Istrske vesti. —i— Slovenska šola v Kopru. Zna je, da je bila s premestitvijo učiteljišSP iz Kopra v Gorico opuščena tudi slovet^ ska Ijudska šola, ki je bila spojenai omenjenim učnim zavodom. Sedaj vzdf žuje v Kopru svojo Ijudsko šolo Ciril in Metodova družba. Ker je slovenskih otrok v Kopru vendo več, bi bilo nujno potrebno, da se ta šola popolnoma podržavi. Ker imajo zlasti slovenski pazniki koprske kaznilnice veliko šoloobveznih otrok, se tudi justično ministrstvo za zadevo zanima. Največji nasprotnik slovenske šole v Kopru je poreški deželni odbor, ki se rajši zavzema za nemško ljudsko šolo v Kopru. Ministrstvo za uk in bogočastje vendar še ni zadevo rešilo. Upajmo, da bo ugodilo našim zahtevam, ker so nujne in opravičene. —i— Šole v poreškem okraju. Iz poročila okrajnega šolskega sveta poreškega posnemamo, da je bilo v poreškem okraju koncem 1913. leta 38 javnih ljudskih šol s 86 razredi. Od teh šol je bilo 31 z italijanskim, 4 s hrvatskim in 3 z italijansko-hrvatskim učnim jezikom. Od 24 zasebnih šol jih je 13 s pravico javnosti, 10 jih je z italijanskim in 14 s hrvatskim učnim jezikom. Šoloobveznih otrok je bilo 11.066, in sicer 5543 dečkov in 5523 deklic. V javne šole je pohajalo 3011 dečkov in 2768 deklic, v privatne pa 1167 dečkov in 1025 deklic. Nobenega pouka ni uživalo, ker ni potrebnih šol — 1099 dečkoV in 1528 deklic. Seveda so to hrvatski otroci! Šolo ie obiskovalo 76*5 odstotkov šoloobveznih otrok nasproti 75 odstotkov l&ta 1912. Poučevalo je skupno 166 učnih oseb. — Tistih otcok, ki ne uživajo niti elementarnega pouka, je pač preveliko. In če pomislimo, da so ti otroci hrvatske narodnosti, precej vemo, kako režejo v Istri — kruh pravice! —i— Za ravnatelja na moškem uC'* teljišču v Kopru je imenovan Pij Babuder, profesor na istem zavodu.