Kraniske vesfi. I nežicajdetelova. I Umrla je dne 10. t. m. v Ljubljani tovarišica Nežica Detelova, učiteljica v Kranjski gori, stara 31 let, po dolgi in mučni bolezni. — Pokojnica je bila hči vladnega svetnika in gimn. ravnatelja v p., slovenskega pisatelja dr. Franca Detele m sestra profesorja Antona Detele v Kranju (sedaj v ruskem ujetništvu) ter Marije in Lucije, učiteljice v Ljubljani. — Bodi izvrstni slovenski učiteljici oliranjen blag SDomin! —r— Izkaz daril, ki so došla od 1. do 31. marca t. 1. nabiralnici daril v naraivi c. in kr. vojnooskrbovalnega urada v Ljubljani (c. kr. deželna vlada). Iz Ljubljane: Ljubljanski nemški šolski kuratorij 1 ovijača, 1 par kolenogrelcev; LichtenthuAov zavod 130 parov nogavic. — Izven Ljubljane: Ljudske šole: Semič 33 parov nogavic, 23 parov dokolenic; Šturje 12 parov nogavic, 5 parov dokolenic: Dragatuš 3 pare nogavic, 5 parov dokolenic; Ježica 56 parov nogavic, 38 parov dokolenic, 8 parov žilogrelcev; Tržič 5 opasnic, 8 parov nogavic, 14 parov dokolenic; Št. Jakob ob Savi 41 parov nogavic, 1 par dokolenic, 11 parov žilogrelcev, 21 snežnih oglavnic; Moste 62 parov nogavic, 33 parov dokolenic, 21 parov žilogrelcev; Preska pri Medvodah 1 par nogavic dolgih, 2 para nogavic, 1 par kolenic, 1 par židogrelcev; Polhov gradec 15 parov nogavic, 6 parov dokolenic, 15 pairov žilogrelcev, 1 snežna oglavnica; Bela peč 21 parov nogavic, 21 parov dokolenic; Dobrava pri' Jesenicah 30 parov nogavic, 10 parov žilogrelcev, 4 snežne oglavnice; Škocijan pri Turjaku 3 pare nogavic, 5 parov žilogrelcev, 100 cigaret, 7 molitvenih bukvic; Brezovica 10 parov nogavic, 10 parov dokolenic; dekliška šola v Kranju 13 parov nogavic, 2 para kolenic 1 oviiača; privatna ljudska šola nemškega šolskega društval v Tržiču 1 ovijača, 27 parov nogavic, 1 par žilogrelcev, 1 par palčnikov. —r— Iz Ijudskošolske družbe. Ervina Ropaisova je imenovaina za provizorično učiteljico v Mihovem; učiteljici Sofiji S u š i je poverjeno začasno vodstvo šole V Kranjski gori, — Namesto vpoklicanega nadučitelja Feliksa Naguta v Oreliovici je imenovana za suplentinjo Marija Lapajnetova, bivša suplentinja v Zagradcu. — Namesto učit. Tita G r č arj a, ki je dobil dopust, bo suplirala na ljudski šoli v Št. Rupertu suplentinja Helena Komačeva. — Namesto obolele učiteljice Ivane Smola pride na ljudsko šolo v Klanini1 kot suplentinja učiteljska kandidatinja Elizaibeta Kovačičeva. — Namesto obolele učit. Pavle Marinkove bo suplirala na ljudski šoli na Viiču suplentinja Angela Lombarjeva. —r— PoročH se je v Ljubljani Iko E s t, poročnik bos.-herceg. pešpolka št. 2, z Maro D u 1 a k o v o, učiteljico iz Komende. Mlademu paru naše najiiskrenejše čestitke! -r- Učiteljstvo v Selcih nad Škof joloko je priredilo majhno otroško veselico, katere dohodek je namenjen slepim vojakom. Prireditev je prav izvrstno izpadla. Otroci so gladko in razumljivo deklamirali krasne Gregorčičeve pesnii. Najbolj nam je ugajal komaj 71etni Božič s svojim energičnim glasoni in korajžnim nastopom. Svojo pesem »Kaj moramo mi« je moral večkrat ponavljati. Povsem pohvalno pa je bilo petje. Proizvajale so se Kosijeve vojaške nar. pesmi zai tri glasove. Čudili smo se mladini, ki je skoro brez liibe nastopilai in s svojimi nežniimi glasovi skoro oearala obeinstvo. Najlepša zalivala c. občinstvu za obilen obisk, učiteljstvu pa za trud. Pokazalo se je pravo pojinovanje prireditve, saj je bilo dohodka okoli 164 K. Majhen pripomoeek — veliko delo! —r— Za izobrazbo obrtnega naraščaja. Ker so prenehale zaradi vojne z delovanjem vse institucije, namenjene izobrazbi obrtnega naraščaja, se je vršil na poziv »Zavoda za pospeševanje obrti« v njegovih prostorih dne 1. t. m. posvet o potrebnih odredbah za poživljenje obrtnega pouka, ki so se ga udeležili poleg predsedstva »Zavoda za pospeševanje obrti« tudi zastopniki trgovske in obrtne zbornice, c. kr. državne obrtne šole, vajeniškega zavetišča, obrtnih zadrug ter zadružni instruktor za Kranjsko. Konstatiralo se je predvsem, da je normalno v Ljubljani nad 700 vajencev, od katerifa je ostalo tudi še danes nad 500. Vsi ti vajenci so že skoraj dve leti brez vsakega šolskega pouka, mnogo od teh dokonč.a učno dobo, ki nimajo prav nobenega šolskega znanja. Pomankanje blagodejnega šolskega vpliva provzroči posebno za vajencc traino strokovno in dostikrat tudi moralno škodo. Vsi udeleženci so soglasno poudarjali najnujnejšo potrebo, da se prične s poukom v obrtno-nadaljevalnih šolah kar najprej mogoče. Poskrbeti je treba pa tudi za one vajence, ki so že dokončali svojo učno dobo, ki so torej že oproščenr, ki pa sploh niso obiskovali nobene nadaljevalne šole. V tein oziru je sklenilo naičelništvo zadruge krojačev, krojačic itd., da priredi* zavod za pospeševanje obrti počitniški tečaj, v katerem naj bi se všaj za silo izpopolnila strokovna izobrazba že oproščenili, a ne šolanili vajencev. Po tenieljiti razpravi, ki so se je udeležili zlasti: nadzornik obrino-nadaljevalnih šol, vladni svetnik I. Šubic, tajnik trgovske in obrtne zbornice dr. F. Windischer, načelnik krojaške zadruge F. Jeločnik in kot vodja zavetišča za vajence spiritual A. Stroj, se je preciziralo stališče, da naj se s počitniškimi tečaji nadomesti le šolsko izobrazbo že oproščenih vajencev, torej pomočnikovzačetnikov, dočitn naj se s čimprejšnjo otvoritvijo obrtno-nadaljevalnili šol skrbi za pouk vaijencev, ki še niso skoneali vajeniške dobe. Sklene se zcrfo soglasno, da naj zavod za pospeševanje obrti stori vse potrebne korake pri nierodajnili činiteljih, da se otvorijo obrtno-nadaljevaLne šole, če ne prej, vsaj jeseni. Kot nadaljni predmet sestanka je prišlo v razgovor vprašanje prirejanja pomočniških izpraševalnih izkušenj, ki so do sedaj vse izostale, ker so bili vsi prisedniki teh izkušenj poklicani v vojsko. Sklene se tudi v tem oziru storiti primerne korake, da bodo inogle te izpraševalne komisije delovati ter dati priliko dotičnim poinočnikom, ki imajo vse predpogoje izpolnjene, da se podvržejo pomoeniškim izkušnjaan in dobe taiko vse pravice, ki jini gredo po prebiti izkušnji v zmislu obrtnega reda. Po od načelnika krojaške zadruge izproženem razgovoru o tiskovinah za razna učnai izpričevala se še sklene, da naj preskrbi zavod za pospeševanje obrti vse tiskovine za učna izpričevala, kar obljubi predsednik, da se bo že v kratkein zgodilo. Posvetovanje je bilo s tein zaključeno. —r— Tedenski prihranki šolske mladine. Za niesec april 1.1. se je nied inladino ljubljanskih ljudskih šol na tedenskih prihrankih zbralo 809 kron 23 vinarjev, h katcrim je prispevalo 3938 šolskih otrok, tako da pride na vsakega po 20.5 vin. —r— V ruskera ujetništvu, in sicer v Tari se naliaja tovariš Karel J e r e t i n a, učitelj iz Domžal. —r— Za filialko garnizijske bolnice v II. drž. gimnaziji so došla tovarišici A. Mattanovieevi sledeča darila: Centralno skladišče »Rdečega križa« po njeni ekselenci baronici Sclnvarz 100 palic, 10 stekl. malinovega soka, 4000 svalčic, 60 žepnih robcev, 36 parov nogavic, 5 kozarcev vkube, 1 kg čaja, 30 parov slamnatih copat, 10 stekl. jabolčnika, 3 stekl. sočivja, 15 stekl. žel. vina1, 2 stekl. konjakai in knjige; gospa Herma Paichlova 10 K, gospa višjega zdrav. dr. Geduldigerja 600 svalčic in 2koledarja; gospejno oskrbovailišee po g. Elzi Konigovi 1000 svalčic; tvrdka Drofenig-Miklaue 60 podzglavnih prevlečkov; gospa Marija Cešnikova 2 tucata žepnih robcev, 2 tucaita nogavic, 800 svalčic; gospa Justina dr. Požarjeva 2 posteljni odeji, 3 velike podzglavnike s prevlečkami, 4 stekl. vkulie; ga. Minka Šarabonova 2 tucata žepnih robcev, 10 zavitkov užigalic. 3 kg sladkorčkov, 3 stekl. konjaka, 3 kg čokolade in pet pernatih podzglavnikov s prevlečkamii. —r— »Slovenec« zbada! »Slov.« tudi v teli resnih in težkih časili žilica ne da miru. V svoji 111. štcv. od prcteklega ponedeljka (z dne 15. t. m.) zbada na 4. stra- ni v prvi koloni v drugi notici naš list, pišoč: »Vojska brez učinka ... Eden, ki se iz sedanje vojske ni prav ničesar naučil, je namreč »Učiteljski Tovariš«. Nedavno je nanireč zapisal...« Potem citira »Slovenec« nekaj stavkov, ki smo jih mi zapisali v uvodniku prve letošnje številke ter jih ponovili v opazki uredništva koncem podlistka 8. letošnje štev. Toda »Slovenec« n e citira tako, kakor smo mi pisali, ampak p o t v ai r j a našo pisavo, ker je i z p u s t i 1 nekaj besed, da bi postal sniisel nejasen, služeč posebnim namenom našega starega prijatelja! Mi se sedaj in vbodoče z njim ne bomo prerekali: preveč imamo drugega koristnega in uspešnega dela, »Slovenec« pai naj počenja, kar hoče. Vendar si moramo za vse slučaje zapomniti1, kako je postavil resnico na glavo, ko je hotel svoje želo zapičiti v nas. — Upamo, da nam slavna cenzura dovoli tokonštatiranje d e j s t v a, ki mora biti pač dopustno spričo tega, kar sme »Slovenec«! —l— Henrik grol Attems. Dne 8. t. m. dospel je v Ljubljano in prevzel svoje posle novi deželni predsednik na Kranjskem, Henrik grof Attems. — Kot predsednika c. kr. deželnega šolskega sveta, gospoda šefa deželne polkiške uprave ob njegovem prihodu v ta novi delokrog spoštljivo pozdravljamo! Učiteljstvo tistih krajev in dežel, koder je doslej naš novi deželni predsednik služboval in prihajal v dotiko z njini, nani pripoveduje, da je gospod grof velik in odkritosrčen prijatelj šolstva in učiteljstva. — Ko se seznani z delovanjem kranjskega šolstva in učiteljstva, bo gospod deželni predsednik lahko kinalu spoznal, da oba ta dva faktorja v polni meri vršita svojo nalogo in da zlasti v teh težkih in izrednih časih stojita na višku svojih kulturnih in patriotičnih dolžnosti! Pričakujemo, da nam bo pravičen in objektiven sodnik, podpornik našili teženj in opravičenih zahtev, zagovornik preziranih in podpornik vsem, ki bodo iskali pri njem pomoči in pravice! Delo slovenskega učiteljstvai, ki se tesno naslanja na zakonite določbe, je vredno priznanja in negovanja z najvišjega rnesta deželne učne uprave. Kakor doslej, tako bo slovensko učiteljstvo tudi poslej neumorno delaivno v korist in čast naroda, domovine in cesarja! Naj živi resniea, pravica in zakon! V tem smislu — pozdravljen ob svojern prihodu v lepo našo deželo! —r— Izpiti za učno usposobljenost na ljudskih in meščanskih šolah, ki so se vr- šiii pred ljubljansko c. kr. izpraševalno koniisijo pod predsedstvoin deželnega šolskega nadzornika, vladnega svetnika dr. Bezjaka, so se 5. pret. m. končali. Izkušnjo so prebili: A. za meščanske šole z nemškini in slovenskim učniin jezikorn (I. strokovna skupina); Kalin Ivaua, prov. učiteliica v Ljubljani; Marija1 Kastelec, učiteljica na zasebni dekliški ljudski šoli pri Uršulinkah v Ljubljani (z odliko); Matilda Majdič, učiteljica na vadnici zasebnega učiteljišča pri Uršulinkah v Ljubljani; B. za ljudske šole z neinškim učnim jezikom in slovenščino kot učnim predmetom: Bernik Avgusta, prov. učiteljica na nemški zasebni šoli v Tržiču; C. I. za ljudske šole z neinškim in slovenskim učniin jezikonr. a) kandidati: Fišer Simon, prov. učitelj v Slivnici pri Celju; Gradišnik Stanislav, suplent, Klanšek Vincenc, prov. učitelj v Št. Janžu (za ljudske šole z nemškim učnim jezikom (z odliko); Kovač Friderik, suplent v 2eleznikih; b) kandidatinje: Ažman Ana, prov. učiteljica v Postojni; Ažinan Antonija, suplentinja v Bušeči vasi; Drole Marija, prov. učkeljica na zasebni dekl .ljudski šoli pri Uršulinkali v Škoiji Loki; Heinrieher Doroteja, suplentiuja v Trbojah; Janša Marija, prov. učiteljica v Bušeči vasi; Justin Ivana, prov. učiteljica na Slapu pri Vipavi; Končina Ivana, suplentinja v Rakitni; Kosec Ana, prov . učiteljica v Št. Janžu; Kovač Marija, prov. učiteljica v Veliketn Trnu; Kralj Elizabeta, prov. učiteljica na zasebni dekliški šoli pri Uršulinkali v Škofji LDki; Križaj Karolina, prov. učiteljica v Dolenji vasi pri Senožečah; Lapajne Marta, suplentinja v Ljubljani; Levstik Albina, bivša poizkusna kandidatinja lia Vrhniki; Matek Marija, suplentinja v Mozirju; Meršnik Fraiičiška, prov. učiteljica na zasebni dekliški ljudski šoli v Ljubljani; Mikolič Josipina, suplentinja v Novcm mestu; Modic Alojzija, suplentinja v Cerknici; Pečlin Marija, prov. učiteljica v Trebelnem; Petrič Marija1, prov. učiteljica v Notranjih goricah; Pinterič Kristina, prov. učiteljica v Repnjah; Potisek Antonija, prov. učiteljica; Rott Marija, bivša prov. učiteljica v Ljubljani; Sever Melanija, suplentinja v Moravčab; Spetzler Avgusta, poskusna kandidatinja v Trebnjeni; Stiene Hennina, prov. učiteljica v Kalu pri Št. Janžu; Štrenar Frančiška, prov. učiteijica v Ostrožnem brdu; Tepina Valentina, suplentinja v Dražgošah; Zajec Ainalija, poizkusna kandidatinja v Vel. Gabru; 11. za ljudske šole s siovcnskim učniin jezikoui: Rojina Vladimir, prov. učitelj na Prežganju. D. Dopolnilni izpit iz slovenščine kot učnega predmeta na meščanskih šolab z nemškim učnim jezikom je položila Keršič Marija, vadiiiiška učiteljica nazasebni nieščanski šoli ])ri Uršulinkah v Škofji Loki. — Dve kandidatinje (ena za meščanske in ena za ljudske šole) sta med izpitom odstopili; dveh kandidatinj ni bilo k izkušnji.