Obseg: Deset zapovedi za kmetovalce. — Gozdno postavo, kako jo na tanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. — Najnovejša slovenščina. — Volitvene stvari. — Mnogovrstna novica. — Nasi dopisi. Novičar. V \ Gospodarske stvari. in tvojemu posestvu primerno množino živine, vendar ne več, kolikor je mores dobro rediti in oskrbovati. Ravnaj tudi umno in pravilno z gnojem v hlevu in na gnojišči ; skrbi za obilno množino gnoja, napravljaj 1. zapoved: Njiva je, ki te redi. Zato jo pridno kompast ali pomešani gnoj, ki je posebno pripraven za Deset zapoveđi za kmetovalce. obdelavaj. Ce je tvoja njiva močvirna, tedaj bolna, vinograde. ozdravi jo, napravi drenažo, jarke, da se odteka pre- 10. zapoved: Zapisuj vse v posebno knjigo > da obilna voda iz nje. Pomisli tudi, da tvoja njiva ni bos vedel, koliko si potrošil in koliko imaš konec leta zdrava, dokler je ne orješ vsaj za 10 ali 12 palcev čistega dohodka. Bodi marljiv, skrben, pobožen in pošten gospodar; uči se dobrega, ravnaj vse po umnih pravilih kmetijske znanosti, da ti bo donašala zemlja — » j jv v*jvu T ^^ čevelj) globoko, kajti v olitvo orani njivi bos malo lepih rastlin priredil. zapoved: Ne miruj poprej, da imaš na njivi obilno pridelkov in da živiš srečno na zemlji. vsaj za en čevelj dobro zrahljane zemlje ; da » Gosp. L. u potem posejane rastline tvoj trud in gnoj bogato popla- na 7 palcev glo- palcev da Je dokazano, da na čajo, kajti pomisli, boko preorani njivi je bilo 15 vaganov orani 20 in na 12 palcev orani 24 vaganov koruze. Vsi trije deli so bili ena in ista njiva. 3. zapoved: Poslužuj se vrstilne setve; obdeluj zemljo z umnimi orodji in stroji. 4. zapoved: Pomisli, da boš Gozdno postavo 9 žita, krompirja in dohodek od imel njivo prosto plevel a. potem dobil lep od drugih rastlin, če boš kako jo n at an ko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z minister- stvom notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru. 5. zapoved: Ne smeš sejati žito za ne iste vrste, kakor sploh ne iste rastline žitom, posebno Da se odvrnejo od več strani dohajajoče pritožbe 7 ako hočeš da se gozdna postava od 30. decembra 1852. leta > imeti popolno žetev. Pomisli, da vsaka rastlina potre-buje ^posebne jej hasljive redilne drobce. Ce je tedaj rastla na njivi pšenica, ki je iz zemlje ne spolnuje primerno, ali nepopolnem, in da vsled tega v posameznih krajih dežel vidno propada gozdno gospodarstvo , kakor tudi, da se temu tako važnemu od- pobrala, kar jej je bilo ljubo in potrebno ? in ko bi delku deželnega obdelovanja nakloni tista marljiva in zopet prišla pšenica, zgodilo se jej bo, da jej bo zdaj l omanjkovalo jej ugodne hrane. To je isto kakor pri [judéh. Eden rad jé močnate jedi, drug pa mesnate. če zdatna skrb političnih gosposk, katera jim je naložena kakor posebna dolžnost po določbah gozdne postave, in vzlasti v javne bist katera mora tako v privatne, kakor je tedaj v skledi nekoliko mesa in nekoliko, na priliko polente ali štrukljev pride eden, ki rad mesó y m u s ti malo ali celó nič mesa; ko pride drugi ) še polento in če tudi on meso ljubi, slaba na h ai a bo mu kajti močnate jedi ne vgodujejo njegovemu želodcu. > veno segajoče interese za energično in krepko varstvo vlastnine in gojenja gozdov s pridom braniti: — ukazuje ministerstvo za poljedelstvo dogovorno z minister-stvom notranjih uprav, zvrševaje navedeno postavo in dodatno k podukom danim gozdnim nadzornikom, tako-le : daje zapoved: Ne sej pr ego s to, kajti gosta setev prazno klasje. zapoved: Pre sni (frišni) gnoj rabi pri oko- uvanje nad gozdnim gospodarstvom sploh. Politične gosposke, katerim je naloženo pavnih rastlinah, kakor tudi pri detelji in enakih za izvrševanje določb gozdne postave od 3. decembra leta krmo namenjenih rastlinah. Kolikor lepša rašč, toliko 1852., vzlasti so dolžne po §. 23. te postave, nad go- več bo krme, nasprotno pa ti slabo kaže položeno žito. spodarstvom vseh gozdov v njihovih okrajih sploh ču zapoved: Ne želi imeti obilno njiv; čuj, da tište, da , . . —V^l.UV X1J1T J V^V. ,, V^v. katere imaš, dobro obdeluješ in gnojiš> Boljše je imaš ) en oral vinograda, ki ga prav dobro oskrbuješ kakor da bi imel orale ? hJl ^ ťC se žalibog! mnogokrat nahaja. pa vse zanemarjene kakor vati, - in če jim kdor koli po §. 22 gozdne postave naznani, da se gozdno zemljišče samovoljno rabi za druge podreja zanemarja, da se gozd pokon- namene da se čuj ali jc, »ii * njim nepriraerno ravná, morajo precej kati, in tak sklep storiti, da se interesi gozdnega zapoved: Skrbi za to, da imaš obilno krme, obdevanja varujejo Po določbah 68. in 69. gozdne postave morajo 11 Prav \J Vt,VlUWMWU V"« ^VWVM« w wj V JLJ.. A 1 IAjU y Vsaj —" VUd , U 111'Vlil, dalje politične gosposke poškodbe varnosti gozdne via- štva do slovenščine so naši ..mladi" ^ t ^^ s « a é . * % a « baš barem Iz f če po občni kazenski postavi ne spadajo pod navadne besede stineH^Pm^H^H^I ^H I H I HV sodnjo obravnavo, vvesti postavno zapovedano obrav- (če ne P ali n navo ter jo izvršiti gozdni kvar. ? da P in konči) baš, b kakor koli si bodi izvedó za sedici ste vzeti iz hrvaščine brez samega sovra-rrgli do sedaj in vsaj; ter pišejo arena. Te dve be-sakega premislika, 23. gozdne postave zapopadena nanašba na tudi že dobro 22. že kaže, da imajo politične gosposke iskati bist- vedal veno pomoč pri spolnovanju zgoraj omenjenib dolžnosti v tem, da primerno izvršujejo tište določbe ker „mladim" veljá pravilo, da kar je hrvaš ko, oziroma primerno izvršujejo tište določbe §. 22. in srbski ín hrvaški jezik. Ker ne znam turškega jezika, 52. gozdne postave, po katerih se imajo v zato se tudi nočem dalje pri tem muditi; dobro pa bi to je in barem pa ste, kakor je že po-„Glasu") učeni prof, orientalskih jezikov, g. St. Kociančič, turški besedi, kateri ste se vrinili v srbski in hrvaški jezik Ker ne znam turškega jezika ta namen, da se gledé gospodarstva z gozdi zapoveđana bilo, da bi nam postavna vodila vsestransko na tanko spolnujejo, vlast- niše v kakem časopisu razložil niki primorati, da postavijo gozdom, ki so dosti veliki in ktero velikost po posebnih razmerah določa deželna izvedene in od vlade za zmožné pripo- omenjeni gosp. profesor to reč natanč Oblike w * C/Cl vlada, znane gospodarske vodje (gozdarje) in da jim primerno varuhov in čuvajev pridadé. Ker so taki gozdarji in gozdni varuhi, vzlasti če vsled 12. savo tudi tane" ljubezni do hi druzega razloga čtvo so prišle v slovensko pi iz zaničevanja starih oblik in iz „precar <9, Jaz vsaj temu ne vem Vendar mislim. da „pisci" s tem ne so 52. gozdne postave zapriseženi, po prisegi Slovenci zametajo naravnost kot nepravilnice dosedán]ih oblik kajti tako prismojeni menda niso, da bi trdili da napraviti oblike p zavezani, vsako poškodbo gozdne vlastnine brez vsacega osobnega ozira naznaniti in pomoč na postavni poti za-htevati, tedaj je potreba za primerno varstvo gozdov, kakor tudi koristno političnim, za izvrševanje gozdne postave poklicanim gosposkam, da se prav zdaj ome- _______ njeni zaukazi gozdne postave gledé postavljenja potreb- instrumental vsi Iz besed pesnik, prostak, porok se dadó ravno tako ^ A W 4 11 V/ J W LL % AJLâ V U VAV% mul • - . \j y ^ %j jl VJL VA i i 1 y pravilno govoré, ker ne govoré hrvaški y 5 prostački, poročt no in kakor pes ni ški, prostaški, porošt „de gustibus non est disputandum". Nekoliko veča je zmešnjava z obliko °J ker se rabi za dativ in za nih gozdarjev in gozdnih varuhov, kolikor se to doslej še ni zgodilo, brez odloga To pa je pol miš pol tič dativ na ízvršé. je hrvaški; instrumental na —oj pa štajarsko-ogerski oj no tudi prav, saj je po zapovedi Prešernovi : *) ,, Tak \ U. Gozdno-tehniČni organi Da politične gosposke pri za dativ z. V sp nega svojega področja v gozdnih zadevah niso brez stanovitnih izvedenih svetovalcev, postavlj so v ta namen Upam in vzlasti za izdatnejše izvrševanje omenjenim nosti. kakor sraka gnjezdo, vkup nosimo..." Mladoslovenci imamo že tri oblike: dobri, dobr ej, dve : dobro, dobroj. Do kedaj bomo ostali še brez tretje? — VP v^w VA V m^w m* Js-r w m m m.m w Vf « w VJk 1 m 4k JL^V » Vi V/ V jl jl j ^ anji postav- dobroj; za instrumental istega spola pa še y da ne dolgo , m se priporocujem vasi ostroum teh njihovo voli juaiiiuii j lu v flauti I/Ju^m^jov aù T iov> v uujv vu. gosposkam naloženega gozdnega čuvanja, gozd (izvedenci) na državne stroške in se področje v posebnih podukih določilo. Kakor tega postavljenja politične gosposke niso odvezane postavno njim naložením dolžnostim, tudi po drugih, njim podložnih političnih organih čuvati, da se zaukazi gozdne postave na tanko spolnujejo, in če je treba, postavna 13. Nemskutizne mladoslovenskih pisce v. ne reci t jim venski, da ne enako ni do3ti i > da njim uredska opravila izvrševati, prideti gozdni tehniki dajo le poročila in mnenja svoja v posamesnih primerljejih na spodbado političnih go- Haj šega Kako? om, ki „baš" zato ne pisejo slo- nemčurijo (ker dosedanja slovenšcina je bila gola nemščina), bi se pa kedaj tako spozabili, da da je tako ! Med tem , ko se derejo, da je to in uno napačno in nemško, nemškutarijo nekateri izmed njih tako grdo bi jim ušla kakova „nemčizna"! Žalibog > da je groza Oni posk, temveč oni so vsled svojega poduk posebno za- vezani , v prid zdatnega izvrševanja gozdne postave sami delati, tedaj si imajo pridobiti na tanko poznanje gozdnih zadev v svojih okrajih , in kedar je treba J ^--------- -----' ~ J — " v - ' pišejo brez da, kar je že pokojni Janežič v svoji slovnici kot germanizem zaznamoval, ia kar ne rabi več skoro nobenemu pisatelju, ki se drži še stare pisave. Oni stavijo glagol konec stavka, kar je proti duhu slovenskega jezika in le bolj po nemškem Oni delajo na vatle dolge periode 7 kar je tudi ozi- prid gozdnega obdelovanja potrebne navode dajati roma obrniti se na zadevajočo politično gosposko s pri mernimi poročili in dobrimi nasveti da ona rec v roko vzame (Dal. prih.) j • V • disi. neslovensko, kakor so se čestiti bralci labko prepričali iz zadnjic navedenega stavka, kateri pa ni edini svoje vrste. Oni si delajo po nemškem komitu sestavljene besede, napr. prsobolen, krvoprolitje itd., ki so pravi barbarizmi, podobni onim, ki jih je nekdaj koval P. Marko. Naj pristavim sem, k tej Judeževi ste- Slovslvene stvari vilki", še nek „curiosum" mladoslovenske pisave: Za barvo pišejo farba (menda, ker je to manj nemško) Najnovejša slovenšcina. ÏÏL, Ni moj namen, prerešetavati vsake mladoslovenske besede in oblike, in tako delo bi bilo tudi orjaško, ker že dozdaj jih je prišlo takih „pankertov" na stotine na papir, m pa šara, zakaj ne rajši staroslověnsko mast? Pregovor: „extrema 14. se tangunt", veljá tedaj tudi tukaj. Mlado slovenski Babilon. „Pridite, sezidajmo . in si mesto in stolp, katerega vrh naj sa neba dotika storimo sloveče svoje imé!" Tako so govorili Noetovi mlajši ? predno so se razkropili po svetu. Tako nekako m še vedno raste njih število, kakor rastejo gobe po dežji ; hotel sem le v izgledih pokazati propad našega slovstva, ki se mu pripravlja od mladoslovenske strani. Tu pa tam se tudi pri mladoslovenskih pisateljih nahaja kakošno dobro zrno, velika večina novotarij pa je vendar-le plevel. so si mislili tudi naši mladoslovenci gledé slovenščine: „Pridite", klicali so se ; „pisimo jeziK, kateri bo podoben stari slovenščini ia vsem drugim siovanskim s tem slavno imé." Pa Bog je, kom in pridobimo si jezi- Navajam nalašc vedno le Prešerna, ker saino ta Predno pa sklenem te proste in nevezane črtice, jim je auktoriteta, poleg „večnega študenta" í cegar „stvar- naj navedem še nekaj takih izgledov. jenjau pa niso toliko vredna, da bi jih citiral. Pis. kakor takrat, za dobe Noetovih mlajših y rekel ?» Zme ■ gosp. dr. Bučarja zadnji hip nastavljen gosp. Horak sati jim hočem jezik, da drug druzega ne bodo umeli". za kandidata, je voljen nemškutar H oče var izKrškega Ali se ni res tako zgodilo? Naj mi kdo pové le dva z 246 glasovi, Horak jih je dobil le 102. Vrlo se je mladoslovenca, da bi po vse enako pisala? Vsak svojo poleg Metlike držala Ribnica, kjer je dobil g. Horak goni gUllX, > OM« -- -Ç5"------------ katere pomene oblik, da je strah, na pr. ni nej, ne? né, ně — tedaj sedem oblik za vsak hoče biti originalen in od tod imamo za ne- 22, Hočevar le 11 glasov; povsod drugod je imel nem- kost Ionu to ni šala , ni], nij tedaj sedem oblik za tako malen y škutar većino, razen Loža, ki je „pozarnikovan". Ljubljanska kupčijska zbornica, vkatero za kar je bil poprej Ravno tako se je godilo v Babi- je prišlo zavoljo mnogih odpovedeb narodnjakov, neko- en izraz ? se ]e na enkrat več; samo s tem razločkom, da takrat to godilo po čudežu Božjem, v kazen človeške prena- S up an nastalo jih je liko nemčurskih elementov, je volilo jako razkosano: dobil je S chaffer glasov > p et o s ti , jl/m» «v ^v— ~ — ---' '--—" r - -—T "wixi jumi yum ^uo^uuju j-iv/ aaiiiCllJU, JBlI »U gljl" po sili v škodo in v propad slovenskega jezika. Zidarji sove čepili, ako jim odkritosrčno rečemo, da volitev jyj \jiavjl\j£j U J Vi-U. y ¥ ▼ vwaxv VA^VV daj pa se to godi od človeške prenapetosti m Horak glas. Vilh a r y g. v. c. Naj nam narodni gospodje ne zamerijo, ki so gla- oabilonskegi* ©iajxjj«,, jw m îgiava m nn^o^ui ne pniitt.či zí da y kjer ga tako mojstersko spravili v državni zbor, zaslužili so nemškutar ni mogel zmagati, so nemškutarji na si že s tem zahvalo vse Cislajtanske opozicije u pomoč priskočili mladoslovencem; samo po taki bratinski zvezi je bil dr. Vošnjak na Štajarskern izvoljen, da gré zdaj na Dunaj po eni strani mladoslo- v uij v;u j ua ^uaj ^^^ venec, po drugi pa nemškutar. Dobili so pa mladoslovenci še drug s u kurs. Birokracija se bojí staroslovencev, ker pozná njih do8lednost, njih stanovitnost, njih eneržijo lacky Mnogovrstna novica, * Zanimivo je, kar slavni zgodovinar Ćeski dr. Pa- apadan od brezvercev, je pisal te dni o veri m k Tem bolj zanimivo pa je to doslednost, njih stanovitnost, njih eneržijo, in ker vé, raiauis.^, je protesti da imajo zaupanje pri ljudstvu. „Hajd na pomoč mlado- videti — pravi med drugim ve Palacký, ker je protestantiške vere. y kar kako yy se si misli že dolgo kar da tako paraliziramo moč „starih", pricajo nem- ka- Srce zad nj pise boli me čase ne sovencem!" curskl casnikl , uai ta&u jjaiau^uamu uuuu „otanu. , aa* ------i7 ~ ~j ~ ---------— —w terim so dali priimek „klerikalcev." In uradniki, Bog, pobožnost in pravica na politično in družbinsko, temveč tudi na modro slovno polje tista sorta liberalizma vriva, po katerem so nemčurji in mladoslovenci zedinili Notranjskem, da je Hohenwart propadel so se na vraže of ť ť " » ^Ml lu — Člověk druzega ne kot živina brez moraličnega pokliča in brez vseh ;m, da ]e Hohenwart propadel, na Gori- uuiauusu, — ua njega cuj ia i da je pádel dr. Tonkli in zmogel Winkler, da to, kar je tvoje, je tudi moj dolžnosti da njega škem pa y ia konec je - v obče dobickarij«, , da „inter Ta trójica je tedaj zedinjena dělala pri zadnjih in s takim „Hochdruckom", r w ' J^ --v yju^y ua „1 Utoi- je kažipot vsemu življenju. Kam bodo taki nauki človeštvo pripeljali, lahko je uganiti! Cerkvene volitvah in to tako silovito da kaj tacega nismo še doživeli na Slovenskem. Ali je naprave zanićevati more le ignorant člověk oslovské tedaj Čuda, da pri taki sili je padel dr. Costa, rodoljub]e je skušeno kakor zlato v ognji, in čegar čegar zmožnost za posel poslanstva je skušena toliko, da vsaka dežela more se sponašati, tacega zastopnika imeti. Kdor tedaj je popise bral, kaj se je po deželi po- paměti ne sprevidi tega, da celi napredek v omiki je pri nas in povsod drugoa stoletja in stoletj v naj ožji zvezi bil scerkvenimi napravami; kar je na svetio prišlo na POjj umetnosti in slovstva, so izprva stvarili čenjalo pred volitvami in ob volitvi m od volitvi, m Kdor je sam uua ? 00 v00uwuouc jc uvroa. wíhycui. ali se bode čudil da izid se- Jaz sem do dobrega prepričan, da kakor je kristijanska / 1 1 1 1 • V i 1 Y c ^ 1 m kdor Je sam učenci onih šol, katere je duhovščina osnovala in vodila , še celó Pražko vseučilišče je izvirek cerkveni gledal mnoge škandale danjih volitev ni tak, kakor smo ga smeli pričakovati? Vendar bi po vse ne povedali resnice, ako bi cerkev ploh y tako še posebno katoliška na Českem to trojno z vezo dolžili propada pri volitvah, — še nekaj namreč je krivo, in to je: premalo so dělali naši prijatelji, ki se pod isto zastavo: celi čas njenega obstanka veliko veliko več dobrega storila kakor hudega". — Tako še na dalje visokoučeni mož in protestant obravnava predmet 0 cerkvi in veri, „za vero, dom y cesarja u borijo z nami; mislé, da bode tudi zdaj vse tako lahko teklo, kakor prejšnja leta, ko je mož ostal, kdor je možato besedo dal; ali zdaj bilo je vse drugo: nad volilce prišlo je zapeljivcev mnogovrstnih mladoslovenskih in nemčurskih, z obrekovanjem, obljubami, plačili itd. zoper katero se je obrnil današnji liberalizem No, kaj pravite „mladoslovenci"? Morebiti morete tajiti, da, ko bi na Kranjskem in sploh na Slovenskem duh k VCU9ACI knjige, UUUCUC OlU V C 1J 3 H C UC3LL11 , 1 program ne imenoval bi se narodni-slovensk ne bilo, bilo ne bi pri nas nobene nobene slovens k pesmi m ni Čuda kakor je to, na priliko, Vrhnika kazala, in m ^«u«, ivaiwi JV, „vy , . da so volilci „figa-možje" v četrtek postali srede večera še trdno stali za dr. Cos to. vec narodni bsk ; Vas tem- y ki so do * Med tem, ko pri nas se še bliska in grmi y SO V Ce pa ^ xaguiait j VJ vgo pijau vu vv otvyvu m vu se vede kakor norec, ki si domišljuje, da Bog vedi I« m, U a X m i* /v wi î /\ a mm rv tu Alr% V^ 1T /Vn TO r\ 1 C C Tagblatt" je ve3 pijan od te sreče in če Pragi 23. t. m. imeli že prvi sneg, se ve da pa tako malo, da je že skopnil, ko je na tla padel. kaj bode, kaže s tem le, daje unzurechnungsfáhig Kranjsko delajo v srboritosti svoji že za „doméno nemško", kakor je stari državni zbor s svojo nemčursko veČino si domišljeval Nasi dopisi. spodnje ldrije 24. oktobra. (Idrij ski rudarj m da , ™ zastopa Avstrijo „nemško" ! bližnji posestniki, servitutno resenje. Volitev cestnega na-Ali res mislite, da bode prihodnji državni zbor pomiril Avstrijo, če bodo taki krakelarji v njem se šopirili čelnika.) v Idrij Lani so „Novice1 rudarj marsikaj povedale, da smo posestniki še pod jarmom naših nem kakor se šopirijo zdaj v ,,Tagblatt-u"? ! Mislite mar, skih gospodov tako, da bi Idrija se utegniia y da so raziični narodi Avstrijski za to na svetu jih bode za vse čase gospodovala y klika, katera ne da pri imenovati, in kako nami nemška" Naj povedó zdaj, ali se „w ~ . ~— -----j r ~ ---- kaj letošnje leto premenilo. Rudarj em se jih te poznává v prvi vrsti narodnih pravic vsacemu na- Misiite mar, da „svobodno" delate HHHHHHIMHHH čase rodu? narode potiskujete v paganske^ | | se grozno! Razuzdano radost vašo naj kroti Avstrijo, če žavni, skoro bi rekel, njih suženjski stan ni nič zboljšal Žito nazaj Ï? Motite crnih molj je še vedno slabo. Zadnja pšenica bila polna ? da so se klj vmazali. Pašnikov y pogled katerih so Idrij imeli staro pravico y po skrbi v to da v zvezi z „mladoslovenci" ste dosegli to, hoveg dobrega (? !) očeta gosp. Lipolda nimajo do nji-več. V IU , Udl V ŮVUA1 ci „111 1 « U U O 1 U V v; U Ví Olu UWOV/qX* mkjj UW »U^» «UMIVAM . j WVIVIiW O yj» AJÍ^V/.vími —J " ~ — kar ste dobili; to pa je dobiček le od danes do jutri. Zdaj jim jih menda le proti plači v porabo pripuščajo Toraj so rudarji na starem slabém stanu. Nam bližnjim posestnikom spodnje Idrije se vsaj sveti mala iskrica upanja, da bodo vslišane naše pritožbe zarad škode, katero nam leto za letom žgalnice za izdelovanje živega srebra napravljajo. Se le pred malo tedni namreč je bila pri nas komisija zavoljo naše pritožbe z zaukazom, naj na-tanko preišče vsedline živega srebra po naših zemljiščih, katere nam pri reji živine strašno škodo napravljajo. („Novice" so enkrat o tej škodi temeljito pisale.) Poslani komisijski gospodje so: c. k. okrajni glavar g03p. Ogrinc, France Kupelwieser, c. kr. profesor, iz-kušen v topilnicarstvu na c. kr. rudarski akademiji v Ljubnem (Leobnu), gosp. Herman Hinterhuber, ge-neral-direktor pri Pliberskem rudarskem društvu v Ce-lovcu in c. kr. rudarski komisar in okrajni uradnik g. Salša v Ljubljani. Ti gospodje so skrbno preiska-vali zemljo na vseh posestvih ob bregovih Idrijskih pol-drugo uro daleč proti Tominskemu. Vzeli so na vsakem zemljišču nekoliko zemlje v stekleuice, da jo domá ke-mično preiščejo; vjeli so tudi nekaj dima pri tovarnem dimniku, v kateremu so nekaj živega srebra dobili. Tudi še druge razmere, katere nas o škodi sopuhov živega srebra zagotovljajo, smo jim naznanili, zapisali so vse v protokol. Pričakovati smemo, da bode ta komisija nepristransko in pravično ravnala in priznala škodo merkurjevega dima, okuževajočega naše pasnike, sadeže in vse druge pridelke in po njih našo živino. Govedina in drobnica nam je najveći faktor pri naših dohodkih. Ako te ne moremo odrediti, s čem neki hočemo davke plačevati, s čem si živeža kupovati, s čem delavce plačevati? — vsaj moramo še boljši posestniki celó v dobrih letinah žito ^kupovati, kaj neki hočejo drugi v slabejih začeti? Že od leta 1786., odkar se veliko živega srebra prideluje in v pečeh poleti in pozimi kuri in zavoljo tega naša zemljišča s živino vred ostrupuje, so se toževali naši predniki z rudarsko gosposko, naj jih odškoduje. Prve pritožbe so bile vslišane. Najprej sta dobila dva posestnika odškodnino. Kmalu na to se jih je oglasilo 45 drugih. Tudi ti so bili po dvorném sklepu 1789. leta z 1200 gold. 53 kr. odškodovani. S tem je bila tudi v principu strupena moč merkur-jevih sopuhov priznana. Ko pa je leta 1809. Idrijski rudnik pod Francosko oblast přišel, bila je vsaka pritožba od tujega oskrbništva zavržena. Ravno tako se je pozneje godilo; vsaka pritožba nam je bila odbita. Vedno smo brez vspeha tožili. Okrajno glavarstvo je večkrat z nami potegnilo; al rudarska direkcija jo je vselej tako zviti vedela, da so vsi naši klici za pomoč bili zastonj. Zdaj spet se nam je prikazalo upanje, da se nam obila škoda povrne. Rudarska direkcija pri tej komisiji menda nima nič govoriti. In to je prav; vsaj toženi ne more ob enem sodnik biti. Ravno zato se nadjamo, da se preiskava za nas pravično iziđe. Kogar vse te naše razmere zanimivajo, naj bere Pergerjevo brošuro, katero je o naših pri-tožbah in o škodljivosti merkurjevega dima in merkur-jevih vsedlin spisal. Brošura je izvrstno spisana, kaže zdravo logiko, je podučivna, in vidi se iz nje, da pisatelj u kemija ni neznano polje. Iz te brošure se posebno razvidi še tudi to, kako je rudarska direkcija in tudi visa rudarska instanca ali svojo nevednost ,aii nedoslednost, da ne rečem krivično ravnanje razode-vala. Ta brošura bodi naj priporočena posebno tištim rudarskim uradnikom, ko imajo z izdelovanjem živega srebra opraviti. — Silno težko že pričakujemo pri nas rešenje servitutov. Tri leta že nekteri lepo pro-sijo potrebnega lesa in drv za kurjavo, a zastonj! Več naših kmetov bilo je v tej zadevi pri gosp. Ogrincu s prošnjo, naj se jim že vendar enkrat odmeri njihov delež, ali naj se vsaj skrbi za to, da se odkazuje vsa- kemu, kakor poprej, potrebni les, do katerega ima pravico. — Kako se c. kr. okrajni glavar gosp. Ogrinc volilnih postav drži, kazala nam je volitev načelnika cestnega odbora Idrijske konkurenčne ceste dne 16. junija in 15. julija t. 1. 16. dne junija smo namreč v Idriji imeli volitev za novi cestni odbor, za katerega so bili županom in svetovalcem od gosp. Lipolda in c. k. okrajnega glavarja gosp. Ogrinca novi odbor-niki za volitev priporočeni. Al župani in svetovalci so enoglasno le spet stare odbornike volili, razen enega, zato ker so jim njih dobre naprave dobro znane. Ko pa pride 15. dne julija do tega, da se izmed teh 7 odbornikov načelnik izvoli, se je pa vendar zgodilo po volji okrajnega glavarja, ker mu stari načelnik po godu ni bil. To pa se je tako-le godilo. Ko pride pri volitvi zadnji volilec na vrsto, kateri je imel odločilni glas, ga vpraša c. k. glavar: No, oca, katerega nam pa boste vi povedali ? „Naj ostane stari Boštijan Leskovec." Gosp. Ogrinc mu reče: zakaj bi pa Anton Plešnar ne bil? „Naj pa bo, če ga le hoćete imeti", mu odgovori volilec. — Ali so take volitve proste? Ali je po-stavno to, da se voditelj volitve vmes vtika? — Na Idrijski konkurenčni cesti se je vendar letos nekoliko predrugačilo, in sicer to , da bodemo za cestni posip kmetiški posestniki v enaki razmeri z mestom Idrijo. Zato se bodo letos zaceli prodni kupi za cestno posi-panje za placilo, po dražbi omišljevati. — O volitvi državnega poslanca v Idriji ne pišem nič, ker me preveč srce boli. Pa je le spet bila prosta volitev, da se Bogu usmili! Iz Notranjskih liribov. (Beríte, kaj so Narodovci po- Čenjali pri volitvi v Logatcu!) Že davno pred volitvijo so lovili župane pri vsaki priložnosti, da bi se bili pod-pisali za Jlazlaga. Par dni pred volitvijo dobi! je župan v Žireh od Hrena Begunjskega pismo, v katerem ga priduša za svojo stranko, al dr. Razlag pri Žirovcih ni kaj v blagem spominu. Da veliki slovenski agitator Hren še slovenski pisati ne zna, je pokazal* Ko so Žirovci prišli v Logatec, brž so z vso silo zaČeli na-nje pritiskovati „Narodovci" za Razlaga. Znano je, da 3 možem so ponujali denarjev, da bi ž njimi volili. Duhovne pa so očitno zasramovali ter kričali, „kaj se farji vtikajo v volitve, naj v cerkvi ostanejo" in druzih psovk več. — V volilno sobo je prišlo več oseb „Národové" baže, ki niso imeli volilne pravice, neki Ž e-leznikar in drugi, toda g. komisar jih ni videl ali ne hotel videti! Vendar vse to ni še nič; — po volitvi so „Narodovci" še le v gostilnici pri Kramarju — pokazali, da med djvjaki in njimi ni razločka. čujte! Duhovni in župan Zirovski so kosili v drugi sobi pri eni mizi, „Narodovci" bili so v prvi sobi. Kolikrát je kdo iz druge sobe šel ven, začeli so ropotati z nogami in tleči z rokami, žvižgati ia kričati: „ven ž njim!" Naj huje so napadli vrlega župana Blaži ča; strašanski je bil ropot in krik: „ven ž njim! ven ž njim! Neki kmet izmed Hrenove in Obrezove drušine ga celó zgrabi, ter ga hoče iz sobe vreči. Ko pa vidi „Národová" drhai, da se je župan kmetu vstavil, začne vstajati izza miz, in že je stala drhal po mizah, ko župan to zapazi in běží. Kdo vé, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi se jim ne bii umaknil? Kot gadje so pihali va nj, ker so se zrno-tili, misle, da bode tudi župan Blažič trobil v njihov umazani rog. Slišalo se je po tem, da so rekli : „Bolje bi bilo Blažiču dati 100 gld., da bi ne bil přišel volit! To surovost so sicer „Narodovci" izgovarjali stem, da so le kmetje bili v prvi sobi, ki so bili že pijani ; a istina je, da bili so med kmeti tudi kmetje v suknjah! — Gledé na tako pocetje zdivjanih „Razlagovcev" moraío je sle-hernemu poštenjaku dobro djati mirno obnašanje Hohenwartove stranke. Ce tudi so morali grenke prestati od „Narodovcev", tolažila jih je stano vitnost in ta je, da so se mnogim volilcem dajale že poprej z volilnih mož z Oblok in Idrijskega okraja, ki so vsi imenom „Dr. Josef Suppan, advokat in Laibach" spi- iviijiijw ujvíj tt v «iva iu JLUJ ijottv^« umoitt , ni ou vox volili H ohenwarta, razím kakih 6 na limanice vjetih sane glasovnice, z besedami, da „bodo pri volitvi hitreje odpadnikov. Naj po tem svet sodi: ali je častnotemu, opravili"! Nekaterim se še imé zapisanega ni pove kogar volijo taki divjaki? dalo. Zato so nekateri v takem pritisku izostali od Senožcc 20. okt. — piše nam gosp. kaplan Za- volitve; vredništvo samo ima v rokah dve tako spi gorjan, da ni res kar se salo, da u«, ui ico , oc je „jLwvivaui uïttaitti jji- oitui iu jji cci ictm gias»u včuukjj. x\.aj jju ičtťWCLLi au „agl- je on „tako strašansko agitiral za voiitev tacijska slepila", o tem bi gori podpisani trójici treba iu, „volil ea pa ie in to zeoli iz prepri- bilo še le posebne definici i e. — nam ie treba ni. Novicam" dvakrat pi- sani in precrtani glasovalnici. Kaj po takem so agi- dr. Razlaga « , JJ T V i i JI ^ M ^ « J V JJ-l IV/ U^viJ a dj ^/i V^/i i" W11U OV/ Hj UbillilVlJCj - uaui J O 11 CUA UI Ali taka odkritosrčna lastna beseda je kaj več Vsaj nam je znan županov očitni protest pred volit Čanja (i volil ga pa je in to zgolj iz prepri - bilo posebne definicije nam je treba ni. kakor lastna zatožba, to bode vsak čitatelj sam lahko vredništvu ni treba dalje polemike uganil, zato spod „Národové" vere sam vidi, resnicolj ubnost". ; da vno gO- in Gertscherjevo opravičevanje. Dolcnskega 23. okt. P. Žalostni izid volitve » na katerej strani je v Radečah, v Trebnem in Kočevskih občinah y ker J* Pivke 26. okt.— Neki V. je v dopisu „S1. Narod" nega poslanca izvoljen št. 244 „od Ilirske Bistrice" vso surovost, katero nekateri bil eden izmed načelnikov naših sovražnikov za držav , se ima — zraven strašanskega pritiska nemčurskega in kakor se sem ter tje sliši, tudi mladoslovenci v znam in znak svoje „omike" in „napře- podkupljenja —deloma tudi pripisati mlačnosti nekte-dovanja" v imenovanem časniku na ogled razstavljajo, rih duhovnov. Tukajšnji kmečki volilci vendar izlil čez gospoda, ki je po njegovem dozdevanju V se ; ker k sreči (oprostite, gospodine!) tudi far, tišti neusmi- J? ljeni „Pivčan", slavno karakteristiko v „Novicah" štev. 42 tako jetno pojasnil. Da ne bo nedolžni trpěl in po daljni najbolj duhovnom verjamejo, ker sami nimajo toliko vednosti, da bi pregledali zvijače nemčurske; al le malo ki je njegovo in njegovih sojunakov jih je bilo od njih podučenih; vsaj jih jaz več tacih nepri- poznam, ki so prejšnji čas v Trebnem z nami vred vo- poslance, zdaj so pa žalibog volili Dežmana. šekaj druzega lili naše preiskavi morebiti na vešala ali celó pod guilotino ob- Marsikteremu je bilo kosilo sojen, konstatiramo, da je gospod, katerega sumičite, dozdaj plačano, ali šenna tanko ne vem. Med vsemi tistimi jih je zastran onega dopisa in ki je Vas flegmatika v sangvi- komaj tretji del, ki malo nemško znajo, drugi večidel nič : mnogi so se potem na tihem kèsali, zakaj katerega nika in celó v kolerika (da le ne v klerika!) prestrojil toliko kriv, kolikor ste Vi JUO v xv IVI i jev C v « J ^ICOllUjlij iliv j LUllUgi O VJ OD JJ \J IC111 uc* UUCU1 ACOCV11« ZlOaOij V. krivi tega, da je pre- koli sem pogledal, se je sramožljivo od mene obrnil malo da bi bil krivo prisego storil. Sramota res takim, ki za kos mesá in polič vina svoje drugač, kakor slavni grof Hohenwari s toliko ogromno većino glasov od Gorenjcev za državnega poslanca izvoljen. Ko _ ____ bi bili Vi, flegmatični gospod V., s svojimi že v staro- moštvo prodajo! Zeló hudo mi je zato, da sem moral dávnem veku zarujavelimi in zavrženími pušicami pra- za volilça v takem okraji biti! vega Pivčana zadeli, biVam, bogme! na Vaš dopis niti Zelcznikov 25. okt. (Po naključju zakasnjeno. *) besedice ne ugovarjal, saj ste resničnost „Novičnega" Kako zeló je potrebno, da se postave zoper vlaču* dopisa s svojim dopisom dovolj tehtno potrdili in do- gar je nemudoma poostrijo, prepričali smo se pri nas kazali. Psovke in prilike, s katerimi hočete svoje vma- přetekle dni. Nekaj plašurjev obojega spôla, ki so se zano perilo oprati, so tisto slavno orožje, katerega se šemili za cigane (bili pa podobni cestnim roparjem poslužujejo in ga iz penečih ustnic, kedar nimajo ni- kot jajce jajcu), se přižene že na pol pijanih v P—evo kakoršnih dokazov, v nasprotnice lučajo babure iz štacuno v Žgornjih Železnikih; pili so koj stojé nekaj Koj t vrste tistih. ljudi, ki se navadno „fex et sordes civitatis" žganja, in menda tudi še druzih reči kupovali, imenujejo. Kar se tiče pa besed Napoleona I. do be- so hotli pri plačevanji štacunarskega fanta goljufati, nečanskega leva: „Le lion de Saint-Marc n? a plus ni vendar jih ta srečno iz prodajalnice odpravi. Pred hišo des ongles ni des dents" (lev sv. Marka nima niti krem- se začno med seboj prepirati in puliti, pa udariti se pljev niti zob več), naj Vam, da Vam ustrežem i* uiu auu ytvyj lioj » a ili , ua w atu uoti t^vuj , Veljá, vuuí uivuun amiuu jjuuj. mow u^nui xxvr ^/mi j/imvjv uuuuj tudi Vi in vsi Vam privrženi za omiko in Jakobinski Železnikov, pričnó se med seboj tepsti, streijati in bosti ondi menda zarad ljudi niso upali. Ko pa pridejo zunaj rw 1 ê « i w • "1 i • * • 1 • « • • 1 m napredek plamteči junaci morate tudi meni pritrditi, ter so enega ostrelili v obraz, druzega pa ostrelili ako Vas spominjam tega-le: „Pred kratkim od Napo- obodli z nožem. Vstrelenemu so oropali tudi 15 gold, leona preganjani in vječeni sv. Oče je slovesno in slavni denarja in domovinski list. Med tem, ko je ta pribežal prstol sv. Petra zopet zasedel, ko je Napoleon v pre- nazaj v Ltirvt , XXI mua» oxw iaauiiw ioxi<*x ^^^^ gnanstvu na Stent-Helenskem otoku zdihovaje trdnost pri županstvu zoper svoje plašurske in roparske paj Železnike in hinavsko-lažnjivo iskal pomoči tište skale občudoval, na katero je cerkev zidana." Postojne 24. oktobra 1873. (Popravek.) dopisu daše, so se drugi jaderno gnali skoz dolino gor ven in okrenili proti Blegašu. K sreči je přišel proti večeru » iz Postojne 21. okt." v 43. listu „Novic" od 22. ok- žandarski stražmojster iz Loke na patrolo sem gori 7 in 1873 na strani 348 se nahajajo sledeče neresničnosti: Ni res 7 tatorska slepila rabila. da so se pri agitaciji za dr. Suppana agi- Je bil sam je vzel seboj nekaj oboroženih da so šli za potepuhi. Vjašili so jih res nasled-njega jutra v nekem senenem hlevu ležeče (tudi unega ker ljudi Ni res, da je hodil Gertscher c. k. sodnijski pri- ostrelenega in oropanega že med njimi, ki je prejšnji stav s službeno kapo od hiše do hiše. dan v Železnikih pomoči iskal) ter tirali jih v Loko Ni res ; da se je zoper voljo volilcev na izkaznice sodniji. — Kaki reveži so pač ljudjé po hribih in zlasti zapisovalo da volijo dr. Suppana. Dr. Eduard Deu advokat. 7 Dr. Adalbert Gertscher c. k. pristav. 7 v nasamnih hišah, kadar jim pride taka plašarija na In kako pogostoma se to v naših krajih zgodi! vrat! Radi Matevž Vadnu, posestnik. smo vzeli ta „popravek" v naš list, ker kon- e se pa potepuhom ne dá, kar zahtevajo, so ubogi ljudje v nevarnosti, da jih ne oropajo ali jim požgó statira, da si dopisniki ne upajo ugovarjati, da niso celó domovja. Kaj dobro je zato dopadal pri nas program deželi zeló čislanega gosp. kanonika združeni od hiše do hiše, od voíilca do volilca po celi Kosar ja, ki je obetal svojim volilcem, da se hoče vrlega. tudi v naši dJ\A± U^^lil VU lilDU KXVJ iJlOU y UU V UHlV^rt UU V UlllV/a jpu VUll JLV U O w i J Marija Juh, Ana Smrekar, Terezija Pleškovec v Avstriji, katero, ako dolgo še trpí, po mojem prepricanji žuga ne le slabiti moč države, marveč ~ — 7 ----"j" " ; ——~ Neža Retelj in Marija Keše. # {Ljubljana z nekterimi imenitnejŠhni kraji Kranjske , je pnála nedavno v ličnih podobah v buk- v nevarnost pripraviti njen obstoj. S temi čutili varnici marijivega našega gosp. Giontinija na světlo, ponavljam še enkrat zahvalo svojim častitim vo- Kamnotisi so v podobi navadnih fotograíij. Jako licno « I « w % » A A ^ ^ . -V * « A * 1 * hicem." vezana knjižica ima 12 podob: 6 iz Ljubljane, mesto Podpisani odbor se srecnega šteje da na Kranj, mesto Kamnik, Bled z jezerom svojim, slap lia dovniški (Rothweiner WasserfaliJ, Postojnska jama, groteski grad Pred-Jama (LueggJ. In vse to veljá le 1 gld. Ce hoćeš komu kak spomin na Kranjsko deželo da-kakošnega moža imajo za svojega za- rovati, ne moreš mu lahko kaj mičnejsega v roke dati. znanja preblago to poročilo gospoda grofa Hohenwarta njegovim volilcem dijo, iz kterega vi stopnika. Slava grofu Hohenwartu! veli Gore nj ci! Ljubljani 25. oktobra 1873. Zi Izvrševalni volilni odbor za Kranjsko Skoda, da nemškim imenom niso pristavijena tudi slovenska. Jezuiti, ki so vsled vladnega ukaza morali Kranjsko zapustiti, so v lepem, jako mirnem pismu, ki sta Danica", siovó vzeli od naše 24. dne t. m. (Iz seje odborové družbe kmetijske.) Ker Pregei zarad visoke starosti prosil ga přinesla „Slovenec" in „ dežele, ki jih v blagem spominu ima, in se iz ~ naj vzame opravilstvo družbenega blagajnika, katero že opravlja od leta 1831., je odbor enoglasno se mu od- jezuitski Repenj preselili na Koroško ; je samostan l---* -J— v AV-VJ.. , J odložiti to breme ter mu sklenil (Iz Čitalnice.) Citalnični odbor jo hval velikoletno zvesto in natančno vem bra naprej do izročiti B obcnega zbora no pism pravilstvo pa blagaj 7 mu za no- zacasno poslati od svoj sej gotovo dobro zadel v zadnj 7 da sprej el kot pevo vodjo gosp. kapelnika Schantelna, katerega iz prej 7 ud dražbe kmetijske in tajnikovemu jih časov, ko kot izvrstneg poznamo kapelnik ce3. vojaške godb bil 7 se datelj muzikarja in znamenitega skla posebno slovenskih pesem. Vravnaval bo nas namestniku, ker n^en odbornik ni vsak dan o gotovih novi mojster pevstva do novega leta tri „besede urah doma gosp. B ) da bi mogel izvrševati navkazana placila u i u g u pa , XV U. G £1U O CV U111 3IV C 111 U. U3LVIL blagajniških opravilih skušenemu izvedencu knezoskofijskemu oskrbniku 7 tedaj ; V vze ' (prvo novembra) z jako zanimivim programom, ki bodo Osnovane pev- v vseh zadevah popolnoma sicer možu ske in godb gotovo privabile mnogo obiskovalcev vdeležuj brez posebnega okiica sljivemu, je to mogoče; ali vabila že sedaj polno ukaželjne mladeži naprošen, naj blagajnico prevzame, je to storil z do- pevski zbor množi se od dné do dné, tako 7 in tudi da nam prihod priljubljenega mojstra vzbuja upraviČeno dobro nado za prihodnji veseli razvitek naše čitalnice. — Či-talničen odbor je tudi zopet dovolil plesovne vaje, katerih se bode pod zaželením vodstvom g. Juvančiča gotovo tudi v izobilji udeležil mladi naš slovenski svet, da se potem tudi plesi predpustom živahno in častno vršé. — Ker so se vrh tega v omenjeni seji razmatra-vale nekatere praktične premembe v naročevanji in v razpošiljanji časnikov, in ker se je sklenilo, da v prihodnje v čitalnične prostore ne bode smel zahajati nikdo drug nego samo udje in tišti, katerim se odločno nakloni pravica udov, zato smemo trditi, da se bo v ëitalnici, katera ne „dela" o politiki, vvedelo staro vza- jemno radovanje. — (Naznanilo.) Pod vodstvom gospoda kapelnika Schantelna se bodo vršile pevske skušnje, pevska in godbena šola v čitalnični pevski sobi v sledečem redu : Petje možkega zbora vsak torek in petek zvečer ob 8. uri, — pevske skušnje dramatičnega zbora vsako sredo in saboto ob 7. uri zvečer, — pevska šola za gospode vsak pondeljek in četr-tek zvečer ob 8. uri, — pevska šola za gospodičine vsak pondeljek in petek ob 6. uri zvečer, — pevska šola za začetnike vsako sredo zvečer ob 6. uri, — igranje na goslih vsak pondeljek, četrtek in petek zvečer ob 7. uri, — igranje na trobnih instrumentih vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer, — igranje na glasoviru vsak torek in soboto zvečer ob 6. uri. — Učenci za petje in godbo se sprejemajo v gori navedenih urah. — (Peta slovenska predstava) v gledališČi bo v soboto (vseh svetih dan) 1. novembra. Predstavljala se bode igra „Mlinar in njegova hči", kakor navadno vsako leto na ta dan. — (Narodno gledisce.) Zarad pomanjkanja prostora smo morali dozdaj molČati o slovenskih predstavah ; da a preveč ne zaostanemo, povemo danes ob kratkem, ar se je do zdaj igralo. Prva igra „Trdoglavec", po-slovenjena po g. Alešovcu, je napolnila vse gledi-Sčine prostore. Igrala se je prav dobro in ker je jezik pravilen in razumljiv, je bila občinstvu vkljub dolgosti jako všeč. „Narodu" sicer ni bila po volji, zlasti jezik ne, pa „Narod" ni narod. — Druga igra „Graščak in oskrbnik" igrala se je v strahovito praznem gledišču ; prazno je bilo gledišce nekaj zavoljo tega, ker igra nima nikakoršnega djanja, največ pa, ker je pisana v tistem jeziku, katerega v Ljubljani le trije razumijo. — Malo boljša in zato tudi malo bolj obiskana bila je tretja igra „Gospa, ki je bila v Parizu". Kaj tacega ni za naše slovensko občinstvo, tudi je jezik lemalo boljši od onega v drugi igri. — Četrta predstava „Stari kor-poral" napolnila je zopet hišo. Nastopili ste dve novi moči, g. Sušteršič in gospodičina Gornikova; oba sta izvrstna igralca. Splošno se je igralo tako , da je občinstvo ploskalo brez konca in kraja. Igra je mikav-nega zapopadka in dokaj dobro prestavljena. Iz Dunaj a. — Cesarski patent od 23. dne t. m. skličuje deželne zbore na 26. dan prihodnj ega meseca. — Ker se neki kmalu po novem letu ima sopet začeti državni zbor, bode deželnim zborom pa le zopet prav malo časa za delovanje ostajalo. Vladni časniki zdaj že bolj natanko pripovedujejo, da državni zbor, ki se začne prihodnji torek in se zavoljo začetka deželnih zborov mora pretrgati pred 26. novembrom, bode ta kratki čas samo volitve preiskaval in pover- jal, adreso (pismo od cesarja) složil in davke za prve kvatre prihodnjega leta odločil. Vsega druzega (na priliko, verskih postav itd.) se bode lotil še le po novem letu ob novem shodu. Že pri povérejevanji volitev se neki bodo Poljak i hudo sprijeli z Rusini, katere dolžijo, da so s pomočjo judov marsikaj nepo-stavnega počeli. Tudi adresna debata utegne živahna biti, če federalisti pridejo v zbor. — — Q volitvah piše visokocenjeni^federalistični časnik „Vaterland" med drugimi tole: „Čeravno so se volitve, kolikor je mogoče bilo, dozdaj naši stranki še precej ugodno izvršile, moramo vendar bridkega srca obžalovati, da je v okolici Graški knez Alfred L i chtě ns tein padel, čegar volitev bila nam je gotova; al po kakoršnem nesramnem počet ji je iz vrstni mož padel, kazalo je pismo v „Gr. Volksblatt". Bridko obžalovati moramo tudi, da sta dva voditelja Slovencev padla: dr. Costa na Kranjskem in dr. Tonkli na Goriškem. Zato se imamo zahvaliti v resnici herostratičnemu rovarstvu „mladoslovenskemu". To prokleto početje je pomagalo ustavovercem do 4 poslanstev na Kranjskem, do enega na Goriškem in enega na spodnjem Štajarskern. To tedaj so nasledki prvega javnega nastopa mladoslovencev ! In oni obžalovanja vredni mož, ki je pod svoj plašč vzel to kliko, dr. Zarnik, še sam ni zberačil imenovanja vredne manjščine glasov! Zmagali so po takem le pro-tivniki slovenskega naroda, kateri bodo mladoslovencem kmalu slovo dali z besedami: „Zamurec je storil svojo dolžnost, zdaj naj le gre!" — Državni zbor se začne 4. dne prihodnjega meseca; predsednik in podpredsednika so že imenovani; uni je knez Karlos Auersperg; ta dva pa grofa Wrbna in Trautmannsdorf. — Pred začetkom državnega zbora — 2. dne novembra — imajo na Dunaji poslanci federalistične stranke shod, v katerem se bode razpravljalo vprašanje: ali kaže stopiti v državni zbor ali pa mu hrbet obr-niti. Kakošen obraz bode imel državni zbor, če pridejo vsi poslanci, ne dá se še danes po številkah povedati ; to pa je že zdaj gotovo, da so ministerski časniki hudo hudo potrti, da je vkljub všemu uporu izvoljenih veliko demokratov in mladoň emcev, kateri niso zadovoljni s „svobodo", ki jo zdaj imamo, ampak je zahte-vajo dokaj več tako, da ni treba mej med Avstrijo in Nemčijo. Ustavoverci a la Giskra in drugi so v veli-kem strahu in to tem bolj, ker je grof Hohenwart izvoljen, ki bode voditelj federalistični stranki. Iz Zagreba. — Zagrebški časniki donašajo žalostno vest, da je dr. Ivan Dež m an umri. „Obzor" piše: „Izvrstan, napredan liečnik , žarki rodoljub, neumorni pomoćnik stradaj učim , neutrudivi brižnik naše knjige, poštenjak čelična značaja, vjeran i ljubezan prijatelj, zdrava duša, krasan duh i krasno tielo, — sve ovo leže s Dežmanom u grob." Francosko. Iz Pariza se piše, da je večina v državnem zboru gotova, katera bode glasovala za to, da postavni kralj nastopi spet vladařstvo na Francozkem. Seja, ki bode to odločila, bode že prve dni prihodnjega meseca. Da stranka ljudovladna ne bode mirno gledala tega prevratka, to je gotovo; al večina Francozov ne vidi v ljudovladi mirú in sreče. Listnica vredništva. Gosp. dopisniku iz Iđrije: Da je dekan Kogej volil liberalca, ni nobena nova prikazen, zato ni vredno, da bi o njem kaj pisali; vsaj ie kaplan Kogej na Vrhniki tudi tako volil. Da je pa na voliini list podpisal imé svoje, je to znamenje, da želi se od kod za svoj novoêrski liberalni nemskutizem dobiti , ,Fleisszettel". Idričanje vsaj zdaj spoznajo, kaj so zgubili z odho-dom preč. g. Kovačiča. , Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef BlaznikOTi dědici v Ljubljani.