Zdravko Kac Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 -»študija primera bojne akcije Dravograd« Combat stress during the 1991 Slovenian war of independence - A case study of the Dravograd engagement Povzetek V današnjem času se vsi srečujemo s stresom. Deležni smo ga tako v zasebnem kot poklicnem življenju. Stres na delovnem mestu je zagotovo tudi del vojaškega poklica, pri katerem govorimo o bojnem stresu. Vojaki so zlasti v vojni in v mednarodnih operacijah in na misijah (MOM) izpostavljeni raznim razmeram in pritiskom. Ne glede na izurjenost in usposobljenost se lahko vdajo stresu zaradi različnih okoliščin pri opravljanju vojaških nalog tako doma kot v tujini. Posamezniki imajo zaradi stresa še več let po dogodku vedenjske in psihične odzive. Če stresa ne znamo odpraviti in se z njim pravilno spoprijeti ali če v težjih primerih ne dobimo strokovne pomoči, pusti v nas dolgotrajne posledice, ki se lahko razvijejo v posttravmatske stresne motnje. Osamosvojitvena vojna za Slovenijo je bila za udeležence ena prvih izkušenj v okoliščinah, ki povzročajo bojni stres in stresne motnje. O vojni je veliko napisano, vendar ni podatkov o analizi stresa. Zato bomo v članku predstavili temeljne pojme o vojaškem stresu in posttravmatskih stresnih motnjah ter se ukvarjali z vojno kot z izrednim stanjem v človeškem življenju, ki predstavlja zaradi svojih posebnosti za udeleženca stresno obdobje. Opisali bomo vojne dogodke leta 1991 v Dravogradu in na podlagi intervjujev ter anketnega vprašalnika udeležencev poskušali ugotoviti, ali je bil bojni stres prisoten in ali so nastale dolgotrajne posledice. Na podlagi ugotovitev bodo zapisane pobude za izboljšanje stanja v Slovenski vojski z vidika priprav pripadnikov na stres, in sicer glede na dejstvo, da sta vključevanje in izvajanje nalog pripadnikov v mednarodnem okolju vse večji. Vojaškošolski zbornik, 12/2017 105 Zdravko Kac \ Ključne besede: stres, bojni stres, posttravmatska stresna motnja, vojna, usposabljanje, udeleženci osamosvojitvene vojne. Abstract We live in a time when stress is very common; we face stress in private as well as in professional life. One of the professions that deliver a high amount of stress is certainly the military, where people must deal with combat stress. Soldiers are exposed to various situations and pressures, especially during wartime and when employed in international operations and missions (IOMs). Regardless of people's skill and training level, various circumstances in carrying out military duties both at home and abroad can cause combat stress, and individuals can suffer from behavioural and psychological reactions even years after the event. If the stress cannot be eliminated and individuals cannot deal with it properly, and if there is no professional help in difficult cases, such stress leads to long-term consequences in their lives, which can develop into post-traumatic stress disorders. For those engaged in the Slovenian War of Independence, the conflict was one of the first experiences where they encountered the circumstances that cause combat stress and stress disorders. Much has been written about the ten-day war, but there are no data available on the analysis of stress resulting from it. This article presents the basic concepts of military stress and post-traumatic stress disorders, and deals with war as an exceptional situation in human life which, owing to its specific characteristics, represents a stressful period for those engaged in it. This article also describes the 1991 military events in Dravograd. Based on interviews and a questionnaire carried out with the participants of those events, it tries to determine whether combat stress was present and whether any long-lasting consequences have occurred. On the basis of the findings, initiatives will be set up to improve the situation in the Slovenian Armed Forces (SAF) with regard to the preparations of SAF members for stress, given the fact that SAF members are increasingly integrated and carry out tasks in the international environment. Key words: stress, battle stress, post-traumatic stress disorder, war, training, participants of the war of independence. 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« 1 Uvod Hiter tempo in način življenja povzročata preglavice, ki povzročajo stres. Reševanje stresa je za vse velik izziv. Stres je naš vsakdanji spremljevalec in, kot pravijo strokovnjaki, je kombinacija odzivov telesa na trenutni položaj oziroma na morebitno nevarnost, ki lahko ogrozi ravnovesje telesa. Iz raziskav je razvidno, da so različni poklici in stopnja stresa med seboj povezani. Nekateri so bolj izpostavljeni in nevarni ter tako tudi bolj stresni. Vsekakor je eden izmed njih vojaški poklic. Slovenski vojaki so s svojo udeležbo v mednarodnem okolju in mednarodnih operacijah ter na misijah izpostavljeni okoliščinam, ki puščajo posledice in povzročajo strah ter stresne položaje. Znamenja stresa se torej pojavljajo med vojno in po vojnah, intenzivno zdravstveno proučevanje stresa pa se je začelo približno po drugi svetovni vojni, predvsem po vojni v Vietnamu. Znano je, da so vojaki, ki so bili v bolj izpostavljenih predelih, po končani misiji reševali posttravmatske motnje, in sicer povečano zlorabo alkohola in težjo socialno vključitev v civilno okolje. Če se vojaki s stresom ne spoprimejo pravilno in v težjih primerih ne dobijo pravočasne pomoči, lahko to v njihovem življenju pusti dolgoročne težave. Lahko se tudi zgodi, da prav zaradi stresa ravnajo popolnoma drugače in s svojim ravnanjem ogrožajo sebe, svojo skupino, enoto in doma najbližje. Še posebno v vojni in v mednarodnih operacijah in na misijah imajo vojaki naloge ter se znajdejo v položajih, ki povzročajo stresne motnje. Menimo, da smo v SV premalo pozorni na stresne motnje. Preventivne priprave pripadnikov, da bi bili na stres čim bolj odporni in bi se znali nanj pravilno odzvati, bi morale biti bolj poudarjene. Na vojaškem usposabljanju dobi posameznik dodatno teoretično in praktično znanje. Vojaških usposabljanj bi moralo biti čim več, predvsem pred napotitvijo v mednarodne operacije in na misije. Zaradi osamosvojitvene vojne smo pridobili veliko izkušenj, ki bi jih morali vključiti in prenesti v usposabljanje. Ljudje se učimo iz svojih napak in tako tudi nobena vojska ni izjema. V prispevku bomo pojasnili temeljne podatke o bojnem stresu in z anketo analizirali bojni stres, ki so ga doživeli udeleženci v osamosvojitveni vojni leta 1991 v Dravogradu. Stresu so podvrženi pripadniki SV doma in v tujini. V podrobnejših izsledkih analize bomo upoštevali opravljene intervjuje, osebno Vojaškošolski zbornik, 12/2017 45 Zdravko Kac \ udeležbo in izkušnje v vojni, dokumente in druge pridobljene vire ter tako natančneje spoznali, razčlenili in predstavili obravnavano področje. Namen prispevka je predstaviti pojme o stresu v vojski in sodobnih operacijah, kako bojni stres prepoznati, kaj ga povzroča ter kako so ga reševali udeleženci osamosvojitvene vojne leta 1991 v Dravogradu. Temeljni cilj je ugotoviti, ali so udeleženci vojne leta 1991 v Dravogradu bili pod stresom, ali so bili dovolj usposobljeni za opravljanje svojih formacijskih nalog in ali so po vojni doživljali posttravmatske motnje. Prispevek temelji na vsebini pisnih primarnih in sekundarnih domačih ter nekaterih tujih virov, usmerjena anketa in opravljeni intervjuji pa predstavljajo v prispevku pomembno raziskovalno orodje. 2 Opredelitev temeljnih pojmov Razložili bomo temeljne pojme o stresu, in sicer o zgodovini stresa, navedli bomo podatke iz svetovnih vojn, razpravljali bomo o bojnem stresu v sodobnih operacijah, o prepoznavanju stresa in dolgotrajnih odzivih na stres. Vsakemu predstavljenemu pojmu bomo, na podlagi rezultatov udeležencev Vojne za Slovenijo leta 1991 v Dravogradu, dali več pozornosti. 2. 1 Stres Beseda stres ima več pomenov. V splošnem opredeljujemo stres kot napetost, pritisk, neprijetne zunanje sile ali čustven odgovor. Stres je pojem iz biologije in psihologije, je odziv telesa na dražljaj. Beseda je bila prvič uvedena leta 1930. V angleščini pomeni »stress« napetost in pritisk, v psihologiji in biologiji pa »pod vplivom stresa« povečan odziv organizma, močno izrabljanje obrambnih in sprejemnih mehanizmov v človekovem psihofizičnem ustroju. Stres nastane pri opravljanju zahtevnejših delovnih nalog in premagovanju močnih duševnih oziroma čustvenih pretresov (Mala splošna enciklopedija, 1976: 427). V medicini in psihologiji se uporablja izraz stres za označevanje tistih neznačilnih sprememb oziroma odzivov v organizmu in osebnosti posameznika, ki so izzvani z različnimi dejavniki, ki ta organizem ogrožajo 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« ali vsaj spremenijo njegovo ravnotežje. Ti dejavniki so pogosto imenovani dražljaji in so lahko čustveni, fizični, toksični, travmatski ali infektivni. V človeškem organizmu povzročajo dražljaji spremembe fizioloških funkcij oziroma razne metabolične in nevrovegetativne spremembe, pri vedenju in odzivanju pa osebnostne spremembe (Kapor, 1987: 20). 2. 2 Zgodovina razvoja stresa Ko omenjamo stres, se zavemo, da gre za neljubi nevsakdanji dogodek, ki na nas vpliva tako, da naše telo v tistem trenutku deluje drugače, kot bi moralo. Bolj so dogodek, situacija, strah ali nelagodje vplivali na nas, več časa bomo potrebovali, da bomo lahko spet normalno delovali. Beseda stres je iznajdba sodobnejšega časa, vendar stres kot pojem človeka spremlja že od nekdaj. Zdaj je postal človekov najhujši sovražnik. Je vzrok bolezni, nesreč, napetosti in nezadovoljstva. Že starogrški filozof Sokrat je zapisal, da ne obstaja nobena bolezen, ki ne bi bila povezana z dušo. Napredovala je medicina, vsak dan lahko spremljamo, kako napreduje tehnika, človek pa se ni spremenil. Odziv organizma na nevarnost je danes povsem nespremenjen, le povzročitelji stresa so drugačni. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili stres med obdobji vojn. 2. 2. 1 Podatki o oblikah stresa pred prvo svetovno vojno V vojaških organizacijah so psihične težave srečevali že prej, pa zato ne moremo govoriti o neki organizirani službi ali organu, ki bi reševal te težave pred drugo polovico 19. stoletja. Do tega časa namreč ni bilo jasnih opredelitev raznih sindromov, ki so se pojavljali v bojnih udejstvovanjih. Nekateri člani Odseka za vojno psihiatrijo na Inštitutu Walter Reed v Združenih državah Amerike trdijo, da so: »/.../ izgube zaradi psihičnih vzrokov fenomen, ki se je pojavil šele na bojiščih 20. stoletja.« S tem se ne strinjam. V vojni sta strah in norost stalna človekova spremljevalca že od začetka zapisane zgodovine pa najbrž tudi že od prej. Poznamo jasne dokaze, da so ljudje zgodaj ugotovili, kako je premagovanje strahu pomembno za premoč nad sovražnikom. Pred približno 2500 leti je Ksenofan, zelo izkušen vojak in poveljnik, enotam napisal, da je prepričan »da zmage v vojni ne prinašata številčnost vojske in njena moč, temveč zmaga tista vojska, ki je močnejša v duši« (Ksenofan, Anabasis, Knjiga III, 1. poglavje). Vojaškošolski zbornik, 12/2017 45 Zdravko Kac \ Tudi nekateri ohranjeni pisni dokumenti iz obdobja starih Egipčanov potrjujejo dejstva o strahu, ki so ga ljudje doživljali v bojih. V skoraj 3000 let starem pismu egipčanskega veterana Horija, ki piše mlademu vojaku, je zapisano: »Odločil si se da greš v napad /.../ Prevzema te drhtenje, dvigajo se ti lasje na glavi, a dušo nosiš v roki /.../« (Gwynne Dyer, War/New York: Crown publishers, 1985, str. 22). 2. 2. 2 Podatki o oblikah stresa iz prve svetovne vojne Prva svetovna vojna je zajela milijone ljudi. Strahote bojevanja v rovih so bile dolgotrajnejše in težje, kot so jih kadar koli do zdaj pretrpeli vojaki. V prvih letih pozicijskih bojevanj so se zgodili množični psihični zlomi. Vojske so pojav zlomov označile za strahopetnost, vojaška medicina pa za posledico artilerijskih obstreljevanj. Vojaki so kazali znake zmedenosti, izgube spomina, otrplosti, paralize udov, začasne slepote, gluhote in izgube vonja ter tipa. Britanski zdravnik Myers je ugotovil, da so vsi ti znaki posledica poškodovanih možganov, ki so se okvarili zaradi hrupa in grozljivosti granat. Znake je poimenoval granatni šok oziroma shell shock32. Izraz je postal znan in se je uporabljal tudi v drugi svetovni vojni. Vojake, ki kljub prisili svojih nadrejenih niso več mogli delovati, so prepeljali v domače psihiatrične ustanove. Za zdravljenje so uporabljali elektrošoke, počitek in disciplinske terapije. Na fronto se je vrnilo le pet odstotkov vojakov. Učinkovito zdravljenje bojne stresne reakcije so dosegli Francozi. Ti so trdili, da se je treba na psihični zlom odzvati hitro, saj so s čakanjem znaki vse hujši. Vojaka je treba zdraviti v zalednih bolnišnicah, v katerih lahko sliši topove. Medicinsko osebje mu mora dati vedeti, da ni pacient, temveč vojak, za katerega veljajo vojaška pravila. Vojak ne sme začutiti in izvedeti, da se bo z boleznijo izvlekel iz nevarnosti. Tiste, za katere je bilo očitno, da so težje psihično bolni, so pozneje prestavili na varno. Takšno zdravljenje je bilo uspešno, saj se je v treh dneh na bojišče vrnilo 70 odstotkov vojakov. Tako so Francozi dokazali, da granatni šok ni posledica poškodbe možganov zaradi granat. Zato so bolezen preimenovali v histerijo. Posledice nastanka bojne : Shell-shock so leta 1914 odkrili angleški zdravniki in tedaj so mislili da ga povzroča eksplozija topovske granate, ki sproži vakuum in moti možgansko-hrbtenično tekočino ter povzroča zmedo v možganih. Med letoma 1914 in 1918 so zdravniki opazovali okoli 80.000 vojakov ali približno dva odstotka vojakov v aktivni službi, ki so kazali simptome granatnega šoka: utrujenost, razdražljivost, vrtoglavost, pomanjkanje koncentracije in glavobol. 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« stresne reakcije naj bi bile velik strah pred obstreljevanji, zaplinjevanjem, šok ob pojavu ran in fizične poškodbe (Jazbec, 2009). 2. 2. 3 Podatki o oblikah stresa iz druge svetovne vojne V drugi svetovni vojni je izstop ala duševna motnj a, ki so ji tudi zaradi mentalno-higienskih razlogov in priznanja borcem rekli »borčevska izčrpanost« oziroma angl. combat exhaustion. Do druge svetovne vojne so bila spoznanja iz prve svetovne vojne večinoma pozabljena. Le Nemci so ohranili frontni in poenostavljen način zdravljenja bojne stresne reakcije, medtem ko so zavezniki svoje vojake pošiljali domov. Znaki bojne stresne reakcije so bili v tej vojni manj dramatični kot v prvi svetovni vojni. Manj je bilo gluhonemosti, začasnih slepot in paraliz. Več pa je bilo še danes znanih odzivov, kot so šok, slabost, zmedenost, tresenje, izčrpanost in podobno. Američani so znake bojne stresne reakcije poimenovali bojna utrujenost oziroma angl. combat fatigue. Ti so vso vojno izvajali metodične raziskave bojne stresne reakcije in ugotovili: • Za preprečevanje bojne stresne reakcije ni dovolj selekcija. • Stopnja bojne stresne reakcije je povezana z voditeljstvom in kohezijo enote. • Manj primerov bojne stresne reakcije imajo elitne enote. • Manj primerov bojne stresne reakcije imajo bojno izkušene enote. • V dolgotrajnih in intenzivnih bojih število primerov bojne stresne reakcije naraste (Jazbec, 2009). 2. 2. 4 Podatki o oblikah stresa iz novejše zgodovine Govorimo predvsem o mladih veteranih iz tretje balkanske vojne (1991— 1995) in premalo omenjene osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991. Čeprav vojna za Slovenijo ni bila dolga, ne smemo zanemariti dejstva, da so nekatere aktivnosti za obrambo države potekale že pred začetkom in tudi po njem. Pripadniki Teritorialne obrambe so v svoji bogati in več kot dvajsetletni zgodovini ter usposabljanjih svojih pripadnikov leta 1991 potrdili svojo vlogo. Aktivni udeleženci v osamosvojitveni vojni za Slovenijo bi lahko na tem področju veliko povedali o svojih izkušnjah in stresnih razmerah, vendar na tem področju ni bilo veliko narejeno. Takšne so naše izkušnje in iz tega bi se dalo veliko naučiti ter upoštevati pri usposabljanju svoje vojske. Vojaškošolski zbornik, 12/2017 45 Zdravko Kac \ Nekaj primerov izgub iz zgodovine (Koren, 2008): • Leta 1916 so Britanci v šestih urah bitke na Sommeu izgubili več ljudi kot ZDA v desetletni vojni v Vietnamu. • Prva svetovna vojna: šest do devet vojakov na sto onesposobljenih pri vseh vojskah, udeleženkah vojne, je bilo zaradi psihičnih težav. • Druga svetovna vojna: ZDA - šestintrideset vojakov od tisočih ali 504.000 bojevnikov ali 37,5 odstotka je bilo izločeno iz boja zaradi psihičnega zloma (kar je dovolj za oblikovanje petdesetih divizij). Pri Rusih je bilo devet vojakov od tisočih v šestih tednih bitke za Berlin leta 1945 izločeno iz boja zaradi psihičnih težav. Tako je imela ruska vojska več izgub kot Američani v vseh vojnah, ki so jih bojevali zunaj svoje države. • Koreja - izračunali so, da je imel ameriški vojak 143 odstotkov več možnosti, da se psihično zlomi, kot da umre na bojnem polju zaradi strelov nasprotnikovega orožja. • Vietnam: 17 odstotkov vojakov je umrlo, 24,2 odstotka jih je doživelo psihični zlom, in to v začetku vojne 6 odstotkov, proti koncu vojne pa 50 odstotkov (veliko zaradi nostalgije po letu služenja brez obiska svojega doma). • 1973: arabsko-izraelska vojna je imela tretjino izgub Izraelcev zaradi psihičnih vzrokov - prav tako so bile izgube v egipčanskih enotah. • V osemnajstih dneh Jom Kipurja leta 1973 so imeli Izraelci več izgub kot ZDA v desetletni vojni v Vietnamu. • 1982, Libanon - med Izraelci obsegajo psihični vzroki 27 odstotkov skupnega števila ranjenih. • 1985, arabsko-izraelska vojna, v dveh tednih boja je bilo na vsaki strani po 50 odstotkov izgub zaradi psihičnih težav. Pričakovalo se je, da se bo v mogočih prihodnjih vojnah število izločenih iz boja zaradi psihičnih vzrokov le še povečevalo, tudi na 40 do 50 odstotkov. Tveganje za pojav psihičnega zloma obstaja za vsakega udeleženca boja, razen za dva odstotka psihopatskih osebnosti, ki jim takšen položaj odgovarja (Koren, 2008). 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« 2. 3 Bojni stres Bojni stres je izraz, ki se uporablja za opis vedenjskih, fizioloških in psiholoških odzivov, doživetih pred in med bojem ter po njem. Odkriva temačno plat vojaškega poklica. Vojna je ena največjih psihofizičnih obremenitev, ki jo lahko človek doživi. Proučevanje vojaške zgodovine kaže, da lahko človeka zlomi, spremeni, iz njega izvleče najboljše ali pa najslabše. Praviloma človek po srečanju z nasiljem ne ostane isti in bojni stres lahko pusti najprej veteranu, nato pa še njegovim bližnjim, pečat, s katerim bodo živeli še dolgo po končani operaciji (Jazbec, 2009). Vsak vojak, ki se sreča s težjimi obremenitvami, nasiljem in možnostjo svoje smrti, razvije stresne odzive. Ti obsegajo lažje simptome in tudi resnejša bolezenska stanja, ki zahtevajo evakuacijo pacienta in zdravljenje. Težje oblike stresnih odzivov se označujejo z izrazom stresne motnje. Bojni stres nam omogočajo prepoznati nekateri znaki: • Fizični: »pokvarjen« želodec, motnje spanja, potenje, drhtavica, občutek telesne neusklajenosti, glavoboli, hiter srčni utrip, spremembe teka, povečana budnost, izčrpanost. • Mentalni: težko reševanje težav, mučne sanje, upočasnjeno razmišljanje, motena pozornost in osredotočenost, nadležni in vsiljivi spomini ter podobe. • Vedenjski: agresivno vedenje, razdražljivost ali izbruhi jeze, škodljivo delo, jok, družbena osamitev oziroma umik iz družbe in slabše delo. • Čustveni: žalost, krivda ali sram, strah, otožnost, otrplost, bojazen, šok, spremenljivost razpoloženja, brezbrižnost, otopelost (http://www. usmcmccs.org/LeadersGuide). Dejavniki, ki pripomorejo k povečanemu stresnemu odzivu, sami ali v kombinaciji: • neizkušenost v reševanju stresnih doživetij, osamljenost in pomanjkanje spanja, • trajajoča izpostavljenost nevarnosti, dehidracija in prenaporno delo, • občutek nemoči, nezmožnost za manever ali vračanje ognja, • ubijanje nasprotnikov ali civilistov iz bližine, še posebno v neobičajnih okoliščinah (po nesreči ali ko so se poskušali predati), Vojaškošolski zbornik, 12/2017 45 Zdravko Kac \ • pogled na trupla in njihov vonj, še posebno, če gre za bližnje prijatelje, • streljanje na ljudi, za katere meniš, da jim pomagaš, • naključne smrti - smrti po nesreči, kot je na primer prijateljski ogenj, • biti vojni ujetnik, prezeblost, mokrota ali neumitost daljše obdobje, • hrup, eksplozije, vibracije, • težave ali slabe novice od doma (lahko so tudi dobre novice, če jih spremlja negotovost, na primer pričakovanje rojstva otroka), • pomanjkanje podatkov, ki vodijo k pretiranemu strahu in izgubi prave perspektive (http://public.afosi.amc.af.mil/deployment_stress/ CombatStress.html). V sodobnem bojevanju so še nekateri drugi dejavniki, kot so: • trajajoče operacije v vseh vremenskih razmerah, ki jih omogoča oprema za vsako vreme, podnevi in ponoči, • da ne vemo natančno, kdo je in kje je sovražnik, kot so na primer samomorilski napadalci, • pravila sodelovanja, ki v nekaterih primerih ne dovoljujejo, da bi vojak vrnil ogenj, kar povzroča še večji občutek nemoči, • sovražnik uporablja nove in nepričakovane taktike, na katere vojak ni pripravljen (http://public.afosi.amc.af.mil/deployment_stress/ CombatStress.html). 2. 3. 1 Posttravmatska stresna motnja oziroma posttravmatski sindrom Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je intenziven anksiozni odziv. Je posledica preživetja zelo hudega dogodka oziroma travme, v katerem je bila oseba močno prestrašena in je doživela občutke nemoči ali je bila celo v šoku. Za PTSM je značilno dolgotrajno podoživljanje travmatičnega dogodka, na primer v obliki pogostega spominjanja, nočnih mor, »flash backov« ter močnih čustvenih ali telesnih odzivov ob srečanju z ljudmi ali v položajih, ki spominjajo na travmatičen dogodek. Pri takšnih osebah opazimo drugačno odzivanje na dogodke, dodatno utrujenost, nezanimanje in zmanjšanje veselja ter tudi čustveno otopelost. Ljudje doživljajo motnje spanja, koncentracije, izbruhe jeze in postanejo bolj plašljivi (http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/dusevne-motnje/ anksiozne-motnje/68-posttravmatska-stresna-motnja.html). 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« PTSM nastane kot zadrževan ali odložen odgovor na stresni dogodek z zelo zastrašujočimi in uničujočimi lastnostmi, ki povzročijo stres skoraj verjetno pri vsakem človeku.33 Posttravmatska stresna motnja je posledica zelo stresnih dogodkov. Značilnosti: • podoživljanje dogodka, večkrat ponavljajoče in neprijetne sanje, • občutek, da se je dogodek ponovno zgodil in se večkrat ponavlja, • močno podoživljanje dogodkov. Bojna stresna reakcija in posttravmatska stresna motnja sta tesno povezani. Posttravmatske stresne motnje, povzročene zaradi vojne, brez prejšnjih bojnih stresnih reakcij, skoraj ni, po drugi strani pa ni nujno, da se bo pri vseh vojakih z bojno stresno reakcijo razvila. Njen razvoj je postopen in dolgotrajen. Tesnoba na bojišču je normalen odziv v bojnih okoliščinah. Če se vojak ali enota počuti sposobna za njeno reševanje, jo lahko premaga oziroma nadzoruje. Kadar pa je stres prevelik oziroma preveč dolgotrajen in ni priložnosti za počitek, lahko enota razpade in vojak se počuti nezmožen, da bi ga premagal. Ta propad prilagoditve je točka, na kateri odziv ni več prilagodljiv. To je začetek takojšnjih in številnih primerov bojne stresne reakcije in verjetno začetek posttravmatskega procesa (Gal in Mangelsdorff, ur., 1991: 522). Poveljujoči oziroma poveljnik že naredi veliko, če prepozna znake bojnega stresa, nadzira osebo in prepreči nastanek razmer, v katerih bi si vojak lahko škodoval. Dobro je, da se potem poveže z zdravstvenim osebjem. Veliko uspešnejše je preprečevanje pojavitve posttravmatske stresne motnje. To lahko poveljnik doseže z dobrim vodenjem in oblikovanjem močne ekipe (Jazbec, 2009: 26). 2. 3. 2 Bojni stres v sodobnih operacijah oziroma operacijski stres Operacijski stres j e nov izraz, ki je bil utemlj en v ZDA. Označuj e stres v nebojnih operacijah, in sicer na mirovnih misijah, humanitarnih misijah, ob sanaciji naravnih nesreč in podobno. Dražljaji se pri teh operacijah ne razlikujejo preveč od tistih pri bojnih operacijah. To so monotonost življenja v bazah, 33 Taki primeri so naravna ali pod vplivom človeka povzročena nesreča, boj, resna prometna nesreča, prisostvovanje nasilni smrti drugih ali biti žrtev mučenja, terorizma, posilstva. Vojaškošolski zbornik, 12/2017 45 Zdravko Kac \ primitivne življenjske razmere, odsotnost od doma, pomanjkanje informacij, druge kulture, težje podnebne razmere, opazovanje posledic vojne, revščina, bolezni, trpljenje in nevarnost minskih polj. Zanimivo raziskavo je izvedel tudi inštitut Walter Reed med ameriškimi vojaki v Savdski Arabiji, ki so se pripravljali na zalivsko vojno. Izsledki so podobni izkušnjam naših vojakov na misijah v Bosni in Afganistanu. V raziskavi so kot stresna označili ta področja: negotovost ob razvoju operacij, poslavljanje od domačih, slaba komunikacija z domom, gneča in utesnjenost v bazi, pomanjkanje sredstev za sprostitev, nezaupanje do domačinov, preobremenjenost, slabe enote, podnebne razmere in enolična hrana (Jazbec, 2009, Revija Obramba). Od odkritja posttravmatske stresne motnje v sedemdesetih letih novih spoznanj s področja bojnega stresa ni več bilo. Izkušnje iz nedavnih in aktualnih bojev v Iraku, Afganistanu, izraelsko-arabske vojne in iz vojn na območju nekdanje Jugoslavije potrjujejo tiste iz velikih vojn prejšnjega stoletja. Proučevanje se je tako preusmerilo na stres v vojaških družinah in iskanje učinkovitih mehanizmov ter zdravljenja stresnih reakcij (Jazbec, 2009, Revija Obramba). 3 Osamosvojitvena vojna leta 1991 v Dravogradu V tem delu se bomo osredotočili na dogajanje v osamosvojitveni vojni leta 1991 v Dravogradu. Osredotočili se bomo predvsem na dejavnike, ki so vplivali na potek bojev in na njihovo delovanje s končnimi ugotovitvami. Tako bomo lažje razumeli, kaj se je takrat dogajalo in si ustvarili sliko, v kaj vse so bili vpeti udeleženci v Dravogradu. 3. 1 Vpliv dejavnikov na potek bojev v Dravogradu Na potek bojev v Dravogradu so zagotovo vplivali nekateri dejavniki, ki jih ni bilo mogoče napovedati vnaprej in so bili povezani tudi s poveljevanjem enot ter operativnim vodenjem enot Teritorialne obrambe na Koroškem. Ti dejavniki so bili predmet trenutne odločitve ali takratne presoje in so psihološke narave. Vsak udeleženec je vedel, da mora oborožitev uporabiti za osebno zaščito in izvedbo naloge. Zaradi možnosti zračnega napada so bili udeleženci zelo prestrašeni (Fajmut, Vojna na Koroškem). V enotah so se pokazali posebnosti in strah takoj po pojavu prvih ranjenih in smrtni žrtvi. Takrat se je začela za udeležence v vojni tudi psihološka vojna in 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« na vsakem koraku je bilo čutiti zaskrbljenost in povečanje maskirne discipline ter vpliv linije vodenja in poveljevanja. Odzivov posameznikov, vojakov ali poveljnikov od takrat ni bilo mogoče predvideti. Na začetku demonstracije oboroženih sil Jugoslovanske ljudske armade (JLA) je bila za enote Teritorialne obrambe (TO) dovoljena uporaba orožja le takrat, kadar zvezna vojska prva uporabi orožje. Tako je bilo zaradi dokazovanja mednarodni javnosti, da je bilo jasno videti, kdo je napadalec. Na pripadnike TO je tako delovanje vplivalo nevtralno. Večkrat so se zgodile prekinitve delovanja zaradi premirja in dogovorov. Po vsaki prekinitvi je veljalo načelo, da ne bodo začele prve delovati enote TO in upoštevala so se načela mednarodnega prava, še posebno pri evakuaciji ranjencev in prvi pomoči. Bistvene prednosti JLA so se pokazale pri opremljenosti z oborožitvenimi sistemi, sredstvi zvez, nočnimi opazovalnimi napravami in glede popolnega zračnega nadzora. TO je bila slabša pri prenosu povelj, pomanjkanju sredstev zvez in zaradi številnih manjših enot (Fajmut, Vojna na Koroškem). 3. 2 Delovanje enot in končne ugotovitve Vse dogajanje in stanje ni vpisano, saj bi opis teh dogodkov zahteval obširnejšo analizo dejstev, ki so se nanašala na pravno podlago kot stanje in razvoj TO. Posnetega dokumentarnega gradiva o dogajanju v Dravogradu je veliko, žal pa je bilo premalo proučevano. Med vojno je dogajanje snemal prostovoljni snemalec, domačin iz Dravograda, Ludvik Pušnik. Težko je spremeniti prve zapise o vojnem stanju, ki so jih predstavili posamezniki. Nekateri niti niso bili neposredno v Dravogradu. Takšna slika je bila takrat predstavljena vodilnim in Sloveniji, čeprav so bili nekateri dogodki in dogajanja drugačni in morda odločitve neprimerne. Vojni dogodki v Dravogradu so bili med prvimi objavljeni v svetovnih medijih. O zajetju zveznih carinikov je poročal CNN. Tako so brez izgub enote TO ubranile vse mejne prehode in zavzele mejne stražnice. Menimo, da bi bile nujne širše strokovne analize, ki bi obsegale postopke in ukrepe sodelujočih v spopadu in vključevale tudi pravne vidike. Omenjeno je bilo, da enote JLA vseh sredstev in sil niso uporabile. Ta trditev seveda drži, enako velja za TO. Pri TO so bili najpomembnejši dejavniki dobra usposobljenost, iniciativnost, visoka motiviranost, poznavanje krajevnih razmer in koncept splošne ljudske obrambe (SLO). Na krajih dogodkov so Vojaškošolski zbornik, 12/2017 45 Zdravko Kac \ bili Evropski opazovalci. Ti so postopke primerjali s šolskimi in jih opredelili kot odlične. Pri tem so bile pozneje pomembne tudi civilne ustanove oziroma civilna obramba, kot so sredstva javnega obveščanja, uspešna zdravstvena služba in druge ustanove, s katerimi je TO dobro sodelovala (Fajmut, Vojna na Koroškem). Pri aktivnostih se je še posebej izkazala srčnost poveljnikov TO, pripadnikov udeležencev enot ter vseh, ki so bili vključeni v njihovo podporo na območju Dravograda in Koroške. Dravograd kot mejna občina, v kateri je bil nameščen tudi bataljon mejnih enot JLA, je bil tako med pripravami kot tudi v vojni za Slovenijo zelo izpostavljen in napaden tudi z močnimi silami s ciljem, da bi dosegel državno mejo ter jo hermetično zaprl. Cilj je bil jasen tudi v dokumentih zaseženih vodij zveznih policistov, ki so jih enote TO zajele 27. junija 1991 takoj po njihovem helikopterskem pristanku zraven nogometnega igrišča v Dravogradu. Za dosego cilja so pomagale mejni enoti v Dravogradu mariborske oklepne sile in specialne enote JLA, pozneje pa so se jim priključile tudi letalske sile iz zagrebške armijske oblasti, ki bi morale porušiti Dravograd, če branilci ne bi spustili enot JLA mimo barikade na Mariborski cesti v Dravogradu. Ker je JLA želela na vsak način svoj načrt uresničiti, so se zgodili 28. junija oboroženi spopadi med enotami TO in JLA v Dravogradu. Kolona JLA je bila po več poskusih zaustavitve na razdalji Maribor-Dravograd končno ustavljena. Oborožen spopad s kolono JLA se je začel v smeri Sv. Boštjan-Dravograd 28. junija 1991 okrog 2. ure zjutraj in se nadaljeval s kratkimi prekinitvami ves dan. V popoldanskih urah tega dne je v Dravogradu dvakrat delovalo letalstvo JLA, da bi odprlo pot koloni, vendar brez uspeha. Krvavi boj se je ponovno zgodil v Dravogradu 2. julija, ko je JLA prekršila prekinitev ognja. Na ta dan je spet delovala z letalstvom in še zadnjič poskušala odpreti pot koloni ter uresničiti svoj načrt, vendar ji to ni uspelo. TO ni vzdržala pritiska, ampak je ob tem v sodelovanju z milico prevzela nadzor nad vso mejo na območju občine in na vseh prehodih na Koroškem. Prav tako ni klonilo občinsko vodstvo, ki jim je general Rašeta grozil po telefonu, da bo »zravnal Dravograd, če ne odprejo barikade«. Pripadniki TO, milice, civilne zaščite, občinska oblast, prostovoljci in krajani Dravograda so imeli v Dravogradu med vojno vsak svojo vlogo. Takšnega uspeha niso dosegli na nobenem mejnem 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« območju Slovenije. Ubranjena barikada je bila za Slovenijo v pogajanjih z JLA in Evropsko unijo (EU) zelo pomembna. Komisija EU je takoj po dogovoru ob prekinitvi oboroženega spopada obiskala vse mejne prehode in stražnice ter Vojašnico Bukovje in se prepričala, da je celotno območje v rokah TO in da nismo pripravljeni dopustiti vrnitve JLA na meje. 4 Razlaganje rezultatov raziskave Do zdaj v virih ni bilo zaslediti, da bi bila opravljena študija primera bojnih aktivnostih leta 1991 v Dravogradu s poudarkom na stresu pred, med vojno in po njej na takratnih aktivnih udeležencih, pripadnikih TO. Sicer je od takrat minilo že šestindvajset let in marsikdo od udeležencev je podrobnosti že pozabil ali pa tega noče več obravnavati. Bojne aktivnosti predstavljajo stresno obdobje in temu so bili izpostavljeni pripadniki TO v Dravogradu v svojih vojaških vlogah in dodeljenih dolžnostih kot vojaki, podčastniki in častniki z namenom obraniti svojo domovino. Na vprašalnike so anketiranci odgovorili na Občnem zboru oziroma na Letni skupščini Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Dravograd marca 2017. Na podlagi vprašalnika smo dobili odgovore, ki smo jih analizirali in ugotavljali, ali je bilo takratno dogajanje stresno, kako so posamezniki doživljali stres, kako so se odzvali ob podatkih o ranjencih in smrti soborca, na strah pred svojo smrtjo, ob streljanju na nasprotnika, česa so se najbolj bali, kako je na stanje in pripravljenost vplivala oborožitev in podobno. Torej je cilj ugotoviti, ali so udeleženci vojne leta 1991 v Dravogradu bili pod stresom, dovolj usposobljeni za opravljanje svojih formacijskih nalog in ali je udeležencem vojna pustila posttravmatske posledice. 4. 1 Analiza razmer sil Iz omenjenih vojnih aktivnosti v Dravogradu je razvidno, da so v akcijah sodelovale številne enote TO. Tako je bilo v vojaške enote in poveljstvo 83. območnega štaba TO po vojno-formacijski strukturi razporejeno okoli 2163 pripadnikov, od tega 163 častnikov, 197 podčastnikov, drugi pa so bili vojaki. Število vključenih v bojne naloge na Koroškem so določale razmere, ki so se vsak dan spreminjale. Po podatkih je bilo do 6. julija 1991 vključenih 1907 pripadnikov TO (Jeseničnik, 1992). Vojaškošolski zbornik, 12/2017 45 Zdravko Kac \ JLA je imela 27. junija 1991 na območju Koroške pri varovanju meje z Republiko Avstrijo v svoji strukturi 662 pripadnikov. V večdnevnih vojnih aktivnostih v Dravogradu so sodelovale pri zavarovanju barikade in blokade Vojašnice Bukovje številne enote TO, in sicer: enota za posebne namene, 97., 98., in 99. jurišni odred, 28. mislinjska četa TO, četa za posebne namene Velenje, minometna četa Velenje, samostojni vod TO Vuhred in Muta, 2. četa koroškega odreda, 41. in 42. diverzantski vod TO Slovenj Gradec in Dravograd, vod protizračne obrambe 20/1, vod za ognjeno podporo Koroškega odreda. Skupaj je bilo okoli 1230 pripadnikov, ki so bili na začetku večinoma oboroženi s pehotno oborožitvijo. Na drugi strani pa je bilo v oklepno-mehanizirani koloni 136 pripadnikov JLA, v Vojašnici Bukovje pa jih je bilo 76 (Vojna za Slovenijo 1991, Vojaška zgodovina 2/01(4)). 4. 2 Struktura pripadnikov TO Opravljena anketa temelji na tridesetih pripadnikih TO, ki so bili aktivno vključeni v vojne aktivnosti v osamosvojitveni vojni leta 1991 v Dravogradu. Starost anketirancev med vojno je prikazana v preglednici 1. Nihče od udeležencev ni bil mlajši od 20 let. Največ, kar 53 odstotkov, jih je bilo starih od 21 do 30 let. Preglednica 1: Starost anketirancev leta 1991 Starost v letih Število Delež v % do 20 0 0 21-30 16 53,3 31-40 9 30 41-50 3 10 nad 50 2 6,7 Skupaj 30 100 Vir: avtor, 2017 Iz preglednice je razvidno, da je bil najmlajši anketiranec med vojno star 23 in najstarejši 55 let. Anketiranci so bili v povprečju stari 33 let. 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« Preglednica 2: Starostna struktura pripadnikov TO v Dravogradu Pripadnik TO Starost v letih Najmlajši 23 Najstarejši 55 Povprečna starost 32,7 Vir: avtor, 2017 Preglednica 3 prikazuje strukturo anketirancev glede na njihov status oziroma položaj v enoti TO med bojnimi aktivnostmi v Dravogradu. Rezultati temeljijo na podatkih treh častnikov, desetih podčastnikov in sedemnajstih vojakov, kar predstavlja idealno razmerje glede na število in strukturo enot. Če primerjamo podatke anketirancev v odstotkih glede na njihov status ali vojaški položaj in naloge, ki so jih izvajali, dobimo rezultat, da je častnikov deset odstotkov, podčastnikov 33 odstotkov in anketiranih vojakov 57 odstotkov. Preglednica 3: Status pripadnikov TO - anketirancev Vir: avtor, 2017 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 105 Zdravko Kac \ 4. 2. 1 Usposobljenost pripadnikov TO Iz preglednice 4 je razvidno, kako so bili izurjeni oziroma usposobljeni udeleženci. Vprašanja o izurjenosti so bila ovrednotena od 1 do 5. Ocena 1 je pomenila neusposobljenost, ocena 5 pa odlično usposobljenost. Rezultati kažejo, da je bilo petnajst pripadnikov dobro usposobljenih, dva sta bila usposobljena zadovoljivo, pet pa jih je bilo usposobljeno prav dobro. Najzanimivejši je podatek, da je bilo sedem pripadnikov odlično usposobljenih in da je bil samo en neusposobljen. Po ponovnem pregledu podatkov je bilo mogoče ugotoviti, da gre za neusposobljenega pripadnika na dolžnosti podčastnika, ki se je pridružil vojnim aktivnostim pozneje, ko so se enote s pripadniki dopolnjevale. Sicer ni bil udeleženec vojaških vaj leta 1990, ki jih je aktivno in vsako leto, še posebno leta 1990, izvajala TO za svoje pripadnike, ki so bili po formaciji v strukturah takratnih enot. Preglednica 4: Izurjenost pripadnikov TO Vir: avtor, 2017 Iz preglednice 5 je razvidno, kako so bili usposobljeni in izurjeni pripadniki TO. Polovica meni, da so bili dobro pripravljeni na izvajaje svojih nalog in dolžnosti. 23 odstotkov jih zatrjuje, da so za to bili odlično usposobljeni, podatek o neusposobljenosti pa velja za tri odstotke, kar v primeru anketirancev pomeni le en pripadnik. Usposobljenost oziroma izurjenost v % ■ neusposobljen ■ zadovoljivo ■ dobro ■ prav dobro ■ odlično 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« Preglednica 5: Usposobljenost - izurjenost pripadnikov TO v % Preglednica 6: Izobrazba pripadnikov Izobrazba pripadnikov Število/ odstotki 60 40 20 I Število 1% vir ^ 0 Vir: avtor, 2017 Preglednica 6 prikazuje strukturo anketirancev glede na izobrazbo. Največ pripadnikov je imelo srednješolsko izobrazbo, kar predstavlja 53 odstotkov, Vojaškošolski zbornik, 12/2017 105 Zdravko Kac \ 10 oziroma 33 odstotkov je bilo poklicno izobraženih, en pripadnik je imel visoko, trije pa univerzitetno izobrazbo. 4. 2. 2 Prisotnost bojnega stresa med pripadniki TO Iz preglednice 7 je razvidno, da so bili pripadniki oziroma udeleženci v osamosvojitveni vojni v Dravogradu pod stresom. Da so doživeli stres, je odgovorilo 22 pripadnikov, kar predstavlja 73,3 odstotka udeležencev. Stresa ni doživelo 8 udeležencev, kar predstavlja 26,7 odstotka. Preglednica 7: Prisotnost stresa v osamosvojitveni vojni v Dravogradu leta 1991 Prisotnost stresa pri pripadnikih DA NE Vir: avtor, 2017 V preglednici 8 je prikazano število pripadnikov, ki so doživeli stres med osamosvojitveno vojno. Prisotnost stresa so ovrednotili z ocenami od 1 do 5. Število 1 pomeni malo stresa, število 5 pa veliko oziroma največ stresa. Iz lestvice je razvidno, da so vsi doživeli stres. Največ pripadnikov, to je 30 odstotkov, je potrdilo srednjo vrednost, pod velikim stresom pa so bili trije pripadniki oziroma deset odstotkov. Iz anketnega vprašalnika ni mogoče ugotoviti natančne lokacije, kje na bojišču v Dravogradu so bili anketiranci. 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« Preglednica 8: Pripadniki, ki so doživeli stres Pripadniki so doživeli stres ■ Število pripadnikov ■ Odstotek 30,00 1 2 3 4 5 Prisotnost stresa (1 - malo, 5 - veliko) Vir: avtor, 2017 Preglednica 9 prikazuje, koliko anketirancev v osamosvojitveni vojni leta 1991 v Dravogradu in v bojnih akcijah, ki so potekale več dni, je doživelo bojni stres. Prisotnost bojnega stresa je potrdilo 21 udeležencev, kar predstavlja 70 odstotkov vseh. Bojni stres so doživeli tisti, ki so že prej doživeli stres in strah. Devet udeležencev oziroma 30 odstotkov jih bojnega stresa ni doživelo. Preglednica 9: Prisotnost bojnega stresa v osamosvojitveni vojni v Dravogradu Število 25 20 15 10 5 0 Bojni stres 21 9 DA NE Vir: avtor, 2017 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 63 Zdravko Kac \ V preglednici 10 vidimo, da so bojni stres doživeli pripadniki različnih starosti, statusa oziroma vojaških dolžnosti. Iz analize rezultatov ni mogoče ugotoviti očitnega izstopanja posameznikov glede na starost. Razvidno pa je, da so bojni stres najhuje doživeli pripadniki, stari od 26 do 32 let oziroma v povprečni starosti 28,5 leta. Prisotnost bojnega stresa so lahko ocenili z lestvico od 1 do 5. Število 1 pomeni malo, število 5 pa največ. Iz lestvice je razvidno, da so vsi doživeli stres, z malo stresa ni bilo nikogar. Z ocenami od 2 do 5 so pripadniki doživeli stres enakomerno, in sicer po pet pripadnikov na posamezno stopnjo. Pri številu 4 je bilo šest pripadnikov, kar predstavlja 20 odstotkov. Preglednica 10: Pripadniki, ki so doživeli bojni stres Pripadniki so doživeli bojni stres ■ Število pripadnikov ■Odstotek Prisotnost bojnega stresa (1 - malo, 5 - veliko) Vir: avtor, 2017 Z odgovori smo želeli ugotoviti, kako je bilo z oborožitvijo in njeno nastreljenostjo. Načeloma so imeli vsi pripadniki, ki so bili razporejeni v strukture TO na svojih usposabljanjih in vojaških vajah formacijsko oborožitev, s katero so vsako leto izvajali streljanje in pred tem oborožitev tudi nastrelili po svojih merilih. Ker je bila oborožitev pred vojno varovana na skrivnih krajih, kot je znano, Dravograd orožja ni predal JLA. Verjetno je bilo, da pri praznjenju tajnih lokacij in popolnjevanju enot vsi pripadniki niso prejeli svoje pehotne oborožitve oziroma avtomatskih pušk. 44 Vojaškošolski zbornik, 12/2017 | Bojni stres med osamosvojitveno vojno leta 1991 - »študija primera bojne akcije Dravograd« V preglednici 11 je razvidno, da je imelo osem pripadnikov, kar predstavlja 26 odstotkov, drugo orožje, ki ga pred zadolžitvijo ali na zadnjem streljanju niso osebno nastrelili. To pomeni tudi določeno negotovost, v vojni pa tudi strah. Preglednica 11: Nastrelitev osebne oborožitve Je bila osebna oborožitev nastreljena? IDA i NE Vir: avtor, 2017 4. 2. 3 Drugi vplivi na bojne aktivnosti v Dravogradu Z nekaterimi vprašanji smo želeli dobiti odgovore in ugotoviti druge simptome, ki so jih doživeli udeleženci. V naslednji preglednici so udeleženci odgovorili na vprašanje, česa jih je bilo strah. Mogoči odgovori so bili, da jih je bilo strah zaradi neprimerne oborožitve, neprimerne zaščite, neizurjenosti, neizkušenosti in drugo. Imeli so tudi možnost označiti več odgovorov. Rezultati kažejo, da so udeleženci bili izurjeni, vendar niso imeli izkušenj, saj takšne situacije in vojnih dogodkov med delovanjem TO do zdaj ni bilo. To je potrdilo 13 odstotkov udeležencev. Da so bili neprimerno zaščiteni, je potrdilo 23 odstotkov anketirancev. Najbolj pa odstopata odgovora, da so bili neprimerno oboroženi, to je potrdilo 30 odstotkov udeležencev, 37 odstotkov udeležencev pa je izpostavilo prestrašenost, slabo obveščenost o dogodkih, neobveščenost o tem, kaj se bo še zgodilo, zmedenost, negotovost o tem, kakšne bodo posledice in kako dolgo bo vojno stanje še trajalo. Trditev o neprimerni oborožitvi ne drži popolnoma, saj so bili pripadniki oboroženi s svojo formacijsko oborožitvijo. Potrdimo lahko, da se s pehotno oborožitvijo niso mogli upreti oklepnim vozilom v koloni in letalom, ki so Vojaškošolski zbornik, 12/2017 45 Zdravko Kac \ takrat delovala v Dravogradu. Nekaj dodatnih sredstev in oborožitve so enote v svojo sestavo dobile pozneje. Preglednica 12: Česa so se pripadniki bali Česa vas je bilo strah? 40 35 30 25 20 15 10 5 0 36,67 J*