132
Ocene in poročila o publikacijah m razstavah
ARHIVI XV iyj2
Dogajanje v coni A Julijske Kra/tne v letu 1946 in sklepi mirovne konference pn sestavljajo tretji vsebinski sklop predstavitve. Dokumenti, fotografije, resolucije, letaki, stenčasi, Časop:si v obeh jiizikih gevore o raznih predlogih ene in dni s strani, c protestih in sporih ter nam pre-dočijo razpoloženje, kakršno ¡e bilo na tem nemirnem ozemlju do podpisa mirevne pogodbe v Puriru.
Na razstavi je bilo predstavljeno gradivo, ki ga hranita Arhiv Republike Sloveniji; - refernt za dislocirano gradivo in Goriški muzej.
Razstavo Trst med Vzhodom in Nahodom spremlja katalog z istim naslovom (85 str), ki ga je pripiavila Nevenka Troha.
Metka Gotnbat
Razstava Konstantin Wur7bach (18181893), avstrijski b.opraf in leksikograf
V	kuflurno-informacijskem centru Križanke je
11 junija 1992 potrkala otvoritev razstave, ki ji bila posviičina pomembnemu avstrijskemu biogra-
fu in lekiikografu Konstantinu Wurzbacnu. Razstavo jc pripravil Dunajski mestni in deželni arhiv skupaj z Avstrijsko akademijo znanosti, in si-cir ob stoletnici izida zadnjega (60.) i rezka Wur'bachovega biografskega leksikona. Najprej je bila postavljena na ogled na Dunaju, zatem v Bfrchtesgadru ir. r.ato s posredovanjem Zgodovinskega arhiva Ljubljana prenešena v Ljubhano in tu gostovala do 27- junija 1992.
Avtor raa stave, ki <e bil tudi gost na otvoritv v Ljubljani, je bil univ prof dr. Peter Tsendts. Zgodovinski arhiv Ljubljana je na razstav sodeloval z viri, ki jih hrani in se nanašajo, oziroma govorijo o Konstantinu Wurzbaehu To so dokumenti o njegovem šolanju v Ljubljani, ko je obiskoval ljubljansko mrmalkc, gimnazijo v Ljubljani ter licej Dokumenti so se lepo vključili v obstoječi potek -azstave
V	te m pnspevku je moj namen podati poročilo o razstavi, in sicer z vidika oblikovalca, ki so ga razstavljeni dokumenti popeliali skozi življenje Konstantina Wurz^acha, ga seznanili z njegovo osebnostjo in delom ter posredno predstavili tudi značilnosti časa, v katerem je živel.
Dokumenti so najpiej izpn Sevali rojstvo Konstantina Wunrbacha 11. apiila 1818 v Ljubljani, kjer je bil tudi vpisan v rojstno in krstno knjigo '.upnije sv. Nikolaja z imeni EJvard Konstantin Mihael, Nadalje so nas popeljali v leto 1825, ko je začel obiskovati osnovno šolo v Ljubljani in bil leta 1827 tudi vpisai v častro (»/Jato«) knjigo worrih učencev glavne šoie v Ljubljani. Svoje šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani,
kier ga je z letom 1833 tudi zaključil z uspešno opravljenim drupim humanističnim razredom V letih 1834-183* je ooiskoval filozofski študij na lieeju v Ljubljani. Potem se je njegova neposredna vez z Ljubljano pretrgala, saj je o diel v Gradec študirat pravo, iudij prava pa je kmalu opustil m je 1837. leta vstopil v vojaško službo (30, polk v Krakovu). Februarja 1841 je postal podporočnik, kmalu zatem pa je bil premešč-.n v Lvov in je na tamkijšnji unive2i leta 1842 in 1843 j pravil ngoreze in bil 6. julija 1843 pro-mrviran za doktorja filozofije. Takrai se je tudi poslovil od vojaške službe in dohil zaposlitev kot skript or v tamkaišnji univerzitetni knjižnici. Septembra 184« je bil premeščen na Dunaj kot sknptor dvorne knjizn.ee, decembra istega leta imenovan za arhi/arja v notianjem minististvu in aprila 18^9 za bibllioiekarja m vodjo novo ustanovljene administrativne knjižnice, ki je bila ustanovljena na pobudo groia Franca Stadiona in naj hi služila kot pomoč pri delu vseh centralnih uradov. Wurzbuch je bil predstojnik kniižnice vse do upokojitve 1874. leta Pred tem je 1, 1859. postal ministrski tajiuk in 18>9. leta vladni svetnik. Leta 1874 pa pov-dignj ;n v viteški stan.
N; dalje so nas razs.avljem dokumenti seznan'li z niegjvim mn ogostranskim delovnim ustvai]e.Tijem. Ze v času šcianja v Ljubljani se je začel pieizkusati v pesništvu m bil sodelavec čar,opisov Illyrsches Blatt in Carniola. Njegova prva pies ška ¿birka Mosaik je b:la objavljena leta lti47 v Krakovu. Pisal je tudi spise ob raznih priložnostih, prevajal (dela Kraszewske^a 'z poljščine in francoščine), napisal nekaj črtic in dram, giavnino delovanja na literarnem področju pa predstavlja njegovo Hnko-epsko ustvarjanje Leta 1859 e bil sprejet v znruženje umetnikov Zeleni otok, za svca dela Da je prejel pren;katero priznanje oziroma odlikovanje. Vse Življenje je bil vdan zbirateljstvu in tako je Že v času b'vanja in potovanja po Poljski, v času vo-jaike službe, zafil zbirati poljske in ukrajinske ljudske pregovore in afc.izme, kasneje tudi dmgih narodov in te primerjal med seboj. Pozneje je zbira! tudi risbe, grafike, po du tke o pisateljih, ,'Jiamunitih portretih idr. Posebej je treba izpostaviti Wurzjach ove bibliografske publikacije, Id so nastale ob delu v knjižnici m so bile deležne mednarodnega priznanja. Vse našteto in pa znanje tolikih jezikov (obvladal naj bi 17 jezikov) v Avstriji živ-čih narodov je pripeljalo do tega, da je Wurzbacb 6. aprila 1857 sklenil pogodbo z dunajsko zaloibo Tamar ■ ski o ¿iskanju biografskega leksikona, ki naj bi izhajal v o'-cvini zbirke Velik; avstrijski hišni zaklad, k. jo je založba izdajala. Prvotni naslov se je glai.il Biografski leksikon avstrijskega cesarstva od 1750-1850 Ze dokaj hitro so bili ti okviri presrženi, saj je leksikon vse">oval tudi še
ARHIVI XV 1992	Ocene in nore -la o oublikatijah in iazstavah
133
v tistem času žreče usebe, Kmalu je prišlo do spora s Tipografskim liUrarno-art*stičnim zavodom, ki je bil pravni naslednik založbe Zimar-ski. Zatem si je priskrbel finančno podporo cd Akademije znanosti (19. oktobra 1857}, kasneje pa presedlal k Dvorni in državn tiskarni, kjer so izšli vsi naslednji zvezki lek,ikona. Na razstavi je bii prikazan tudi vpogled v eno iz.ned tehmk, ki jib je Wurzbrch uporabljal pr svojem delu za ■zde lavo leksikona Zt njegovi sr,dohniKi so se namreč pritoževali nad vsebine in zanesljivostjt leksikona Tudi Avstrijska akademija znanosti in umetnosti, ki je od tretjega do Šestega zvezka delo subvencionirala, je za Wurzhacha uporabljala označbo komp-lator. Tako se mera vsak Wurzbachov biograf na novo soočati z vprašanjem o njegovi tehniki delar o vrsti ui obsegi; kritičnosti do vrov. Toda kljub temu za leksikon velja, da je sad velikega znanja, oijaske delavnosti in d scipvne.
Na korcu dokumenti izpričujejo tudi občutje zj grenjerosti, ki je pri Wurzhachu postalo ".koraj vsakdanje v njegovih starejsih letih, in Mcer zaradi domnevnega ne priznavanja nj egovih zaslug. Umrl je 19. avgusta 1893 v B^rchtesgadr.u.
Razstava je potrdila ugetovuev, k. ji je zapisala Nada Gspan-Praselj, da je bil Konstantin Wurzbnch pesnik, pi:;ateljf ljubitelj umetnosti, bibliograf, poznavalec jezikrv, skratka mnobo-stransk? osebnost, ki je tudi nam S)ovenc~m prinesla prvo veijo dokaj popolno m objektivno encikJopedicno predstavitev, ne samr liitenmih ustvarjalcev, marveč vseh poklicev od sredine 18. do sredine ly stoletja, seveda v duhu avstrijskega patriotizma in privrženosti nemštvu Z gosto vanjem razitave v Ljubljani pa je bil dosežen njen namen: opozoriti na osebo, iti i.:haja j. Ljubljane in je prispevala pomemben delež v avstrijsko kulturno zakladnico.
Sonja AnžiC
Šola ¿a sestre: zdravstvene solstvo na Slovenskem, ob razstav Slcvjuskega šolskega muzeja
V prostorih Slovenskega Šolskega muzeja smo si v mtsecih od aprila do novembra ly92 lahko ogledali razstavo So!a za sentre - zdravstveno Šolstvo na Slovenskem, s katero nam je njen avtor, kustos Branko Šuštar- prikaza) rr_zvoj sestrskih Šol cd leta 1755 do 1992.
Razstava je b«Ia razdJjena na več vs sbifl-kih sklopov. Pričela se |e s kratkim uveidnim p iica-zom razvoja zdravstvene nege in skrbi za bolne
in onemogle skozi igo ao vin o evropske civilizacije. Nadaljevala se je z babiškim Solanr nato nas e poučila o negi bolnikov in kaiitativnih redovih, "poznali smo strežniške in bolničarke Šole v Ljiibljam in Mariboru, prikazala e strežniške tečaje v organizaciji Rdečega križa, predstavna je šoio za zaščitne sestre in v zvezi z njemm delovanjem tudi življenje naše prvt medirinske sestre Angele Bršk;n. Kot posebr sklop je bdo prikazano partizansko zdravstveno solstvc in na koncu nas. je popeljala skezi obstoječe srednje šole in višjo solo za zdravstvene delavce,
Posameznih vsebinskih sklopov ne Želim razlL-gati, ker bi s tem pričujoči zapis dohil nepotreben obseg, omenil pa hi, da smo lahko po avto j je vi zaslugi spoznali, da razvoj zdravstvenega šolstva pn nas ni mnogo zaostajal za njegovim razvojem v Evropi, oziroma ga je v primeru bablške Šole dohitel. Posebej sem vesel, d? nas je opozoril na veliko vlogo kantafivn:h redov pri razv iju sestrskih Sol ter pri negi bolnikov (tu je morda del razsijve, ki je govu ril zključno o negi bolnikov in karitntfvnih redovih nekoliko izpadal iz koncepta teme, ker nega bolnika ni nujno povezan;i s Šolanim negevalcem), saj ne r>memo pozab.u, da so bile tudi pi nas sestre in strežnice v bolnišnicah vsa; tja do konca druge .svetovne vojne v veliki meri nune, ki so se šolale m skrbele za bcinike skupaj s svojim" laičnimi kolegicami.
Ob sprehodu skozi razstavo, ki je s pismo besedo v ohliki take fotoknpi arhivskih dokumentov kot tudi z fotografijami, muzeaiijami in dokumentarnimi trimi ter diapozitivi dobre in pregledno predstavila razvoj zdravstvenega Sohtva (z izjemo visokošolskega študija, ki ni bil tema predstavitve) na Slovaškem kot tudi na našem širšem, etničnem ozemlju, pc nam je koristen in predvsem zelo uporaben vodnik služil hpc oblf kovan in vsebin ikc popoln razstavni katalog za k?terega je avtorju razstave uspelo pridobiti velika število zunanjih sodelavcev in ga pn poročam vsem ki jih zanima zgodovino zdravstvenega šol-etva Ob tem moram poudariti, da kata1og po svoji vsebini in tudi po obsegu nastopa kot popolnoma samostojna publikacija - tu mislim da si za razumevanje njegove vsebine ni potrebno ogledat: razstave, obratno, razumeti razstavo brez njegove uporabe, je bilo nekoliko težje. Kot obtskrvalca razstave me je namreč nekoliko motilo, da ob razstavljenih arhivanjab in muze al ij ah. ki so sicer imele označeno vsebino in izvor, ni bilo nrkih zgoščenih veznih tekstov, ia bi obiskov'ca tudi brez uporabe Kataloga vudili skozi p.ikaz razvoja zdravstvenega Šolstva f [i nas.
Vsekakor pr je razstava Slovenskega Šolskega muzeja uspela plastično n vsebinsko bogEto razširit naše poznavanje zdravstvenega šolstvi in žal