Šolsko obzorje. Iz Štajerskega. (Poslano.) Neki dopisnik iz Štajerskega v 14. 1.1.1. »Uč. Tov.« med drugim to-le poroča: »Ker je materijalno stanje tu bolje vredjeno nego na Kranjskem, došlo bode še mnogo kranjskih učiteljev tii sim. In to je tudi prav. Za kaj bi doma stradati morali ? Tukaj pa tudi zvedenih in narodnih učiteljev kaj potrebujemo, ker po nekterih krajih niso uCitelji ne kuhani, ne peč e n i. Izjeme so le redke«. — Štajerski učitelji so za svojo stvar, »šolo«, sploh vneti. V kterem oziru torej niso »kuhani, ne pečeni ?« Gospod dopisnik! Gotovo vam je znana šolska postava, po kteri se mora vsak učitelj, vestno ravnati, sej je to prisegel. Več pa, ko postava od nas tirja, nismo dolžni storiti. Ako ima pa Kranjska vse zvedene, in narodne učitelje, ali jih ne potrebuje ravno tako, kakor Štajerska ? Ali je na Kranjskem zna biti tndi takih učiteljev, ki niso k u h a n i, n e p e č e n i ? Če je ta dopisnik tudi učitelj, pač škoda, da je tako zveden, da zna svoje tovarše učitelje tako ogovarjati! To res kaže slogo! Za take zvedence in narodnjake, ki toliko pospešujejo »spoštovanje učitelja« se priserčno zahvaljujemo. Da vsi ljudje niso enaki, je bilo in bo, a to ne samo na Štajerskem. — Po kaj torej čemenje? Pri prihodnih dopisih se spominjajte »humanitete«, gospod dopisnik! Tudi »diskrecije« ne pozabite! Iz LjutOrtiera. (Naše okrajno učiteljsko društvo) imelo je 11. t. m. svoj 3. letošnji zbor. Ta je bil namenjen za sv. Jurja na Ščavnici, da bi nekteri učitelj k zboru krajšo pot imeli. Pa v pravilih našega društva je §., ki določuje, da društvo zboruje v L j u to m e ru. Opiraje se na ta §. prepovedal nam je naS vestni g. glavar zborovanje pri sv. Jurji. Vkljubu temu zbralo se je bilo 11 učiteljev v Ljutomeru. Po nagovoru predsednika spremenil se je oni §. pravil tako, da sme društvo zborovati tudi v bližnjih krajih zunaj Ijutomera. Potem je govoril g. L. o »vplivu narodnega učitelja na šolsko in ljudsko omiko«, kar je razjasnil v priličnem zgledu. G. Megli.č govoril je o »naravoslovji v ljudski šoli« iu g. K r y 1 o »zgodovini pervega omikovanja pri raznih narodih«. Govori so terpeli nad 2 uri. Naposled je še g. L. stavil predlog, da se društvo oberne na štajerski deželni odbor in deželni šolski svet zastran povišanja podučiteljskih služeb z 240, 300 in 360 gld., in učiteljskih s 400 gld. letne plače. Ta predlog se je enoglasno sprejel. S tem se je 3. zbor tega društva vredno končal. Iz černomlja. Tukajšnje okrajno učiteljsko društvo je imelo 11. julija t. 1. svoj 10. shod. Po prebranji zadnjega zapisnika se je prestopilo k dnevnemu redu, ki je bil ta-le: 1) govor o metrični meri, 2) pomenki o vstanovljenji okrajne učiteljske knjižnice, 2) posebni nasveti. Pervo točko je g. predsednik A. Jeršinovec prav dobro in djanjsko razjasnoval. Potem dokazuje, kako lahko bo po tej novi meri računiti in kako veliko veselje imajo njegovi učenci s to mero, ker še sami spoznajo, kako hitri in lahki bodo taki računi. Ees je sicer, da bode mnogo sitnosti prej, ko bodo ta mera povsod navadna, posebno v začetku, dokler bode treba iz stare v novo mero prenašati. K temu pa imamo v vseh pomočnih knjigah potrebne razmenjevalce. Oziraje se na postavo, ktera veli, da sme že od 1. prosinca 1873 to mero vsakdo veljavno rabiti in da bode od 1. prosinca 1876 sama ta mera veljavo imela, priporoča tistim učiteljem, kteri še do sedaj učence v tom morebiti podučevali niso, se tega dela z veseljem in resiio poprijeti in si k temu potrebnih pomočnih knjig itd. preskerbeti, kajti pri mladini nioramo začeti in to že sedaj, ako hočemo o pravem času kaj storiti. To nam ukazuje tudi §. 52 postave od 20. avgusta 1870. 0 drugi točki govori nekoliko g. A. Javoršek, ter nasvetuje, da bi se knjižnica učiteljskega društva zedinila s knjižnico okrajnega šolstva, kteri nasvet pa po govoru g. M. Stanonika ni bil sprejet, toda sklenilo se je, da se vstanovi okrajna knjižnica, dosedanja društvena knjižnica pa naj ostane le društvu. Nasvetuje se potem, da bi si naročili »Gospodarski list« in »Pravnika«, kar je bilo enoglasno sklenjeno. G. Schiller predlaga, da bi si omislili kamnotis, ker nam je od tukajšnjega c. k. vrada zagotovljeno, da bodemo dosti dela dobili in bi prihodki prišli društvu v korist. To se je sprejelo s pogojem, ako c. k. okrajno glavarstvo in c. k. okrajna sodnija službeno poterdi, da bomo mnogo dela dobili. G. Stanonik opomni tudi, da bi saj uCitelji bolj rodno in o pravem času hodili k učiteljskim zborom in povdarja, da ravno bližnji naj bolj izostajajo. Nazočih je bilo le 11 pvavih udov. Eavno ta dan je irael tudi c. k. okrajni šolski svet svojo sejo. Med drugimi obravnavami so bile tudi prošnje štirih učiteljev za denanio podporo. Ker je v naših krajih res velika revščina in huda draginja, tako da učitelji s svojo pičlo plačo prav slabo žive, upamo, da bode slavni deželni šolski svet te prošnje uslišal. Jerainovec^ Iz Setlt Jemeja. Prav redko slovesnost smo tu 18. preteč. m. obhajali. Mirao našega kraja prišli so slavni popotnik nadvojvoda Albrecht. Kar je bilo v hitrici mogoče, smo pripravili za vredni sprejem slavnega gosta. Tudi šolska mladina je šla gospodu nadvojvodu na proti. Ob 3 popoldne privozijo tii sim in ko zagledajo množico učencev, se ustavijo pri transparentu, kjer jih je tudi čakala duhovščina, srenjsko namestništvo in množica srenjčanov. G. Buzič ogovori slavnega popotnika, jili spodobno pozdravlja in tudi kaže reve in težave tega kraja — med drugim tudi to, da bi srenja rada postavila si večje šolsko poslopje in dobila za ukaželjno mladino še enega ali več učiteljev. Slavni gospod pravijo, da naj se o tej zadevi srenjčanje obernojo do domače deželne vlade, ker šola je perva potreba v srenji. Potem jim je neka deklica podala lep cvetlični šopek, kterega so radovoljni sprejeli in terdili, da bodo celo presv. cesarju povedali, kaj so v Šent-Jerneji vse videli in slišali. Bog ohrani slavnega, dobrega nadvojvoda! Iz Ljubljane. Za peto zborovanje avstrijskih učiteljev 30. in 31. avg. in 1. in 2. sept. t. 1. v Celovcu so vse železnice, parobrodi i. t. d. dovolili ponižano vozno ceno. — Prišla je na svetlo postava ministra za bogočastje in nauk (22. jun. t. 1.), ktera na tanko do^očuje, kakošna naj bodo, kako naj se vredujeje i g r a 1 n i c e ali male šole za etroke (Kindergarten). Marsikdo do sedaj ni vedel, kaj in kakošne so te učiMce; sedaj ta postava to ra tanko kaže in določuje. Okrajnim šolskim nadzornikom naroča se, da naj šole za male otroke (Bewahranstalten) prestvarijo v igralnice (Kindergarten.) V Ljubljani imamo pri sv. Florjanu šolo za male otroke, pa be prav po starem kopitu; čas bi bil, da bi se sedaj ta šola vredila in po tej postavi spremenila v primerno igralnico. — Po min. ukazu 30. jun. 1. 1. s št. 6664 je pri c. k. založbi šolskih kivjig na Dunaji za knjige ubogim učencem na Kranjskem za 1. 1871, 541 gl. 76 ki\, za Štajersko 2145 gl. 30 kr., za Istro 615 gl. 43 kr., za Koroško 556 gl. 39 kr. prihranjenega denarja. — Postavo za učiteljska spraševanja od 15. nov. 1869 nadomestuje sedaj nova postava od 5. aprila 1. 1. Pozneje več o tej novi postavi. — Srenjsko svetovalstvo v Gradci je ravnateljein, učiteljem in podučiteljem (nčiteljkam in podučiteljkam) mestnih šol dovolilo 20 odstotkov doklade k njihovi plaei, in sicer tako dolgo, dokler se učiteljske plače ne bodo po deželni postavi vravnale. — 27. t. m. so vse (razun realke) ljubljanske šole sldenile šolsko letn. 31. pret. m. je realka piaznnvala sklep šolskega leta. — Za veliko razstavn na Dunaji se sprejemljejo še do meseca decembra vse stvari, ki spadajo v versto 26. t. j. stvari za odgojo, poduk in izobraževanje. Učitelji, ki za ta namen kaj pošljejo, ne plačajo za razstavni prostor ničesa. — V poslednji seji deželuega šolskega sveta sklenjeno je bilo med drugiin sledeče: Prošnja učiteljice Karoline Margreiter, naj se njeni privatni enorazredni dekliški šoli podeli pravica javne šole, se priporočaje izroči ministerstvu nauka; — po razsodbi ravnateljstev pieparandije, realke in gimnazije Lapajnetova »Geometrija« ni za šolsko knjigo pripravna; deželni šolski svet je potem sklenil jo priporočiti ljudskim šolam, da si jo kupijo za knjigamice svoje; — krajnemu šolskemu svetu v Preski je bilo naloženo, naj učiteljevo plačo zboljša in* potem razpiše službo; — odpis c. k. ministerstva nauka, po kteretn ono za navadno deželnemu šolskemu svetu prepušča vazsodbo o razporu izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole, je bil na znanje vzet in ravno tako odpis, da za prihodnje leto še ostanejo štiri paralelni razredi na gimnaziji ljubljanski; — vloga okrajnega šolskega sveta v Kranji se je zavernila z ukazom, da se naprava dekliške šole nikakor ne sme še dalje odlašati; — prof. Globočnikn se je za uk risanja na ljublj. pripravnici odločilo 200 gold., učitelju Govekarju na Igu pa 75 gold. za to, ker je nadomestoval tudi podučitelja.