Poštnina piačana v gotovini.
Posamezna številka 2.50 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo fc ? Maribora, Ruika cesta 5, poitai predal 22. Rokopisi »e ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UjtraTai Mariber, Rutka cesta 5, poitai predal 22. Ljubljana VII, Zadralni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za držaTo SHS znaša mesečno 10 Din, za in o-zemstro mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameSčencev, stan« vsaka beseda 50 para. De* belo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem Številu objav popust, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 104/1928—1/1929.	Sobota 29. decembra 1928.	Leto III.
Z eno mislijo v novo leto.
Pravijo, da se na Silvestrov večer opolnoči prelomi staro leto ter takoj po dvanajsti uri nastopi novo.
V	pratiki je zapisano tako. Star običaj je, da ob tej priliki drug drugemu voščimo in želimo srečno novo leto ali iskreno ali pa tudi le zaradi običaja.
Praktično življenje pokaže v novem letu, ali smo ostali zverina, lutka, ali pa postali popolnejši človek, ki razume nalogo človeka kot prepo-roditelja človeške družbe.
Novo leto oznanja bližnjo zbudi-tev narave, od katere pričakujemo vsa dobra za življenje. Novo leto nas opominja, da vse človeštvo žela in vošči srečno novo leto — življenje, ki ga pa, to vemo, človeški rod ne doseže v kapitalistični družibi, ki je zgrajena na izkoriščanju in izatiranju, na mezdnem suženjstvu, aimk šele v socijaliistični družbi, ki bo enaKo pravična vsem, svobodna za vse, ki bodo služili družbi kot eni rodbini.
To je svetovni problem proletariata; ta problem si mora Droleta-rijat izvojevati znanstveno in razred-nobojevno. Druge poti ni k sreči človeškega rodu.
Zato naj nas v novem letu preveva le ena misel, misel združenja proletarskih socijalističnih vrst v eno samo politično stranko, kj naj vodi boj za osvoboditev proletarija.ta potom socijalističnega razrednega boja in znanstvenega socijalizma v tej državi.
Ne smejo nas motiti v tem našem boju fraze lažnjive demokracije, neiskreni protesti proti absolutizmu in terorju, še manj zbujanje šovinističnega sovraštva med' prebivalci te države, ker je vse to neiskrena r'0-litika napihnjene buržuazije, kadar je v opoziciji. Kadar je pa v vladi, zamenja besede z istimi metodami, ki jih porabljajo danes režimske stranke.
V	Jugoslaviji ni demokracije brez ua,rqda; narod je tisti, ki mora dvig-prapor demiokracije, zato ivima-nio tod (buržuazije niičesar pr;čako-< vati.
Sociialistična stranka Jugoslavije je stranka, ki po svojem programu m po svoji mentaliteti lahko združi v svojem okrilju proletarijat delavski -n kmetska vse države. Socijalistična stranka je idejno močna in zastopa interese vseh zatiranih ter na-Ma
demokracije, ki si jih naj osvoji ves narod, da se otrese sedanjega absolutizma in krivic ter si pribori svobodo.
Vsako početje, ki delo naše stranke v tem smislu kakorkoli ovira, je kaprica, oportuniteta in meščansko hlapčevanje.
Naše srčno voščilo je torej samo to-Ie:
Proletarijat vse države, zedini se
v	novem letu in vodi boj kot celota proti krivicam in reakciji, za volitve, za svobodo in demckracijo!
Samo to je pravo geslo p-roletari-jata.
Culkovski:
Novo leto.
Si stiskamo roke
iit ponavljamo
voščila dolgočasna:
preklinjamo gorje
in pričakujemo,
da sama pride doba jasna.
Staro leto k vragu vse pošilja, novo naj natrese izobilja, za nameček naj še svobodo prinese, s tilnikov naj jarem nam otrese. Vsako leto ista pesem se ponavlja, čez slabe čase se vsevprek zabavlja in čaka se, da čudež se zgodi, da suha veja kar čez noč vzcveti. Sicer marsikaj zgodi se v enem letu, a mi sami vstvarjamo si zgodovino. Smo gonilna sila časa preokretu in sami gradimo si domovino.
Če nismo zadovoljni s starim letom, smo krivi čisto s&mi; če novo ne ustreže vsem obetom, bo krivda spet med nami.
Čas smo mi, in mi usoda, ki nas tepe do krvi.
Da vzklije blagostanje in svoboda, je treba več, ko samo stokati.
Če v novo leto vzamemo seboj star fatalizem, bo ostalo staro, čeprav bo letnica imela novi kroj; čez leto vržemo jo spet med staro
šaro.
Dokler bomo po pasje roke lizali, bi lahko pisali en tisoč pet sto tri. Če lastne neumnosti ne vzamemo
na piko,
zaman bo pisati dva tisoč in toliko. Zato pa stisnite roke v pesti in kriknite v ves svet voščilo novo, da človek enkrat se iz sna vzbudi, da vstane leto svobodno njegovo!
Krt:
Proletarska književnost, kitajski zid in
še nekaj.
Prepovedane knjige. Dunajska knjigarna »Arnalthc-i« razpošilja med drugimi tudi naslednje v naši državi prepovedane brošure: »Geist und Gesicht des Bolsche-wismus«, »Konis Kohle«, >Lenin und Oandhi«, »Michael Lykow«, »150 Millionen«, »Der Parade-marsch«, »Petroleum« in »Wege der Liebe«.
Tako se glasi tartarska vest, ki jo je razširil 13. dec. 1928. preko slovenske domovine vladni »Slovenec« štev. 284. V koliko je ta vest resnična, še ne moremo dognati; doslej namreč še ni izšla v »Uradneni listu« naredba, ki hi prepovedovala čitanje in razširjanje gornjih ^brošur« na našem ozemlju. Vkljub temu pa se-vedki ni izključeno, da ne loži naredba že na mizi notranjega ministrstva, kjer čaka samo še na podpis, ki naj
uvede v naši državi .najmračnejšo reakcijo tudi na umetniškem in znanstvenem polju.
Zanimivo .ie, da je slovenska javnost mirno požrla »Slovenčevo« vest, ki ima namen pripraviti teren za preganjanje moderne literature. »Slovenec«, ki ob vsaki primerni in neprimerni priliki maha okrog sebe z zastavo slovenske kulture, se je satn najprej nesmrtno blamiral, nazivajoč umetniške romane »brošure« in naštevajoč jih brez imeni avtorjev, ki so evropsko priznani pisatelji-umct-niki. rudi vodilno« »Jutro«, ki vedno in vedno servira klerikalcem preganjanje Prešerna, Gregorčiča in Cankarja, je vest prezrlo — najbrže v tihem upanju, da bo s tako prepovedjo odpravljena konkurenca nje-
govim petkrajcarskim romanom. Izmed meščanskih listov je samo »Mar-burger Zeitung« prinesla izpod peresa Fr. Goloba oster protest, ki pa ne osvetljuje problema z vseh plati. Ne gre namreč tu samo za prepoved pai1; knjig, marveč za vse nekaj globljega. To pa naj pokaže pričujoči članek!
Moderna svetovna književnost — evropska in amerikanska — ie krenila po vojni na povsem nova pota. Povojni romanopisec, ki opisuje sodobno življenje velikih središč, ga ne more več slikati tako, kot so ga slikali predvojni pisatelji, in sicer zato ne, ker se je to življenje predrugačilo do korenin. Tista predvojna dedna buržuazija, ki si je kurirala želodec in jetra z mineralno vodo, ki je častila sentimentalno umetnost in komodno družinsko domačnost, je po vojni docela izginila iz velemest ali pa je vsaj stopila v ozadje; življenju v evropskih in amerikanskih velemestih ne daje torej več pečata tista malomeščanska družba, ki je imela ozke predsodke, omejeno fantazijo ter telesne in duševne hemoroide in ki j« častila svoj smešni bon-ton. Namesto te , malomeščanske družbe je vzrasla v evropskih centrih nova rasa velekapitalistov, ki so otroci svetovnega klanja, inflacije, bančnih škandalov in špekulacije, tega triumfa trgovine; moderni velekapitalist koraka brez skrupulov preko trupel do ciljev, v nočnih urah pa pleše na vulkanu v čudoviti samopozabi zamorske plese ob spremljanju .iazz-banda. —- Pisatelj, ki nam slika utripe velemesta. ne more prezreti vsega tega: poglobiti se mora v moderno družbo, slikati mora njen moralni propad, razkrivati škandale in iskati notranjo zvezo vseh njenih dejanj, tisto njeno bistvo, ki se imenuje: stoprecentni profit.
Prav tako pa si tudi noben povojni pisatelj, ki je pošten, ne more zakriti oči pred strašno revščino proletariata, ki hira v smrdečih barakah in prodaja svojo delovno moč moralno propadajoči dVužbi. Moderni pisatelj je spoznal, da bo delavski razred obnovil človeštvo prav tako, kot so nekoč germanski barbari preporodih' v luksuzu toneče Rimljane; zaveda se, da je samo delavski raz-red5 poklican, da ustvari nov družabni red!, ki bo pravičnejši od sedanjega, in ve, da v tisti dobi ne bo gibalo vseli dejanj stoprocentni profit, marveč: Delo, ki naj osrečuje vse in proizvaja dobrine za vse. Zato je stopil moderni pisatelj v vrste raz-redno-zavednega proletarijata, postal je boritelj za njegove pravice. Moderna svetovna literatura je usmerjena v socijalizem in razkriva zato nova obzorja in nove svetove.
V	zatišju naše domovine je položaj še slabši kot pa v velikih svetovnih mestih. Naše javno življenje še vedno obvladuje malomeščanski kramar, ki skuša radi kastriranega razuma in pomanjkanja vsake podjetnosti zaman posnemati svoje vzornike v velemestih. Poleg njega pa je vzra-sel pri nas še drug tip, tip korupcijo-liista. Ta tip ni imel kapitala, da bi ga vložil v dobičkanosno podjetje sicer pa tudi smisla za industrijo , pač pa se je znal v zmedah in vsesplošnem navdušenju prvih povojnih let dokopati s pomočjo porodice in strankarskih legitimacij do vplivnih i mest v državi, ki jo sedaj pljačka
na najnesramnejši način. — Radi takih razmer med buržuazijo pa se godi^ balkanskemu proletarijatu še slabše kot pa delavcem v Evropi; ta milje je kot nalašč ustvarjen za to, da prospeva v njem Mejdan Pek, čigar škandalozne razmere ie »Delavska politika« pred kratkim opisala.
V	teh razmerah se je začela pri nas širiti moderna literatura. Upton Sinclair in drugi pisatelji so šli iz rok v roke, oči so se začele odpirati, razum' je začel postavljati paralele med razmerami pri nas in drugod. In ljudje so prihajali do presenetljivih' zaključkov. Dobil pa je te knjige v roke tudi tisti naš predmestni kramar, ki dela javno mnenje, ki ie tako rekoč steber domovine; ko jih je čital, so se mu zjezili lasje in vsega je prevzel strah, da mu »socijalistična pakaža« ne pobere pet knofov, ki jih ima v štacuni. — Še bolj pa se je vznemiril korupcijonist, kajti vse njegove mahinacije so se pokazale v Adamovem kostumu pred začudenim občinstvom. Zato pa prav radi verjamemo, da moderna' umetnost ne more biti všeč našemu korumpirane-mu in duševno propadajočemu meščanskemu razredu, ki jo skuša zato z državno pomočjo zatreti.
Reakcija je postavila na črno listo sledeče pisatelje: Uptona Sinclairja (»Car premog«, »Paradni marš«, »Petrolej«), Iljo Erenburga ( Miliajl Lykov«), Aleksandro Kolontaj (»Pota ljubezni«), Majakovskega (»150 milijonov«) in nemškega pisatelja Fiilopa Millerja (»Duh in obraz boljševizma«, »Lenin in Gandhi«).
Nimam dovolj prostora, da bi na široko karakteriziral vse pravkar naštete pisatelje, zadošča naj zato samo kratka oznaka!
Brez Uptona Sinclairja si danes ne moremo več misliti ainerikanske literature. Njegovi romani, ki jih je cela vrsta, so obtožbe, opomini, erupcije do globin razžaljenega čuta za pravičnost. V umetniško najdovrše-nejšem slogu nam je v svojih delih razgrnil celotno sliko amerikanskega življenja:	škandalozne	mahinacije
trustov, lažnjivo amerikansko demokracijo, njen žumalizem, ki se lovf samo za senzacijami in ki ima nalogo zamegliti ljudem poglede, vzgojo univerz, ki so le slepo orodje v rokah petrolejskih, železnih, borznih in drugih kraljev, teror nad delavskimi masami in zopet teror. Kot na platnu se vrste v njegovih delili umetniško ožarjene scene, ki nam ne pripovedujejo, kakšen bi moral biti človek, temveč, ki nam slikajo, kakšen je človek prisiljen biti v današnjem svetu.
lija Erenburg, Aleksandra Kolontaj in Majakovskij so zastopniki sodobne ruske literature. V umetniškem oziru sta pred vsem važna lija Erenburg in pisateljica Aleksandra Kolontaj. Prvi nam1 je podal v romanu »Miliajl Lykov« grandiozno sliko sodobne Rusije in sicer v stilu velikega francoskega pisatelja Balzacka. Či-tatelju, ki čita to delo, vzraste pred duševnimi očmi veliki, od bolesti in strasti raztrgani obraz nove Rusije. Glavni junak Lykov spominja v mno-gočem na figure, ki nam jih je ustvaril nesmrtni Dostojevskij: tako nasilno eruptivna narava ie to, narava, ki pa se z isto strastjo vrača in zopet pada v lastni Jaz, rijoč po temnih globinah svoje duše. — Aleksandra Kolontaj nam je prva podala sliko sodobne ruske družine. Z odkrito-
Cenjeni tovariSi!
Obiskujte vedno restavracijo
.UnUIimsKI dvor'.
Pristna vina. Izborna domača in primorska kuhinja. Zahtevaj kosite zs 10 dinarjev. Lokali za seje brezplačno.
Petrin.
srčnostjo, ki jo te redko srečujemo in ki Je vredna zato vSetra spoštovanja, razrnotriva o problemih spolnih odrossrjer^iujtr muskmi httctp sko. Ni propadatorica svobodne ljubezni, za kar so jo proglasili nekateri hrpermoralni časopisi, marveč zdravnica je, ki ne zapira pogleda pred rano, temveč jo skuša ozdraviti.
Brez ilrenburga in Kolontajeve ni sodobne ruske literature. Radi postavitve kitajskega zidu okrog naše države naj torej prenehamo študirati v njenem nadaljnjem razvoju tisto rusko literaturo, ki nam je dala Puškimi, Gogolja, Turgenjeva, fk>sto-jevskega, Tolstega, Gorkega in še toliko drugih!
Moderna literatura se sprošča meščanskih vezi; to je pošteno in prav in drugače tudi ne more biti. Dokler je bila književnost podpornica meščanskih teženj, toliko časa je meščanstvo vsaj na zunaj igralo njenega mecena, zaščitnika in pod pirate I j a. Ta zaščita pa bo sedaj sama po sebi
—	vsaj pri nas — odpadla. Prišla je tako vrsta na razredno-zavedni pro-letarijat, da postane podpornik svoje umetnosti. Socijalisti, sredi težke borbe za najenostavnejše živfjenske potrebe, za kruh, ne pozabljajte na svojo kulturo, ne pozabljajte, da bo treba prej ali slej tudi sredi meščanske družbe položiti temelje naši, proletarski kulturi!
V | s klopu obra\ i la va n ih . vpra ša n j naj se dotaknem št enega problema, problema, ki mu je ime: slovenska književnost. Naša književnost se lahko ponaša s tem, da je od konca 18. stoletja dalje vedno sledila sodobnim evropskim umetniškim smerem. Zois je imel v svoji knjižnici dela francoskih enciklopedistov in vzgojil nam j e tistega V o cinika’ "ki j e prvi med Slovenci spoznal pomen francoske revolucije, čop in Prešeren sta bila zopet učenca sodobne nemške romantike in zadnji je črpal svoje ideje iz del nemških filozofov, nagibajoč se pri tem v Feuerbaobovo smer, t. i. tisto siffer. iz katere je" vzrasel Karel Marx. Stritarja je omamljat vonj francoske kulture. Cankar, Župančič in Kette so dobro poznali evropsko sodobnost. Vsi naši umetniki so se torej učili pri velikih evropskih vzornikih in, kar so se tam naučili, so spretno prilagodili duhu našega naroda.
V dobi prekooceanskih poletov in radija, ki triumfirajo nad Zemeljsko kroglo, ki vežejo narode in države v vedno tesnejšo zajednico, v tej dobi naj bo naš narod pri takih prepovedih odrezan od Evrope. Prepričan sem namreč, da samo pri eni prepovedi ne bo obstalo. Edino naš umetnik naj črpa nove ideje menda iz sveto zaokroženih zgodb »Večernic in »Mladike«. Naša literatura je sprejemala sokove iz naroda in iz evropskih literatur, ki so jo oplojale v idejah, izrazu in štilu. Ko je pa svetovna literatura krenila na nova pota. kažejo voditelji našega vernega ljudstva namen, zabrauiti ji dotok v naše kraje. Taka prepoved bi bila zločin prav tako nad slovensko književnostjo kot tudi atentat na prve početke proletarske književnosti pri nas. Bratko Kreft, Angelo Cerkvenik, 'Ione Seliškar. Čulkovskj in ti. prijatelj Golouh, ki se vbadate na polju naše književnosti, tudi vi bodite pripravljeni, na — nagobčnike!
kih izjav. Pribičevič s« z vir. Mačkom ne strinja glede ureditve države in se bodo zaradi državnopravnega stališča nedvomno so vršila p > ,velo /a-nja med samostojnimi demokrati in radičevci.
Beograjski režim biti si.ia;ra-jo zaraditega in pa ker pričakujejo, .da_^»i>.kaaliciia_.,Qpaz.k:4e..iia ,.U;m.x,pre.-šanju razsuje, da se z izpremembo vlade še lahko počak.i.
V	soboto je imela tudi Davido\!-čeva »demokratska stranka svojo se-
loči i
na
■ klubo;;i	do-
emok.a1	•k.-a
mo kapitulacijo Davidoviča, ker je večina demokratskih poslancev V- za režim, kakor kažejo dogodki.
Tak je položaj po poro-čilih. Mogoče pa je, da Pribičevič in dr. Maček že jutri vse te vesti prekličeta.
Naše stališče v vseh teh vprašanjih smo že večkrat povdarili. Absolutno smo proti temu, da bi se hi-storijski razvoj ali pa »slavno* zgodovino izrabljalo v demagoške svrhe. Vpoštevati se sicer mora ^ri revi h ji ustave kulturne in mentalitetne prilike, toda ne s tem, da se izroča posamezne dele države v eksploatacijo, bodisi kulturno ali gospodarsko, gotovim krogom, ki grade na histo-rijske fraze svoje predpravice. Enako, kakor je škodljiva sedanja ureditev, po kateri izrablja vso državo neka skrita klika, enako škodljivo bi bilo napredku, če bi se ppdelila Dra-vica eksploatacije pokrajinskim kli-
kam s historijskimi, verskimi in političnimi privilegiji.
Ravno zaraditega, ker so v državi, recimo kulturne in mentalitetne razlike velike, mora biti revidirana ustava taka, da bo garantirala svoboden razvoj pokrajin, garantirala pa tudi za to, da bo šel razvoj v enotnem pravcu, ne pa po pravcih različnih kultUr in mentalitet ali zgodovinskih bajk, ki niso nič ves resnične. Razvoj naroda v državi ne more bkžirati na raznih predsodkih, ampak more biti le rezultanta splošnih razmer, to je iz sedanjih razmer se mora naravno razviti nov duh, katerega razvoja nima nikdo pravice ovirati. Ponavljamo pa, da mora ta razvoj imeti naravno svobodno pot; ne smejo ga motiti ne domišljave predpravice, privilegiji, ne demagogija.
Duh revidirane ustave mora biti demokratičen, pa tudi duh zakonov, ki se sklenejo v okviru ustave.
Tudi sedanja ustava je razmeroma demokratična. Ali zakoni, ki so jih sprejemali, so prepojeni s policijskim duhom. Sodniški zakon dopušča vohunstvo nad sodniki; novi šolski zakon ima izrecen pečat (slovenskih klerikalcev) partizanskih vplivov itd. Imamo izjemne zakone, za katere režim in opozicija nosita odgovornost.
Take stranke, ki same nikdar niso spoštovale svobode in demokracije, se pač ne morejo iskreno boriti za svobodo in demokracijo. Za svobodo se bo boril samo delavski in kmetski narod, kadar bo stopil v po-ltično areno z zadostno silo.
Nova faza spora med Srbi in Hrvati.
Angleški noslanik v Beogradu Kenard je šel v Zagreb in tam obiskal dr. Mačka in Pribičeviča. Po čigavi inicijativi in s kakšnim namenom je to storil, ni povsem jasno. Morda jc posredoval. Vrnivši se v Beograd, se je Kenard razgovarjal s predsednikom dr. Korošcem in dr. Korošec je potem šel v avdijenco h kralju. Iz vše-;<a je razvidno, da je bila »interven-c ja« organizirana zlasti tudi zato, ker je dr. Maček povedal svoje dr-žavnopravno stališče, ki naj bi omogočilo sporazum.
Predvsem je izjavil dr. Maček, da naj se država razdeli na sedem avtonomnih pokrajin in sicer tako, da S2 pokrajine gumirajo okoli dveh kulturnih centrov Zagreba in Beogra-
da, to je na tej in na oni strani Save in Drine. Teh sedem pokrajin bi bilo Macedonija, Srbija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška in Slovenija. Srbija, Macedonija in Črna gora bi pripadale v področje Beograda, ostale pokrajine pa v področje Zagreba. V obeh centrih bi bile pristojne pokrajine federativno zvezane, za obe, beograjsko in zagrebško federacijo bi s"1 pa l!' vedla personalna unija, to je skup*’ vladar.
Tako si je zamislil dr. Ma^ek -tre-’ ditev države, pri čemer S5 naslanja na zgodovinski razvoj in s.2veda tudi trn hrvaško tisočletno kulturo in zgodovino,
Pribičevič pa Kenardu ni dal ta-
Jakob Kranjc:
O obliki države.
(Konec.)
Zdi se mi, da večina v bistvu federalizacije sploh ne razsoja in da bo zopet pogledati v historijo, da spoznamo asa. .kaj pravzaprav gre.
Povedali smo že, da >e	<lana.š-
njih obstoječih držav plod razvoja iz pradavnih časov sem.
Pri tem je povdarili sledeče tipe.
Najpoprej poznani tip države jc staro-orijentalska država. Bistvo te tvori obširen teritorij 1 važnimi tehničnimi nalogami (povodni« vanje, kanali, vrtne kulture), ki so zahtevate prvovrstno organizacijo. Oblika vladavine je despotija. — Despot, •gospodar življenja in smrti vseh državljanov vrši s pomočjo birokracije neomejeno vlast. Ob-širnost ozemlja "a že takrat ustanavlja znake vazalstva \ satrapijah •— s celico auto-umnne oblasti.
Skoraj nasttrpi tip grške driave, ki je nasprotje pr*4imu. To je država mest (polis), ki skoraj ne pozna , teritorjjalnegn principa. Radi, malega obsega se je mogla .razviti v skrajno demokratični sn;eri, a s popolnoma centralistično upravo. Nudila je državljanom možnost najširše soudeležbe ; na državni sili, torni garantirala vsakemu posamezniku. veliko, svobodo. Državljani so si postavljali norme sami in sc v obče aktivno •' udeleževati državnega življenja. Vidimo toraj: majhen teritorijalen obseg, centralistična uprava. Velika ljudska svoboda.
Oba tipa vidimo združena v rimskem imperiju. Ta je — posebno s svojim pravom — tvoril podlago za ureditev predvseim latinskih držav, iz katere se je koncem 18. stoletja izkristaliziral pojem moderne države, kakor smo ga \ naših razpravah že
omenjali.
Docela nasproten je tip srednjeveško-germanske države. Prvotno (800 p. Kr.)
enotna država, urejena centralistično ;n upravljana po uradnikih, nazvanih grofi, ki jih je vladar svobodno, postavljal in odstavljal — se jc polagoma uvedel v državo vazalni sistem z dednim položajem glede .posesti kakor uradnih činov. Z nadaljnim razvojem fevdalnega sistema je Centralna moč vladarja vedno slabšala, a moč vazalnih knezov rasla — tako, da je bilo mogoče, da so se deželni knezi z orožjem borili drug proti drugemu, ali celo z vladarjem samim, ne da bi se to smatralo kot kršitev pravnega reda v državi. Bistvo razlike med tipom latinske in tipom germanske države 'je tičal v .tem, da ta ni poznala enotne državne sile, ampak jc fcfla ta deljena na več ustanov. Država je imela nalogo realizirati samo pravne in meščanske cilje {ohranitev miru, sodstvo), dočim so za materijelno kulturo skrbeli cehi, a za kulturne cilje cerkev. Bistvo germanske države je torej bilo: obširno državno ozemlje z enim personalnim centrom, a delitvijo oblasti in kasneje cel« državljanstva. Razvoj je pozneje ustvari
LEO SILA:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih duš.	75
Doma se niso malo načudili, ko je Leo takoj po svojem prihodu izjavil, da se preseli v gorice. Drugo leto ima maturo. Zadnje počitnice so to. Mora se pr praviti. Toda to ni bil pravi vzrok. Pravega je zamolčal. Hotelo se mu je samote. Veliko je doživel v zadnjem letu. Vse to je bilo treba premeriti, premisliti. P oglobi ti se je hotel, razmišljati o sebi. Zato je že prvi teden poromal v gorice. Hlapec Matjaž ga je peljal: »Sedaj boš torej pušča.vnik? Prav. Dobro se imej, dobro si kuhaj in kadar ti bo dolgčas, si poišči kako mlado kuharico!« To mu je povedal za slovo, ko se je iz vrha spet odpravljal domov. Leo je stal na grabici,
»Ne bo nič takega, Matjaž . , . Srečno!« in voz je oddrdral po klancu navzdol,
Dnevnik samote.
Sedal sem v vinogradu. Že dva dni. Vse sem si lepo 11/ edil za samovanje. Nastanil sem se v ma,hni sobici. Samo oikno ima in na verando velika vrata. Sinoči sem jih imel odprta. Mesečina je v širokem pramenu padala v sob.?. , ro stenah ivem razobesil slike, ki sem iih uokviri sam. N:k1 posteljo umira Franjo Asiški. Ob pisalni mizi ie relief mrtvaške lobanje — spomin na rajnega strica . . . Tako začenjam živeti novo življenje. Nič več nisem tisti kot sem bil.
Vedno mi krožijo v spominu brivnica, major in potepuh. Vse leto ie premišljujem o tem. Včasih mislim samo na potepuha in zvrteti se mi hoče. Ne morem verjeli, da ni ničesar. Nekje -.nora biti Nekdo, ki je čez nas vse, ki nas sodi, poplačuje in kaznuje. Kdo ie Kristus? Ob Božiču sem povedal spovedniku, da ne morem verjeti, da ie Kristus —
včnost spovedi. Kaj b^igaju koga d*ulfig;i. tvoji,
milega, kaj brigajo čfijvv!<a.Jl£’, 'ti' niij ue
iva zri tisto ticiimno !• obaco k M kaVo itffno
bog, da jc samo človek. Nagnal me jc 7 besedami:	kaj	pa
tebe brigajo take misli?« |Zato šeni še szftril še bolj v nje. In danes čutim: pri vsej svoji pameti, pri. vsem tem,. ka.r sem že izkusi]: Kristus Jezus Iz Nazareta ni bil, nič priigega, kakor veren,	hogu vdan tesar,	k	jc	storil veliko dobrjga
in je ljudi ufil k leipšomu, boljšeinii življenju. Samo zali) so ga, proglasili za boga, da bi jim bila vest lažja. Izgovarjajo 'C sedaj: »Kristus je lahko tako živel, ker je ,bil beg, mi sin<) pa gre.šniki, ker smo ljudje. Njegova popolnost je /.a nas nedosegljiva . . .« Tisti spovednik me fc TaRo razjezil, da nisem šel več k sporedi. Spozna.! sem popolno neumnost nemogočnost spovedi., Kaj b*igaj<|_ l*oga d^ug^ga. tv^ij. ffretu? Vrhi k! 1 <ie skrivi
tele , . . Ob	Veliki	n«5! sem	šel	1»	obhaiilu	brez vsega.
Prav ničeisar	nisem	občutil. Nobenega greha.	Popolnoma
mehanično sem stppil,pred oltar in dr. Klinc me je obhajal.
Povejte, ljudje hojžp, kaj je obhajilo? 'Zvrtetif«e mi hoče, če pomislim, da je vse to samo t— gol julija . . . Kako more biti Kristus pričujoč v hostiji, v tistem stisnjenem k l .i testa, ki ga speče unežnar in iz katerega se norčujejo itri'-nistranti? Ali ni vse to blaznost, ostudna prevara? Beg iz resničnosti v domišljijo, kj jc že taka, da je laž . . .
Z vso strastjo prebiram evangelije. Drobna knjižica, ki sem jo našel med stričevo zapuščino, Nekaj tako lepega doživljam v sebi, kadar jih prebiram. I.ažje mi je in moja vprašanja in dvomi se redčijo.
To verinem: Bog jc, Kristli* pa je haivečii med lin Im., ker je delal dobro. Človek jc bil, samo človek in v tem Je njegova veličina. Pokaizal jc pot, po 'kateri moramo iti, da sc izpopolnimo. V preprostem človeku je resnica, ne v qi-viliziranem. To je spoznal tudi Tolstoj. Zato jc šel med kmete. Tudi on pravi, da jc največje bogoskmnstvo častiti Krista bot boga. Krist je sledil svoji vesti, ki jo jc vodil bog in mi vsi smo otroci božji, zakaj vse, kar je bilo, je in bo, je od boga. Sv. Pavel piše v listu Rimljanom:	Kajti kakor
so po neposlušnosti enega človeka grešni postali vsi ljudje, tako bodo tudi po poslušnosti enega pravični postali mnogi .. . Ali ni kakor pregreha tudi dar; kajti če so po pregrehi enega mnogi pomrli, za mnogo bolje se je milost božja in dar v milosti enega človeka Jezusa Kristusa na mnoge
poobilšaL« To jc napisal sv. Pavel. Zakaj tega1 rie "i£če, če pravijo, da so osnova krščanstva evangeliji? V tem itrenutku je: tudi zanimivo misliti, zakaj si ne sine- razlagali vsak evangelijev sam, zakaj sme brati samo izdaje s priznanimi Opombami in razlagami.
Jaz nle verujem' vec v cerkev:
Papež; je despot, je Veliki inkvizitor iz I>ostojevt9j'i-jevega romana. Če bi pripel danes Kcislys na syet, bi ga dal papež križati, ker svoje tiare, svojega veličastnega d^o-ra in debetega”Tf eKinia’'sT ne-"da vzeti. Ne on in' nc njegovi uradniki . . .
*
w\/a!litpe-j>a Sl' jv Zgpditi	jka
ver.tinft. Vottfnc jf Te' ivdžvmiilo. Pofl <e4iof Mfeal pb-gov>()• vip^čjirl^e in d\^eh žensk. Pod malino sta sedeli. Pro-sili«-, itie. 'di8&ne.'K«<1i or da me je kdo zabodel z nožem, so mi bile besede: »Gospod, ali sraeve malo zobati maline?« Strašno. Na tleh leži vse polno malin. Vsak veter jih nekaj strese. Čebele brenče okrog njih. Celo hodimo po njih . . .
■ Zakaj bi ne smele? Kar jejte! >
O,	to ni kar tako! Čldvek mora prositi. Gospod naju imajo pravico nagnati, ker so njihove . . .< Ko sta sc na-7.obali, sta rekli: »Sedaj ne bo treba obeda!« Tiste maline so jima bile obed . . . Jaz pa, ki nisem ves predpoldne delal ničesar kot samo brskal po knjigah, sem obedoval ljubo; meso, kruh . . . Sedaj mi	ne	diši	ničesar. Zakaj, nekateri imajo, drugi pa	nimajo?	Ali	res	mora biti tako na
svetu?
Dani's sem pomagal viničajrki Mici. Dobra ženica jc. D\oje otrok je opravila na svgl in mož je pijanec, Pretepa jo. Sedaj zida V Prekmurju. Ne prištedi skoraj nikoli ničesar. Vse vlije skozi grlo. Navadno že na ipotu domov ali prvo nedeljo. Tožila set mi je. Če bi ne bila tako 7.delaiia, tako slaba, bi .ga pretepla. Las nima skoraj nobenih. Tako mrtvo ji leže. Nazaj si jih^ gladi, kot vse ženske tukaj. Zato stoji če’o tako v ospredju in izpod kože silijo napete žile in od težkega življenja zbrušene kosti. Komaj štirideset let imn, pa ji	je obraz	kol	da	nosi sto let na svojih plečih. Včeraj sem	videl: s	hčerko	sta obedovali .samo
pogreto salato s krompirjem od prejšnjega dne. Meni dajeta mleko na račun. Danes nisem več vzdržal. Pomagal sem I jima pri spravljanju sena.
ackrvi popolnoma saiuosto,nili dr±av:c, ki }im je do 1806 sicer načeloval avstrijski cekar, ki pa taip'kaj ni imel jnnogo besede. Državna zveza je bila rahla, šele Bismarck je ustvaril v tem pogledu drugo stanje, a s tem, da je dal cel red malih državic z njih dinasti vred po Prusiji pogoltniti.
To je vzgled federacije. Samo, da je z nastopajočim napredkom moderne dobe trpel sistemi teh' malih državic težke udarce. Nastop kapitalističnega gospodarstva je po-, menil napoved hoja tudi federativnemu sistemu. Novo gospodarstvo se ni moglo stožiti s pestro upravo, z različnostjo davčnega sistema, množino carinskih meja malih državic. In uveljavili so se. enotni nemški interesi v pogledu gradnje železnic, ustanovitve .poštnih zvez in denarnega prometa. In nemški Zollverein je — kljub odpori, malih monarhov — 1834 dejansko podrl carinske meje in postal prvi tvorec edinstvene nemške države. Geslo edinstvenosti pa so povzdignili tudi vsi oni, ki so v Nemčiji nosili prapor svobode. Tako meščanstvo — v borbi proti fevdalizmu v prvih decenijih prejšnjega stoletja, a delavski razred takoj za svojim vstopom v politično življenje.
Vidimo za federativno uredbo govore: veliko državno ozemlje, partikularistični dinastični interesi, t. j. personalna cepitev drža.vne oblasti in, kar še nismo omenjali, cepitev državnega ljudstva na narodnostno popolnoma tuje elemente (Švica). Od vseh je najjačja sredobežna sila dinastični partikularnem. V kolikor j'e ta združen z ljud-.sko tradicijo, tvori še takrat oviro edinstvenosti, ko je neposreden vzrok parti kularizma že zdavnaj odpravljen (sedanja Nemčija).
To so predpogoji za federalizacijo. Ni pa tudi s tem rečeno, da vedno morajo vesti k nji. V teritorijalno največji državi, n. pr. v -Rusiji, je šel razvoj drugo .pot. Ko je 862 Rurik potom združitve slovanskih plemen ustanovil rusko državo, je ta bila urejena federativno. Posamezni knezi so bili absolutni gospodarji svojih dežel. Združeni si) ,bilj edino pod vel. knezom Kijevskim v eno
celoto. 1237 je bila ta samostojnost uničena po Mongolih in Kan »zlate Orde-< jv zavladal Rusijo. 1478 je Ivan III. Veliki osvobodil Rusijo in ustanovil enotno monarhijo. On in njegov naslednik Ivan IV. Grozni pa sta uničila tudi federativno uredbo s tem, da sta s krvjo in mečem uničila politično moč ruskih knezov in jih podvrgla svoji vlasti. Od takrat je bila Rusija kljub velikanskemu teritoriju —- edinstvena država.
Pač pa tvori izjemo mala Švica — s svojimi visokimi jforaam ;n tremi različnimi narodnostmi. Zato pa je ona sicer drugače popolnoma moderno urejena, z najpopolnej-šo ljudsko svobodo — direktno zakonodajo po ljudstvu — kaikor nekoč v stari grški mestni državi.
Ako se sedaj 'pripravljamo, da preuredimo našo državo, se moramo vorašati: Kateri od treh elementov države je -otre-ben izpremembe? Ali delitev teritorija? Sami na sebi, združeni kot sedaj, smo majhna država, majhna ob m-ogočnih sosedih na zapadu, katerih ;prijaznosti napram nam se usmili bog. Ta teritorij naj se deli na liliputanske razmere? Ali delitev državnega ljudstva? Najsi trdijo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani še toliko o posebnosti indivi-dualitete, tega ne bodo nikomur natvezili, da Srbi in Hrvati ,in Slovenci nimajo vseh pogojev za tvorbo enega in enotnega državnega naroda. Ali delitev oblasti? Kako? Del državne oblasti je združen v osebi monarha. In pri nas ne majhen del, ker daje ustava njemu mogočne prerogative. Kako pa naj se sedaj ta oblast še razdeli. Saj po-vdarjajo, da v tem pogledu nobene sore-membe nočejo, Ali hočejo podeliti to oblast mogoče med posebne »kraljice«, ki bi bili v vazalnih odnosih z monarhom? Kajti ideji republike so se ja vendar vsi odrekli.
Samo eno bi bilo za delitev na razpolago.1 Delitev one suverenosti, ki jo ljudstvo kot ustavotvoren faktor predstavlja. To pa pomeni slabitev moči ljudske suverenosti.
To pa je posebno poglavje, o katerem bo že še spregovorili besedo.
Razsodba sodr. Severinga.
Kakor znano, je bilo pred kratkim v Nemčiji izprtih okroglo 300 tisoč delavcev v kovinski industriji. Izprtje, ki so Ra sklenili ter izvedli maloštevilni jekleni baroni, ni imelo svojega vzroka v dejstvu, da bi bjli delavci morda zahtevali pretirane ali celo nemogoče stvari. Delavci so se Omejili na to, kar bo razsodišče odločilo. Zahtevali so v glavnem, da se uvede 8 umi delavnik, ker so celih d^set let delali po večini 12 ur dnevno in je šel plus 4 ur na račun reparacij, torej za državo. Delavci pa so postali tega izvenpatrijotic-nega dela že siti, tembolj, ker so videli, da podjetniki in kapitalisti, ki so v prvi vrsti vojno zakrivili, nočejo doprinašati nikakili žrtev, marveč, da se celo s tem okoriščajo, če delavci delajo po več ur dnevno za vojno odškodnino. Zahtevali so seveda tudi skromno zvišanje plač. Razsodišče je bilo pač sestavljeno tako, kot se razsodišča sestavljajo, da so bili enakomerno zastopani podjetniki in delavci in da ,ie bil predsednik neki višji sodnik.
Razsodišče je priznalo zhižcmjc nadnormalnega dela. ki bi se naj postopno izvršilo, in pa povišanje mezd za nekoliko pfenigov. Toda na splošno začudenje so podjetniki sklepe razsodišča odklonili ter delavce iz-]>rli. S tem je nastala silno kritična situacija, ki ni ogrožala samo nad milijon delavcev in njih družin, marveč je ogrožala tudi državo. Vsled tega je bil parlament primoran: prvič, da dovoli kredit za izplačilo podpor, in drugič, da ukrene vse. kar je mogoče in da eventuelno misli tudi na podržavljeni e oz. razlastitev podjetij. Preden pa bi se tak naidaleko-sežnejši, da. naravnost ■ revolucio-
narni korak podvzel, naj bi se skušalo še zadnje sredstvo mirne poravnave.
Zato se je sodrug Severing, minister za notranje zadeve, izjavil pripravljenim, da prevzame on nalogo razsodbe, ako se obe stranki s tem strinjati. 'To se je zgodilo in na to se K' takoj začelo z delom, ne da bi Se čakalo na Severingovo razsodbo.
Dne 21. decembra je s. Severing svojo razsodbo objavil in sedaj so se morali tako podjetniki kot delavci izjaviti, da-li se z razsodbo strinjajo. To se je med tem tudi že /godilo. Severitigova razsodba ni slabša za kovinarje in ni boljša za podjetnike, kot je bila prva razsodba, marveč je v nmogočem celo boljša za delavce in kljub temu so jo delodajalci priznali! Po prejšnji razsodbi bi bili n. pr. smeli delavci v akordu zaslužiti Id odstotkov nad časovno plačo. Po Severingovi razsodbi pa morajo zaslužiti 15 odstotkov čez časovno plačo. Tu pride 85.000 delavcev v poštev. Tudi delovni čas se zniža pri, eni kategoriji od 60 na 57, pri drugi od 54 na 52 in pri težjem delu na 48 ur tedensko. Vidi se tedaj jasno, da so se podjetniki vendar malo ustrašili, ko se je začelo govoriti o soeijalizaciji podjetij.
Toda. to ni vse; važnejše je, da ima nemški proletarijat neznansko moč ne samo v parlamentu, ampak še večjo v svojih organizacijah. Če bi naši delavci imeli takšne organizacije in pa namesto notranjega ministra kakega Severinga in ne re-akcijonarca, kot je dr. Korošec, bi se jim gotovo bolje godilo. Saj smo mi zmagovita država, ki je po svoji naravi silno bogata!
Odkritje nameravanega puča na Madžarskem.
Ker se madžarski policiji pri običajni božični raciji kljub velikemu naporu ni posrečilo odkriti nobenega komunističnega puča — saj sede vsi pomembnejši komunisti v ječali, a madžarska policija pa bi morala dokazati potrebo eksistence, zato je tokrat odkrila »nameravani fašistični puč«, katerega namen bi naj bil, Člane Bethlenove vlade zapreti in vpostaviti fašistično diktaturo. Iro-
nija pa je v teni, da postojati dve fašistični struji in sicer pod vodstvom nekega Dana iu Schreyera — eni se imenujejo »Skiti«, drugi pa »Orel«
—	in da v;xlita obe organizaciji hud medsebojni boj ter se medsebojno demmeirati. Stojita pa obe v službi policije. Schreyer je posebno prote-žiran od strani Stranvovszkega, ki je organizator fašističnega pokreta v rudniških revirjih.
Stalin se hoče s Trockijem spraviti?
! '> Kakor poroča glasilo komunističnih levičarjev, »Volksvville«, iz Moskve, je Stalin odredil, da se naj Trockija prepelje v neko zdravilišče južne Rusije, kjer bi se vsled težke matarične bolezni zdravil. V tein
koraku Stalina se vidi — pravi omenjeni list — v ruskih strankarskih krogih iKitrditev za poskus zbližanja Stalina s Trockijem, ki ga je doslej odklanjal!
Mussolinijev kandidat za madžarski prestol.
Znani angleški lord Rothermeere. kateremu so madžarski vitezi posebno na srce prirasli, je izdal za božič nekako poslanico, naslovljeno na madžarski narod. V tej poslanici skuša dati bodoči madžarski politiki gotove smernice, posebno z ozirom na zasedbo vakantnega prestola ter naglaša, kako da je g. Mussolini proti vsakemu kandidatu iz habsburške rodovine in tudi proti Albrehtu Habsburgu. Pač pa bi ne imel gospod Mussolini — pravi Rothermeere
—	ničesar proti temu, če si želi madžarski »narod« izbrati princa iz katere ostalih evropskih dinastij — seveda najraje iz italijanske, ali pa, če bi si izbrali Madžari po vzgledu Albancev kakega Ahmeda Zoga, s čemur bi Madžarska prišla popolnoma pod diktat Mussolinija..
Demonstriral je proti kralju.
Fašistično časopisje — drugega itak ni — se silno razburja nad zadržanjem senatorja Albertinija, ki je bil preje direktor lista »Corriere delta Sera«, kor se v italijanskem senatu kljub petkrat ponovljeni mani-
sc imenuje občutek, ko smo srečni.
Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima
sSchkht'
terpentin*
Mih
fes taci ji za kralja, ni hotel dvigniti raz svojega sedeža.
Obligacijsko posojilo ljubljanske mestne občine.
(Nadaljevanje.)
Na to obvezno ponudbo ljubljanske mestne občine je poslal generalni direktor družbe Siemens-Schuckert na Dunaju, dr. Walter Mollier, za električno cestno železnico v Ljubljani sledeč dopis:
Option.
Auf Ihr geschiitztes Schreiben v oni 14. d. M., gerichtet an den Unterfertigten als von unserem Vervvaltungsrate am 20. Juni 1. J. zum Veikaufe der Obiigations-anleihe ausdriicklich Bevollmachtigten. iiben wir hieni.it die mit Ihrem Angebot v.>m 9. .luni št. 20.430 eingeraumte Option vvie folgt aus:
1. \Vir iibernehmen L 65.000.— Dinar 18,000.000.— 6-prozentige Laibacher Bau- und Investionsanieihe von 1928 a 90 Prozent. Sie vverden uns die neuen Ob-liga tionen mit dem vereinbarten Texte laut Beilage ehestens fiir uns kosten- und ge-biihrcnfrei, nach unserer Wahl in \Vien oder Ljubljana zur Vertiigung stellen. Solite dies bis 15. September 1. J. nicht moglich sein, so vverden Sie uns fiir diesen Termin gehorig gefertigte Interimsscheine recht-zeitig liefern.
2. Diese Bau- und Investitionsanleihe bildet den Ersatz fiir die nicht verkauften und von Ihnen zuriickgezogenen Din 18 Mil-lionen Nominale 6-prozentige Wohnbau-pbli^ationen vom Jahre 1927. Die mit 15. September 1. J. abreifenden Kupons die&er Din 18,000.000.— Wohnhauobligationen Berden Sie im Sinne Ilires obgenannten An-gebotes vom 9. Juni 1. J. piinkllich einlo-sen und uns den Gegemvert nach Bedarf in Ljubljana oder Wien zur Verfiigung stellen.
3. Wir vverdem die L 65.000.— Bau- und Investitionsanleihe 1928 bestimoglichst ver-kaufen, vvobei die Einbusse gegeniiber dem obigen Uebernahmskurse von 90 zu un-seren Lasten geht, und den volleri Erlos am 30. September 1. J. bei den Oesterreichi-schen Siemens-Schuckert-Werken in Wien zu Ihren Gunsten erlegen.
4. Sie werden dieses Kapital fiir den Bau der neuen Strassenbahnlinien zur Ver-fiigung stellen, vvogegen wir Ihnen nach Fertigstellung des Bahnbaues eine Gut-schrift auf Din 16,204.500.— leisten werden.
Dieses Guthaben vverden vvir vom genann-ten Zeitpunkto an, nach dem jeweiligen Schuldenstande mit 6 Prozent in der glei-chen Weise verzinsen, vvie es im Texte der Obli.gationen vorgeschrieben ist. Die Riick-zahlun-g dieses Kredit es vverden wir inner-halb 30 Jahren derart bewirken, dass vvir an ciner bei Ihrer Stadtkassa zu bildenden Tilgungfonds die jahrlichen Kapitalsriick-zahlungsraten nach einem noch festzulegen-den Tilgungsplane, ge£en 6-prozentige Jahresverzinsung durch Sie abfuhren wer-dcn.
5.	Den Drucik der neuen Titres bitten wir, mit Riicksicht aut das englisch-wiene-rische Ucbernahmskonsortium, in sloweni-scher,: eiiglischer und deutscher Sprache vorzunehmen; vveiters bitten wir, mit Riick-sicht auf den Verkauf der Papiere im Aus-lande sich damit einverstanden zu erkla-ren, dass im Falle die Wortlaute der ver-schiedenen Texte von einander a.bweichen sollten. der deutsche als verbindlich er-klart werdc. Den Tilgungsplan fur die neue Anleihe vverden wir Ihnen rechtzeitig vflr-legen.
Die definitiven Stiicke konnen z\vecl<s Verringerungen der Druckkosten a L 100.— jSestiickelt sein, so dass insgesamt 650 Stiicke herzustellen sein vverden.
Das llebernahmskonsortium legt gros-sen Wert darauf, dass die im Obligations-texte zugesicherte Intabulation ehestens durchgefiihrt vverde urfd dass diese mog-lichst im Zeitpunkte der FertigsteHung der Oibligationen bereits als vollzogen beriick-sichtigt werden konne.
Wir bitten Sie, mit Riicksicht auf die Abschlussverhandlungen mit dem Uebcr-nahmskonsortium, um eine postvvendende, volle Bestatigung dieses Schreibens.
Upravni svet splošne maloželez-niške družbe d. d. v Ljubljani, kj-er ima mestna občina ljubljanska dvotretjinsko večino, je pooblastil generalnega direktorja dr. Walterja Mollierja kot zastopnika manjšinske skupine v upravnem svetu, da zastopa splošno maloželezniško družbo napram mestni občini ljubljanski.
(Dalje prihodnjič.)
Viničarji in velegruntarji.
Letos se je izdelal viničarski red; takoj ipo sklenitvi je bil ponatisnjen in je prišel med nas viničarje. Pa kaj, bilo je to delo velegruntarjev, Sedem dolgih let so ga tuhtali in študirali in ga končno izdelali. Saj se je videlo, kako jim je šlo	od	rok;	kakor	snvola
se jih je držal,	na	vse	načine	se je
delalo na to, da se ga vendar izdela, dokler se jih ni vendar odsmolil in stopil definitiv.	v veljavo kar s	1. novembrom 1928.	Ali	joj,	skesali	so se
spet in prekrstili 1. november s 1. januarjem 1929. Novi viničarski red stopa šele s 1. januarjem 1929 v veljavo.
Viničarji! Zakaj so to storili? Najbrže zato, ker so dnevi v jesenskem času prekraiki. Ne privoščijo vam, da bi dobili kakšnih 50 para več dnčvno. Najbrže bi viničarju
škodovalo, če bi mogel odrezati svojim otrokom večji kos kruha za božične praznike. Najbrže bi se to gospodom poznalo ravno za praznike na njihovih nvzah, ali mogoče celo na božičnih drevescih. Slišali smo že večkrat gospode se pogovarjati, da ta novi viničarski red ni za naše viničarje, je kvečjemu za haloške viničarje, kateri so organizirani v njiho-
vi	stranki, v stranki krščanskih soci-ja lis to v. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Vidimo večkrat njihovo ljubezen do bližnjega, pa nikdar do reveža. Samo ko rabijo kakšno kroglico od viničarja, ga tudi ljubijo. Prepričani smo, da gledajo zelo postrani, če pride kak njihov viničar na naše shode. V takem slučaiu brcajo z nogami, kakor da bi jih obadi grizli. Vino jim ob takih prilikah tudi
Pletilne stroje različnih tovarn in potrebščine, strokovni pouk, aparate za vzorčno pletenje, na navadnem stroju nudi
F. Kos, Ljubljana
Židovska ulica štev. 5.
nič kaj ne diši, ker jim jeza ne dopušča. Na zadnjem viničarskem shodu se je eden od gospodov izrazil
proti bližnjemu: »Če bi bil moj viničar prišel na ta shod, bi ga bil takoj nagnal.« To se ne ve, če od shoda, ali od hiše; najbrže od hiše. Pa to je dcbro, da dotični gospod nima tako velikega iposestva, da bi mogel zdržati viničarja, čeprav ti presneto malo zaslužijo. Samo 2.50 Din na dan!
Viničarji! Nikar se ne ustrašite takih kričačev; vsi v organizacijo, ker le združeni bomo imeli moč, da si uveljavimo naše pravice. — Viničar.
Dnevne novice.
Im in veselo novo leto
vsem našim cenjenim naročnikom in čitateljem ieli
nredniitvo In tnrava ..Del. Politike"
Pravijo, da je bil dr. Korošec za praznike v Sloveniji. Dr. Korošec je prišel pač na potico v Slovenijo. Prazniki doma, to je lepa reč. Zlasti, ker se vam v Beogradu nehvaležni poslanci in stranke venomer zaletavajo v ministrske stolčke, kakor da bi bili iz jekla. Človek je vedno v nevarnosti. Kar čez noč ti kanalije lahko izDodmaknejo stolček in se ti z^odi, da si še tilnik zlomiš, če na to ne, pa vsaj prvi hip ne veš, kako bi zarentačil in se pridušil. Ej, kako neprijetno je bilo s tisto postno vlado; na pustni torek si šel v vlado, na veliko soboto si pa bil nepričakovano zopet zunaj. Gospodje so bili takrat tako presenečeni, da še do sape niso mogli. Taka je pač ta »naša« demokracija, kateri sedaj tako zvesto služijo. — Da, da, tudi za izstop iz vlade se je treba pripraviti. Najprej sondiranje terena, potem posvetovanja. Z vso naglico je treba sestaviti manifest in, če pride nesreča, ga objaviti in kričati in rentačiti v njem o terorju, absolutizmu, korupciji ter o boju za demokracijo. Pa je stvar v redu. In kadar bo zopet prilika, da nas »naša demokracija« pokliče, da jo vršimo, pa bo zopet vse dobro: ne bo absolutizma, ne korupcije, ne terorja in tudi ne trboveljskih in drugih umorov, ki še do danes niso razči- j 5čeni. To je dvojno lice; to so dvojne — dolžnosti, ki jih enkrat ne morejo vršiti, enkrat jih pa nočejo ali v »višjem« interesu ne smejo.
Demokratska stranka je imela v soboto sejo glavnega odbora, na kateri je poročal predsednik Davido-vič o političnem položaju. Davidovič je govoril o nezadovoljstvu naroda, zahteval sprejem nekaterih zakonov pred sprejemom proračuna ter da je treba iskati sporazuma z Zagrebom. Marinkoviča pa ni bilo na seji, pač pa je p:sal pismo, v katerem nagla-ša, da se v sedanjem položaju sme vpraševati le po tem, če režimska koa-licja izpolnjuje obveze ali ne, ki so bile sklenjene v režimski blok. Marinkovič pravi, da jih izpolnjuje. Po daljši debati se je pooblastilo Davi-doviča in klub, da odločajo o taktiki; po praznikih se pa odbor zopet sestane in bo sklepal o nadaljni taktiki demokratske stranke.
Oba predstavnika KDK-ooozici-je sta podala izjave. Dr. Maček vztraja na svojem stališču, dasi pravi, da se beograjski krogi motijo, če mislijo, da pride v opozicijonalni koaliciji do razicepa. Pribičevič pa se previdno izraža ter kaže na nevarnost od strani Madžarske in Italije, če bi se država cepila na samostojne dele. Končno pravi, da se mora glasiti koncept politike edinstvenost države. Pravica, svoboda in enakopravnost pa morajo 'biti zagotovljene vsem državljanom z vsemi mogočimi garancijami in sankcijami. Stališči dr. Mačka in Pribičeviča sta bistveno različni v formi in utemeljevanju. Do-čim zahteva dr. Maček federacijo v ZagTebu in Beogradu ter skupnega vladarja, vztraja Pribičevič na edinstvenosti države, ki jo zagovarjajo tudi gospodarske korporacije.
Političen atentat v Zagrebu. Na božični večer ie bil v kavarni »Corso« v Zagrebu izvršen revolverski atentat na policijskega konfidenta (irauerja. Orauer je bil klican k telefonu, in ko je hotel pasirati
neki izhod, ki je zastrt z močnim zagrinjalom, je v tistem hipu nekdo ustrelil nanj in ko je bil že zadet v prsa in je hote! zbežati proti garderobi, so padli še trije streli za njim, od katerih ga je eden zadel v nogo, nakar se je zgrudil na tla. Storilec ie pobegnil in se ne ve, kdo je bil. Konfident Grauer ni bil pri javnosti priljubljen in je baje neprenehoma dobival grozilna pisma. Baje je imel on svoječasno važno nalogo, da zasleduje Radiča.
Naša pasivna trgovska bilanca.
Ljubljanski klerikalni list pravi, da je državna trgovinska bilanca letos pasivna za poldrugo milijardo dinarjev. To je velik znesek za eno leto. Takoj na to pa potolaži čitatelje, češ, da trgovinska bilanca pravzaprav ni pasivna, ker imamo v zalogah (novi pridelek?) za izvoz za poldrugo milijardo pšenice, ki jo kartelisti zadržujejo iz špekulativnih vzrokov ter še dostavlja, da ni v Beogradu skoro nobene uradniške družine, ki ne bi špekulirala s pšenico. Dalje pove, da imamo tudi 2500 vagonov sladkorja za izvoz, kar zopet prinese državi najmanj eno milijardo. — S tem je dovolj jasno dokazano, da država, kljub temu, da so velike zaloge pšenice in sladkorja, pušča navijati cene ali namenoma ali pa nima meči, da bi to preprečila.
Boj šuridu! Akademska mladina mora zopet stopiti za narod v boj, da ga obvaruje pretečega zla. V velikanskih množinah in z nesramno reklamo širijo med slovensko ljudstvo svoj šund zagrebški dobičkaželj-neži, ki so osnovali že več podjetij in izdajajo že čez 10 romanov. Njih pisanje, vsebina in stil je do skrajnosti preračunan; zakaj, šund je radi dobička in dobiček tako velik le radi šunda. In žalostno je dejstvo, da so naj večji razširjevalci šunda baš slovenske trafike in prodajalci časopisov. Zoper šund mora nastopati vsak trezen človek. Mi ga ne potrebujemo, imamo svojo dobro in pošteno, lepo knjigo. Zato je dolžnost vsakega, da ga odklanja, zakaj, on škoduje naši leoi knjigi, ki itak preživlja krizo, pači slovenski jezik na nezaslišan način, podira težko delo staršev in vzgojiteljev pri mladini, zavaja v nemoralnost, niža splošni kulturni nivo in trga nezavestno najsiromašnejšim slojem denar iz rok. Roman, ki izhaja trikrat na teden, stane na leto 160 Din. Ta ogromna številka nam veliko pove. Zato javno pozivamo vso slovensko javnost v odločen boj zoper šund. Dolžnost je zlasti učiteljstva, staršev, ženskih in kulturnih društev ter trezne mladeži, da odločno nastopi zoper šund in ga uničuje, da ga trga mladini iz rok, da bojkotira one, ki ponujajo to gnusobo, da agitira za lepo slovensko knjigo. Zavedajte se, kaj je šund in kaj je naša dolžno;!! — Za društvo slušateljev tilozolske fakultete: Čiro Arko, predsednik; Stanko Bunc, referent.
Pospeševanje industrije. Državna monopolna uprava je s pogodbo prepustila švedski družbi za užigali-ce, s katero je sklenila država posojilo, vso prodajo užigalic. Za prodajo užigalic se osnuje posebna družba. V smislu dogovora zahteva švedska družba, da se osnuje v Skoplju veliko skladišče in da se dovoli večji kontingent užigalic brez carine. U-staviti pa se mora izdelovanje užigalic v Dolcu pri Travniku in Novem Vrbasu in končno se mora opustiti izdelovanje parafinskih užigalic v Osjeku. Pogodba torej določa, da se domača industrija užigalic zatira in uvaža tuje blago. Pa pravijo klerikalci, kako dobro gospodarsko politiko vodi režim. Kaj bodo rekli k temu nesrečni nezaposlenci, ki jih je vedno več?
V	Bolgariji sta se združili socijal-nodemokratična stranka (široki) in socijalistična federacija v eno stranko. Značilno je pri tem dejstvo, da je zahteva po zedinjenju izšla iz delavstva samega, ki ne more razumeti, zakaj se voditelji med seboj prepirajo. Zedinjenje obeh strank je pomembno, čeiprav so nekateri »voditelji« ob zedinjenju zapustili delavsko gibanje, ker ima Bolgarija mlad kapitalizem in mlado buržuazijo, ki delovni narod brez usmiljenja in ne da bi se kdo uoiral, izkorišča. Po-kret se bo naslanjal na delovni narod, na delavstvo, na obrtnike in kmete, ki nimajo v državi nobene zaščite, dasi tvorijo samo kmetiški sloji 82 odstotkov prebivalstva. Tam pa vlada velika nezaposlenost brez kakršnihkoli občinskih ali državnh podpor. Združitev proletarijata je tudi važna zaradi v Bolgariji vladajočega fašizma, ker se s tem delavsko gibanje tudi politično ojači. — Tako drugod: pri nas bi pa radi nekateri naš pokret zatrli.
»Rdeči list katoliških socijali-stov.« »Vorwarts« poroča, da začne s prvim januarjem v Berlinu izhajati ob pondeljkih list pod imenom; »Das Rote Blatt der katholischen Sozia-listen« — »Rdeči list katoliških so-cijalistov«. Izdajatelj bo Henrik Mar-tens. »Vorwarts« piše: »V najnovejšem času zastopajo mlajši zastopniki katoliškega duhovništva in laji-štva tezo, da sta socijalizem in ka-toličanstvo združljiva. Ta struja duhov, ki je ravno tako katoliško zvesta kot socijalistično prepričana, si hoče v »Rdečem listu« vstvariti tribuno. Novi organ je socijalističen, toda od socijalnodemokratične strankarske politike in socijalnodemokratične strankarske organizacije neodvisen.
Kitajski general briskira evropske diplomate! Štirje inozemski diplomati, med njimi angleški poslanik Sampson, so se vračali iz Nankinga v Peking s posebnim vlakom. Na neki postaji pa je general Husengtu rekviriral lokomotivo posebnega vlaka zase in gospodje diplomati so morali čakati več ur na drugo lokomotivo. Omenjeni gospodje so se ravnokar peljali od podpisovanja carinskih pogodb z novo nacionalistično vlado. — Ali se niso Evropejci blamirali?
Živi mrtvec plačuje davke! To pa ni Tolstojev »Živi mrtvec«, ampak je človek, poln življenja. V Ha-novru v Nemčiji živi A. VVothka, ki je bil 1. 1912 pri sodišču v Hamburgu uradno proglašen za mrtvega, ker je za delj časa odpotoval ter se ga je smatralo izgubljenim, (i. VVothka pa živi še danes in ie vsa leta plačeval redno davke. Kljub najrazličnejšim korakom, ki jih je podvzel, da bi se oni sklep sodišča preklical, s katerim je bil proglašen mrtvim, se mu to do danes ni posrečilo. — Sedaj se je obrnil na nekega nemškega poslanca, ki je pri hamburškem sodišču podvzel potrebne korake, toda brez uspeha. Sodišče namreč pravi, da ni proti onemu sklepu ni-kakega pravnega leka, češ, zakaj pa se g. Wothka ni tekom štirih tednov pritožil, če je vedel za oni sklep. VVothka je namreč razlaščen in bi rad prišel nazaj do svojih pravic. Toda on mora sedaj ostati mrtev, ali pa sc mora zakon v parlamentu spremeniti. Morda bi pa prizadeti le nekaj dosegel, če bi se n. pr. uprl plačevanju davkov.
Nova zbirka socijalnih pesmi. Znani naš pesnik, sodr. Čttlkovski, bo izdal po novem letu zbirko svojih pesmi, ki bodo obogatele našo književnost in zbudile velik interes. — Opozarjamo že sedaj naše čitatelje na to novo publikacijo, na katero se še povrnemo
... v Newyorku. Neki posredovalec pri prodaji zemljišč je objavil, da bo v njegovi pisarni na Broad-wayu izdano 23. in 24. t. m. 700.D00 božičnih daril, sestoječili' iz ročnih blagajn, mila in drugih predmetov. To je imelo za posledico, da je navalilo na lokal nad 30.000 otrok v spremstvu staršev in nastala je taka gnječa, da je morala policija mobilizirati vse rezerve. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Fran Lukič
konfekcija in moda,
Ljubljana, Stritarjeva ulica 9, želi vsem cenjenim odjemalcem veselo in srečno novo leto!
Tiha noč, sveta noč... Kakor
poročajo listi iz Berlina, je nastala tamkaj prava revolucija pri prodaji božičnih drevesc in sicer radi navijanja cen istim. Prvotno so stala drevesca 1—2 marki. Ko pa so prodajalci videli, da je povpraševanje veliko, so pa povišali ceno na 4 do 6 mark. To i>a je publiko razburilo in ljudje so naskočili dva voza s smrečicami ter raznesli okrog 450 komadov. Morala je posredovati policija, ki je rabila pendreke, vsled česar je moralo več ljudi k zdravnikom in v bolnico ter tudi v — zapor!
»Huinanite« rubi jen! Kakor poroča »Welt am Montag« iz Pariza, je bil komunistični list »H uma ni te* te dni rublje n. Zarubljeno je bilo pohištvo, tiskarna ter ostali stroji. List je potem še izšel in poročal o vzrokih, radi katerih je bil rubljen.
Izseljevalna politika angleške delavske stranke. V Angliji (to je otočje Velika Britanija v Evropi) silno narašča nezaposlenost. Anglija ie razmeroma majhna, industrijsko jako razvita dežela, ki ima ogromne kolonije po vseh zemljinah sveta. Dočim je Velika Britanija preabljudena, so kolonije večinoma redko naseljene. Pred vojno so iz kolonij vozili v Bri-tan jo surovine in jih tam obdelovali. Po vojni pa je pričel kapital prenašati, ozir. ustanavljati tovarne v kolonijah. Zaradi tega in pa zaradi valute britanska industrija ne more več konkurirati na svetovnem trgu in je pričela propadati, kar ima za posledico veliko nezaposlenost. Za premogovno industrijo pa je usodna elektrifikacija industrije in železni«, ki se polagoma uvaja po vsem kulturnem svetu. Angleška delavska stranka je ta položaj, ki grozi z gosoodar-skim (industrijskim) propadom Velike Britanije, premotrivala ter se je jela baviti z vprašanjem, kako bi spravila nezaposlene delavske rodbine v neobljudene kolonije Anglije. Stranka hoče zaenkrat naseliti v kolonijah 250.000 nezaposlenih z rodbinami. Problem je težaven, vsekakor pa nezaposlenemu delavstvu ne kaže ukrepati kaj drugega, ker je gospodarsko nemogoče, da bi si Velika Britanija v tem pogledu kako drugače pomagala iz zagate. Velika Britanija je živela od kolonij in ker se sedaj razvijajo kolonije v konkurenčni smeri proti Veliki Britaniji, ozir. ožji evropski Angliji, mora delovni narod iskati kruha v kolonijah, ki so iako bogate na naravnih zakladih in ~'I-likah za življenje.
Občutna kazen za velike tihotapce. V Hamburgu se je te dni zaključil proces zaradi tihotapstva spi-rituoz, pri katerem je bila Nemčija znatno oškodovana. Obsojenih je bilo 24 obtožencev, 8 pa oproščenih. Krivci sio bili obsojeni na 22 milijonov globe in 10 milijonov vrednostne odškodnine ter okroglo na 7 let zapora. V naši vrednosti znaša globa, na katero so obsojeni ti veliki tihotapci, 416 milijonov dinarjev. Očivid-no gre torej za veliko tihotapstvo. V proces so zapleteni tudi carinski u-radniki. Krivci teh glob ne bodo mogli poravnati, zaradi tega bodo morali daljše zaporne kazni odsedeti. Ta obsodba je eklatanten dokaz, kako varujejo veliki kapitalisti »državne« interese, kadar gre za njih — žep.
Multimilijonar Rockefeller je dal
graditi v New Yorkti babt’.stovsko cerkev, ki je veljala že doslej 4 milijone dolarjev (224 milijonov dinarjev), pa je te dni še nedograjena pogorela. Za ta znesek bi lahko bilo preskrbljenih eno leto 15.000 nezaposlenih delavcev, katerih ima letos tud' Amerika jako mnogo.
Influenca v Ameriki razsaja epidemično. Obolelo je že okoli 400.000 ljudi samo v Zedinjenih državah, od katerih jih je dosedaj 379 umrlo.
Štev. 104/1.
»UJEDINJENI ŽELEZNIČAR«
Stran 5.
P. n. naroCnikom!
Današnja Številka »Del. Pol.« {e spojena s prihodnjo Številko, ki bi morala iziti v torek, dne i. jan. 1929, ki pa vsled praznika odpade. Istotako smo danaSnji Številki priložili tudi nov stenski koledar »Del. pol.«.
Indijci zahtevajo avtonomijo. Indijski kongres strank je sprejel resolucijo, v kateri zahtevajo, da se jim da enako ustavno mesto, kakor Avstraliji ali Južni Afriki, ki se sami vladajo kot angleški dominijoni. Ta borba za avtonomijo traja že več let, zlasti je postala aktualna sedaj po vojni. Prejšnje zahteve Indijcev so Angleži kratko zatirali.
V	tovarni za radijske potrebščine Ba-cker v Berlinu, je nastal po neprevidnosti požar, ki je zahteval mnogo človeških žrtev. Požar se je tako hitro razširil, da se veliko delavcev in delavk ni moglo več rešiti in so grozne smrti poginili. Blizu 50 oseb so rešili več ali manj ožganih.
Popravi! V zadnji številki postavi v članku »O obliki države« na drugi strani, druga kolona v četrti vrsti namesto besedo »Slovenija« besedo »Slavonija«.
Protiklerikalni fond: Kraj. org. SSJ, Tržič, 50 Din; nadalje je daroval star1 rudar iz Leš 10 Din za protiklerikalni fond z izjavo, da se bo sta-rotrški fajmošter (župnik) v novem letu še bolj jezil na sodr. L. Juh-a iz Guštanja.
Za tiskovni sklad so darovali: Kraj. org. SSJ, Tržič, 150 Din. Nadalje so darovali sodrugi viničarji iz Lajteršberga pri Mariboru za trikratno izdajanje »Delavske Politike«, in sicer; Ulbl Ivan 10 Din, Ferk Rudolf 5 Din, Rumpf Franc 5 Din, Korenjak Joža 2 Din, Mežgoj Henrik 1 Din, s. Julijana Ledinak 2 Din, Kopun Franc 5 Din, Ferk Ivan 10 Din. Skupaj 40 Din. Iskrena hvala. Sodrugi, posnemajte!
Božičnice mariborskih delavcev.
Božič, ta lepi praznik luči in norn, v katerih so se nahajala sama upanja, ki se je skozi dolga tisoč- praktična darila, ki se rabijo doma <wi letja ohranil do današnjega dne, kljub vsem političnim, nacijonalnim, verskim in kulturnim prevratom, je postal takorekoč že del naše kulture, neobhoden rekvizit naše duševnosti, ki se bo vzdržal tudi v bodočnosti, kljulb vsem pričakovanim katastrofam. Zato bi ne bilo pametno, če bi hoteli ta praiznik z ekstremno nepo-mirljivostjo odpravljati; to se svoj čas tudi cerkvi ni posrečilo, kakor dvomimo, da bi se to posrečilo ekstremnemu boljševizmu v Rusiji, ki je skušal letos ta praznik oficijelno prepovedati. Za nas socijaliste pa tukaj ne obstoji vprašanje v tem, ali naj se ta praznik praznuje, temveč v tem, kako se naj praznuje in kakšen pomen naj ima. Cerkev je svoj čas zelo pametno in preračunano prevzela poganski praznik zimskega solnčnega obrata in mu podtaknila rojstvo Odrešenikovo. Mi sicer ne maramo imeti ničesar skupnega z obrabljenimi legendami, še manj s hinavščino in lažjo tiste krščanske vsečloveške ljubezni, s katero se na ta praznik dela reklama, vendar sprejemamo ta praznik kot praznik upanja in prero-jenlja.
Tega bi se morala zavedati naša delavska društva, kadar prirejajo svoje božičnice. Žal imamo* beležiti v tem pravcu še jako malo uspeha.
Navadno se kopira slične meščanske prireditve z našopirjenimi božičnim: drevesi, osladnimi cerkvenimi korali in ,softlzavo sentimentalno dobrosrčnostjo, ki je neredkokrat plod za-vžitega alkohola.
Letošnje božičnice mariborskih kulturnih organizacij so bile v tem oziru zelo zanimive; stopnjevale so se od običajne meščanske kopije do proletkulta in natumega simbolizma.
V	soboto zvečer je priredil pevski odsek »Svobode« svojo običajno, letos že deveto božičnico v gostilni »Ljudski dom«. Bogato okrašeno drevo, pod1 njim pa velik kup zavitkov in škatljic, ki so jih člani in znanci za druig drugega pripravili. Poleg pri-žganega drevesa je mešan zbor izborno zapel ono večnolepo Morovo »Tiha noč, blažena noč«; želeli bi le, da se za to melodijo oskrbi primeren tekst, ki bo odgovarjal naši ideologiji. Na to so se razdeljevala darila; običajni »juksartiklli«, lecet in cuclji.
Knjigo sem videl samo eno, in še ta je bila brezpomemben roman a la Gounts-Mahler. In vendar imamo toliko lepih knjig, ki naj bi za delavstvo v prvi vrsti prihajale v poštev kot darila. Po razdelitvi se je vršil ples.
Prireditev se je vršila pri pogr. mizah.
Drugi dan, v nedeljo, sta se vršili dve božičnici hkrati: DTE in »Deto-ljubov«. Telovadci »Svobode« so "n redili svojo v prostorhr gostilne »Ljudski dom«, od koder so odstri' nili mize in postavili stole v vr*de; torej že en napredek. Drug napredek se ie izražal v tem, da na božičnem drevesu ni bilo nobenega bahavega kinča; samo svečice. Sodrug Petejan je v slovenskem, sodrug Močnik pa v nemškem jeziku, razložil pomen delavskega Božiča, nakar so sledile slovenske in nemške deklamacije naraščajnikov. Potem so se razdelili pripravljeni zavitki, naraščaju in čla-
pri telovadbi.
Istočasno se je vršila v mali dvorani pivovarne »Union« božičnica »Detoljubov«, ki je bila dokaj lepša od lanske. Prisostvovalo ji je mnogoštevilno občinstvo. Tu ni bilo nobene individuelne obdaritve, vse je veljalo skupnosti. V ozadju so bili na dolgih mizah razvrščeni darovi: za najman,-še različne slikanice, igrače in razne lesene figure, ki so jih starejši tovariši svojim mlajšim sami naredili, žoge, modeli za izrezavanje in risanje itd., za starejše pa glina za modeliranje, raznio orodje, žage, kladiva, dleta, pile, vijačna stiskala, stružnica, strokovne knjige s podobami, za de klice pa platno, volna, okvirji za vezenje, majhen ročni šivalni stroj in drugo. Na eni mizi so bile nove s'o-venske knjige, po katerih otroci vedno bolj sprašujejo; žal, da imamo v slovenski literaturi malo knjig, ki M bile za našo delavsko mladino primerne. Ob stenah so pa slonele sanke in smuči, katerih se mladina sedaj v zimskem času najbolj veseli. Vsi ti predmeti so bili namenjeni za skupnost društva in ostanejo njegova last pri svobodni vporabi no otrocih. Dečki in deklice so zelo lepo prednašale slovenske in nemške deklamacije, skrbno izbrane za to priliko. Sodrug Grčar je v slovenskem, sodrug Pelikan pa v nemškem jeziku na pri prost način obrazložil otrokom pomen tega praznika naših pradedov, ki so z veseljem in ljubeznijo izražali svoje zadovoljstvo nad vrnitvijo sobica in bližajočo se pomladjo. Povdarjalo se je, da nočemo ironizirati bede s tem, da bogato kit:mo svoja božična drevesa, medtem ko bi bili mnogi med nami srečni, če bi imeli za praznike vsaj del tega, kar stane samo lišip za tako drevo. Zato je bila lepa smreka brez nepotrebnega lišpa in je veliko bolje učinkovala v svoji naravni priprostosti, ko so se prižgale na nji številne svečice in so njih plamenčki migljali, kakor prijazne zvezdice, vabeče v boljšo bodočnost. Mnogo izkušenih sodrugov sem videl, ki so si brisali solze, ko so otroci enoglasno in prisrčno zapeli ganljivo proletarsko božičnico. Za tem so otroci brez kulis izvajali srčkano igrico »Božična darila pravljičnih otrok«, v kateri so nastopali otroci, znani iz različnih Andersenovih pravljic. Priporočamo, da se ;a ljubki in lahki igrokaz prevede v slovenščino in razširi med delavskimi otroci.
Med odmori je igrala improvizirana godba naših omladincev, ki nekatere komade že prav dobro igra. Ko so otroci navdušeni in /arečih lic odpeli »Internacijonalo«, je bila prireditev končana in ljudje so se razšli, u/verjeni, da dokler bo naša mladina hodila po tej poti, vodena po tako požrtvovalnih starejših so-drugih, se nam ni treba bati za bodočnost. Hvala tudi vsem tistim našim organizacijam, ki so s svojimi prispevki pripomogle, da so se za-moglc obe todnevni božičnici tako lepo vršiti.
Najlepše in na popolnoma nenavaden način je pa praznovala svoj praznik solnčnega obrata naša nci-
jalistična mladina. V torek, na božični dan popoldne je odkorakala korporativno iz »Ljudskega doma« proti Pohorju s praporjem na čelu, prepevajoč socijalistiene pesno Priključilo se jim je še društvo »Deto-ljub« in mnogo drugih sodiugov. Predno smo dosegli cilj, je Mia že trda noč, ki pa jo je razsvetljeval polni mesec. Na mali ravnici sredi gozda je bila pripravljena grmada, ki so jo zažgali, da je vzplapolal velik ogenj in ožaril gozdno samoto. Ob ognju so se vrstile simbolične recitacije m govori. Mahoma je na srednjeveliki smreki, ki je stala v bližini, zažarelo nebroj lučic. Najlepše božično drevo, ki sem ga kedaj videl. Sredi svobodne narave v svoji priprosti krasoti. In iz mladih grl se je oglasila hrepeneča božična pesem razdedinjenih proletarcev. Kar v grlu me je začelo nekaj daviti. A mladina se ni dala obvladati po sentimentalnosti; ko so odpeli, so se fantje in dekleta prijela za roke in veselo so zarajali srbsko kolo okrog ognja. Za tem je 'bilo na vrsti skakanje preko ognja, kar je vzbujalo dosti veselosti; še starejši sodrugi se niso mogli premagati in so se z mladimi vred razposajeno poganjali preko dogorevajoče grmade. Pred povratkom smo vsi skupaj odkritih glav odpeli »Internacijonalo« ter se pojoč vračali v dolgi koloni v mesto, kjer je meščanstvo začudeno stikalo glave in se spraševalo, kaj pač ta sprevod pri tem mrazu in ob tej pozni uri.
Teh par primerov naj bo dokaz, da tudi mi lahko praznujemo gotove praznike tako, kakor se za delavce spodobi in kakor odgovarja' naši so-cijalistični ideologiji, ne da bi nam bilo treba posnemati meščanstva. Žal, da v slovenščini še nimamo programov, ki so potrebni za take prireditve. Moralli bomo tudi pri tem iti v šolo k našim- nemškim sodrugom. Oni imajo v svojih koledarjih zaznamovane že1 posebne proletarske praznike: v marcu praznik revolucije, Veliko noč kot praznik vstajenja pomladi, prvi maj kot praznik dela, Telovo, praznik cvetja, Kres, praznik poletnega solnčnega obrata, 7. oktobra praznik proletarske mladine, 1. novembra spomin na žrtve delavskega gibanja, Božič, praznik zimskega solnčnega obrata in praznik obnove leta. Kaj pa pri nas? Mi pa praznujemo pustne šeme, Jožefove in druge dogodivščine, vinske trgatve, Martinove in Katarinine venčke, Silvestrove večere itd., pri katerih se samo pije, pije in pleše. Pritožujemo se, da delavstvo nima smisla za kaj drugega. O, imelo bi, aili za to mu moramo dati v zameno kaj drugega, kaj boljšega, kar bi ga zanimalo. K temu pa nam manjka notrebnih pro-gramatičnih navodil in v največ krajih tudi potrebnih prostorov, kar velja tudi za Maribor, kjer vse naše gibanje trpi radi pomanjkanja prepotrebnih lokalov.
Ali si 2e poravnal na-rotnino? Ako še ne, stori svojo dolžnost takoj!
Maribor.
Nedeljski protestni shod, ki ga je
sklicala naša stranka preteklo nedeljo v Mariboru, je lepo uspel. Predsedoval je sodr. Jelen, ki je poudarjal' pomen shoda, socijalno, gospodarsko in politično reakcijo, ki nas tlači. Poročal je nato o dnevnem redu sodr. Petejan, ki je pojasnil, kaka davčna bremena nameravajo z novim' proračunom zopet naložiti delovnemu ljudstvu. Po novem proračunu bodo delovni sloji obremenjeni z novimi milijardnimi davčnimi dajatvami vseh vrst, čeprav je že sedaj vsled davčne prakse paralizirano vse gospodarstvo in narod' osiromašen. Govoril je nato v nemškem jeziku sodr. Eržen, ki je podvrgel jasni, žgoči analizi našo socijalno in gospodarsko politiko in krizo režima. Govorniki so želi za svoja izvajanja živahno odobravanje. Sodr. Jelen je pozval navzoče na združen boj proti reakciji in popolnemu osiromašenju delovnega ljudstva.
UUudno naznanjam, dn sem preselil
liroUSli! otelle
iz Kolodvorske ulice 28 v Slomškovo ulico St. 1
ter se priporočam cenj. občinstvu
Fran Iglii,
krojaški mojster.
Stanovanj Je dovolj! Tako bo marsikateri hišni špekulant rekel, ako bodo so-cijalisti zahtevali nadaljnje zgradbe za de-ložirance in brezstanovanjce. Ne le, da so v novi šoferski hiši, o kateri smo zadnjič poročali, da nočejo šoferji vanjo, marveč tudi v zasebnih hišah se najde že danes prazna stanovanja, za katera se ne dobi najemnikov. Da, to je ironija, ali dejanski stan je tak! Sicer so vsa zasilna stanovanja, pa najsi bo v Dravski vojašnici, v dragonskih hlevih, ali pa v slavni jahalnici, zasedena, četudi se vrše venomer deložacije, vendar se nahajajo prazna stanovanja, in to ne morda samo v kakih vilah, marveč v čisto navadnih »cinskasarnah«. Tako je baje že delj časa prazno enosobno stanovanje v hiši na Aleksandrovi cesti 67, katere posestnik je nek povojni kapitalist, ki je prišel z dežele ter kupil hišo najbrž v upravičeni nadi, da mu bo nudila brezskrbno bodočnost. Omenjeno stanovanje je stalno pred vojno 20 kron mesečno in sedaj se zahteva zanj 600, reci: šeststo dinarjev! To je baš trikratna najemnina v zlati valuti. Toda to je šele začetek. Eden gospodov v mariborskem občinskem svetu vedno naglaša, da bo stanovanj dovolj, kakor hitro se zaščita najemnikov popolnoma odpravi. Toda, ako se tega gospoda vpraša, kako bodo ljudje plačevali tako blazne najemnine, če sploh toliko ne zaslužijo kot znaša sama najemnina, tedaj ta gospod ne da besede od sebe. Kaj pravi masa najemnikov k taki najemnini?
Preobrat v študiju jezikov. V četrtek, 3. jan. 1929, se vrši ob pol 8. (pol 20.) uri v Kazini (Študijska knjižnica) predavanje o moderni metodi jezikovnega pouka:	»Nobeno
učenje na pamet, nobena prediz-obrazba.« Vstopnine prosto. Sodeluje Prosvetni odsek Delavske zbornice in razne druge organizacije.
Obiskujte Čitalnico
Delavske zbornice
v palači Pokojninskega zavoda. Odprta J. dnevno od 16. (4.) ure do 21. (9.) ure. Vhod od zadnje strani palače. — Pristopajte kot člani h knjižnici Prosvetnega odseka Delavske zbornice. Celotna članarina znaia Din 2.—; posojnina knjig večinoma Din 1,—.
Ptuj.
Iz občinske seje.
(Konec.
Točka o zadružni elektrarni se je
na predlog dr. Fermevca izločila in dala v tajno sejo. Kakor je pa iz poteka tajne seje raizvidlno, bi se bila čisto lahko obravnavala tudi pri javni seji, ker ravno zaradi te točke je bilo zanimanje na galeriji. — Na pretres so prišle tudi razmere na mestni žagi. Ro podatkih mestne uprave se je zadnje čase na žagi obratovalo tako, da je bilo dnevno do 100 Din deficita. Po mnenju uprave je bil vzrok temu dejstvo, da je delavstvo delalo takorekoč pasivno rezistenco, češ, da se je balo, da bi delo ne bilo prehitro končano, vsled česar bi bilo potem odpuščeno. Naglašalo se je, da je bil uspeh dela za polovico manjši kot sicer, da se je dnevno nalagalo samo po 4 kubične metre. Vsled tega bi se naj delavstvo kaznovalo na ta načiln, da bi se dalo delo v a-kord1. S. Mar, ki se je preje pri delavstvu samem informiral o vzrokih nazadovanja, je pojasnjeval, da je na žagi sami pravzaprav premalo delavcev, vsled česar se delo ne more tako razvijati, kot bi se sicer moralo. Pri žagi ipride v poštev samo troje delavcev, to je žagar in dva pomagača za nakladanje itd., brusač, kurjač in kurjačev pomagač, katerega prej nikoli ni bilo; šele sedanji
ČITAJTE
novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesU 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš ci» tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
Pristna slivovka, drožnik, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadni soki, spirituoze, vinski kis, esegc, nadalje čaj v originalnih zavitkih in odprt, dobite po nizkih cenah v trgovini glavne zaloge tvrdke „PATRIA“ Zagreb — oranžada, limonada, konjak itd.
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 19
Na debelo!	tovarna	likerjev,	desertnih	vin in sirupa.	Na	drobnoI
TVORNICA KEN.IN Oll.BARMlAKOV-flRNtlAiMSiitKUJ*'
%r\rnez*
TERPentinJ
#;{ C PRODAJALNA
DUNA3SKA C.I4 ID UB DANA
POLEOTRGOVINA SCHNEIDER tVEROVŠEK
Prvovrstni materjal-nizke ceneji
kurjač si ga je privoščil, pa pravzaprav ne morejo biti šteti na konto žage, ker imajo drugod opravke. Strojnik in kurjač je pri parnem kotlu, ki je za pogon tudi drugih delov, kakor klavnice itd. Torej se ga ne more šteti samo za žago. Da so pa defekti, je delavstvo potrdilo, in sicer je precej kriv kurjač, ki ne pazi točno na jermenje, ki se večkrat zmoči, vsled česar drsi in se mora sušiti. So pa tudi drugi primeri, ki delo ovirajo. Na primer železnica v skladišču je čisto v blatu in vodi in se mora vedno sna-žiti; pri nakladanju težkih hlodov ni dobiti takoj pomočnikov, ki so zaposleni sicer v drugih oddelkih itd. Vsled tega je s. Mar izjavil, da se naj najprej zasliši delavstvo samo, ki bo sigurno znalo navesti tehtne razloge za naizadovanje, Te napake se naj odpravijo in žaga bo zopet funkcionirala, kot prej. Ne sme se pa pozabiti, da se je poleti delalo čezure in se je le vsled čezur dosegel efekt 16 kubičnih metrov. Izvajanjem s. Mara se je pridružil t/udi dr. Šalamun in tako je bil sprejet predlog, da se najprej potom upravnega odseka ugotovi ne-dostatke, šele potem se ukrene, kar je potrebno. Mizarska in spedicijska obrt na žagi se opustita, ker občina dela itak v teh obratih samo za svojo potrebo in nima smisla zaradi tega plačevati velike obrtne davščine. Za pravni odsek je poročal s. Mar o lepi hiši, ki se nahaja Na tratah in je last g. Čučka. Ta hiša je namreč ena najslabših, kar jih je daleč na okoli. Stene stoje bolj na »linksum«, dimniki delajo tu*di razne telovadne vaje; v hiši sami pa še vklpulb temu stanuje v današnji stanovanjski mizeriji par strank, ki plačujejo za »sobo«, katere plafon je iz papirja in drugih ena-
kih. krp, najemnine blizu 200 Din. Mestni sitavbeni urad je dal g. Čučku nalog, da takoj to hišo podre, ozir. zavaruje, da se ne bo zrušila. Lastnik je pa vložil ugovor, ki se mu je pa v tej seji na predlog referenta odklonil. Res, taka poslopja se nahajajo še v najlbližji ptujski okolici, da je škandal. In se najde še tako nesramnost, ki take podrtije izkorišča. Da ta bajta s svojim gnojiščem vred že davno tje ne spada, je jasno.
Za ubožni odsek je poročal s. Gabriel. Več strankam se je naklonilo podpore. Eni stranki, ki je hotela svojo ženo spraviti v hiralnico, se je prošnjo odbilo, ker je sama dovolj premožna, da jo oskrbuje. Mestnim revežem se je sklenilo dati običajno božičnico.
Nato je sledila tajna seja, kjer se obravnavalo vprašanje razmerja do zadr. elektrarne ter vprašanje mest. hranilnice, o čemer so se sprejeli soglasni sklepi. Vsled slabih izkušenj z inkasantstvom se je sklenilo to mesto ukiniti in uvesti vplačevanje s položnicami, kar se je že prav dobro izkazalo.
Magistratnim nastavljencem se je dovolila na njihovo prošnjo v priznanje njihovega uspešnega dela 13 plača; istotako se je sklenilo dati stalnim mestnim delavcem za božičnico eno tedensko plačo navrh. Slednja prošnja je dospela sicer šele par ur prej na mestno upravo, pa se ji je priznalo nujnost in je bila takoj rešena povoljno.
Studenci pri Mariboru.
Krajevna organizacija SSJ v Studencih
priredi dne 31. dec. 1928 v gostilni Majhenič Silvestrov večer. Začetek ob 7. uri zvečer. Vabijo se vsi, članice in člani, kakor tudi ostali somišljeniki k obilni udeležbi. Odbor.
Štatut socijalistične stranke Jugoslavije.
§ 69.
Strankini člani lahko tudi zasejbno izdajajo liste in časopise. Take izdaje se ne smatrajo kot strankin tisk, značaj njih niša v e pa istotako podleže nadzorstvu strankinega načelstva.
XIV. Razsodišče.
§ 70.
Razsodišče odloča o .predlogih o izključitvi iz stranke v slučajih, ■predvidenih v S 7 in 8 statuta. Predlo'1 iza izključitev iz stranke lahko predloži vsaik član in vsaka organizacija, Tožitelj mora predložiti obtožni materijal. Predlog za izključitev se mora predložiti oni organizaciji, kateri oib-toženi član pripada. Če smatra dotična organizacija za potrebno, da se sestane v ta namen razsodišče, mora za to zaprositi dovoljenje od oblastnega strankinega vodstva, ikateremu istočasno imenuje dva strankina člana v razsodišče. Če oblastno stramkino vodstvo zaključi, da je sestava razsodišča potrebna, določi s svoje strani ene^a člana v razsodišču, ki fungira kot predsednuk istega. Poleg tega mora lokalna organiza-
L. Mikuž, LJubUann, nestni tri 15
DEŽNIKI.
Na malo. Ustanovil
139.
Na veliko. Telefon 2282.
Nabirajte
nove
naročnike
cija obtoženega člana pozvati, da s svoje strani določi dva strankina člana kot člana razsodišča.
Če se obtoži član lokalnega, oblastnega ali glavnega strankinega vodstva ali izvršnega odbora, mora lokalna organizacija, ki toži, predložiti svojo obtožbo prizadetemu strankinemu vodstvu ob enem z motivacijo ali dokazili o upravičenosti obtožbe, radi katere je razsodišče potrebno.
Če se prizadeto strankino vodstivo s to zahtevo ne strinja, se mora na zahlevo to-žitelja obtožba predložiti prvemu občnemu zboru dotične organizacije, če ,pa se tožba nanaša na člana izvršnega odbora ali strankinega načelstva, pa strankinemu zboru.
Člani razsodišča morajo spo svoji vesti kot zastopniki strankine celote in ibrez ozira, c-d -katere strani so bili določeni v razsodišče, izreči svojo sodbo. Člani razsodišča morajo biti člani tiste organizacije, kateri je obtoženi član pripadal.
(Dalje prihodnjič.)
Književnost.
Dolgouhi Jernejček in Princesa v pomaranči. Z začarane police prvi in drugi zvezek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena vsakemu broširanemu zvezku Din 12.—, vezanemu Din 15.—. Poštnina za vsako knjigo Din 1.50. Za otroke izdajati knjige, da jih pritegnejo in zabavajo, je najtežje. Najboljše otroške knjige so zanje še preslabe. Letošnje, ki jih je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, za Miklavža, moramo z največjim zadovoljstvom pozdraviti glede opreme kot glede vsebine. Vsebin&ko so polne ibujne pravljične fantazije in sanj, resnice in prividov, pestrih šegavih prizorov in fletnih šal. To se bo mladina smejala Jurčku, Jernejčku Dolgouhemu, z veseljem spremljala Liziko, ribiča, Marka, pogumnega Mirca ali občudovala princese, škrateljčke, vile itd. Oprema pravljic je naravnost vzorna in dela vso čast slikarjema inž. Omahnu in inž. Serajniku, bakrotisku Del. tiskarne In izdajateljici. Že ovitek je silno originalen in pester, poln raznih pravljičnih ptičev in
konjičkov v najživahnejših barvah. Med pravljicami samimi je osem večbarvnih celostranskih slik, ki so izvedene otroški fantaziji in otroškemu duhu iprimerno. Otroci jih bodo res občudovali.
Hašek Jaroslav: Pustolovščine dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni. II. knjiga. V Ljubljani 1928, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 280 strani, broširana Din 46.—, v platno vezana Din 56.—, poštnina Din 2. Veliki humoristično-satirični roman, ki je preveden na razne svetovne jezike in ga igrajo v dramatizacijah tudi po vseh gledališčih, je izšel v založibi ljubljanske Tiskovne zadruge v 2 knjigah. Pravkar izdana druga knjiga ipripoveduje Švejkove doživljaje na potovanju iz zaledja do gališke meje, na marših tik za bojno fronto, v avstrijskem ujetništvu, kjer ga smatrajo za Rusa, potem pa ga hočejo kot izdajalca ogleduha obesiti, nato v iskanju sovražnika, pa na bojišču v strelskem jarku, v ruskem ujetništvu, na roboti in končno po vojni zapet v Pragi. Avstrijski in ruski militarizem, avstrijska in ruska korupcija, oficirski, uradniški in vojni duhovniški originalni tipi so naslikani poleg ruskih kmetov in ruskih deklet s humorjem, da se moraš krohotati. Dejanje, včasih grozno, včasih šaljivo, je vseskozi silno napeto in zanimivo od prve do zadnje strani. Hašek in nadaljevalec romana Karel Vaneik pripovedujeta smehljaje najbolj resne, cesto strašne in brutalne dogodke, ki govore vsi isto: »Nikoli več vojne!«, V romanu je tudi mnogo prav naturalistično na-slikanil bestijalitet in seksualnih orgij, ki jih je prevajalec oblažil ali sploh izpustil. Pustil pa je nekaj vzgledov, ki govore za vsakogar dovolj. Ruske razmere med vojno poznamo šele iz tega romana: tile so prav take in rponekod še hujše in grše kakor med nami. Življenje naših ljudi v Sibiriji bo zanimalo prav posebno. Veselo humorna in strupeno satirična knjiga o Švejku ibo nudila vsakomur, inteligentu in ljudstvu, moškim in ženskam izredno mnogo zabave in tudi pouka. Kakor prvo knjigo je tudi drugo izdala založba v prav okusni obliki in v jezikovno jako skrbnem prevodu Fran Go-vekar-ja. Te knjige prav toplo priporočamo.
MALA NAZNANILA.
JOSIP MMHABIC
priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Maribor, Glavni trg St. 17.
a. Bukova drva
cela in rezana, trboveljski premog in butare ter vsakovrsten rezan in tesan les Alojz Plilanec
Državna cesta, vis-i-vis Mariborski dvor
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. ]. za čas od l. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans GUnther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Tvornica štampiljk
in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
Creppe de Chine
In foular svile od 58 Din na* prej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpinu, Maribor. CM trg 17.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg It. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Dosti denarja prihranite
ako daste v popravilo Brsopodplatl, Taitenbachova ul. 14
Vaše vsakovrstne čevlje, galoše, snežne, z gumi in usnjenimi podplati, cene za podplatenje in pete usnjenili damskih Din 26—?8, moških Din 32-38. - Se priporoča BRZOPODPLATA.
JOSIP MORAVEC, Maribor
Slovenska ul. 12
priporoča svojo bogato zalogo snežnih čevljev in galoše vseh prvovrstnih svetovnih znamk, po brezkonkurenčnih cenah. Popravila se sprejemajo.
imramraimsssHKHHsaa
ZA BOŽIČNO DARILO!
L
U
N
A
„LUNA“
EKPORTNA HIŠA Maribor, Aleksandrova 19
Dobroznana najcenejša in najboljša tvrdka za nakup nogavic, moških nogavic (zoknov), rokavic, dokoienic, gamaš, hišnih čevljev, snežnih čevljev, perila, vezenice, čipk, svilenih trakov etc. Lasten izdelek pletenih jopic, puloverjev ter kompletnih oblek v vsaki veličini. Posebna razstava Igrač ter božičnih okraskov.
L
I!
N
A
rargmmmraMKHBHHrasiaai
im nrasKW moisnovt: c. i.
Maribor, Vetrinjska ul. 18.
Preselitveno naznanilo!
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov se preseli zaradi prezidave sedanjih prostorov iz Grajskega trga 3
v Vetrinjsko ulico 18.
j^B	21S 2 A	Lastna izdelava vseh vrst
PIODIIIJfin pohištva od navadne do
najfinejše izdelave, iz mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto garancije. Samo pri Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov, Vetrinjska ulica 18.
Vsem cenjenim odjemalcem želi
Srečno novo leto
ter se najvljudneje priporoča
rgovii gostilna.
Kristina Trbovc, trgm"na tn
VESELO IN SREČKI) 1929!
Za kar najobilnejši obisk se priporoča gostilna
Hinko košu, Haribor. Vetrinjska ulica 24
Glasbeno druitvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru Železničarsko pevsko društvo ..Krilato kolo" v Mariboru
priredi
v soboto, dne 5. Januarja 1929 v prostorih dvorane..Union" (Gfitz)
velili železničarski ples
Svirala bo železničarska godba pod vodstvom kapelnika gosp. SchOnherrja.	Eti	EC
KLO	Pevske točke-bo izvajal pevski zbor	rLEaJ
pod vodstvom pevovodje g. Germanna.
Cisti dobiček je namenjen za nabavo društvene obleke, godal itd. Vstopnina Člani 6 Din, nečlani 15 Din, Vstopnice v predprodaji d 12 Din pri godcih in pevcih in v upravi našega lista, Ruške cesta 5. Zamenjava pri blagajni.
Ali ste že krili
svoje potrebe v tiskovinah ■
IVAN JAX IN SIN, LJUBLJANA,
GOSPOSVETSKA 2.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI ,, A D L E R“
Koles« iz prvih tovarn, Diirk&pp, Styria, Waffenrad (OrožnB kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke!— Cenike franko in zastonj
O
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niž jih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Uudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z,
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 vSe-novu pri Rajhenburgu, Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2‘50 D
NAČELSTVO.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno In hlgfjensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Novoletna voščila!
Srečno in veselo Novo leto
žele cenj. odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
Oton Pelan Oblačilnica »Drava« Maribor Gosposka ul. 37	Justin Gustinčič mehanična delavnica in trgovina Maribor Tattenbachova ul. 14	Eksportna hiša »Luna« lastnik A. Pristernik Maribor Aleksandrova c. 19
Ivan in Helena Kvas trgovina s klobuki Maribor Aleksandrova cesta 32	Josip Marek gostilna Maribor Mlinska ulica 15	F. Bemhard sin lastnik Gustav Bemhard Maribor Aleksandrova c. 17
Franc Reicher modni atelje Maribor Tržaška cesta 18	M. Renčelj trgovina z mešanim blagom Pobrežje pri Mariboru	R. Detiček mesarija Maribor, Frankopanova ul. 35, Betnavska ul. 31
I. N. Šoštarič manufakturna trgovina Maribor Aleksandrova c. 13	J. M, Dolničar pivovarniška restavracija Maribor Aleksandrova c. 3	Franc Lah manufakturna trgovina Maribor Vetrinjska ul, 13
Produktivna zadruga krojačev r. z. z o. z. Maribor Ruška c. 5	Anton Tavčar tovarna za mesne izdelke Maribor - Jurčičeva ul. 3	Dolček & Marini manufakturna trgovina Maribor Gosposka ul. 27
Šteian Šegula čevljarski mojster Studenci pri Mariboru Aleksandrova c. 13	Marija Jahn modistinja Maribor Stolna ulica 2	Bogomir Divjak trgovina s kolesi, mehanična delavnica, poniklo valnica Maribor, Glavni trg 17, Ključavničarska ulica 1
Pavel Heričko lončar in izdelovatelj peči Maribor Tattenibachova ul. 6	Katica Kotnik-Goiob kavarna »Bristol« Maribor Vetrinjska ul. 17	Andrej Halbwidl hotel »Stara pivovarna« Maribor Jurčičeva ulica
Stumpi-Schrey gostilna Studenci obrežju 75	T, Soklič izdelovanje štampiljk Maribor Aleksandrova c, 43	Valentin Senekdvič krojaški atelje Maribor Koroščeva ul. 6
Anton Drolenik mesar Celje Gaberje	Gostilna Čeček (Jožeta Vok) Celje Gaberje	Ivan Mastnak manufakturna trgovina Celje Kralja Petra c.
Brata Gračnar trgovina z mešanim blagom Celje Prešernova ulica 21	I. Vegi trgovina z mešanim blagom in delikatesami Celje Gaberje	A. M. Baltasin sodavičar Celje-Gaberje
	Uprava „Delavske politike"	
| VACrili) f Mi*** SreČflO 111 VCS610 NOVO leto niitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiipiiigi|iiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iti llUVUICUlCI VUovllu • ^eje cenj> odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:		
Medič-Zankl tovarna olja, lakov in barv	J A f : \ j UfUH/ 2?UUfiU,( Sli' Stanislav Vidovič krojaški atelje Maribor Gledališka uKca 10	. L- Ornik manulakturna trgovina Maribor Koroška cesta 9
met; j družba i o. z. Podružnica: Centrala; Maribor, Novisad Ljubljana	' - • ' l j Rfc ;■**> SJP9 )si hY3f±'JA'v?, 2f*®* 1 I » v Ana Ljubi brezalkoholna restavracija Maribor Pod mostom 11	
		
gfugi v' »Magneto« Karl Dadieu mehanik Maribor Državna c. 22	Ana Košuta modni salon Maribor, Kralja Petra trg, hiša Pokojn. zavoda	t*}i fS$ irfš ^ j.; f- L, » Josip Ratajc kleparski mojster Maribor Pobrežka c. 8
s ; •• .v		
Ferd. Kaufmann gUvaa zalaga kvasu, trgovina s špecerijo in dež. pridelki	Jožef Draž ■- mesarna	Avgust Gusel čevljarski mojster
Maribor Kralja Petra trg 1	Maribor Radvanjska c. 5 ■--2TL. ^ -r'A L i Arš. ' 'L -\ . ij V- • i } -l.- 		Maribor Frankopanova c. 55
t-P ftobbT M- .VS*rl A*?'ŠS3 AZ&ASiBT ,SO;	1HAK >'f™ .nmJu 1	■
Franjo Travisan trgovina z mešanim blagom . Maribor Frankopanova 55 “Tr. ; \ V) i: < ■ -j • ■ i;; . '•■■3X ,-V^ ' .-S?«--.- 'Vi	Franc Grobelšek zastopstvo paromiina Čakovec Maribor Aleksandrova c. 57 a 	——			7 r.*	j--— - y —	— : v.i S	Ivan Kravos trgovina s torbarskimi izdelki Maribor Aleksandrova c. 13
Franc Neger “ zaloga Pfaff-šivalnih strojev, tovarna šivdlnih strojev in *, dvokoles i Vetrinjska ul. 17 — Maribor — Slovenska ul. 28	Ivan Zamuda pekama Maribor Frankopanova ul. 9	Fany Fijavž trgovina z mešanim blagom Maribor Frankopanova c. 10
	i/ .i’^\bo !'^\cvr *	—			 			 ' 		 ■	 . .
Franc Govedič čevljar Maribor Frankopanova 10	Alojz Horvat gostilna Maribor Frankopanova c. 7	Ivan Kac * mesarija Maribor Ruška cesta 8
f Ivan Plečko trgovina z mešanim blagom Maribor, Frankopanova 1, na vogalu Ruške c.	Ivan Kos mesar in prekajevalec Maribor Frankopanova c. 15	» C . t IJ H3i< 00 30 O • - • - * Franc in Marjeta Verzel kovačija in gostilna Maribor Frankopanova c. 25
1 r i ■ 1. ' / J i/ 1 * Z ■1 • * • •> • • ion • ; r. ■ > RB JE Štefan Zentrich čevljarski mojster Maribor Frankopanova c. 11	čl soih.i apnili/ nodhnM Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev, dez. vin in sirupov Maribor Gosposka ulica 19 zepLrjoCI .M ,L	‘ L f ? ^ D G' ' 5 rJ t ' /f S * *' " */ ( ’ 1 Prates & Trabi elektromehanična delavnica Maribor Vodnikov trg
j It Ju rzLvBnliiS čt Ju e /' 'izv 11 <!r eiT lodriaM Š Jožefa Osim čistilnica in pralnica, filijala: Koroška cesta 17 j Maribor j onerJ Smetanova ul. 72		Anton Paš modna trgovina Maribor ‘ Slovenska ul. 4
: ■ ‘ 	■ 	‘ 	 1 H .tu ajUjnhJsV rodisM . Alojz in Alojzija Kafer kavarna »Rotovž« i Maribor ,, , , Rotovžki trg jJUi 1 x. h'3j	F. Binder zlatar in graver Maribor Orožnova ul. 6	Alojz Durjava tovarna perila Maribor Gregorčičeva ul. 24 ij
i 1 \ £ A ij r. A ? o (j ? o \J -j ?*t r. f / Joško Glogovšek pekarna Maribor Smetanova ul. 51	Straschill & Felber trgovina z lesom Maribor Pristaniška ul. 8	i »Kavarna Tement« 5 Julijana Tement Maribor Glavni trg 3
—^— — - - - - : Hinko Kosič restavracija »Vetrinjski dvor« Maribor Vetrinjska ulica 24	un č i. fotH-Az. •.» ■ Anton Lipovnik čevljarski mojster Studenci pri Mariboru Kralja Petra c. 76	1' ' - ' ■ i 4- ^ nsx<>i* } Albin Bajde trgovina z mešanim blagom Studenci pri Mariboru Aleksandrova ul. 2
Henrik Mulec pekama Studenci pri Mariboru Na Obrežju 3	dol .0 'i:,. ;.'-•! S9i>s>; M. Rantaša trgovina z mešanim blagom Studenci pri Mariboru Aleksandrova c. 47	i ' ■ j j Franc Zemljič hotel in restavracija »Pri črnem orlu« Maribor Grajski trg
j šivflkj.nvP ubriiAsV , Josip Majdič restavracija »Grajska klet« Maribor Grajski trg	oiijiod .T A, Kumperščak trgovina z manufakturo in špecerijo Studenci pri Mariboru Aleksandrova c. 48	\! Anton in Marija Glas pekarna Studenci pri Mariboru Krpanova ul. 19
jtefltenM navl Štefan Rusi i - Ja' . i.i i i) mizar Studenci pri Mariboru Kralja Petra c. 18	noIiteoD Pavla Jančer hotel »Pri zamorcu« Maribor Gosposka ulica	' i Franc in Jožefa Majhenič gostilna Studenci pri Mariboru Aleksandrova c. 39
,: «t C3 j t t I. marib. delavska pekarna r. z. z o. z. Maribor ; bjlJul. .1 Tržaška cesta	Jako|> Preac manufakturna trgovina Maribor Gosposka ul. 8	*\ * j r ! 11 Avala d. z o. z. „Fox" izdelki Maribor 51 i*j« f 1! Iržaška cesta »
	sjisdnO »jJsD Alojz in Antonija Senica z-a ■J p Studenci pri Mariboru Dr, Krekova ul. 26	
—
Novoletna voščila!
Srečno in veselo Novo leto
žele cen/. odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:
The Rex Co.
pisalni stroji
Konfekcija F ran d e
K. Derenda
nsauS n6vi
f 902ib(nO .snsildaiJ
J. Perdan nasledniki
Ljubljana
Josip Breskvar
čevljarstvo
X ■
Ljubija
na
Škofja ul. 10
Florijan Rojc
zaloga piva »Union«
Trbovlje 1.
Prevolnik Ivan
splošno mizarstvo
Trbovlje i.
Arzenšek Ferdo
avto-(podjetnik:
Trbovlje
mm id gostima i
„ DELAVSKI DOM“
Trbovlje I.
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
'joJoniv ri! lijoBivBlesH
Naj koncem leta vsak priseže
A’m pJotD’ / da s prvim dnem svečano se zaveže
Uživati na zemlji raj
in piti pravi »Buddha** Čaj!
(8 .d S/tefBnuG It
De Scbiava Frančiška
gostilničarka
Ljubljana
Kolodvorska c. 24
Adamlje Franc
Požun Franc
klobučarstvo ‘	^	trjfetvina	usnja,	čevljev
in koles
Ana Miholič	K. Pečenko
kavama in gostilna i	trgovina usnja
oviemb ortmuscia
Ljubljana
TTrtnsvolS
Ljubljana Sv. Petra c.
inBjjdujJ v
Kino„Svoboda”
Trbovlje 1.
■»	r	v	i	i
sene ! jci
Ljubljana
Ljublj
a-na
Lupše Ivan
konfekcija in manufaktura
Karlovška c. 30
Lekarna dr. G. Piccoli
Dunajska c. 6
Franc Miklič
hotel in restavracija nasproti gl. kolodvora
Dolinšek Jože
. zaloga pive .
taaroati ne Ti
Trbovlje II.
Franc in Mici Pinter
gostilna »Škrat«
iv. Trbovlje 1.
 lOhiPf------------------------—-------------
Ljubljana
Jaka Klenovšek
elektro-tehnično podjetje« telefonski in ,radiq-odd.
>11 fl X SI BjMSre rn traPI41 00$ B L
Trbovlje L
  —-
£niBVB>l - si«vkoP^r ,;mB>bq
brivec
Trbovlje I.
Dobovičnik Jože
čevljarstvo
Ivan in Ivana Teržan
gostilna »Delavski dom«
Trbovlje I.
61TIBVOVIC^josl^O -intsarij
Farte Aw» {;>|.;j([[|
. Trbovlje I.
J--------------
Trbovlje 1.
-sr:Ii»i».'no$ArL < sto Vi
..T .o 3f S(tuyrh
Tauzel Ivan
slikafstvo in pleskarstvo
Trbovlje I.
Trbovlje I.
Trbovlje I.
Dominik in Fani Kokolj
(restavracija »Kolodvor«
Trbovlje 1.
iditV ..1
Franc in Josipina Kmet
gostilna in mesarija
33 to D ar.sfl
Trbovlje II.
Herman Zupan
galanterijska knjigoveznica
Ljubljana
Gradišče 10
gm'0 sniiuiO I. Ljubljanska cvetličarna Viktor Bajt nasl.
Sittar Klotilda
gostilničarka
tftradoŽ .M . i •	•	.Trbovlje	1.
ertsUtkri J
Anton in Ana Pelko
gostilna podružnice »Del. doma« na Doberni
Trbovlje I.
^tasrroUi" strtsdsi' T
.x ,o x . b
Metalija r. z. z o. z.
t iu isvoHoW kovinska industrija	.
Trbovlje I.
v « »Podružnica Svobode«/ ,	i	Rudpli	Japelj & drug
j .o*,. d-Ur.Hvn, cikoslikarsh p in ^
/'.)e I.
Trbovlje I.
s. j » t
\y: AI IH IM 1 Brata Požar
velepražarna
Maribor
Tattenbachova ulica 14
in si id ijj J v sIsilnsD KLAVNICA GUŠTANJ
R. Z. Z O. Z.
Jakob Lah
modna in galanterijska trgovina
I iU| 1 vj Jjf S J .
Maribor
Glavni trg 2 j
iyT timcnilfi f 'i1111111111111111*^^ Srečno in veselo Novo leto iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihh 'l\UVUlCind, VUoVlIil.* žele cenj. odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke:		
Restavracija in vinotoč „Bavarski dvor“ Ljubljana 31 Dunajska c. 31	Tehnični biro Arh. Ivan Zupan Ljubljana, Gradišče 13 Telefon 2796	Splošno kreditno društvo v Ljubljani registr. zadruga z omej. zavezo
Tomaž in Franja Bizilj gostilna »Kolovrat« Ljubljana Pred škofijo	Vnovčevalnica Fr. Klemenc tvornica mesnih izd. in konserv Ljubljana Dolenjska c. 23	A. Kassig krznarnica in izdelovanje čepic Ljubljana Židovska ul. 7
Teodor Rabič Stampiljc Lftfbljana Kolodvorska ul. 26	L. Mikuš trgovina z dežniki Ljubljana	Fr. Iglič kroj. atelje Ljubljana Slomškova ul. 1
Ivan Potočnik gos-tilna »Reininghaus« Ljubljana	Konzumno društvo	Žargi Ignac modna trgovina LjuMjaina Sv. Petra cesta 3 11
L. Vilhar urar Ljubljana	za oiovcmjo v Ljubljani	Ivan Jax in sin tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih stroje'* ter koles Ljubljana Gosposvetska c. 2
Ivana Gorše gostilna pri »Novem svetil« Ljubljana Gosposvetska c. 2	Prva delavska pekarna Ljubljana	J. Bonač trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana
Družina Olup trgovina in gostilna »Pod Trančo« Ljubljana ' Stari trg	Jakob in Malči Zalaznik Ljubljana pekarna - slaščičarna - kavarna	Josip Ivančič konfeikcvja in moda Ljubljana Dunajska cesta 7
F. M. Schmitt na debelo Pred škofijo 2, na drobno Lingarjeva ulica 4 Ljubljana		Ivanka Tomšič tnamifakiurna trgovina Ljubljana Sv. Petra c. 38
Tiskarna »Slovenija* d, z o. z. Ljubljana Wolfova ul. 1	Nova »Jugometalija« druAba z o. z. Ljubljana Kolodvorska ul. 18	M. Rosner & Co. nasl. Viktor Meden veleiganjama, tvornica likerjev in konjaka Ljubljana Celovška c. 10
Zadružna banka Ljubljana	„Produkcija“ Centrala v Ljubljani j prodajalna Studenci pri Mariboru Aleksandrova cesta 48	Delniška družba pivovarna „UNION“ LJUBLJANA 1. poštni predal štev. 45 n ... •• : J •_ 		 M _ 	
TUka: Ljud.Ua tUkama d. d. t Maribor«, pred.taTite« Jo.ip Ollak t Mariboru. - Za pokrajinsko načel.tvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru