narodskih řečí t Odgovorni vrednik Ur. Jfawie* Mileitceitt* Tečaj X. T saboto 12. juiiia (ranoletna) L852. List 49 Iz tega je jasno, kako bi se kmetijam pomagalo, ce bi se take posojilnice napravile, pri kterih bi kmet lahko proti majhnimu ćinžu potrebniga de narja na posodo dobival, kteriga sedaj većidel le pri Ko smo dokazali, da le veći kmetijska ved- vohernikih iskati mora, ki mu kožo z života dero. It fit v J# 1 i t • v/ 7 Sedanjost in prihoílnost kmetijstva na Anslrianskem. (Konec.) nost zamore povzdigniti naše austriansko kmetij stvo na boljši stan , nam ostane še govoriti o tem da našim knietijam kapitala pripomoći manjka. y to je 5 denarne ki ga mu Premoženje kmetovo leží v zemljišu, ima. Da pa zamore to premoženje vzdigniti, je treba dobriga poljskiga orodja, mu je treba vec živine zavolj gnoja, in marsiktere druge reci. Kako pa si bo vse to omislil, če denarja nima in ga tudi Ce se ne bojo hranilnice spremeniie tudi v take kmetijske posojilnice, bo mogla vlada sama skerbeti, da se kmetam na tako vizo na pomoč pride sicer bodo voherniki in odertniki vedne pijavke na simu kmetijstvu ki 5 tudi mnogokrat denarja potřebuje. kakor vsako drugo obertnijstvo naravnost iz zemlje izkopati ne more i Treba je tedaj, da se take posojilnice na Z dra v n is k e reci za potrebo in silo. (Posade iz kotlovine ali mesinga, ako niso dobro počinjene), so človeškimu zdravju in življenju pravijo, iz kterih zamore kmet za pošten majhen sila nevarne, zato ker je kotlovina (kufer) hud strup cinž toliko denarja na posodo dobiti, kolikor ga po- kadar v želodec pride ~ m » a A ^ «b ^ » L H 6 I m J*. jfc. 3 . m, ^^ à • ^ • ft J pa V • • siga pripomocka trebuje, in kolikor mu ga posojilnica posodfti za- . v takinesreèi, kakor je jajcji beljak; 5ali6be more brez nevarnosti, da bi utegnila pri njem kaj ljakov naj se raztopí v kozarcu vode in se berž zgubiti. popijo. Dokler bolečine ne jenjajo, se ponavlja ta pomoeek Nobene naprave pa niso tako pripravne za posojilnice, kakor so hranilnice ali sparkase kterih namen ni obogateti, ampak deželanam poma gati. ? (Parolo ali vato') Ijudj premalo obrajtaj m WUÍV1I 111 S 5 M1IJ p Wl^ ^t V^ V1UIIU111 V iU M--» ». v» v» êJ v 1 Galicii je že taka posojilnica, ktera kme- mnozih bolečinah under je ona eden nar boljših pripomočkov v tijam ondi neizrečeno veliko dobriga stori. 1) zoper opeklj ine po ognji ali druzih Hranilnice vživajo toliko zaupanja med ljud- vrelihrečéh; 2) pri ranah novih in zastaranih, stvam , da jím ljudjé dajejo vsaki teden več denarja 3) zoper drisko po prehlajenji, če se trebuh s shraniti. Že v ietu 1847 so imele hranilnice au- pavolo ali vato dobro oveže, 4) čečJoveka po pre strianske za 61 milionov in 591.967 fl. sreb. de- hlajenji po glavi ali udih terga (to je, zoper rev narja sliranjeniga ; v letu 1848 ob času vesoljnih matiške bolečine). r\rD Lll^n c? i Ck i m on Ai70n! nrnûonlr ^nmOniDol /1A ^ Q ^ J O 1/t«/l/i prekucij se je imenovani znesek pomanjšal do 48 ura h garje ali sèrbecico člověku od V rn. tt « V A A — ~ * tt milionov 424.830 fl., ker so ljudjé v strahuzgube praviti). V Parizu v bolnišnici sv. Ludevika o takrat svoje denarje zlo iz hranilnic jemali. Z d aj zdravljajo garje (Krátze) pri vsih bolnikih na tako je vse to spet drugač ; zaupanje do hranilnic se je prosto novo vizo in tako po enim kopitu m zopet vstanovilo, in berž ko ne je spet od 60 milionov gold, hranilnicam izročenih. 70 ka kor se pripoveduje, tako gotovo, da nam nihče očitati ne more, da mazaštvo podpiramo, ako na Recimo, da celi imenovani znesek bi bil po 5 znanimo to ozdravljanje, ki v temle obstojí: Po ce f \ /« 1 i • i -m m m m lâ Vâ Va 1« V • I « « # VI fl m 1 od 100 fl. za kmetijstvo obernjen. bi znesli činži lim životu se riba garjev človek prenehama skozi od tega kapitala 3 milione in 79.598fl.: ker bi bile pol ure z navadnim černim mjilam (mit ordinâ "ts" " " r " - "v * " * v v . ....... ... ^. » «... v.*"" ----- pa hranilnice namesto tega le 2 miliona 186.979 fl. rer Seife), dokler mazuljčki ne popokajo in gnjide, za činže plaćale, bi jim bilo za mnoge stroške in ki so se v njih zaredile (Krâtzmilbe), iz njih ne za pomnoženje stanovitnigapremoženjaše892.518fl. ostalo, kteri znesek, čc ga razdelimo na 13 austrian Je garjevec z mjilam dobro namazan, naj mlačno kopvo, kjer se sopet skoz pol skill hranilnic, nakloni vsaki hranilnici 68.663 fl. ure z mjilam riba. Je na to vižo život dobro o Pomislimo pa, kako močno bi kapital od 60 snažen, se namaze z mazilam, ki se imenuje (po ali 70 milionov gold, deržavi pomagal, ako bi se bolnišnici) Ludvíkovo mazilo, in ktero obstojí obernil na popravo kmetijstva................... ' ^ 1 1 " gojzdnarstva. vmoreje, živinoreje, iz delov sala (prešičje masti) 5 IZ delov ze Ce bi se na to vižo kmeti jski pridelki ic *,€» a ^cijuuniai^a ivaii-a. i tiumuuaaui mo od 100fl. pomnožili, bi zneslo to 12 mil. 436.080 fl. iz potašeljna v apotekàh napravlja). — Iz Ter za 1 pleniga cveta (Schwefelblumen) in geljnokisliga kali-a (kohlensaures Kali) delà 0 ki se v povzdigo občniga blagostanja, in pri vsemtembi sta se piše v Laib/ Zeit., da je to ozdravljanja ____ * •_ _ 1 f| • 1 . « A ^ il V 1 «il i • i ■ • 1 V • » « 1 • V » • 1 • • 1 «1 zraven cinzev od 3 milionov in 79.598 še kapital sedaj tudi v ondašnji bolnišnici vpeljano, in da vsih od milionov 356.482 ostal. 80 ? so jih dosihmal po ti novi franeoski segi 186 ozdravljali, se je popolnama ozdravilo v 2 u rah; gorja naprej je pa tudi na levi strani Save Krajnska pri dvčh so se scer gar je kmalo spet pokazale; ali zemlja. Po dolgi poti več ur hodá se ta sicer divji. pri vdrugič na to vižo ozdravljana, staokrevala po- vsim tern pa vender krasni žleb pri Litíi v prijazno do- polnama. — Ceravno po množili skusnjah prepri- lino razširi. V ti dolini sim železnico zapustil. cani ne verjaniemo, «a ui uu^miai «au iciuu vratne garje vselej tako hitro ozdravile, je vun da bi se dostikrat zlo terdo na desno stran Save v Litijo prepeljal. in se Iz tega scer majhniga pa prijetniga terga sim jo precej v S m a r t n o, der vse to ravnanje tako nedolzno, da nikdar sko- četert ure od Litije, mahal, kjer me je častiti g. tehant dovati ne more. 4 abndrovo ozdravljanje stekljíne zamore zlo nevarno bili. Potem, kar smo dosihmal o Babudrovem zdravilu slišali, je gotovo, da se on nikdar z rano ne pečá kamor je stekli pčs člcveka popadel, — Babuder prepusti to zdravnikom. Ali kaj nek to pdmeni : prepusti zdravnikom? Če se ne motim fin mislim da se ne), hoče to toliko > A v • reci y kakor: mož modrega obraza" si misli : „moje zdravilo je pravo in dovoljno zdravniku iti, da ti rano sinodi ali žgč pa ne ce le hoćeš k j pojdi ! ce gres pa tudi ni napcno a nja i In v tem je ne va most Babudrovega ozdravlja ako človek, zapelján po domišljeni gotovosti imeno vane Iečbe, ne iše berž perve in edine pomoći, ktera v tem obstojí, da se strup stekljíne iz rane berž berž izpere, in rana s strupam vred pokončá ali z razjedljivim mazom ali z razbeljenim železom. V tem so vse skusnje enoglasne, da ta nagla pomoc 5 ktera rano zade va, je perva, edina in nar go to vší pomoč, kar je tudi lahko zapopasti, ako se pomisli, da stekli pčs strup v rano v ce pi in se to vcepljenje zamore le vuičiti, ako se berž berž rana s sirupom vred posmodi ali sozge. Ako se pa to pri Babudrovem zdravilu zanemari ali v nezmernem zaupanju na če se le nečimerno opravi njegovo gotovo pomoć, ali zamore po samem tem imenovano ozdravljanje sila nevarno biti, ako je bil pès z are s stekel in* ne le stekljíne sumljiv. Naj tedaj nihce i ki ga je nesreća zadela ? da je stekel ali steklíne sumljiv pes popadel, te perve pomoci ne zanemari, ktera rano spêre, osmodiali y so žgč! Je to bilo povsod berz in dobro storjeno preden so sesavne žilice strup poserkale in po životu za-trosile , si zna popadenec svest biti, da bo zdrav ostal. To tedaj storite pred vsim 5 ker in gotovo i vse drugo Je dokler ni po to je poglavitno gotovih skusnjah dokazano, prazna vračba. olovanje po nekterih jugoslavenskih krajih Spisal M. Verne. i 6\ pismo. Dragi prijatel t • V V Radečah sim se čez Savo na Stajarsko prepe ljal, in ravno opoldne sim k Z i da n i m u m ost ki je komaj četert ure od Radeč. Most pelje čez reko Savino, ki od Celja přiteče in se tù v Savo izliva. Pred malo leti je bil ta včs kraj vsred visoc h kamnitih v se silno divji, zdaj pa oživlj ga železnica lepša in vedno Od tod sim se po železnici v Litijo peljal ker Jozef Bursrer prav prijazno spreje!. Smartno pri Litíi, ki mi je še bolj dopadlo kot Litija, je tudi v prav prijetni dolini. Tii vidiš v prav majhnim okrožji 5 ali 6 gradov, namreč: Germa dišče (Grunhof), od kodar baroni Apfalterer-i izhajajo; na južni strani Cer ni potok in še nek dru or or S rad. in na jugo-izhodni strani Slatna, in dalje od Smartna na visocim hřibu Bogenšperk (Wagensberg), kamor sim se drugo jutro podal. Ta grad viditi, mi je bilo posebno pri sercu, ker je nekdaj Valvasorjev bil. Tit je iskreni domoljub „slavo Krajnske vojvodine" pisal. Teško bi bilo občutke popisati, ki so mi anili toliko bolj, kolikor bolj sim se po napetim ker me je rodovina serce g klancu imenitnimu gradu bližal AVogatajeva prijazno sprejela in mi radovoljno vse pokazala. Sserčno radostjo in z živim spoštovanjem sim stanico s štirimi stebri iz černiga neko okroglo stopil v kamna, v kteri je slavni Vralvasor nekdaj pisal. Tudi klet, kjer je pod gradam skozi živo skalo izsekana, ka-cih 8 ali 9 sežnjev globoka štirna, sim natanjko i kakor včs grad, ogledah Gosp. Wogatej, po vsim obrazu verlimu, nepopačenimu Cernogorcu podoben prav prijazno kazal tudi kraje, ki jih je iz V/ V mi je visociga hriba viditi, posebno unikraj Save, kakor Sveto goro in Vače, terg, v kterim je bil cher rojen, in ki sim naš S* rajni Teržaški škof Ra uni ravni zato s posebnim vese "•ledal. Po vsim tem od prijazniga gospoda slovo vza Koseskiga in ljem ^P meni in se vernem v Smartno nazaj. Iz Šmartna sim se po železnici v Ljubljano peljal. Ko v kolodvoru iz voza stopim, srečarn nenadama našiga dr. Bleiweis-a, in vsi skupej jo rnahamo marsikaj kramljaje v mesto. V Ljubljani je bil ravno somenj, ki pije v somenj imenujejo, zato se je snidilo tudi ne * v ces kaj naših nekdanjih souéencov in drugih znancov iz de žele, s kterimi smo se prav dobro pri „Slonu** imeli. Dva dni sim se spet v Ljubljani mudil ; tretji dan po pol-dne sim se pa na Ber do (Egg ob Podpetsch) podal, obiskat ondašnjiga fajmoštra Janeza B u rge r-ja, več-letuiga šolskiga tovarša. Velika Dunajska cesta pelje od Ljubljane eno uro dalječ zmiram na ravnost do Cernuč, velike vaši pri Savi; in potem čez Bistrico skoraj zmiram sred le- veliko vas, ki se ji Dob pravi drugo piga polja skozi do Berda. Se lepši polje pa je na levi proti Kam niku, in za Šmarno Krajnju. Te kraje sim pa prej poznal , ker sim Goren sko že dvakrat obhodil. Na Berdu sim scer okrog M e n g š a goro čez Vodice proti griča8to, pa ogledal, kolikor je za vender lepo in rodovitno okolico strau deževniga vremena bilo mogoče. Izverh griča,na kterim velik grad stoji, je po Ispi ravnini protiMengšu viditi. Grad na Berdu, z okroglimi terd- m dalječ okrog or OV ga je nimi stolpi na voglih, je bil nekdaj grofo v L a m b e r sedanji posestniki pa so vitezi Hofern. Sozidal neki grof Ja nez La m berg v letu 1552, ker so bili poprejšnji stari grad ob nekim puntu kmetje razdjali. y Iz tega zaliga griča me je peljal Burger skozi Sent mi ni kazalo na Kum sokej . v • iti kakor sim se bil namenil. Stí hřib na Dolenskim Vid v Prevoje; tù sim vidil v kotu med Dunajsko in . . _ M v , . . 1 • V vita S » po kteri silo teče J skoraj povsod tako oska, de je bilo treba za železnico v mnogih krajih žive skale prek vi soke gore presekati Od Z i d a n i g most do Z neko stransko cesto, ki v Moravce pelje, rojstno hiso visokoučeniga dr. Jakoba Zu pana , ki je bil nekdaj več let učitelj bogoslovja v Ljubljani, kjer so ga učenci debelima Župana" imenovali. Pozneje je bil, ne vém n gorja deli Sava Stajarsko dezelo od Krajnske; od Za * Gosp. Wogatej je med tem umerl. Vred 187 zakaj ? na Koroško pi mend se v • ' z IVI ',CJ Iz Pre voj smo * i« sli p lepih senožetih v K eim rojstno hišo druziga slavniga rojaka, namrec spoda V a s posebno radostjo vidil. Poslednj âtno ogledali v pra zalo blizDji majhni vasi, ki seji Praprotc kev, ki je vsa iz rezaniga kamna sozi dana Tudi pri ti je bil mende „Ruckenstain magister peris", ker je, razun de je veliko manjši, uni v Pol- Sozidana je bila ka hograškim Dvoru moćno podobna. cih dvajset let pred Dvorsko , namreč v letu 1520 Stanovnihi v austrianshem cesar stru. Mikalo bo bravce vediti stevilo prebivavcev našega eesarstva in jih tudi po rodu poznati. Nar novejši popis našteje 37 milionov in 593.096 prebivavcev, in sicer: v doljni Austrii 1,474.067 Nemcev, 11.803 Čehov > 4233 Horvatov in 4296 judov ; v gornji Austrii s Solnograskim 856.694 samih Nemcev ? na S ta jar ske m 650.200 Nemcev, 352.874 Slo vencev ? ma Krajnskem in Koroskem 506 266 Slovencev i 17.699 Horvatov, 260.821 Nemcev in 2 juda ? na P r i m o r s k 185.756 Slo 134 545 H at o-S erb ? 116.860 Talianov. 48.569 Furlanov 5 1 Rumunov, 9385 Nemcev in 3530 judo 529.419 Ne 320.211 Talianov na Tiroljskem 8642 Ladinov in 978 jud V * V na Českem 2,549.975 Cehov, 1,727.950 Nemcev in ? 70.837 judov ? na Moravském in Šleskem 1,327.120 Cehov v G 751.325 Nemcev, 131.422 Poljakov, 663 Horvatov in 40.064 judo Kra ko vim 2.616.799 Ru ? in Buk sinov, 2,001.143 Poljakov, 2339 Rusov, 2182 Č i hov Madj 140.626 Rumunov, 133.000 Nemcov, 5446 384 Jer m in 346.702 jud ? Tia Dalmatinskem 374.725 Horvato-Serbov, 28.500 Talianov, 1005 Albanezov in 410 jud ? v Lombard 2,667.868 Talianov in 2965 judo ? na Beneskem 1,873.602 Talianov. 341.085 Furla ? nov i 26.317 Slovencev, 12.036 Nemcev in 4760 judov na Mad jar ske m 4,500.000 Madjarov, 1,800.000 Slo vakov, 800.000 Nemcev, 475.330 Rusinov. Rumu nov itd. skupej 8,500.000 i skupej 1,4,50.000 ? naj več Slavenov , judo^ v Vojvodi (Serbov , potem Rui na Erdeljskem 250.000 Nemcev, 666.500 Rumunov Horvatov, Slovakov. Rusinov Ne itd ? Bulgarov), 1.290.000 Madj 60.000 Ciganov 7000 judov, 200 Bul na Horvaškem 870.000 samo Horvato-Serbov na oj a ski m e j i skupej 1,100.000 Tedaj skupej : i Ne m v Cehov in Slovakov Poljakov . . . Rusinov , . Slovencev . . . Serbo-Horvatov Bulgarov . . . Vsih Slovanov Talianov . . . Furlanov . . . Ladinov . . . . i 7 mil. in 980.920 5,819.700 2,172.265 3,144.598 1,143514 2,537.642 13.780 15 mil. in 170.162 5.063 575 j 393.954 8.642 9 * Je med tem umerl. Vred. ? Vsih Talian o v Rumunov . . Madjarov . . Albanezov . . . Jermenov . . . Gerkov in Cincarov Ciganov ..... Judov ..... 5 mil. in 466.171. 2 o » 55 686.492 418.733 2.293 17.384 10.000 93.600 746.851 Vsih 8tanovnikov skupej 37 mil. in 593.096 med kterimi nar več Slovanov, za temi Nemcev y za temi Talianov in Madjarov, ki so tedaj čvetero poglavnih narodov Austrie. Wore storenshe pesmi Ravno nam pride v roko novo delo našiga nevtrud Ijivo pridniga pesnika Miroslava Vil h ar-j a, kterimu so nebesa dale, kar malokterimu pevcu, namreč da k besedám, ki jih v pesmi sklada, tudi zna zlagati micne rili da bi vse srenje po samo v eni ali dvéh srenjah stori, bi bilo potrebno Gosp. Slovenskim po izgledu Ribničanov ložilo, zato Pogovori vrednislva. Dav. K. Sp. v Zagrebu: Da! (Pismice se je za oprostite zakasnjeni odgovor). ravnale, ker bi bili stroški v kratkim obilo povernjeni. Hvala lepa za-nje, jih bomo tudi v »Novicah« po malim Milodari. obznanovali. Vred. ** ) H om se imenuje porasti breg od starodavnih časov. Pis. Dva dobrotnikft iz Tersta 10 gold. 24 kr. pogorelcam v Polju v Vodiški fari. (Milodar smo izročili gospodu kaplanu M. P.. ki je za reveže prosil). Natiskar in založiuk Jozef Blaznik v Ljubljani