinskih ljudskih odborih. Na julij-
skem zasedanju Zvezne ljudske skupščine leta 1955 je bilo sprejeto stališče, ki ga je tedaj iznesel v svojem ekspozeju tov. Kardelj, rekoč: »Naj se pred novimi volitvami ljudskih odborov v ustrezajočih zakonih in dokončnih statutih uvede načelo svetov proizvajalcev za vse občine.« Zbori proizvajalcev so del vsebine komun, kajti preko tega organa proizvajalci neposredno sodelujejo pri delitvi ustvarjenega narodnega dohodka in še celo več: odločujoče vplivajo na razvoj komune. Jeseni 1955 še nismo mogli uvesti zborov proizvajalcev v vseh občinskih ljudskih odborih, ker bi
tedaj ob veliki reorganizaciji upravno-teritorialnih enot morali takoj izvršiti volitve, kar bi zavrlo reorganizacijo in še nekaj. bili smo brez izkušenj, kako bodo funkcionirale nastale komune. Praksa pa nam je v celoti potrdila našo orientacijo in tudi nedavni kongres delavskih svetov je zelo manifestativno poudaril, da so »delavski sveti in zbori proizvajalcev en izmed najmočnejših virov politične moči naše socialistične družbe, v kateri imajo neposredni proizvajalci vodilno družbeno vlogo in odločilne pozicije«. In kot logičen zaključek postavijo zahtevo »da se ustanovijo zbori proizvajalcev v občinah kot sestavni del sistema samouprave neposrednih proizvajalcev«.
Tako bo torej odslej tudi v občinskih ljudskih odborih dvodomnost. Organi delavskega sa-
moupravljanja bodo dobili tesnejši in vplivnejši stik z ljudskim odborom.
Druga bistvena sprememba pa je predvsem posledica vsebinskih sprememb funkcij okraja, ker bodo odborniki obeh zborov okrajnega ljudskega odbora voljeni posredno, torej vsak odbornik OLO bo moral biti najprej izvoljen za odbornika občinskega ljudskega odbora in potem bodo ti iz svoje srede volili odbornike OLO. S tem bo ustvarjen tesnejši stik med občinskim in okrajnim ljudskim odborom, večja pa bo tudi odgovornost okrajnih ljudskih odbornikov.
Navedene spremembe, ki nimajo samo formalnega pač pa tudi vsebinski pomen, so zahtevale tudi nekatere spremembe glede kandidiranja in volitev. Ker občinski ljudski odbor voh iz svoje srede odbornike OLO, je potem nujno, da je lahko kandidat za odbornika vsak državljan, ki ima volilno pravico in glede na to, kje je vpisan v volilni imenik. Tako določilo bo vplivalo tudi na boljšo izbiro odbornikov. Zakaj ne bi n. pr. volivci nekega kraja kandidirali za odbornika tovarišico, ki je odšla od njih na kako službeno mesto, toda ima z njimi stalen kontaktnima tudi vse kvalifikacije, da jih lahko zastopa v občinskem, odnosno ljudskem odboru! Pri izbiri pa moramo vedeti, da bo trajala mandatna doba sedaj izvoljenih odbornikov štiri leta.
Z ozirom na uvedbo zborov proizvajalcev je z našim republiškim zakonom določeno, da smejo imeti občinski zbori od 15 do 50 odbornikov, a okrajni od 40 do 80. Zbori proizvajalcev pa smejo imeti najmanj tri četrtine, odnosno največ enako število odbornikov kot jih ima občinski, odnosno okrajni zbor. Število odbornikov občinskih ljudskih odborov se bo povečalo z uvedbo zbora proizvajalcev in bilo bi nesmiselno podpirati tu in tam še močno žive tendence, da mora imeti vsaka vas svojega predstavnika v ljudskem odboru. Osnovne organizacije ZK in SZDL morajo z nenehnim političnim delom odstranjevati stara nasprotja med vasmi, ki so nastala v obdobju starih izkoriščevalskih družbenih odnosov. Nestrpljivost med prebivalci posameznih krajev postaja že močna ovira gospodarskemu razvoju v okviru kmetijske zadruge, kakor tudi politične rasti nekega širšega okoliša.
V samem sistemu kandidiranja ni nekih bistvenih sprememb. Od razpisa volitev do samih volitev sme biti največ dva meseca in najmanj pa šest tednov, a kandidature morajo biti vložene pri občinski volilni komisiji najmanj tri tedne pred volitvami. Zakon o volitvah in odpoklicu ljudskih odbornikov ne določa več, da je treba kandidirati dvakrat več oseb, kot jih je treba izvoliti v posamezni volilni enoti. V določilu. da mora o vsakem kandidatu razpravljati in tudi javno glasovati zbor volivcev, ki je sklepčen, če mu prisostvuje najmanj 50 odnosno ena desetina volivcev, je mnogo več resnične demokracije kot pa v kabinetnem postavljanju sokandidatov. Važno je tudi določilo, da mora kandidat, če je sam v volilni enoti, dobiti večino glasov vseh volivcev, vpisanih v volilnih imenikih v volilni enoti; če tega ne dobi, se morajo volitve ponoviti. Tako sta omenjeni dve določili eden najbistvenejših elementov demokratičnosti pri kandidiranju odbornikov.
(Konec prihodnjič)
Niz personalnih sprememb pri OLO
Na svoji zadnji seji je OLO Murska Sobota imenoval za sodnika za prekrške in predsednika senata za prekrške pri OLO tov. Jožo Puncerjev o, dosedanjo tajnico občinskega ljudskega odbora Murska Sobota, ker je dosedanji sodnik za prekrške in predsednik senata za prekrške pri OLO sprejel drugo službeno mesto. Za tajnika občinskega ljudskega odbora Murska Sobota je imenovan dosedanji načelnik tajništva za gospodarstvo E d i Perhavec, na njegovo mesto je imenovan Evgen Cug, dosedanji direktor zavoda za plan. a novi direktor zavoda za plan je po imenovanju OLO tov. Franc Sapač, desedanji referent zavoda za plan.
POMURSKI PIONIRJI OB MORJU
Prva skupina 69 pionirjev iz Pomurja se je vrnila s taborjenja. Bili so v Verudi pri Puli, kjer so prebivali v 27. platnenih hišicah. Bilo jim je prav prijetno, saj so se v vročih julijskih dneh hladili v morski vodi. Ob tabornih ognjih so se spoznali s pionirji iz Maribora. Slovenske Bistrice, Ljubljane in
Kranja, ki so taborili v njihovi bližini. Kako prijetno je bilo ob obali, kamor so se hodili vsak dan kopat in kjer se je večina od njih naučila tudi plavati! Sedaj je na njihovem mestu že druga skupina, ki ji bo sledila še ena, tako da bo preko 180 naših pionirjev preživelo svoje počitnice pod šotori ob morju
Središče Murske Sobote
Kitajska pot v socializem
Po zmagi revolucije se je Kitajska znašla v težkem vzdušju hladne vojne, ki pa je bila podobna sodu smodnika, saj so skoraj do skrajnosti zaostrena nasprotja grozila, da bo vsak čas po svetu zahrumela nova krvava vihra. Toda brezploden korejski požar, v katerega se je zapletla tudi Kitajska, je bil zadušen in od takrat, zlasti pa še po Stalinovi smrti, lahko zasledujemo v mednarodni politiki znatno ublažitev in številne poskuse, da bi se izognili novi vojni. Čeprav ta prizadevanja niso preprečila francoske avanture v Indokini, sueške ekspedicije itd., vendar so pa Kitajski omogočila, da se je temeljiteje posvetila socialistični graditvi in reševanju notranjih problemov. Takoj po korejskem premirju je začela s prvo petletko in silnim gospodarskim razvojem, ki je bil lani vsaj v prvi fazi tudi končan.
Kakšno pot bo Kitajska ubrala pri graditvi socializma, o začetku ni bilo jasno. Teoretična razpravljanja o različnih poteh socializma so bila v tistih letih tudi še s strani stalinske politike proglašena za revizionistična in škodljiva delavskemu gibanju. Zaradi položaja Kitajske, njene blokade s strani kapitalističnih dežel in s tem povezane nujnosti za ose tesnejši gospodarski stik s Sovjetsko zvezo, pa je bilo pričakovati, da bo, če že ne eksponent ali satelit stalinske politike, pa vsaj prevzela tisto pot, ki jo je zahteval Stalin. Toda lanski partijski kongres, teoretične razprave in izjave voditeljev v zadnjih dveh letih jasno kažejo, da Kitajska kljub tesni navezanosti na Sovjetsko zvezo in s tem povezani gospodarski odvisnosti od nje ni slepo prevzela sovjetski način graditve socializma, ampak da so voditelji pri tem upoštevali posebnosti kitajske revolucije, dežele in sploh položaja, v katerem se je država znašla, in neposredne naloge, ki jih je bilo potrebno opraviti, velika
učna knjiga pa so jim bile izkušnje, ki so si jih pridobili v času borbe in graditve.
Pomemben prispevek k razjasnitvi vprašanj socialistične graditve, še posebej pa kitajske poti, je referat predsednika Mao Ce 'Tanga na XI. zasedanju vrhovne konference Kitajske. Referat »O pravilnem odstranjevanju protislovij v vrstah ljudstva« je bil prebran sicer že 27. februarja t. l., vendar so pa celotno besedilo predali novinarjem šele 18. junija in to neposredno pred krepkim obračunom s stalinisti v Sovjetski zvezi.
Uvodoma Mao Ce Tung govori o nasprotjih, eni osnovnih postavk marksistične dialektične metode. Loči pa nasprotja med ljudstvom in nasprotja med graditelji socializma in njegovimi sovražniki. S slednjimi je bil obračun končan v glavnem po zmagi revolucije, čeprav so še oborožene skupine kontrarevolucionarjev na Formozi, a nasprotja med ljudstvom so se pa odprla prav po zmagi in pri sami graditvi socializma. Toda ta nasprotja se nanašajo le na konkretno reševanje problemov in zato jih je potrebno ločiti od nasprotij, ki obstajajo s sovražniki, ker ne izvirajo iz sovražnega odnosa do socializma, ampak iz neznanja, nepoznavanja stvari, pa tudi iz napak posameznih ljudi. Za odstranjevanje teh pa je potrebno nenehno ideološko delo, nenehna budnost, kritika, prepričevanje, izobraževanje, reševati jih je potrebno z demokratičnimi metodami ne pa s prisilnimi ukrepi. Na taka nasprotja pa je potrebno paziti tudi zato, ker jih kontrarevolucionarji lahko izrabijo za svoje namene in razpihnejo v plamen neredov, ki so pa vedno škodljivi za socializem. Ker je glavna osnova teh nasprotij o proizvajalnih odnosih, ki so v prehodni fazi socialistične graditve še prepreženi z raznimi ostanki starih tendenc in birokratizmom, je potrebno odstranjevati birokracijo, s političnim delom pa se boriti proti ostankom buržoaznih ideologij. 
Kitajska ima od 600 milijonov prebivalcev 500 mil. kmetov in zato predstavlja vprašanje kmetijstva zelo pereč problem. Že takoj v začetku so začeli združevati kmečka gospodarstva v zadruge, ki so bile naglo formirane, kar je povzročalo tudi zaskrbljenost, vendar je pa to delo sedaj v glavnem že opravljeno in tudi kmetje delajo z veliko voljo.
Lani so bila tudi zasebna industrijska in trgovska podjetja preosnovana v državnoprivatna, nekateri bivši lastniki dobivajo določen odstotek obresti od svojih investicij v teh podjetjih, drugi so pa spet vodilni uslužbenci v njih. Na tak način se postopoma spreminjajo nekdanji izkoriščevalci in privzgajajo, kajti med njimi in delavskim razredom še obstajajo določena nasprotja o ideologiji, čustvovanjih in življenjskih navadah. Pri industrializaciji dežele so največ skrbi posvetili težki industriji, vendar pa so ta prizadevanja usklajevali z razvojem lahke industrije in njene neposredne surovinske osnove — kmetijstva. Ves gospodarski razvoj je planiran ob začetku vsakega leta, a ob koncu leta navadno ni nikoli vse tako, kakor je bilo predvideno. Vendar pa ti neuspehi predstavljajo vedno nove izkušnje, ki jih je potrebno upoštevati, kajti teh izkušenj še vedno primanjkuje. Pri graditvi pa je potrebno varčevati, je še posebej poudaril Mao Ce Tung, če hočemo izvesti gradnjo na široki osnovi, graditi pa je potrebno čim več manjših podjetij in tako z malo denarja narediti več stvari.
Mao Ce Tung je s tem svojim referatom znatno razčistil ideološke smeri o sodobnem socialističnem gibanju, razbil krizo, o kateri se je socialistična miselnost znašla v času Stalinove diktature, njegova veličina pa je tudi o sprostitvi širših teoretičnih razpravljanj o socialističnem gibanju.
NOVICE
TEDNA
○ Po nekajdnevnem bivanju v Sovjetski zvezi, kjer so se mudili na počitnicah in bili lepo sprejeti, so naši državniki Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič, Jovan Veselinov in Otmar Kreačič s soprogami obiskali na svoji poti v domovino tudi Helsinke na Finskem in Stockholm na Švedskem.
○ Veliki azijski državnik Nehru je pred dnevi obiskal egiptovskega predsednika Abdel Naserja. Sestanki obeh vplivnih državnikov so minili v prijateljskem vzdušju. Kakor poročajo, je Nehru v imenu držav — članic Britanske skupnosti posredoval pri Naserju za zboljšanje britansko-egiptovskih odnosov in za ponovno navezavo diplomatskih stikov med obema sprtima državama. .
○ V Zahodni Nemčiji se vneto pripravljajo na volitve. Glavna rivala — krščansko-demokratska in socialnodemokratska stranka — sta že odkrito nastopila s svojimi »aduti« pred nemškimi volivci: vsaka izmed njih ima namreč dokaj različne poglede na bistvena nemška vprašanja. Socialne demokrate bodo, kakor je napovedal časnik »Neues Deutschland«. podprli tudi komunisti.
○ V Kairu se je v ponedeljek prvikrat sestala novo izvoljena narodna skupščina Egipta. Potem, ko so poslanci zaprisegli, je bil s 332 glasovi izmed 340 izvoljen za predsednika skupščine dosedanji minister za javna dela Latif Bagdadi. Na večerni seji skupščine pa je govoril predsednik republike Gamal Abder Naser.
○ Organizacije koroških Slovencev v Celovcu so izročile avstrijskemu kanclerju Raabu resolucijo, v kateri zahtevajo čimprejšnjo uveljavljenje 7. člena državne pogodbe o zaščiti pravic slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Kancler Raab je 2. julija seznanil avstrijsko vlado z zahtevami koroških Slovencev, v kratkem pa bo o njih obvestil tudi druge centralne organe na Dunaju.
○ Na enajstem zasedanju Generalne skupščine OZN, ki se bo pričelo 17. septembra, bodo razpravljali med drugim tudi o razorožitvi, posledicah atomskega žarčenja, ciprskem in alžirskem vprašanju. Najbrž bodo na zahtevo Indonezije razpravljali tudi o položaju v Zahodni Novi Gvineji.
○ Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič bo avgusta in septembra obiskal Indonezijo, Indijo, Burmo, Siam, Kambodžo, DR Vietnam, Pakistan in Japonsko, kamor so ga povabile vlade teh držav. Obisk Vukmanoviča v teh deželah bo zelo pomemben, saj bo prispeval k še večjemu medsebojnemu prijateljskemu zbliževanju in navezovanju trdnejših gospodarskih stikov naše države z azijskimi.
○ V bolgarski vladi je bilo z odlokom Prezidija Narodnega sobranja LR Bolgarije uresničenih več sprememb. Med drugimi je bil razrešen dolžnosti dosedanji prvi namestnik predsednika ministrskega sveta Georgij Čankov, na njegovo mesto pa imenovan dosedanji podpredsednik ministrskega sveta in minister za trgovino Rajko Damjanov.
○ Letos bo potekel mandat nestalnega člana v Varnostnem svetu OZN Avstraliji, Kubi in Filipinom. Kakor poročajo, bodo namesto njih kandidirali Panama, Kanada in Japonska. Napovedujejo, da bosta japonsko kandidaturo podprli tudi ZDA in Velika Britanija.
V Trst so šli
Prosvetni delavci ljutomerske občine so odpotovali v Trst, kjer so si ogledali zanimivosvi, predvsem kulturne in zgodovinske, obiskali so Tržaški velesejem in potem odpotovali dalje v Benetke.
Občinski ljudski odbor je finančno dokaj podprl ta poučni izlet in tako dal priznanje prosvetnim delavcem za njihovo šolsko in izvenšolsko delovanje v preteklem šolskem letu.	nb
Razstava
det
Jožeta
Horvata
V prostorih stavbe Obrtne zbornice, ki so že nekako postali soboška »galerija«, je bila v nedeljo odprta razstava 36 slik mladega slikarja, domačina Jožeta Horvata. Že uvodoma je potrebno povedati, da se je v rojstnem kraju pojavil že kot priznani slikar amater in tudi razstavljal je že prej in sicer v Varaždinu, kjer je vzbudil izredno pozornost ne samo v lokalnem merilu, temveč tudi osrednjih hrvaških kulturnih krogov. S to razstavo si je pravzaprav tudi odprl pot v svet likovnih ustvarjalcev in prišel, skratka, do — imena. V Soboto ga je pa privedla želja, kot mi je zaupno povedal, da bi s svojim delom seznanil tudi širši krog znancev in ožjih rojakov. Glede uspeha svoje razstave si ne dela nobenih skrbi. Ve, da v Soboti nismo navajeni abstraktnih slik in odmaknjenim od sodobnih umetniških tokov, nam bodo slike tuje, nerazumljive, toda rojstnemu kraju, od katerega je že nekaj let ločen, se je le potrebno oddolžiti!
Za Jožeta vedo nekateri znanci povedati, da je vedno samo »malal«, kjer koli je mogel. Že v šoli je kazal izraziti dar in veselje za slikanje in to ga ni zapustilo tudi v poznejših letih. Čeprav brez šol, si je mukoma ob raznih priložnostnih razstavah le počasi utiral pot, se učil in tudi napredoval. Sedaj je sicer računovodja v Maruševcu pri Varaždinu, toda v prostem času vedno slika, si načrtuje razne kompozicije in išče, kako bi najbolje izrazil tisto svojstveno dojemanje sveta, ki ga ima vsak človek. Iz njegovih slik, ki so sicer za povprečnega gledalca težko razumljive, diha neka notranja razburkanost, nemir in drznost.
Želimo mu pa, da bi na svojo razstavo v domačem kraju privabil čim več obiskovalcev!
NAŠ KOMENTAR:
KDO BO DELAL ?
Kadar spregovorimo v Pomurju ostro kritiko o gospodarjenju o kmetijstvu (pa tudi o drugem delu), smo navadno zelo občutljivi. V trenutku, očitamo kritiku vsaj črnoglednost in nepoučenost, če ne kaj hujšega, s tem, da ga opozarjamo na dejstvo, da je dvanajst let razvoja dalo mnogo pozitivnega. To je o bistvu le formula, za katero skrivamo krivde subjektivnega značaja.
Ob oseh kritikah se zastavlja vprašanje: KDO BO DELAL? Takšnih, ki govorijo, je namreč dovolj. To vidimo najbolj izrazito v razpravah v razvoju kmetijstva. Osnovne naloge so znane, težo problema čutimo, začeti je treba torej z delom. Delati pa moramo predvsem tam, kjer smo v neposrednem stiku s proizvod-
njo — torej po vaseh.
Občina je enota oblasti, ki je najbolj »od spodaj«, kot se radi izražamo, ugotovitev političnih forumov pa je, da so osnovne organizacije (izjeme potrjujejo pravilo) pri izvrševanju nalog v kmetijstvu domala povsod odpovedale. Ker so se te organizacije izgubile o konkretni akciji, iščejo Posamezniki primernih opravičil in jih tudi najdejo, da bi se izognili svoji odgovornosti pred javnostjo. Najčešče slišimo, da za boljše uspehe v kmetijstvu ni dovolj sredstev. Toda trditev, da ni dovolj investicijskih sredstev, nas zavaja v slepo ulico. Tudi z malimi investicijskimi sredstvi, ki so nam vedno pri roki, lahko mnogo naredimo, toda treba je delati.
Drugi izgovor je trditev, da primanjkuje strokovnjakov. Strokovnjakov sicer res ni dovolj, jih je mnogo premalo, toda ne tako malo, da bi smeli prestopati na mestu in trdili, da nismo odgovorni za trenutno ali bodoče brezdelje. Ob zaskrbljenosti za strokovnjake pa pozabljamo, da si štipendiranje po občinah le z velikim navorom utira not. Ob tem izgovoru tudi spregledamo dejstvo, da v glavnem zadruge marsikje odklanjajo celo tiste tehnike, ki se sami ponujajo v službo. So takšni primeril
Marsikaj slišimo tudi iz ust kmetijskih strokovnjakov, da jih sprejemajo po občinah z določeno rezervo, da odnosi proti njim niso ravno prisrčni, toda če upoštevamo, da pomeni prihod dobrega kmetijskega strokovnjaka na deželo spopad naprednega z nazadnjaškim (čeprav o načinu obdelovanja zemlje in ne v ideološkem ali drugačnem smislu), je to normalno. Toda marsikateri strokovnjak izkorišča to o dokaz posebno težavnega življenja, ki ga opravičujejo v zahtevah po večji plači, udobnem stanovanju in še posebnih nagradah. Slednje se lahko izrodi o nevarno precenjevanje.
Nedavno je bila izrečena na neki okrajni konferenci zahteva. naj bi dobivali kmetijski strokovnjaki nagrade »tako kot jih dobivajo na primer književniki še poleg rednega honorarja«. Primerjava je drzna in preveč splošna, da ne govorimo o tem, da ne izraža nobene skromnosti. Redki so književniki, ki dobijo svoje delo plačano. Še bolj redki književniki dobijo za svoje delo nagrade. Priznanje bralcev je njihova nagrada. Ali se naši kmetijski strokovnjaki v enaki meri trudijo uveljaviti svoje ime strokovnjaka?
Menimo, da ni neutemeljena trditev, da bi lahko kmetijski strokovnjaki, kolikor jih ie v Pomurju, ob podpori vseh političnih in oblastvenih činite-
ljev v okraju več pomeniti za naše pomursko kmetijstvo, kot pa pomenijo. Okrog njih je pač izrečenih veliko več pompoznih besed, kot pa je potrebno, z očitnim namenom — zmanjšati svojo odgovornost za nezavidljive razmere o našem kmetijstvu.
Brez dvoma pa ni brez pomena tudi takšna misel, kot so jo izrekli o nekaterih zadrugah, da se jim včasih dozdeva, da jim je okrajna zadružna zveza v breme, ker prihajajo od tam večinoma le na občne zbore. Točno je tudi, da so na okraju najboljši strokovnjaki, medtem ko jih po občinah domala ali pa sploh ni. So pa tudi druge organizacije, kot je agrotehnična komisija pri okrajnem odboru Ljudske tehnike, ki ugotavlja, da ne ve, kje bi začela z delom in prav tako morda tudi društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov . ..
Gotovo ne bomo povedali neresnice s prepričanjem, da je mnogo takšnih in drugačnih izgovorov naperjenih v »kritiku navzgor iz povsem špekulativnih namenov: da bi prikrili svojo nedelavnost in neodgovornost.
Takšen vtis je dobil človek, ki je poslušal diskusijo na zadnji seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Refren ose diskusije predstavnikov občinskih ljudskih odborov je bil ta: pri nas ni strokovnjakov, ni sredstev — mi ne moremo biti odgovorni za gospodarjenje v kmetijstvu kljub osem nalogam, za katere vemo, ker pripisujemo to odgovornost okraju z vsemi forumi, kjer so tudi kmetijski strokovnjaki. Nekaj težke resnice bi bilo o tem. če ne bi tovariši iz občin pričakovali od okrajnih forumov pobud, formul in izdelanih receptov za tisto, kar morajo sami storiti. Tako pa izgleda. da so tamkaj vajeni delati še vse preveč po starem.
Po vsem tem lahko ugotovimo, da bodo dolgotrajne razprave o kmetijstvu posredovale še kup sklepov in ugotovitev, toda premalo dejanj. Ali potemtakem ni umestno vprašanje: KDO BO DELAL?
-oš
Lep uspeh
pomurskega
živinorejca
Na veliki razstavi plemenske živine, ki bo v kratkem v Novem Sadu, bo Slovenijo zastopalo 20 glav živine. In med temi bosta kar dve kravi in en  bik, last znanega pomurskega živinorejca Antona Ivanjšiča iz Kokorič. To je vsekakor lep uspeh za »Tuneka«.
S fotokamero in beležnico
med brigadirji
16. julija je prišla na gradbišče že nova brigada. »Stari« brigadirji so se komaj vživeli v delo in že so se morali posloviti. Le spomini so ostali, prijetni spomini na skupno delo... V štirinajstih dueli so nakopali 411 kubičnih metrov zemlje in jo zvozili 400 metrov daleč. Ob koncu so ugotovili, da so normo presegli za 31,8%, vendar bi jo pa še bolj, če bi ves čas vedeli, kaka je norma in če jim ne bi manjkalo nekaterega orodja. Toda kljub vsemu je to velik uspeh z ozirom na njihove izkušnje, ki jih v začetku ni bilo mnogo. Od 22 brigadirjev jih je bilo 7 proglašenih za udarnike.
Že od začetka julija steče vsak dan nekaj desetin vagončkov, polnili rumene ilovice, po gugajočih tračnicah na trasi nove ceste pri Mačkovcih, ki jo gradi naša mladina. Že pred desetimi leti so jo začeli delati, toda kmalu je okrog nje vse omrtvelo, cesta se je odela s travo in čakala, čakala, kdaj bo spet zavrvelo ob njej ...
Mladinske brigade bodo delale do konca avgusta. Sedaj je na gradbišču druga, dve pa še čakata. Lep primer zavednosti mladine, ki ji večkrat očitamo »nedelavnost«!
POMURSKI VESTNIK, 25. jul. 1957
2
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke rojstva in smrti od 14.
do 21. julija 1957.
Poročili so se: Jože Remus, uslužbenec in Marija Zver, knjigovodkinja, oba iz M. Sobote; Mihael Perkič iz Bukovec in Vera Granfol, šivilja iz Kroga; Štefan Novak, mehanik iz Moravec in Katica Cipot, šivilja iz M. Sobote ter Štefan Donša in Etelka Bodanec, oba iz Kroga.
Rodile so:	Bernardu Perčič
iz Banfi, deklico; Ana Tutek iz Kobilščaka, deklico; Marija Barišič iz Radgone, dečka; Marija Pušenjak iz Cvena, deklico; Verona Pirš iz Šulinec, dvojčka, dečku in deklico; Terezija Čreškovnjak iz Koprive, dvojčka-dečka; Milica Novak iz Ključarovec, dečka; Karolina Horvat iz Šulinec, dečka; Barbara Zver iz Lipe, deklico; Marija Bratuša iz Črnec, dečka; Ana Šanca iz Hodoša, deklico; Angela Erhatič iz Ljutomera, dečka; Julija Raduha iz Odranec, dečka; Ana Bračko iz Boračeve, deklico; Angela Varga iz Budinec, dečka; Ana Jakič iz Markovec, dečka; Marija Recek iz Krašč, deklico; Ana Kavaš iz Kroga, deklico; Marija Marinič iz M. Sobote, deklico; Albina Lebar-Rous, učiteljica iz Mačkovec, deklico in Matilda Cener iz Črnelavec, dečka.
Umrl je: Štefan Šafarič iz M. Sobote, star 74 let.
Tragedija
v Bakovcih
Iz Bakovec so nam sporočili, da je v noči od 23. na 24. t. m. napadla Ana Kovačeva svoje starše s kuhinjskim nožem. Po neuradnih informacijah se je to zgodilo okrog polnoči. Dejanje pa se ji ni posrečilo in so njeni starši izven življenjske nevarnosti na kirurškem oddelku soboške bolnišnice.
Ana Kovačeva za storjeno dejanje ni odgovorna, kot so nam sporočili, ker je v duševni zmedenosti; zato so jo poslali v odgovarjajočo bolnišnico v Maribor. Za Anine izpovedi ne vemo, vendar smo zvedeli iz Bakovec, da jo je morila čudna misel, da je dvojni umor dejanje, s katerim bi se odkupila za nekaj, kar teži njeno vest.
Kakšni so pravi vzroki poskusa umora nismo mogli zvedeti, zato bomo o zadevi še naknadno poročali.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. SOBOTI obvešča
Materialne potrebe PGD.
Ponovno pozivamo vse upravne odbore PGD, da pri svojih občinskih zvezah vložijo prošnje glede svojih potreb (gasilske cevi, orodje, oprema, tipizacija spojk in armature). Gospodarski odseki bodo o teh prošnjah razpravljali in sestavili predlog potreb iz gasilskega sklada. Istočasno vložite prošnje za gradnjo domov, bazenov in popravilo orodišč. Rok za vložitev 5. avgust 1957.
Plačilo članarine za Gasilski in Pomurski vestnik.	
Ker je polovica leta za nami in nekatera društva še niso poravnala obveznosti na članarini, vestniku in časopisu, naročamo upravnim odborom PGD, da svoje obveznosti pri ObGZ takoj poravnajo, ker jim bomo sicer naš strokovni list in časopis ustavili.
Vključevanje v SZDL.
Skličujoč se na sklep Plenuma OGZ glede vključevanja onih članov gasilcev, ki še niso člani SZDL, ponovno vabimo vse upravne odbore PGD, da izvajanju tega posvetijo vse moči, da bo do danega roka, t. j. 30. septembra, vsak naš gasilec član SZDL. Kjer imajo upravni odbori posebne težave, naj se povežejo z vodstvi vaških odborov SZDL, ki jim bodo v pomoč. Poročilo o številu vključenih mora biti na ObGZ do 30. septembra.
Budnost gasilcev ob nevihtah.
Ker skoraj sleherna nevihta v letošnjem poletju povzroča številne požare in občutno škodo, naročamo vsem operativnim edinicam, da ob nevihtah, ko je nevarnost požarov po streli, pojačajo svojo budnost. Na vsak način mora biti orodje in oprema pripravljeno, zlasti pa zagotovljen prevoz orodja na požarišče.
Iz pisarne OGZ
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 138. Uprava in oglasni oddelek:	Murska
Sobota, Trubarjev drevored Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni banki v M. Soboti št. 64-KB-1-2-365 - Tisk Pomurske tiskarne v M. Soboti.
ČESTITKA
Svoji ženi Anici Stanko, iz Žiškov št. 23, voščim vse najboljše k njenemu godu, ki ga bo obhajala 24. julija, z željo, da bi ga še mnogokrat dočakala in imela še dosti uspehov v življenju! Enake pozdrave in želje tudi hčerkama Slavici in Darinki.
— Mož Tone Stanko iz Boh. Bistrice.
D-662
KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE ObLO LJUTOMER
razpisuje
na podlagi 7. in 22. člena Zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ št.32-349/55)
štipendije:
4 štipendije za študij na Učiteljišču 2 štipendiji za študij na Srednji glasbeni šoli
1 štipendijo za študij na pravni fakulteti (prav. oddelek)
1 štipendijo za študij na šoli za socialne delavce
1 štipendijo za študij na Srednji tehnični šoli (odd. za rud.)
1 štipendijo za študij na Srednji ekonomski šoli
1 štipendijo za študij na medicinski fakulteti (odd. za splošno med.)
Rok za vlaganje prošenj je do 15. septembra 1957. K prošnji, ki mora biti kolkovana s 180 din drž. takse in 95 din lokalne takse, je priložiti:
potrdilo o premoženjskem stanju staršev, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu v šolo.
Slušatelji Univerz in višjih šol predlože namesto spričevalo potrdilo o opravljenem izpitu.
Prednost imajo prosilci višjih letnikov in dijaki iz območja občine Ljutomer.
RAZPIS
za 6-mesečni pripravljalni tečaj za Dopisno ekonomsko srednjo šolo Slovenije
1. februarja 1958 se bo pričel nov prvi letnik Dopisne ekonomske srednje šole Slovenije za bivše borce in aktiviste NOV.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato se je glavni odbor Zveze borcev odločil, da bo organiziral za kandidate 6-mesečni pripravljalni tečaj iz slovenščine, matematike, zemljepisa in kemije. Vsi interesenti, ki nimajo sprejemnega izpita za višjo srednjo šolo, ga bodo morali opraviti pred sprejemnim izpitom v ESSS.
Prijave bodo sprejemali samo Okrajni odbori Zveze borcev do 25. avgusta 1957.
Obrazce za prijavo lahko dobite na Okrajnih odborih ZB od 25. julija dalje.
MALI OGLASI
OBVEŠČAMO gostinska podjetja in gostilničarje, da imamo na zalogi večje količine pristnih slovenjegoriškh vin, katera nudimo po ceni 130—150 din za liter fco. klet. Na željo dostavimo brezplačne vzorce in izvršimo prevoz. Priporoča se Kmetijska zadrugo Juršinci pri Ptuju.	M-643
VZIDAN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Murska Soboto, Gregorčičeva 2.	M-652
GRANITNI KAMEN za oblaganje temeljev, cca 5 m3, prodam. Mikloš Kuzmiča 11, Murska Sobota.
M-660
POLTOVORNI AVTO v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Informacije: Jože Osterc, Ključarovci pri Ljutomeru.	M-661
SKLADIŠČNIKA z večletno prakso, ki se spozna tudi na vodenje skladiščne evidence, sprejmemo. Plača po dogovoru. Zadružno kmetijsko gospodarstvo, Jarenina pri Mariboru.	M-666
HIŠO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, z lepim sadovnjakom, vinogradom, njivo in nekaj gozda, po ugodni ceni prodam za 400.000 din. Rudolf Berglez, Brengova 68, p. Cerkvenjak v Slov. Goricah.	M-672
ARONDIRANO POSESTVO v Zg. Ščavnici, s 4 ha zemlje:	njive,
travnik, gozd, vinograd in sadonosnik, s hišo in gospodarskim poslopjem, v ugodni legi in blizu prometne ceste, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista.
M-673
ENODRUŽINSKA HIŠA, novejša, zidana z gospodarskim poslopjem in trgovinskim lokalom, naprodaj. Informacije:	Margit Kuhar, Le-
merje 48, p. Puconci.
M-667
OTROŠKI VOZIČEK, športni, za dvojčka, prodam. Perhavec, Slomškova 5, M. Sobota.	M-676
VAJENCA z dokončanimi 4 razredi gimnazije sprejme takoj Trgovina z usnjem in čevlji »Run o«, M. Sobota.	M-670
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 28. julija 1957:
Dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Lendavski cesti 7.
Od 8. od 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
Tedensko nočno dežurno službo ima od 29. julija do 4. avgusta 1957 dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v Ulici Štefana Kovača.
KRVODAJALCI
Od 15. do 21. julija 1957
Verona Dundek iz Krajne, tretjič; Ivan Rihtarič in Tilčka Žnidarič, oba drugič; Anton Klemenčič, Gizela Rostohar, Rudolf Kolar, Kristina Marič, Rudolf Korošec, Maks Irgolič, Štefan Časar, Anton Kos, Jože Ružnik, Janko Stranjščak, Branko Zadravec in Martin Rostohar, vsi iz Radgone.
GOSPODINJSKO POMOČNICO k 3-članski družini v Kranju iščemo. Poizvedbe pri Hujs Jožefu, Mladinska 1.		M-671
ZAHVALA
Ob bridki izgubi nam vsem dragega moža, očeta, starega očeta
ŠTEFANA ŠAFARIČA
bolničarja v pokoju v Murski Soboti
se najtopleje zahvaljujejmo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vence ter za izraženo sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo tudi čč. duhovščini ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:
žena Rozalija, hčerka Marija, zet Franc, vnuka: Franc in Janko
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 28. julija — Zmago Ponedeljek, 29. julija — Marta Torek, 30. julija — Maksim Sreda, 31. julija — Ignac Četrtek, 1. avgusta — Peter Petek, 2. avgusta — Bojan Sobota, 3. avgusta — Štefan
KINO
LENDAVA — od 26. do 28. julija francoski umetniški film: »Heroji so utrujeni«.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega dobrega moža in skrbnega očeta
MIHAELA BOBOVCA
iz Gančan se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, številnim darovalcem cvetja in vencev, znancem, Društvu upokojencev in sorodnikom ter za izraženo sožalje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Amonu in strežnemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, ki so mu lajšali bolečine v njegovi težki in zahrbtni bolezni.
Žalujoči: žena Ana, sinova: Alojz in Franjo z druž.
OBVESTILO
Obveščam prebivalstvo, da izvršujem
vsakovrstne instalacije vodovoda in plinskih naprav
za plin metan in butan ter vsa kleparska dela, solidno in po konkurenčnih cenah. Sprejmem vajenca v uk.
LUDVIK ZVER, kleparstvo, instalacije vodovoda in plinskih naprav — Lendava.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta starega očeta in tasta
FRANCA VLAJA
posestnika in gostilničarja v Lemerju
izrekamo najprisrčnejše zahvale vsem, ki so z nami sočustvovali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrene zahvale izrekamo tudi vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno pa se zahvaljujemo kolektivu bolnice in sodišča ter Gostinski zbornici v Murski Soboti za tako številno udeležbo in darovane vence.
Žalujoča družina.
Gradbeno podjetje „GRADBENIK“,
IZOLA pri KOPRU
sprejme neomejeno število polkvalificiranih zidarjev za delo v Kopru, Izoli, Piranu ter na gradbišču v Ljubljani
Tarifne postavke              na Koprskem                       v Ljubljani
na uro	na uro
Kvalificirani zidarji	od 68 do 94 din	od 57 do 78 din
Polkvalf. nekvalificirani	od 55 do 68 din	od 48 do 56 din
Terenski dodatek
Kvalificirani zidarji	do 200 din dnevno	do 200 din dnevno
Polkvalificirani zidarji       do 50 din dnevno	do 50 din dnevno
Delo v akordu in več kot 8 ur. Hrana in stanovanje po ugodnih cenah. Potne stroške povrnemo. Nastop dela takoj !
Javite se pri upravi v IZOLI.
Gradbeno podjetje „GRADBENIK“ Izola.
MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM
EDGAR WALLACE	22
»Neumnost,« je grobo odvrnd Falmouth. »Dillinger si je pustil operirati vršičke prstov, pa so vendar njegovi prstni odtisi ostal isti. Ta Hopkins je — seveda pod nekim drugim imenom — v Londonu, najbrž živi kot pošten meščan in zapravlja denar, ki si ga je pridobil na lopovski način.«
Hooks pa je odločno odkimal.
»Kaj pa Gressler? In Merryweather? In gospodična Singleton? Ne, šef, tega ne verjamem!«
Falmouth se je naglo obrnil in stopil k oknu.
»Mislim, da ti trije že dolgo več ne živijo,« je dejal z zamolklim glasom. »Simon Hopkins je mož, ki noče sprejeti nobenega rizika.«
Nekaj časa je bilo tiho. Falmouth je gledal na ulico, kjer  so se prižigale prve luči, Hooks pa je tolkel s prsti po mizi.
Neverjetno je, da nismo mogli najti šoferja, ki je pripeljal Hopkinsa od Branninga v Tottenham Court Road,« je končno dejal Hooks. »Zaslišal sem vse šoferje, ki parkirajo v bližini Branningove pisarne, toda vsi pravijo, da ga niso peljali.«
Falmouth se je obrnil.
»Kaj pa bi imeli od tega? Zanimiva je sled teh treh zločincev šele zdaj, ko so zapustili »Cenenega Simona«. Z Waterloojskega mosta so lahko odšli kamor koli. Ne pozabite na Willingsa! Če ta še živi, potem je živih pet ljudi, ki jih iščemo in ki so tako rekoč pred našim nosom. A vendar ne moremo najti niti najmanjšega sledu o njih.«
»Dva izmed, njih gotovo nista pred našim nosom,« je odvrnil Hooks. »Če vaša teorija drži, šef, potem sta Willings in gospodična Singleton ujetnika. Vprašanje torej glasi: kje lahko skriješ človeka v Londonu tako, da ga nihče ne bo našel?«
Falmouth je vzdihnil.
»To vprašanje sem si več kot enkrat zastavil. No, odgovor pa glasi: v Londonu je na tisoče takih skrivališč.«
»Tudi v Islington Valeju?« je naglo vprašal Hooks.
Glavni inšpektor je začudeno pogledal svojega asistenta.
»Zakaj pa prav Islington Vale?«
Hooks se je obotavljal z odgovorom. Zadnje čase je bilo težko ugoditi inšpektorju in več kot enkrat ga je ta nahrulil, če je bil preglasen s svojimi idejami.
»Kaj imate z Islingtonom?« je Falmouth nestrpno ponovil vprašanje.
»

 je bilo,« je začel narednik, »da je Simon Hopkins takrat, ko ga je Merryweather sledil, uporabil avtobus, ki odpelje s postaje Tottenham Court Road — Great Russell Street. Iz postaje odpelje ob 7.15. Za to imam priče.«
»In dalje?« Glavni inšpektor je prižgal namizno svetilko in brezbrižno gledal podložek iz zelene polsti na mizi.
»Ob sedmih sedeminštirideset je prispel na postajo Cings Cross. Tam pa je vstopil v avtobus, ki pelje v Islington, kamor je prispel približno ob 7.59.«
»In kaj vam bo to koristilo?« je zagodrnjal Falmouth.
Hooks je tvegal celo smehljaj, morda zato, ker ga inšpektor ni mogel videti.
»Ob osmih pelje zadnji avtobus iz Islingtona v London,« je odvrnil Hooks. »Ali menite, da se je Hopkins peljal v Islington zato, da bi se od tam takoj snel vrnil? Tudi taksija ni vzel, to sem ugotovil.«
»In iz tega sklepate, da je ostal. Hopkins v Islingtonu.« Glavni inšpektor je vzdihnil. »Do tega rezultata sem prišel že davno. Toda kaj nam to koristi? Policija v Islingtonu ne pozna nobenega moškega, ki bi se imenoval Simon Hopkins ali mu bil podoben.«
»Hopkins je Islingtonu,« je dalje trdil Hooks. »Jaz na vašem mestu bi preiskal hišo za hišo.«
»Ne dam ničesar nato,« je odvrnil Falmouth. »Toda ne bi si rad pozneje delal očitkov. Če je šef zadovoljen —«
Policija je preiskala ves Islington, kot da bi iskala izgubljeno šivanko. Pritožbe so se vrstile na tekočem traku in neka starejša dama je padla v nezavest, ko se je narednik Hooks vsedel na enega izmed njenih dragocenih stolov in se z njim vred znašel na tleh. Več reporterjev, ki so zavohali racijo, je prišlo samo zato v Islington, da bi lahko posneli Hopkinsovo aretacijo. Proti štirim popoldne so se razočaranih obrazov spet odpeljali.
V Islingtonu ni bilo nobenega Simona Hopkinsa in tudi nobenega sledu za njim. Časopisi pa so objavili naslednji dan kratko vest o neuspeli raciji in moški, ki ga je iskal ves London, se je smehljal, ko je to čital. Zdaj je lahko uresničil načrt, ki si ga je že davno pripravil.
Merryweather in Cressler sta napadla Simona Torringtona z očitki, ko je stopil v njuno uborno skrivališče.
»Dovolj mi je tega, da moram stanovati slabše kot pes,« je godrnjal Merryweather. »Raje grem takoj v zapor.«
»To pa spet ne,« je dejal Cressler z jokavim glasom. »Toda strašno rad bi se obril in okopal.«
Te tožbe so se zelo ujemale z Torringtonovim načrtom in samo s težavo je skril zadovoljen smehljaj.
»Čas ujetništva je minil,« je slovesno oznanil. »Scotland Yard je zapustil dirko. Kljub temu pa bi z britjem še malo počakali, gospod Cressler.«
Cressler si je potegnil z roko po svoji kosmati bradi.
»Ali sem tak kot vi?« je vprašal Merryweatherja.
»Kot opica ste,« je ta grobo odvrnil.
Simon Torrington je posredoval.
»Preselitev moramo opraviti brez vsakega tveganja,« je pojasnil. »Zato bo nekaterim gentlemenom samo koristilo, če so neobriti.«
»Preselitev?« sta vprašala Merryweather in Cressler oba hkrati.
MARIBOR VAS VABI IVA
XIV. MARIBORSKI TEDEN
V ČASII OD 26. JULIJA DO 4. AVGUSTA 1957
VELIKA MANIFESTACIJA NAŠEGA GOSPODARSTVA, KULTURE IN ŠPORTA BOGATA RAZSTAVA INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV.
VELIKA IZBIRA KMETIJSKIH STROJEV
POSEBNA RAZSTAVA NAJBOLJŠIH ŠTAJERSKIH VIN
PESTRA MODNA REVIJA
MNOGO KULTURNIH IN ŠPORTNIH PRIREDITEV, MED DRUGIMI MEDNARODNE MOTODIRKE, VELIKE KONJSKE JAHALNE, KASAŠKE IN PREPONSKE DIRKE itd.
V	UNIONSKI DVORANI CINEMASKOPSKE PREDSTAVE
V	GLEDALIŠČU »CELJSKI GROFJE«
NA RAZSTAVIŠČU KONCERTI GODB NA PIHALA IN HARMONIKARJEV ZA RAZVEDRILO BO NA RAZPOLAGO VELIK MODEREN IN SODOBEN ZABAVNI PARK Z AVTODROMI, VODNIMI VRTILJAKI ITD.
GOSPODARSKA RaZSTAVA BO V NOVOZGRAJENIH VELIKIH LASTNIH RAZSTAVNIH PROSTORIH OB DRAVI LETOS 25-LETNICA OBSTOJA MARIBORSKEGA TEDNA VSTOPNICE BODO IZŽREBANE — DOBITKI DRAGOCENI:
MOTORNO KOLO, PRALNI STROJ, ŠKROPILNICE ITD.
NA ŽELEZNICI 25% POPUST	0-629
POMURSKI VESTNIK, 25. jul. 1957
3
Globoko že segajo zadružne korenine
Puconci se vse bolj uveljavljajo kot gospodarsko središče z dokajšnjim kmetijskim zaledjem in kljub temu, da so zemljepisno »komaj za strel« oddaljeni od M. Sobote. Tega prestižnega položaja se Pucončani dobro zavedajo; odtod tudi njihovo prizadevanje, da bi pod okriljem svoje zadruge, ki je poleg dveh večjih industrijskih podjetij glavni uveljavitelj tega razvoja, kar največ pridelali in poslali na trg. Pozabljajo pa tudi ne, da se morajo kot organizacija gospodarsko (s tem pa tudi politično) utrditi, da bodo vse bolj vzorna družina, okrog katere se bodo zbirali tudi oni, ki še sedaj stoje ob strani . . . Nič čudnega ni torej, če v Puconcih pogostokrat slišiš: »Naša zadruga«. To je za mnoge kmetovalce že pomemben pojem, ki združuje v sebi tudi premagovanja številnih ovir in iskanja novih stezic, ki vodijo h glavni cesti.
Strojni odsek
brez zgube
Bolj redke so kmetijske zadruge, vsaj do sedaj so bile, ki imajo strojne odseke z ugodno poslovno bilanco. V Puconcih pa se lahko pohvalijo, saj nimajo samo precej strojev (dva traktorja s priključki, mlatilnico, drobilec, tri sejalnice, štiri travniške brane, več trierjev, izruvač za vprego, šest prevoznih in dve nahrbtni škropilnici za sadno drevje, petnajst zaprašilcev itd.), marveč jim je tudi strojni odsek prinesel letos že 130 tisoč dinarjev dobička.
Rentabilni so zategadelj, ker racionalno izkoriščajo kmetijske stroje — ne samo pri kmetijskih delih, marveč tudi za prevozne usluge članom, ki imajo to ugodnost, da plačajo strojne storitve 100 din manj na uro kot ostali kmetovalci. Takih uslug pa je vedno na pretek, tako da včasih niti ne morejo ustreči vsem naročnikom; najbolj so »okupirani« pri košnji trave in vožnji gnoja. Tu bi se svojim pomočnikom zelo težko odpovedali! Pri košnji bi si radi pomagali tudi z ročnimi kosilnicami, o katerih pa še vedno ni duha ne sluha, čeprav so naročili dve (na
dve pa še računajo), da bi jih preizkusili in prihodnje leto začeli posojati članom proti primerni najemnini. Lani so bile te kosilnice še uvozno blago, letos pa naj bi jih začeli izdelovati doma po odkupljeni licenci; naj bo kakorkoli že; taki stroji niso nič manj potrebni kot nekateri večji, saj prav tako razbremenjujejo zadružnike pri njihovem težavnem delu. Zanimivo je še to, da so v Puconcih za stroje in še nekatere potrebščine tudi pripravljeni najeti investicijsko posojilo, čeprav so se doslej pokrivali samo tako daleč, do koder je segla njihova odeja«.
Zadružne 'stroje pa so imeli doslej raztresene po vseh vaseh
v okolišu, kar ni bilo najbolje, saj tako niso bili vedno dovolj zavarovani pred zunanjimi vplivi in okvarami. Kmalu pa bo že bolje: gradijo sodobno garažo, v katero bodo lahko varno spravili vse zadružne stroje, seveda potem, ko jih bodo ob koncu delovne sezone »ozdravili« in pripravili za zimsko počivanje. V garaži, ki jih bo veljala okrog 2 in pol milijona dinarjev, bodo namreč imeli tudi manjšo mehanično delavnico s potrebnim orodjem za popravilo strojev.
Trgovin ne bodo pogrešali
»Zastran trgovin smo se samo dosti kregali« je v razgovoru dejal predsednik zadruge in poudaril, da so često zelo »okupirale« upravni odbor in ga odvračale od tega, da bi se lahko bolj posvečal čistim zadružnim problemom in predvsem kmetijstvu. Lani niso imeli nobene seje, na kateri se ne bi »natezali« okrog tega ali onega trgovskega problema. Trgovine — v zadružnem okolišu imajo dve — so bile, zadrugi bolj v breme kot pa korist.
Če v puconski zadrugi pravijo, da trgovin ne potrebujejo, pa to še ne pomeni, da jih bodo čez noč opustili brez poprejšnjega jamstva, da prebivalstvo — določneje: člani — v zadružnem okolišu ne bo zaradi tega prikrajšano, kajti trgovine bodo morale ostati in tudi v bodoče posredovati ljudem dobrine in potrebščine, ki se jim kmečka gospodinistva ne morejo odreči. Dokaj drugačno pa je njihovo mnenje zastran drugih obratov (klavnica in zadružna gostilna), zlasti pa še o
podjetju „Gradnja“ v zadrugi,
ki je že kar smelo dejanje zadružnega vodstva, da bi zadovoljilo potrebe svojih članov, v določenem smislu pa tudi prehitevanje občine, ki je menda spregledala, da v puconskem okolišu ljudje mnogo gradijo in da imajo za gradbene posle tudi precej strokovnih rok. To pa je seveda izkoristila zadruga in ustanovila pod svojim okriljem gradbeni obrat z organi delavskega upravljanja in samostojnim tarifnim pravilnikom, kar so člani zelo pozdravili na svojem obenem zboru.
Ustanovljeno podjetje »Gradnja« ne životari. Dela imajo dovolj, čeprav zaposlujejo 50 zidarjev in tesarjev in so v dobrih dveh mesecih prigospodarili zadrugi okrog 200 tisoč dinarjev dobička. Podjetje je pravzaprav zanimiv poskus, ki še nima vrstnika v okolici, poskus, da bi po zadružni poti zadovoljili prebivalstvo tudi s po-
trebnimi storitvami na drugih področjih (konkretno: na gradbenem) ; menda pa je prav to tudi vzrok, da registratorji podjetja ne vedo, kako in kaj: status podjetja, ki so ga ustanovili v Puconcih, je namreč neopredeljen in tudi neobičajen za naše razmere. Na Gospodarskem sodišču so sicer podjetje registrirali, toda kljub njegovemu sezonskemu značaju ostajajo neopredeljena razmerja med delovnim kolektivom in ustanoviteljem, določneje:	med organi delavskega
upravljanja in zadružnim vodstvom, zlasti kar zadeva pravice in dolžnosti enega ali drugega. Čisto praktično: delovni kolektiv obrata bo prav gotovo
težil za tem, da bo deležen vsaj nekaj ustvarjenega dobička, v zadrugi pa si bodo, kar je tudi razumljivo, prizadevali, da bi kar največ dobička pripadlo njenemu investicijskemu skladu.
Prepustimo to pravno razglabljanje strokovnjakom! Pobuda zadružnega vodstva je prav gotovo koristna (potrebe so, ki jih učinkovito ni nihče drugi upošteval, pa tudi zaposlitev so dobili številni sezonci, ki bi sicer morali drugam za zaslužkom), čeprav ji morda ni
usojeno dolgotrajno življenje, ker gradbeni obrat v svojem bistvu ni nič manj oddaljen od kmetijstva kot trgovine. V puconski zadrugi pa so za take obrate bolj navdušeni zato, ker jim nesejo in prinašajo potrebna sredstva v sklade.
Bo prosvetni dom res samo puconski ?
V puconski zadrugi vse bolj skrbijo tudi za človeka in njegov strokovni napredek. Zadružnicam so lani odrinili 86 tisočakov za tečaje in predavanja. Finansirali so tudi kmetijsko-gospodarsko šolo. Štipendirajo dva bodoča kmetijska tehnika. Malo je takih zgledov, ki pa jim v Puconcih lahko postavijo še en trajen spomenik: dograjeni prosvetni dom, v katerem lahko mladi igrajo sedaj samo že ping-pong na primitivno urejenih mizah. Množične organizacije so že storile vse, kar so zmogle (vsak dinar je romal v blagajno gradbenega odbora), da bi čimprej ovekovečili ta spomenik. Res: veliko »čejev« je še do končnega uresničenja tega smotra, vendar »čejev«, ki jih ne bo težko speljati, če bo povsod dobra volja: v zadrugi, ki naj bi prevzela na svoja ramena nadaljnjo gradbeno podjetnost, v množičnih organizacijah, ki naj bi pomagale z dosedanjo vnemo, pa tudi pri vseh prebivalcih zadružnega okoliša ki naj bi ne gledali v prosvetnem domu samo »puconske kaše«, marveč tudi svoje koristi, kajti ko bo prostorna dvorana dograjena in ko bodo v njej vrteli filme, prirejali koristna predavanja, dramatske uprizoritve in koncerte, ne bo nikjer pisalo »Za nepucončarje vstop prepovedan«. Puconski zadružniki: pridružite svojemu gospodarskemu središču še kulturnega in konec bo tudi krajevnemu omejevanju, ki še tu in tam le poganja korenine. Samo dobrohoten namig.
-sk
Križevčani prikazujejo kmečka dela v Ljutomeru
Bralci in mi
PREDLOG ZA RUBRIKO
Tovariš urednik!
Morda bi bilo prav, če bi v Pomurskem vestniku objavljali v posebni rubriki — predlagam ime rubrike: Bralci in mi — mnenja in vprašanja Vaših bralcev, pa naj bodo to kritična, polemična ali pohvalna, seveda s primernimi odgovori in mnenji uredništva. Zdi se mi, da bodo tako stiki med bralci in listom še uspešnejši in neposrednejši, kajpada samo tedaj, če bo sodelovalo kar največ bralcev.
Ž. B., Murska Sobota
Se strinjamo. Rubrika je tu in sedaj je vrsta na bralcih, da nam pošljejo kar največ prispevkov za to rubriko.
ZAPUŠČEN PARTIZANSKI
GROB V KRIŽEVCIH
Tovariš uredniki
Pri nas imamo na pokopališču zanemarjen skupen grob partizanov, potem zanemarjene grobove ljudi iz lukavškega Doma onemoglih, s katerih niti grobar ni pokosil trave, potem studenec, ki ga že dve leti popravljajo. . . Razglasi se sicer vrstijo, da je treba grobove očistiti, če ne bo to storila občina na račun svojcev. Toda, kakor kaže, razglasi ne zaležejo mnogo.
J. G., Križevci pri Ljutomeru
Skrb za grobove, ki jih omenjate, je prav gotovo na mestu; zanje bi bile dolžne skrbeti tudi množične organizacije v kraju, zlasti še Zveza borcev, kajti med pokopanimi je morda tudi nekaj takih, ki sploh nimajo bližnjih svojcev. Skrb za partizanske grobove pa je splošnodružbena in bi jo krajevni činitelji morali dosledno uveljavljati.
ZAKAJ TAKE VRSTE
PRED SOBOŠKO MLEKARNO?
Tovariš urednik!
Kadarkoli grem zjutraj v soboško mlekarno, moram precej časa čakati v vrsti, preden dobim mleko. Največja gneča je med šesto in sedmo uro zjutraj, ko je strank največ — med njimi je tudi precej gospodinj, ki gredo že ob sedmih v službo — in jim streže samo ena uslužbenka. Ob sedmih pa ji pride že druga na pomoč. Mar se ne bi dalo urediti tako, da bi delali obe uslužbenki že od šestih in bi bile stranke hitreje postrežene?
S. S., Murska Sobota
Vaš predlog, četudi v obliki vprašanja, je prav gotovo umesten in ga bodo pozdravile zlasti prizadete soboške gospodinje. Upamo, da ga bodo prebrali tudi člani delavskega sveta Tovarne mlečnega prahu.
POKVARJEN SENDVIČ
IN SOLIDNA POSTREŽBA
Tovariš urednik!
Pred dnevi sem obiskal restavracijo »Jeruzalem« v Ljutomeru in dobil po naročilu sendvič z neprijetno »vonjajočimi« klobasami. Poklical sem natakarico, ki mi je sendvič prinesla, in ji povedal, da so klobase bržčas že pokvarjene. Natakarica je sendvič vzela nazaj in pripomnila: »Toda, sendvič boste morali plačati, ker ste ga že vgriznili!« Kaj bi v tem primeru moral storiti?
V. Š., Ljutomer
Najbolje bi bilo, bi sendvič vzeli s seboj in ga izročili sanitarni inšpekciji.
Stari očak — grad v Ormožu	
OD KELTOV DO TELEVIZIJE
(Drobni zapiski iz Ormoža)
Ormož je mestece ob Dravi z lepo tlakovanimi ulicami, zdravim zrakom sredi zelenega okolja in starostjo, ki je zaznamovana s staro graščino in tudi prisotnostjo arheologov, zaposlenih z raziskovanjem starih keltskih ognjišč ali česar že. V mestu je bilo sodišče že pred tri sto leti a je bilo ukinjeno nekako pred enim desetletjem, toda zdaj ga znova dobijo . . .
Naša komunalna ureditev je dala Ormožu občino, a prej je bil tukaj celo okraj. Problemi so v občini skoraj povsem isti, kot v vseh teh naših kmetijskih krajih z nekako enakomerno razvito živinorejo, sadjarstvom. vinogradništvom in poljedelstvom. Ljudje radi pijejo vino in se včasih radi tudi tožijo. Menda je ravno iz tega predela nedavno umrl možakar, ki se je v petdesetih letih pred smrtjo čez štiri stokrat tožil in je umrl sredi še nedokončanega procesa. Toda Ormožani ne pozdravljajo prihoda sodišča, ker bo imelo civilni in kazenski referat, temveč zato, kot s mi povedali, ker so pri urejevanju davčnih zadev bili v velikem delu občine vezani na sodišče v Ljutomeru,   poslovalo preko okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti, ki pa je posredoval uradne zadeve, namenjene ormožancem, občini spet preko okrajnega ljudskega odbora v Ptuju. Potemtakem ni nič čudno, če je marsikateri občan žalostno zavzdinnil: »Oh kako je dolga dolga pot . . .« Zdaj se bo pot skrajšala.
*
Ob prihodu v Ormož se mi je zdelo, da so tamkaj gostilne skrite, naposled pa sem le odkril vse tri, kar ni preveč za tistih dva tisoč prebivalcev, kolikor so mi rekli, da jih mesto premore. Toda domačini ki vidijo vse podrobnosti, o katerih tujci navadno ne razmišljamo, so mi povedali, da so v gostilnah priučeni delavci in da je nekje gostišče pod prisilno upravo in da ga vodi prav tak priučen gostilniški delavec, »pred tem po imamo človeka s srednjo gostilniško šolo, ki pa ni zaposlen v tej stroki, za katero odgovarja.«
V vročih pasjih dnevih sem med drugim ugotovil, da gostinci vina ne morejo preveč mešati z vodo, ker je ta dobrina tedaj že skoraj usahnila v petih javnih studencih in redkih zasebnih, namenjeni za oskrbo prebivalstvu. Po tem obilnem de-
ževju pa je morda položaj že drugačen.
*
Če so Ormožanci rahločutni, kot se mi zdi, da so, bodo prav gotovo zamerili tovarišem, od katerih sem slišal nekaj teh kritičnih pripomb, toda njim v opravičilo naj povem, da so mi s ponosom pripovedovali o petinštirideseti obletnici telesnovzgojnega društva v mestu, o njegovem večletnem prizadevanju, da omogoči pionirjem, pa tudi ostalim članom, taborjenje na »otoku« pri Veliki Nedelji . . .
Prav tako so mi govorili tudi o taraburaškem zboru Svobode in o pevskem zboru, ki je »na veliko presenečenje prebivalcev nastopil tudi na letošnjem občinskem dnevu«. To zveni hudomušno in celo malce
zlobno, toda prvi vtis popravi dostavek, da se zbirajo pevci v nov pevski zbor, ko je prejšnji zaradi nekih neprijetnih razmer neslavno razpadel.
Še bolj hudomušno pripovedujejo o gasilcih, ki so lani proslavljali šestdeseto obletnico obstoja svojega društva, »da bi se jim pozimi kmalu vžgal njihov lastni dom«. Komentarja sicer nisem dobil razen tega, da bi to lahko bilo od požara v neki bližnji šupi in da so se dobri Požarniki silno ogorčeno borili proti »klevetam«, ki so jih govorili očevidci.
*
Za konec samo še prav zanimivo novost: ormoški gostinci baje kupujejo televizijske aparate — vsi trije, da bi se v konkurenci obdržali na površju. Ta nakup je doslej menda samo še v fazi zbiranja sredstev. Po nakupu pa lahko pride razočaranje, kajti televizija ne prinaša bleščečih poslovnih uspehov. Ob njej namreč človek rad pozabi piti, toda zato je to nekaj novega, kar prinaša širša obzorja kot radio z lepo povedano besedo . . .
V. Širec
ZADRUŽNI DOM V KRIŽEVCIH
Vaški zadružni dom, ki so ga začeli graditi že pred osmimi leti, še danes ni gotov. Res je v njem že dobro urejena trgovina, pisarne in nekaj sob, a vsi ostali prostori še niso izrabljeni, čeprav bi bili zelo potrebni. Prvič je tukaj vprašanje mesnice. Prej je bila v privatnem prostoru. Nato so jo hoteli preseliti v dom in so zanjo uredili tudi poseben prostor. Naenkrat pa je v starem prostoru propadla, a novega so uporabili za shrambo za bencin in olje. Mesnica bi bila v kraju
res potrebna, posebno še v poletnem času, in ne vem, zakaj so jo ukinili. Drugi problem je zadružna dvorana. V njej je sicer že stari oder, na katerem je domača in druge gledališke družine že večkrat uspešno nastopile, toda z dobro voljo in malo dela bi se dalo še mnogo izboljšati. Tudi za kino bi lahko uredili v njej, saj je med vaščani veliko zanimanje zanj. Toda videti je, da se odgovorni ljudje premalo zanimajo za te stvari.
-el
Soboški zadružniki na poletnem izletu
V vročih poletnih dneh, ko začne zoreti žito, a s travnikov se širi vonj sušečega se sena, bi se vsakdo rad umaknil na kak izlet, oddih in počitnice. Tudi upravni odbor soboške KZ je na pobudo nekaterih zadružnikov organiziral poučno potovanje v Apaško kotlino, Maribor in Slovenske gorice.
Program potovanja je bil pester. Ko smo se zjutraj odpeljali proti Apaški kotlini, je bilo še vse mrtvo. V kmetijski zadrugi so delavci in uslužbenci prihajali ravno na svoja delovna mesta in bili presenečeni, ko smo že tako zgodaj pregledali njihove hleve, dobro urejena skladišča, odkupni odsek in drugo. V prijetnem vzdušju je potekel razgovor med njihovim mladim kmetijskim tehnikom, uslužbenci in našimi zadružniki. Izmenjava izkušenj je vedno koristna! Naše zadružnice so si s posebno pozornostjo ogledale perutnino in svinjake; ti dve področji kmetijstva pri njih prav dobro uspevata. Tudi uspehi so že vidni. Ob neposredni pomoči kmetijskega tehnika pa tudi mladi zadružniki prav uspešno kmetujejo.
Sonce je že močno pripekalo, ko smo se napotili na eno naših največjih državnih posestev Črnci-Apače. Agronom ing. Mirkovič nam je na kratko orisal posestvo in potem razkazal njive, hleve in živino. V konjskem hlevu, kjer imajo mnogo konj, se je prijel za kratke hlače in dejal: »Na mesto teh hrzajočih konj bo v kratkem stopil traktor.«
Poslovili smo se in odšli proti Mariboru. Nekaj pikrih na račun po-
klonjenega likerja v Apačah in tistih, ki smo jih po poti pobrali, pa smo se že ustavili pred Tovarno poljedelskih strojev. Dežurna nam je skušala opravičiti odsotnost vseh vodilnih uslužbencev, a ko je zvedela, da smo zadružniki iz Prek-
murja, nam je zaupno povedala, da imamo srečo, ker pravkar topijo železo in tako bomo videli ves livarski proces. Napotili smo se k plavžu. V neznosni vročini in strašnem smradu po ogljiku je po telesih delavcev znoj kar tekel, pa tudi mi
smo se pošteno potili. Pri odhodu smo bili vsi enega mnenja — to je hudo delo in je potrebno dobrega plačila!
Šli smo dalje skozi Melje v Mestno klavnico, ki je poleg Drave. Ne vem, kje smo se ustavili, opazil sem samo to, da so ob nenadnem pogledu na zaklane konje začeli trije omagovati, ker jim je klavniški duh zelo škodoval. Končno smo prispeli do delavnice trgovskega podjetja »Rog«. Razgled po klavnici in hladilnici je bil prijeten. Nato smo se pa pol ure pomudili z direktorjem, starim in dobrim znancem. Pogostitev s hrenovkami hladnim pivom nam je bila prav dobrodošla. Zelo vzradoščen se je poslovil od nas tudi ravnatelj klavnice veterinar Čuk, ki je v svoji skromnosti povedal, da bi morali klavnico preurediti v skladu z modernimi, sodobnimi zahtevami.
Popoldne smo še obiskali Kmetijsko srednjo šolo, kjer pa upravnik temu obisku ni posvetil kake posebne pozornosti, in tovarno mila »Zlatorog«. Iz Maribora smo odšli na Pohorje in se mimogrede ustavili pri dobrem znancu in glavnem uredniku »Pomurskega vestnika« Dragu Flisarju, ki je tam na okrevanju. V razkošnem hladu bukovih in smrekovih gozdov smo se najužinali, napili in se spočili. »Poštarski dom« smo pozno popoldne zapustili s pesmijo. Nič čudnega, saj je bilo mnogo prijetnih doživetij. V prvih večernih urah smo se podali preko Slovenskih goric proti domu.
Dini Titan
Z elektriko zavarovane marelice —
proč dvoje mladih življenj
Pred dnevi je časopisje mnogo pisalo o tragični smrti 4-letnega Borisa Jarca, ki je prišel iz Vojvodine na obisk k staremu očetu v Maribor. Na dvorišču hiše, kjer je stanoval njegov stari oče, je imela tovarniška delavka Cilka Rop marelico z zrelimi sadeži, za katere pa se je hudo bala. Da bi jih nepoklicani ne odnesli, je ovila okrog drevesa žico in iz kuhinje napeljala električni tok z napetostjo 220 voltov. Kdo bi zameril 4-letnemu fantu, da si je zaželel lepih marelic! Ko pa se je prijel za žico, ga je streslo in vrglo na tla. Streslo je tudi neko štirinajstletno deklico in nekega fanta, ki sta hotela malega Borisa odvleči od žice. Ko sta klicala na pomoč, je Ropova izključila tok ter odnesla Borisa v polikliniko, kjer mu pa zdravniki niso mogli več pomagati. Vsa javnost zahteva, da prejme Ropo-
va najstrožjo kazen za svoje skrajno neodgovorno dejanje.
Skoraj istočasno se je zgodila v Moravcih v Pomurju enaka nesreča, ki je zahtevala tudi smrtno žrtev. Kmet Vinko Zorko je ovil okoli mareličnih dreves žico in jo ponoči povezal z električno napeljavo. Ko je njegova komaj štirinajstletna gospodinjska pomočnica Lizika Šmigoc šla zjutraj po šesti uri pobirat marelice, je prijela za bodečo žico in nesrečna deklica je bila takoj mrtva.
Tudi Zorko bo prejel zasluženo kazen, ker je on kriv smrti mlade Lizike. Njej ne more nihče več pomagati, pač pa mora biti kazen opozorilo vsem onim, ki bi se morebiti v bodoče zaradi svojega skopuštva še hoteli posluževati elektrike za varuha sadja ali podobnega.
POMURSKI VESTNIK, 25. jul. 1957
4