Leto V.
TRST, v četrtek dne 30. marca 1899.
Štev. 9.
Brivec stane v, Avstriji za vse leto 6 kron ; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr.
Vstajenja dan.
Vstajenja dan se bliža. Poglejmo, kako si svetovni narodi pripravljajo velikonočne pirhe. —
Neizmerna Rusija zasedla je v Kini „košček" rodovitne zemlje, ki ima pobližno velikost cele Europe. Engležki kramar, nemški ,mus" in francoska ,fraternite' so si odrezali iz Kitajskega peršuta primeren k s. - - Samo Italija, katero je Englež peljal v Kino, se ni upala stopiti na „rumeno zemljo" ; to prevzetno kraljestvo ima res povsod smolo. — V Afriki sta si Englež in Francoz v velikem tednu razrezala debelo „torto*, katero mislita v bodočih desetletjih prebavljati ; — samo za lačno Italijo ni kotička. — Tudi Amerika nci pokajo za „veliko noč" nepokorne fiii-pince, kadeč pridobljene „portorike" in ,.kube".
Tako vidimo, da si svetovne države kupujejo „z lepa ali grda" velikonočne pršute ali gnjati za svoje nikdar site otroke. —
Kaj pa ti Avstrija ! ali si ti ne poiščeš tudi „nove zemlje". — Revica, razumem, da ne moreš med svet, ko te domača*mrzlica, trese.
—	Ali temu si najve; sama kriva.
Poglej san.o, kaj delajo tvoji nemški državo vzdržajoči elementi. Ni dovolj, da ne marajo ni Nemci ni Madjari ni Italijani poleg sebe nobenega enakopravnega soseda; zdaj so pričeli pruski želodarji o belem dnevu loviti ovce, koze, kozlic-g in koštrune v luteranski hlev.
—	Kar na deset tisoč je zaznamovanih. Lute ranski „svetniki" kar javno delajo propagando za „nemško vero". — Avstrija, to ni tebi nevarno, saj so luteranci Nemci in nemški Mihel je prvi „ravs* na svetu. — Pred Nemci se Avstrija ne trese — ako beže
, proč od Rima-1 ; vse drugo je bilo one dnij, ko je f-vetovna Podraga hotela v ,praoo-slailje" ; bali snao se, da se svet podere — da se Avstrija razdere, da jo panshvisti kar v solati požrejo. —
Mi avstrijski Slovani se hočemo še spomniti, kako lahko pruski volfovci beže v luteranski hlev. — Pride čai, ko bodemo tudi mi zahtevali, da se v naši cerkvi moli v našem jeziku. — Saj ni iileč v Metliko.
Torej vstajen a dan pričakuje tudi Slovan ; — ali ta „velika no " nam ni še prinesla zaželjene pirhe kar svedoči tudi ona prepoved, da se letos ne sme več citati slovenski pasjon v velikem tednu. — To je zopet grenko jajce iz Bitna. — No, dobroznani starček je o priliki rekel: Petde-et let že čitam slovenski pasjon tudi letos ga hočem. Sklepamo : Mi Slouini se tudi ne bojimo vsakega ter želimo tudi letos praznovati veselim srcem ve-likonoč; ker smo prav gotovi, da si tudi
Slovanom bliža ..vstajenja dan". — &
Tz šole
Učitdj: „Ivan! popiši mi divjega mrjasca in
domačo svinjo!" Ivan: „Mrjasec kakor tudi svinja sli nevarne zveri".
Učitelj: Če se jo pa zmerno uživa, pa tudi ne škoduje ; reci le očetu, kadar zako ljejo največjo, naj se spominjajo tudi rane."
*
* *
Huda vročina.
Prete'eni teden je bila v Trstu na .Rudečem trgu" tolika vročina, da se je nekaj vode iz studenca v mleko raztopilo.
Dramilo rojakom.
Na noge, na noge rojaki'. Glejte že svitel je dan, Mar bodemo mi nazadnjaki, . Med tem ko na dan gre Slovan ?
Na noge le urno vstanite! Glejte že solnce gor' gie. Predolgo rojaki že spite In križem držite roke.
Davno že dru^i so vstali Bratje slovanske krvi, Se složno na delo podali, To bratje storite i vi.
Poglejte kak' Nemec deluje, Da spravil Slovane bi proč, Lah se ošabno vzdiguje, Rid stri slovensko Li moč.
V resnih zdaj časih živimo Kjer bije brez meča se boj. Slovenci mar mimo naj spimo Ko stiska sovražni nas broj ?
Ganimo roke za delo ! Bistrimo glavo, srce ! Bratje, še bode živelo Naše slovensko ime.
Svitle opašimo meča Znanja in uma krepost! Na desno in levo naj seče Sovraga njihova ostrost.
Za vero, za dom, in cesarja Življenje mi damo in kri ; Če treba se bitke, viharja Slovenec nikdar ne boji.
Podgorski.
Pogoy«r dveh deklet.
Darinka: Kaj mi boš danes povedala novega, vsaj te nisem že dolgo časa videla ?
Ljudmila: Ob, veš, Darinka, povedati ti imam prav mnogo. Posluži se tu, da se malo odpočiješ od potovanja.
Darinka: Čaj, Ljudmila, ali poznaš tisto mogočno Italijanko A. S. ?
Ljudmila: O seveda, da jo poznam."
Darinka: Jaz jo tudi poznam ; saj je moja rojakinja.
Ljudmila: Pravijo, da je od tam nekje iz Trnja doma, to je bMz« Pastojine.
Darinka: Da, da, prav od tam je doma.
Ljudmila: Torej si gotova, da je Slovenka r
Darinka,: To se ve, da je, kakor so vsi drugi Postojnčani.
Ljudmila: Čudno res se mi zdi, da ne zna več slovenski.
Darinka: Ali znala je gotovo pred kakimi petnajstimi leti, ko je krave molzla in prašiče pitala.
Ljudmila : Prav imaš !
Darinka: Saj veš, da jaz se držim gesla »Svoji k svojim".
Ljudmila: To vem, draga; pa vidiš kakšne so druge naše rojakinje. Ko sem srečala to gosko na ulici in jo lepo po slovenski pozdravila, me zavrne: „bon žorno, mi no ša nente kvel ke diži, kapiši taljan ?"
Darinka: Tak6 ti je odgovorila ?
Ljudmila: Tako, tako in še več sem izvedela od nje. Veš, draga moja, povpraševala sem jo, kam da zahaja ob prostih uricah; morda v kako slovensko društvo in vpra šala sem jo tudi, kje da se zabavlja.
Darinka: Pa kaj ti je odgovorila ? Tvoje vprašanje gotovo jej ni ugajalo.
Ljudmila : A kaj meni mar za to, ako jej ne ugaja f
Darinka: Tudi meni ni ugajal njen odgovor.
Ljudmila: Kaj ti je povedala nadalje ?
Darinka: Pogovarjale smo se o zabavah sploh ter mi rekla, da jej je zel<5 ugajalo na plesu t zalege*
Ljudmila : Ali nikar ne misli, da se je , Brivec* zmotil, ako je teh par besedij tak<5 dijalektalno izustil, ker ona sama tako slovniško italijanski govori.
Ljudmila; Ha, ha! torej res smešno tudi za naju, ker smo nje rojakinji.
Darinka: Kaj smešno, smešno ne za naju, ampak za njo.
Ljudmila: Najboljše bode to, da jo izročim „Brivcu\ On ima najboljšo gramatiko v svoji delavnici.
Darinka : Tu si jo zadela, ali ne vem, je-li bode še pravočasno, ker ona ima na sebi sploh že preveč grampe.
Ljudmila: Ne dvomim o tem; samo ne pozabi reči »Brivcu", da mora vzeti z seboj mnogo mila in dobrih britev, ki stržejo brez vsakega usmiljenja.
Darinka: Dobro, dobro! To ne pozabim.
Ljudmila: Kaj pa, ako bi ona doznala, da si jo izročila „Brivcu" ?
Darinka: Ha, ha I Ravno to jaz želim. Mogoče, da se bode vsaj njega bala, ker se ne boji drugih.
Ljudmila : Prav imaš ! Narodno dekle,
Ribniški rešetar.
z mijih vojaških lajt. (Resnična). Muj gaspud obrlajtnant E., uneti Slovenc in dobra duša, je biu pršu h »ibungam" kadar je biu »rezervist". Ta je biu s
__ F Q BJL ISTg K.
en poljuB.
Črtica iz ogrske puste — H. R.
Reka Tisa se leno vali sredi ogrske planjave. Na nje zelenem bregu ležal sem ves zamišljen v melanhonično naravo. Risal sem a solnčni žarki utrudili so oko in roke lene od vročine so mi obvisele. Ležal sem in dremal pol v snu pol v zavesti. V tem stanju dozdevalo se mi je, da se je nekdo nagnil nad menoj, a nisem imel toliko moči ne volje, da bi odprl oko. Ne vem, kako da je ta stvar dregnila ob moj veliki solnčnik; isti pade name i zbudil sem se. Pred menoj stalo je dekle ogrske pusfe, lepa stvarica, morda Šestnajst let stara, rujave polti. Vrat odpet, rama gola in bosonoga. Lasje ko oglje, ustne ko češnjev olubek i v temnem očesi žarel je solčni plamen v pusti.
S tem očesom je pogledala prej mojo sliko potem mene. Jaz sem jo v tem opazoval. Bila je že dorasla to je pričal nje polni istas. Roki i nogi je imela majhne, lepo izrezane, kakor je imajo sploh otroci puste. Srednje visokosti, a vže močna, vznesena in naravne a izredne priljudnosti. Čez nekaj se obrne, jaz jo pa motrim roki pod zglavjem križem držeč. »To si ti risal?" Prikimam glavoj. — Gledala je sliko, a meni se je pozdevalo, da ima nekaj v mislih. —
„Znaš tudi drugo risati ?"
„Kaj hočeš reči" — „tudi drugo". —
»No, ljudi". —
Pozdevalo se mi je, da jo razumem. — „Gotovo, da znam". »Tudi mene — ?" »Tudi tebe !—
Zopet je gledala zdaj sliko, zdaj mene
kompanijo od majsta pou ure oddaljen' vas' .ajnkvartiran" pa je imu ze »purša" anga trd'ga najmca od tistih k' rad' zgovarjejo nemajst črke a — o.
Gaspud je imu dama »jago v štant'" in njegov ,jagr" m' je po puašt poslov 2 divja zajca in tista je dav sij bišn' gospodin' spravt in zruaču ji je tfld' an par hlač de bua dva knofa pršila.
Zutraj je pršu gaspud s kompanijo v majstu pa je gaspude ofcirje povabu ne zajce v kantino ze opovdne k' je vajdu, de buado lačn' z ibunge v majstu prmaširal'. Tu vabilu so gaspudje z vesaljem sprejel'
Pred odhodam je gaspud kantinari ne-ruaču, de bua zajce na „zos' ze gaspude ofcirje nepravla ; in sijm' »purš" je pa rjeku: Sie Bursch, gehen Sie zu meiner Hausfrau; sie soli die Yaar Hasen geben und ubergeben Sie dieselben der Frau Kantinerin dahir in der Kaserne. Polej je pa pataljon h ibungam odmaširou.
Purš je polej pa v kvartir odšu pa je rjeku gaspodin': Bitte, geben Sie mir diese paar Hosen, vvelche Ihnen der Herr Oberlieu-tenant ubergeben hat. Gaspa je šla v drflgo sobo pa je hlače v papir zevila pa mi jih zročila. Purš je podpazd'ho prnjesu „pnkelc" in ga kantinarc' zruaču, polej pa v majstu ned jeruža odšu.
Kantinarca pa naj šla precej paklca „ofuat" amp'k nož briis't de bua zajce od'rla, al kuk'r je odprla paklc je pa hlače nofr našla in naj vajdla kaj de b' počjela. Jaku je bla huda k se gaspudje norca ž nje daj-lajo, pa si je polej malu premislila in se ji je dozdajvalu de mure kakšna pomuata b't, je pa h mesarji poslala po mesu od kozla in v zos nepravla.
Slednič se približa tako, da sem čutil nje dih. „Risaj mene" — prosila je. — Sklonim se malo. — „Hočem te risati, a kaj dobim za to". Gledala je v tla a rami sklonila tako, da sem jo menda razumel, kaj bi hotela. Jaz se po3mejem. »Ne, česar ti misliš, ne maram". Želim drugo plačilo. — Gledala me je, a me ni razumela. »Naj bode, otrok moj, jaz te narišem a samo za poljub". —
Vzravna se po koncu ; nje očesi zabliskate, dražestna bila je v nje jezi. —
A kmalu se utolaži in gledala je tužno iz pred sebe. Interesantno bilo je opazovati prehode duševnih čutov v tej silnej naravi. Naenkrat se mi prav tesno približa.
( — »Dobiš poljub, risaj me — a samo en poljub. —
Ob pol povdne je pa muj gaspud pr-palev seboj 10 gosp. ofcirju ne zajce, in prašov kantinarco če so zaje'gotov', ker trtidn' in lačn' smo, pa je bla še toku ranku huda in je rakla : Gaspud ! hlač najs'm še nikol na „zos" devala, tud' Vašeh najs'm hotla djat; ampak s'm rajši mladega jagneta napravla. Gaspud je biu nevol'n, ker ga naj ubogala in ona mi je pa hlače pokazala, ktere je pnrš prnjesu. Gaspudje so vse anu kašttiinčka pojejl' in drug dan so prši' zaje' prov. Gaspud je ne kvartirji zvajdu, kaj de je purš zgovarjev in polej gasp. ofeirjem povajdor, de je biu valk smajh in postavu je, de je n'gov purš „ferfluchter deutscher Trottl".
Brez upanja...
Ko srečna bila sem v naročju Tvojem — Bridkost usode krute nisem še poznala. Zamaknjena sem bila t Te
Kot bil bi bitje nadzemeljsko.---
Pa kakor grom, ki v času kratkem prileti daljavo Prišel mi Tvoj ukaz je — naj Te zabim.
Mar bil je to le samo sen krasan ? Ne, ni bil sen, resnica bila je prebridka. Ljubezen zdaj je moja preč — brez upanja. Moliti hočem Večnega, da srečo naj rosi na Te ! Saj y sreči Tvojej — jaz tudi srečna bodem. A da Te zabim — dragi! — ne zahtevaj tega — Kar možno ni storiti deklici nesrečni Ker še Te ljubim ! — z Bogom ! —
Matilda.
Pogovor dveh staro-kopitnežev.
Juri: „ Dober dan !" Štefe: »Bog daj! kam pa tako naglo?" Juri: „E doli za »Laz", ti preklicani krti mi hočejo vso zemljo obrniti. Danes imam ravno čas, morebiti katerega zasačim".
Vzamem knjigo, ter velim dekletu postaviti se prav v naravni položaj.
Vsaka poteza nje života kazala je posebno gracijo. Nikdar nisem še risal s tako preciznostjo in lahkoto.
»Še tvoje ime mi nisi povedala". —
—	»Daniela", odgovori mi kratko.
—	„Kako da si prišla sem ?*
Zarudela je a ni zinila besede.
—	„Stanuješ li tukaj v bližini?"
»Tam" in kazala je na gručo poslopij,
kamor sem bil namenil iskati si prenočišča na večer.
, Je li tam „ Čar da" P-1
„Seveda", zasmeje se Daniela ter mi kaže vrsto belih zobičev.
»Jaz bi tudi šel nocoj tja, ali bo kaj prostora za me ?" —
»Dovolj" — na skedenju polnem sena ni še nikoga. —
Štefe: .Pusti žival naj rije, ker ne zna druzega in je zato ustvarjena. Saj naš učitelj trdi", da je ta žival jako koristna ker zemljo rahlja", kar mu pa jaz ne verjamem. Vsedi se raje na klopico da malo pokramljava".
Juri: „Se pa vsedem no". (Prisloni motiko ob zid izvleče pipico, ter jo nabaše) »Lepo vreme imamo, toda meni nič kaj ne ugaja. Stari so pravili, da je bolje videti v sušcu volka na polju, kakor pa moža v srajci. Tako so stari trdili, pa so tudi večkrat uganili če tudi niso znali brati, kakor dan današnji mladi ljudje, ki vedno v bukvah tiče pa nobeden nič ne v6.
Štefe: „Glej, nekdo prihaja po cesti, držeč v roki zvezek pisem, morda je kak sodnijski sluga*.-"
Juri: »Sluga, ka..aj ? E saj je le sosedov Nace, od pošte prihaja in nese tiste preklicane „cajtenge". Saj pravim, kam smo prišli; njega dni niso znali ljudje ne brati ne pisati, pa vender so lahko živeli, pa še denar so imeli, dandanes pa vse v dolgovih tiči.
Štefe: »Moj ranjki oče, Bog jim daj dobro, so rekli, da v naši fari ni nobeden znal brati, kakor gospod fajmošter in pa šol-mošter; a kako je bilo takrat na svetu! Nobeden se ni brigal zato, ali je kedo Nemec ali Slovenec, Lah ali Madjar, kar je kedo znal to je smel govoriti, pa ni bilo tega kavsanja kakor dandanes, kaj naj bi kedo bil. Meni je pa vse eno, sem Slovenec ali pa Nemec, da imam le jesti in piti in pa še nekaj za tobak pa sem zadovoljen".
Juri: „Jaz sem tudi tvojih mislij Kar v glavo mi ne gre, čemu se dandanes svet tako meša. Jaz pravim, da je to vse od tega, ker so ljudje preveč učeni; vsak hoče biti gospod in vedeti več kakor drugi. Zato pra-
Posmehnila je veselja, ko ji vročim obris nje podobe če tudi ne povsem dovršen. — »Zdaj pa moje plačilo*. — Že sem jo objel okolu pasa, a zmuznila mi je izpod rok ko jegulja, in beže : »na ve:er" 8e vidimo — saj sem krčmarjeva hči". Daniela je zginila. — Bilo je že mračno, ko sem stopil v čardo. Pred vrati je stal krčmar, močne postave, rujavih lasi in brade. —
Poda mi prijazno roko, ter mi kaže pivnico odkoder je odmevala godba in ples. Vstopim, pa se postavim v kot. Daniela je plesala z črnookim drznim fantom v čardi. Plesala je z vso navdušenostjo vročekrvnega dekleta južnih dežel. Oko je bliskalo, prsa so se dvigala, vsa kri je vrela v nji. S takim vznosom nisem videl še nikogar plesati. — Po končanej godbi sem šel ven na prosto. Pred hišo se je valila Tisa tiho šum-
vim, da je bilo nekdaj bolje, ko ni bilo tega Bukev nisi dobil v celi fari toliko, kakor jih je sedaj pri eni hiši; posebno tistih šmo-harskih se je že tako navleklo da ne vejo kam ž njim; pa še vedno silijo, da bi dajali goldinarje za nje. Jaz ga že ne dam".
Štefe: »Jaz tudi ne; ga rajši zapijem, mi bode več zadel kakor pa tisti papir. Ali pa misliš, da je vse res kar pišejo notri? kaj še. Posebno v ,cajtengih" ali, kakor nekateri po novem pravijo, v časopisih je vse izmišljeno, samo da denar dobijo.
J uri: Nekateri trdijo, da se svet suče, pa bi skoro djal, da je res, čeravno ne morem tega verjeti, koliko se je že obrnilo in zasukalo kar že jaz pomnim. Pa še sedaj ni miru. Vsaki dan je kaj na novo, in vedno kaj izmislijo. Če bo šlo vedno take naprej res ne vem, kam še pridemo."
Štefe: „Jaz pravim, da nič prida. Včasih sem slišal praviti od starih mož, da bodo ob koncu sveta ljudje silno učeni in prebrisani. Dandanes je že res tako. Jaz pa pravim, da človek tudi lahko živi čeravno brati ne zna, zakaj so pa nekdaj živeli ko niso znali".
Juri: „Naj novotarijo kakor hočejo kar, bodo skuhali to bodo jedli. Jaz pa pravim: Stara vera, siaro vino in pa stare šege so še najboljše. Bodi danes dovolj moram iti kamor sem se namenil; pa drugikrat več. Zdrav bodi!"
»Brivec kaj praviš na to? Kaj ne, da sta možiceljna preveč kosmata, ko bi jih ti dobil v roke, bi jih gotovo dobro obril. A povem ti, da se nahaja pri nas še več tacih junakov starega kroja ki vedno trobijo v stari rog in udrihajo po svojih starih kopitih. Pridi da jih obrijemo. pod. vis. Kalom.
Novokopitnež rz Starevasi.
ljaje. Na bregu so rastli košati kostanji, a skozi vejevje pošiljala je luna svoje blede žarke.
Ko tako zrem v vodo, dotakne me nekdo rami. Obrnivši se zagledam Danielo, še vso potno in zasopeno od plesa. Bila je res čarobna.
„Hočem plačati mojo sliko od davi, a samo, da me nih^e ne vidi, posebno Julaj ne".
»Ali je Julaj tvoj dragi?-'
Prikima pa mi pomoli rudeče ustnice.
»Slika je bila gotovo zanj." —
»Seveda, za drugega bi od mene nihče ne dobil tako plačilo".
Objamem jo za pas. —
„Hitro, hitro, drugače zna priti Julaj.
Nagnivši se, položim svoje ustne na nje polodprta usta. V tem trenotku me zgrabi trda pest za tilnik in v močnem sunku sem zletel v reko. —

■ „ ... ^Sšfc- ^
Hej Matevž kam z vozom ! Na Kranjsko ! Straža: Kaj»peljete dobrega? Matevž: Velikonočno barantijo, drobiž po ceni.
Za naše konsumno društvo v Trnovem. Peljete tndi vino ? Kedo pije več vino ; zdaj komandira na Kranjskem tirolski petijot,
1	.11 ! _	X « I- rt /1 A Vvl vvt A TT t/%	A ^
Straža Matevž
Straža Matevž
in italijanska brodlja, — še to dobimo vse .transito."
Tvoja, slika,.
S cvetjem sliko sem okrasil,
V	svilni žamet clo odel;
Z delom sem te kratkočasil — — Alj poljubljal jo vesel.
Saj mi slika tvoja mala,
V	srcu strinja božji dar; — Če b,i žalost me navdala :
Iščem v niei — tolažbe žar. ■ '
Ni r.a svetu ga zaklada, Da zamenjal bi ga ž njo. Slika ta — ker'moja nada Je, —j saj ljubim jo zvesto.
1. Z. I)......h
Praktičen naravoslovec.
Stari Snikar v žganjariji pri .Bokalu" : .Slavna gospoda, povem vam odkritosrčno, da je to .salamensko" žganje hujše kot samo živo srebro ; kajti kadar ga spuščamo v želodec, nam .spak" sili. v glavo !
1. Z. D......b.
M i ca : Pa živiš Ti srečno z Tvojim možem? Jera: Gotovo! To se razume samo ob sebi! Naj le poskusi, da ne bi živela žojim srečno !
A.	Jaz ne verujem v hudiča !
B.	Kaj ne veruješ ? Če ni hudiča, kdo pa
pride po mojo staro !
±
—	Kako ti je ime, fante ?
—	Miha!
—	Pa tvojemu očetu ?
—	Nimam ga!
—	Pa tvoji materi ?
—	Nimam je!
—	Kako si pa prišel na svet ?
—	Kaj hočete, moja teta je imela smolo !
Kmalu sem se ohladil in zlezel na suho. Šel sem mimo pivnice, kakor mokri maček, a ravno sem hotel na skedenj, ko me zopet ona koščena pest prime za ramo — bil je Julaj.
— .Jaz bi ti tudi rad zahvalil, ker si mi drago tako narisal".
Olahnem se. Ker sem ti to storil „Julaj'' si me za plačilo pognal v Tiso; pa ko ne bi znal plavati. — Na to ni mislil dečko.
Začuden me pogleda ter si prime za glavo.
„Za takrat ni bilo hudo naj bode — potrkal sem fantu po rami.
Drugo jutro jo urno poberem. Dauiela me je pozdravila skozi okno. —
Za en p#ljub nisem nikdar več pozneje »likal nobenega dekleta.
Pogovor v vojaškej sobi.
A: Kaj meniš, ako bi mi -prekoračili našo mejo in bi se zasvetile te-le puške onkraj avstrijskih kolov, bi-11 bežali polentarji proti Veroni ? !	i
B: Joj ! Polento bi pustili kar v kotlih in sardone na vrvicah, samo da bi odnesli svojo drago kožo napojeno z „vroče-mrzlo" krvjo.
A : Mogoče bi kateri med potjo od strahu zmrznil, kakor kurjač na amerikanski ladiji pred Kotorom !
B: Pa še nekaj; ako bi bilo to po leti, obletavale bi tudi muhe njih hlače !
A : Kaj muhe, ako so Italijani sama sladkost, kakor pravi naš .governo" v Trstu, potem čebelam ni potreba obirati ajdovega cvetja, napasle bi se na letečih italijanih.
B: Ha, ha, Ti si jo zadel; samo dvomim, da bi se čebelam tako dopadla njih „kul-tura", da bi jo obirale.
Kevc.
* * *
Narednik: (proti razvodniku) Vi gefreiter! Vaša Marička se je pritožila, da jo hočete zapustiti!
Eazvodnik: Sem jo že zapustil, g. feldwebel.
Narednik: Falot zapeljivi, zakaj pa! ?
Razvodnili: E, zakaj; zato, ker mi neče dajati več denarja, — sedanja Urška je pa v tem obziru bolj vsmiljena. Narednik: No, v tej stroki pa niste tak osel, kakor v vojaškej :
S
Javna dražba v Krepljali.
—	Dreja, kaj trepetaš ondi v mrazu. Pojdimo
k Viktorji šivilji. = Prav praviš, Henrik, tam pri „špargertu" se bodemo dobro greli.
—	Ali veš, Dreja, kaj bode drugi teden. = Kaj ?
—	Dražba bode naše težke ponočne službe. = A tako, saj res kmalu bode leto, odkar
nosimo vrče našim dekletom od Krepelj do Dola.
—	Vidiš zato, da bi se naše mlekarice ne
spozabile, bodem pisal ,,Brivcu" naj razpiše jivno dražbo za prihodnje leto, ki bode drugi teden pri Viktoriji — Fantje, le hitro na dražbo Našim dekletom v tolažbo, Vsak fant, ki dekle ima Pomaga jej nesti vrč ali pa dva
Kaj pa dobimo ? V plačilo one nam mleko, Mi njim poljube in vino.
Kosmetači.
LEP FANT.
Pogrešale v Trstu b' ga „Eve" kaj ne? Enacega fmta ga tud' ne dobe, Čeprav bi iskal ga ostali ves svet, Edini je v Trstu, ki ljubi naš cvet! Kaj briga to njega, kaj mislimo mi, Jalova ta »stvarca* vsaj njemu se zdi ! Enake lepote med fanti tud' ni. Le iščite „Eve" saj imate oči! Enkrat, jaz pa mislim nastane še boj; Pa čudno to ni ne, „Ev" ima cel roj. Pantava rad večkrat in poje glasno, A pred ,,gospodinjo" to skriva skrbno. No to bi vam prav rad povedal še vmes: Tu imamo njega pri „fiaku" za-res !
Na raportu.
Stotnik : Vi pretepač, sinoči ste se že zopet pretepal v tistej zakotnej krčmi ! Zakaj ? odgovorite !
Infanterist: Ne, gospod stonik, ich melde gehorsamst, da sem se samo branil. —
Stotnik : Ha, samo branil; — kako, da ste pa dve osebi močno ranil ? Opravičite se hitro, drugače....
Infanterist: Zato, gospod stotnik, ker me niso pust'li iz krčme, in ura se je bližala deveti.
Stotnik : Niso iz krčme pustili ? E, navihanec, gotovo niste hoteli plačati, kar ste zapili, kaj ?
Infanterist: Ako pa nisem imel denarja pri sebi, gospod stotnik.
Stotnik: Kako ste prišli naposled iz krčme, so Vas vrgli ven ka-li ? strahopetec ničvredni !
Infanterist: Ne, gospod stotuik, ko sem začel z bajonetom kresati navzoče po grbah, so me še prosili da naj odidem
—	brez plačati seveda. —
Stotnik : Ali ne veš ti »barufant", da vojak mora dajati lep izgled civilistom, ti pa delaš take škandale, jaz ti bom že pomagal!
Infanterist: Bes, gospod stotnik, ali jaz kot vojak, dajam mojim tovarišem-vojakom
—	mesto civilistom — lep izgled
—	kako se da brez plačila piti! (Vsi navzoči se smejejo).
Stotnik: (Komaj smeh zadržujoč) Bapport abtretten!	Kevc.
Sodnik (obtožencu): »Odgovarjajte bolj hitro, tudi drugi so še tu, ki hočejo biti obsojeni!
Katra: Danes je že velika sobota pa še se nisi premislil ali naj zakoljem petelina ali kokoš za veliko noč.
O n : Ako ubiješ petelina bi udova kokoš žalovala — zaviješ vrat kokoši bi se petelin od žalosti obesil. Veš kaj Katra, bodiva usmiljena, zakolji oba.
Ni sama ...
Adam ljubi krasno dekle Ter zahaja pridno k nji. Ko pa enkrat jo je prosil: Rezka zlata, odpri mi ! ,.Ni mogoče;f, pravi ona, „Ker sem zdaj v negliže". Nič za to, oh Rezka zlata, Saj sem sam, saj ljubim te! „Ah ne morem", pravi ona, ,.Mal' potrpi, prosim te, Za pol ure pridi k meni, Nisem namreč — sama še !..."
Stk.
DOPISI.
Na Kazarsko naj bi prišel, ker tamošnja občina ima ,strašno velko kosmatinov in kosmatink'. Poslednje samo da vidijo hlače pa že bežijo pred njimi, o tem bi znali povedati najbolje gospodje žandarji, kadar so na »patrolah". Posebno tisti kunštni ,kvan-taš", ki je prečital že vso slovensko literaturo vredno „dva krajcarja", bi morda lahko odprl večerno šolo kazarskim dečvam ; prvi se upišeti Alojzija in Marija.
Divača. (Kdor hoče se ženiti, mora prej v Kurjovas iti. — št...). Pišem Vam nekaj, kar je sicer res, čeravno ni ne proza ne poezija, torej: mešanca. Čajte! Fantje vsi vkup hitite, zvedli boste še kaj novega. Kdor hoče se ženiti, mora se dvem ženam prikupiti. Dobi, verujte meni, gotovo dobro ženo ; samo oko njegovo mora biti slepo. Gospodinja in nje podružnica dekle lepo uče: robce, srajce, „kitle" s traki zarobiti. Ako na to gledate, fantje, msrda dobite še dobro nevesto. Ne
bo prestara, ne bo premlada, ne revna in tud' ne preveč bogata.
Še eno bi vam rada zatrobila: da človek lahko se opehari tam, kjer blago je boljši I kup kakor so denarji. Kar se pa tiče kosila in večerje še najbolje vam tekne tam, kjer ni slišati jezika, kadar roka pomika polno žlico v usta.
,,Brivec" pa tudi dobro ve, da kdor drugim jamo koplje, samo v vanjo pade,
Dobroznana.
Iz Dobrove pri Vel. Kamnu. Dragi „Brivec", veš li kaj hočeta Dušič in „Peričil" Frence zdaj, ko sta obrita od Tvoje neusmiljene britve ? Ha, ha oprati se hočeta! Toda v tistej vodi je ostalo polno dlak, in bolj ko se umivata več dlak se njima prijemlje po jezičkih, ki vedno preveč ven štrlijo. Torej ljubljeni moj .Brivček", vsedi se na svoj „bicikl" ter še enkrat pridirjaj do mene, kjer vem, da zdaj »jamški puščavnik" nima čas, te pa jaz popeljem na „kšeft". Prinesi pa seboj najbolj tumpaste britve, pa nič „žajfe", bova kar suhe strgala, naj jih na hudirje vleče. Brila pa jih bova pa čisto po novem .taktu" ; jaz bom s kleščami za nos držal, Ti jih boš pa od daleč smical, kajti Tvoje .fletne" roke je škoda, da bi se dotaknila takih .začikancev".
To še prav za prav ne vem, koliko jih bova strgala; brez izjeme pač vse, kateri so si jezike brusili za tiste sveče, ko jih je občinski odbor pred dvanajstimi leti kupil za spremljenje vrlega narodnjaka, župana g. Ant. Kozoleta. Brez usmiljenja bova strgala tiste »kašojedee", ki cel<5 vinarja niso plačali, kakor namreč: Frence, Robek in več takih sedmoblačih kočarjev, ki so si zato svoje strupene jezike brusili.
Konečno še pa vprašam dragi Matevžče, te-li strašno „zekserji" tiščijo, kjer si sa izrazil, da boste za neko pisarijo „zeksarja" zlagali. Ako ti kaj pametnejšega v „butico* ne pride, bodeš se še moral pobahat, kakor si se nekdaj, ko si ,židu* vino prodal: Aha, ko bi nemško ne znal bi vina ne bil prodal. Zdaj se pa le vprašajte kedo Vas je obril.
Eoršušter.
Iz Bodislavec od Male nedelje. Dragi Brivec, vem da znaš briti prav izvrstno, in nimaš samo britve, pač pa tudi razno drugo potrebno orodje. Toraj si zopet povabljen v faro. Ker nam slednjič nisi utegnil vseh kosmatincev obriti. Zdaj ti izročam dve kosma-tinki, ki sti kaj potrebni tvojega mojsterskega dela. Prva stvarjena je prav kakor za post, zato dobiš ta dopis v postnem času.
Druga je nekoliko debelejša, pa vender ne tako, da bi smeli reči, da bo za „špeh*. Nalezli sti se pa obe neko hudo ustno bolezen, ki se jej jezičavost pravi.
Dragi Brivec, da boš znal kakšno orodje potrebuješ ti hočem tukaj naznaniti: prinesi krtačo iz srke, močne klešče in staro srpačo, britve ne bodeš potreboval.
Ker prva kosmatinka je bila pred malo časom obrita od fantov s hudo papriko katera jo je bila do dobra osmodila. Pri drugi ti pa bode srpača dobro služila. Drugo delo ti bo zavladalo več preglavice, ko bodeš obril treba ti še tudi krtačiti, da nam zapustiš snažni obe. Kaj še sedaj ? Sedaj imaš še eno delo, namreč jezike pipati, da ne padete zopet v stare grehe. Ako zadnjega ne dovršiš ti bo vse drugo zastonj. Toraj si prošen, da prideš in opraviš prav po mojstersko.
Samgabom.
Iz Kapel pri Brežicah. Dragi Brivec Ti potuješ skoraj po vseh slovenskih krajih briješ in strgaš neusmiljeno po tistih bradah kateri gi tvojo britev zaslužijo. Samo našo Kapeljsko faro, ki leži na prijetnem hribcu, ravno za Hrvatskoj mejoj, ki jo obdajajo lepi če ravno večkrat pod vodo ležeči seaožeti še žal nisi obiskal. Pa to ti ne smem v poštev vzeti, ker ti je dosedaj še ta kraj čisto neznan bil, torej sem ti svežega napisal.
Tukaj ti izročim prav robato bradatega brkolina. Ta čudni človek je sedel tri leta na visokem stolu, ki mu je silno ugajal. Uradoval pa kakor se razume po svojih mnogobrojnih (šribarjih) samo v tistem svetovnem in blaženem pruskem jeziku. Kakor predrzni vrabec čivkal jt prav ošabno na tem prijetnem stolčka zraven občinske blagajne,
tako dokler je dobila nevarno sušico. Katero je še le na noro nastopivši župan narodne mož zapazil. To ti je bila takšna sušica, da še sedaj ni ozdravljena. Torej te prosim pridi in prinesi seboj najboljše orodje kar ga pre-moreš ter strgaj prav neusmiljeno brez vsa-cega mila tako dolgo dokler ne ozdravi tiste občutne bolezni.
| OGLASI.
Edino pravi
Paglianov sirup
kri oeišeajoč.
Ne jeden tolikih posnemalce* in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano — ustanovitelj tvrdke v Florenciji, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi za-mogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz e-dine fabrike prof. Girolamo Paglianr iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatljica mora imeti od fabrike depozitiran pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.


Novak
trgovec
TRST — ulica S. Caterina št. 9. — TRST
(Nad 30 stara firma)
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. — Pošilja se na debeloin drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —- Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč, do 72 nvč.
Kave dobite : Ceylon, Domingo, Guate-male, Jamaica, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani Novak Miha.
Opomin Brivčevim naročnikom.
Z mesecem aprilom pričnemo britF one naročnike, kateri so nam še na dolgi* od zadnjih dveh let. Brivca ne usilujemo nikomu kdor ga prejema je dolžan tudi poravnati naročnino. Torej se razumemo.
Upravništvo.
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu TJlica S. Francesco št. 2.
sprejema hranilne uloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu
noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zarod in ne vlagatelji.
Obresti se vsako leto kapitalu pripisujeje, da tek<5 obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 for. 17.663.7n leta 1895 „ 88.044.52
1893
1894
38.245.13 49.741.66
1896
1897
1898
125.448 27 164.907.79 261.524.45
Skupni promet od 1892—1898 gld 3 212 095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6 prej kakor pri drugih hranilnicah.
Pri moj tvrdki
Schivitz & Comp. y Trstu
se dobivajo
stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge.
Garantiram dobroto vsega blaga.
Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
Mat. Živic, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.	5_io
Domača krojačnica
ulica S. Maurizio št. II, II. nadst.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero iu naročila. Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani
Josip Vičic
krojaški mojster.
Dve sv. Ivanki.
»Kaj maraste Marika, ke jemaste tašne fajn solne z bi-unela". — „Ja, sej jih imaste tudi vi lehko — beište čedol h Pepetu Krašovcu tam najdeste takšne ku ceste. Dobite na zbiro: z brunela, se svetlim pontalom, se žametom spret. Tudi ima rumene škarpete visoke za zvezat in tudi i a otroke, černe ali kukar se zbereste". — Ma ci je ta betega ?" — Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši manderjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi sv. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vsi vam ga pokažejo.
Jožef Stantič
čevljar v Rosariu.
			
		gJVfijj^a*^	
F r a n j o F o j kxa r, posestnik v Stari Loki pri Skofji Loki št.
19. (Gorenjsko)
Prodaja na drobno in debelo najbolj fino naravno sadjevo žginje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam po najnižji ceni. Obilo naročbe prosi gornji.
„PRI KRONI"
v ulici Geppa št. io.
Podpisana naznanja, da je prevzela imenovano gostilno ter se priporoča slavnemu občinstvu. Toči izvrstno pivo, vino istrsko, dalmatinsko in belo. —
Kuhinja je vedno preskrbljena z svežimi jedrni.
Za mnogobrojni obisk priporoča se udana. Ana Čepirlo.
št
pri sv. Ivanu
336
ima veliko zalogo vsakovrstnih ko-lonijalnih jestvin kakor : kavo, riž, olje, kis in razne moke in močnata jedila. Drži v zalogi razna manifakturne tkanine za oblačila. — Cene primerne.
Tobakarna. — Za obilen obisk se priporočuje : Ana ud. Gašpercid trgovka.
-m
^V/k A Ai /k A A Al A,
Domača gostilna.
Podpisani vabi svoje rojake in druge Slovence
v svojo gostilno, v ulici Madonnina št. 29
Poleg gostilne jo tudi vrt za igro na krogle.
Točil bode dobra vina, vipavska in istrska, kraški teran ter
KOSLERJEVO PIVO. Rojaki stauujoči pri sv. Jakobu in drugi gostje dobe v moji gostilni vedno dobro, ledno in točno postrežbo.
Tudi za prigrizek je priskrbljeno. — Priporočuje za obili obisk. j Spoštovanjem Martin Marc gostilničar

O priliki Velikonočnih praznikov
dobijo se v prodajalnici
D. I. ZADNIK
Trst — ulica S. Giovanni štev. 6 — Trst
vsakovrstni ovratniki, ovratnice, zapestnice, možke srajce, nogovice in
različno drugo blago,, Slovenci, Slovenke, vse dobite po jako nizki ceni. Ne zamudite prilike, priskrbite si kaj za Velikonočne praznike v domači prodajalnici.
Za obilen obisk se priporoča	% ZJiŽ&flJJŠ
miVA DDIVT PAm.TAVAV CTPTTD [[gl^lH!
EDINO PRAVI PAGLIANOV SIRUP
ki čisti kii>i.
OPOMIN v interesu lastnega zdravja.
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Oirolamo Pagliano is Florencije (ne od Ernesta ali drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuša drsnostjo slepariti občinstvo, češ, da je njega sirup pravi. Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrdka Oirolamo Pagliano v Flor en ci j, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij Via Pando/fini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modi>em polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli. TFf77777^7T7T7TT7?T^'^vyyrrrrr?7r?Tr7yTT'77f.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, niakerone, deiikatese, sadje, ribe, vina itd.
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za- dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje, itd MT Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsa-kojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovan;em
ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
Domača slovenska gostilna
Fran Valetič
v ulici Solitario št. 12. toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko in otolieanslo vino.
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni- — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebn ra.
Postrežba točna. Cena primerna.
Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar. Hfrai UŠi-? (ŠS! G?
Proflajalnica jestvin VEKOSLAV PEČENKO
Ulica Commerciale št. 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje pro-dajalnice naznanjam, da se v moji zalog dobe vse potrebne jestvine za katero s bodi družino :
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka sveče, frank itd.,
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago.
Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani 2—2 Vekoslav Pečenko, trgovec.
512SJB1 1512£1EL 15lf>ina lai^fvfPi [[^/ivrrallcTi^vvlra
Rusko-slovenski slovar
sestavil Hostnik, izdala
GORIŠKA TISKARNA A. GABERŠČEK
v Gorici. Stane samo 3 krone Slovenska mladina, ki želiš čitati ruske duševne velikane v izvirniku, in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj pr dno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo.
V »Goriški Tiskarni1
A.
V GORICI
izšel je ravnokar
GabriSet
BEN-HUR
sloveči roflian iz Časih Kristusovih ' Cena mu je: 1.20, po pošti gld 1.30, _ NaroČila je pošiljati naravnost na tiskarno.
Siacsaaanomaaf
Leta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v laski ulici 3,
(nasproti nunski cerki)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe.
Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za -domači kruhi gibanice in kar kdo želivse mitvaške potrebe, voščene sveče itd. \se p0 nizkih cenahm pekarija je v ulici Stadion
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato založeno pekarijo-proda-jalnico. — Postreže se vsaki čas s svežim kruhom po navadnih cenah; prodajalcem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo ustreže točno s primernim odbitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Razun kruha, dobi se v prodajalnici vsrh vrst moke — domače pečivo — razne sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko
po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
št. 20, odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. — Priporoča se posebno našim slovenskim materam in njih hčerkam, da ga pogosto obiščejo.
udani Jakob Perhavc, lastnik.
II
#1

i

'
Slovenska gostilna
• „PRI PETELINU"
f |	v Trstu
sprejme v svoje prostore vsakega lačnega in utruje-nega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. šjgP	Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega Ijjjp piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom.
gji Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zaju-terkom, kosilom, večerjo na željo gosta. Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa jj tffc trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z jjj' mehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svo-f9 jim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
II Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v
m


Trst, ozri se na krasno tablo:
PRI PETELINU
Ulica Gliega štev. 7.
u
Lastnik in izdajatelj Miloš Kamušcic, urednik: Ivan Dolenc. — Tiskarna Dolenc (Fran Polic) Trst. Prihodnja žtev. izide dne 10. aprila zwečen.