240 let od smrti Antona Janše 140 let od ustanovitve Kranjskega društva za umno čebelarstvo 115 let izhajanja glasila Slovenski čebelar M O E r * Pt 1 i ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s.p. Gabrje 42,1356 Dobrova Tel.: 01 36 41106, faks.: 01 36 41 307 GSM.: 031 351 964 e-pošta: robineli@siol.net WWW.RIHAR-KOCJAN.SI ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA TESTNA MREŽA IZOLACIJSKA PENA SATNICE OJACANA RAZSTO JISCA MATIČNA REŠETKA ČEBELARSKE KEMIKALIJE ČEBELARJEM Z VELJAVNO ČLANSKO IZKAZNICO PRIZNAMO 4% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 50 EUR V NAŠI PRODAJALNI. Naročeno blago vam lahko odpošljemo s paketno pošto. Delovni čas: od pon. do čet.: 08-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMERNE CENE - TRADICIJA - KVALITETA - IZKUŠNJE, PRIDOBLJENE V LASTNEM ČEBELARSTVU IZDELUJEMO: - hladno valjane satnice - žične matične rešetke - rogljičene satnike AŽ - satnike LR, LR 2/3 - testne mreže - plastična obešala - plastična razstojišča -kovinska rastojišča - kožice 11 in 14 satne - usipalnike lesene - plastične odtočne pipe - lovilce rojev-lesice - smukalce za cvetni prah - zaščitne obleke in rokavice -čebelarske lopatke - prečne zapore - vijake za prečne zapore - dvo in tro satne panjičke APIS ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82, faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 apis.md@siol.net AŽ-PANJI 10-SATNI X PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 0,88 EUR/KG AŽ-VRTAN, LEPLJEN, ZBIT LR-STANDARD LR 2/3 GRELNIKI ZA KAKOVOSTNA RSF-MED 179 EUR TOČILA STANDARDNI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE IN DVOTRETINJSKI 250 g RSF 4,8 EUR LR-PANJ 250 g CINK 2,5 EUR H Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,88 EUR/kg. B Vosek steriliziramo pri 125 oC. ■ Odkupujemo vosek do 5,5 EUR/kg. ■ Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 EUR (z izjemo izdelkov v akciji). Popusti se ne seštevajo. Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. IVODNIK UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Področje izobraževanja je ena izmed temeljnih in osnovnih dejavnosti ČZS. V zadnjih letih smo v naši krovni organizaciji sprejeli vrsto ukrepov, ki zvišujejo raven čebelarstva v Sloveniji in povečujejo njegovo kakovost. Če omenim še čebelarsko knjižnico Janeza Goličnika, smo slovenski čebelarji brez dvoma v vrhu evropskega in svetovnega čebelarstva. Vsi, ki se ukvarjamo z izobraževanjem čebelarjev, se zavedamo, da samo sistemsko urejeno področje omogoča čebelarjem tak servis, kakršnega potrebujejo in pričakujejo. Avgusta letos pa smo na področju izobraževanja stopili še stopnico više. Zadnji kamenček v zgodovini slovenskega čebelarstva je razglasitev prvih čebelarskih mojstrov v okviru pogojev in pravil, ki jih opredeljuje slovenska zakonodaja. V Sloveniji potekajo mojstrski izpiti za različna področja od leta 2000, zdaj že za 52 različnih mojstrskih nazivov. Kot zadnji se je mojstrskim izpitom pridružil izpit za čebelarskega mojstra, saj je bilo izobraževanje za ta naziv prvič organizirano leta 2012. Osem kandidatov je 22. avgusta 2013 na sedežu ČZS opravljalo še zadnje dejanje v postopku pridobivanja naziva - praktični del izpita za čebelarskega mojstra. Vsi kandidati so pred strokovno komisijo prikazali svoje mojstrske spretnosti in znanje ter si s tem zasluženo pridobili naziv čebelarski mojster oziroma čebelarska mojstrica. Za slovensko čebelarstvo je bil to izjemen in zgodovinski dogodek, vsem kandidatom oz. novim čebelarskim mojstrom pa ob tem iskreno čestitam. Že prej so kandidati uspešno opravili izpite iz čebelarske teorije ter iz poslovno-ekonomske-ga in pedagoško-andragoškega dela. Svoja praktična znanja so kandidati dokazovali v dveh delih: z mojstrskim izpitnim delom in delovnim preizkusom. Na izobraževanje za pridobitev mojstrskega naziva se je do zdaj prijavilo 15 kandidatov (preostalih sedem kandidatov je še v postopku pridobivanja mojstrskega naziva). Interes za pridobitev naziva čebelarski mojster je sicer veliko večji, saj so ga potencialni kandidati izrazili bodisi na posvetovalnih sestankih na ČZS bodisi v neformalnih pogovorih. Po moji oceni je med slovenskimi čebelarji vsaj 10 odstotkov potencialnih kandidatov. Mojstrski izpit obsega štiri dele: strokovnoteore- Fotografija na naslovnici: Čebela leti na smreko (Picea abies). Foto: Tanja Višnjar Aleš Rodman 305 OHRANIMO ČEBELE 307 ODMEVI 307 ČEBELARSKI MOJSTRI 309 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Vlado Auguštin: Prezimovanje čebeljih družin v medišču 314 Dr. Maja Smodiš Škerl: Čebelji fitnes - vplivi krmljenja na čebelje družine (VI. del) 316 Dr. Peter Kozmus: Ukrep menjava čebeljih matic v letu 2013 317 Franc Šivic in Vlado Auguštin: Novice iz sveta 318 IZ PRAKSE ZA PRAKSO_ Milan Zupanc: Uničevanje varoj s sublimacijo 320 DELO ČEBELARJA PO MESECIH_ Franc Podrižnik: Čebelarjeva opravila v oktobru 322 VETERINARSKI NASVETI Mag. Lidija Matavž, dr. vet. med.: Jesensko zdravljenje čebel z varozo VPRAŠANJA IN ODGOVORI 324 325 ZGODOVINA ČEBELARSTVA Zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar: Prvo v slovenščini tiskano poročilo o čebelarstvu DOGODKI IN OBVESTILA OBVESTILA ČZS MALI OGLASI OSMRTNICE 326 327 330 337 340 n INDEX r EDITORIAL Aleš Rodman SAVE THE BEES RESPONSES BEEKEEPING MASTERS 305 307 307 309 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Vlado Auguštin: Overwintering of Honeybee Colonies in Honey Chamber 314 Maja Smodiš Škerl, DSc: Bee's Fitness - The Influence of Feeding on Honeybee Colonies (Part VI) 316 Peter Kozmus, DSc: Measure Replacement Honeybee Queens in the Year 2013 317 Franc Šivic and Vlado Auguštin: World News 318 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Milan Zupanc: Destruction of Varroa Mites by Sublimation 320 BEEKEEPERS WORK THIS MONTH_ Franc Podrižnik: Beekeeper's Chores in October 322 VETERINARY ADVICE Lidija Matavž, MSc, DVM: Autumn Treatment of Bees With Varroosis Q&A_ 324 325 HISTORY OF BEEKEEPING Prof. Emer. Andrej Salehar, DSc: First Printed Report on Beekeeping in Slovenian Langugage NEWS AND EVENTS 326 327 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA_ SMALL ADS OBITUARIES 330 337 340 tični, praktični, poslovodno-ekonomski in pedago-ško-andragoški del. Posamezni deli mojstrskega izpita so razdeljeni na več izpitnih enot, opravljajo pa se v skladu z izpitnim katalogom za posamezni mojstrski naziv oz. del mojstrskega izpita. Posamezne izpitne enote lahko kandidati opravljajo v različnih izpitnih rokih. Z izpitnim katalogom je določeno tudi zaporedje opravljanja izpitov. Praviloma mora kandidat pred začetkom praktičnega dela uspešno opraviti strokovnoteoretični del, poslovodno-ekonomski in pedagoško-andragoški del mojstrskega izpita pa lahko opravlja po poljubnem vrstnem redu. Vse izpitne obveznosti morajo kandidati opraviti v roku treh let od vpisa, povprečno pa kandidati pridobijo naziv čebelarski mojster v enem letu. Mojstrski izpitni del kandidati začnejo že mesec ali dva pred končnim izpitom, ko oddajo svoj predlog mojstrskega izpitnega dela za obvezno in izbirno nalogo, ki ju izvajajo v svojem čebelnjaku ob nadzoru člana izpitnega odbora. Ko v svojih čebelnjakih uspešno izvedejo mojstrsko izpitno delo, na Čebelarski zvezi Slovenije opravljajo še delovne preizkuse z zagovorom. Z razglasitvijo prvih čebelarskih mojstrov v zgodovini slovenskega čebelarstva je pravzaprav poplačan trud, ki smo ga na ČZS za pridobitev te kvalifikacije vložili v zadnjem desetletju. Sam sem si za to prizadeval od jeseni 2007, ko je bila na CPI vložena pobuda za pridobitev novega poklica. V začetku je bilo veliko nasprotovanj, premagati je bilo treba številne ovire, vendar je na koncu zadovoljstvo zelo veliko. Pri pripravi izpitnega kataloga je bilo od vidnih slovenskih čebelarjev slišati tudi medklice, češ, »kaj bomo delali nekaj na novo, poglejmo, kaj imajo v Avstriji, pa dajmo to prepisat«. Sam imam o tem drugačno mnenje. Hvala bogu, da od avstrijskega sistema nismo prepisali niti ene črke, saj nam tako v prihodnje nihče ne bo mogel očitati, da gre za ponaredek oz. plagiat ipd. Iz zgodovine se lahko naučimo, da so bili slovenski čebelarji vedno zelo umni in da so svoje znanje širili v tuje dežele. Želim si, da bi bilo tako tudi dandanes. Pridobivanje naziva čebelarski mojster in priprave na to lahko oživijo čebelarsko šolo Antona Janše, v katero se bodo lahko vpisovali tudi kandidati iz drugih držav. Po mojem mnenju nam bo to uspelo, če bomo vzpostavili sistem šolanja kandidatov in če bomo zagotovili tudi ustrezno kakovost. Na tem mestu naj se za pomoč zahvalim vsem institucijam, ki so sodelovale pri nastajanju standarda in kataloga, še posebej direktorju Centra RS za poklicno izobraževanje g. Elidu Bandlju, kajti zelo kmalu po prevzemu tega položaja nam je prižgal zeleno luč za izvedbo postopkov, potem pa je vse steklo gladko. Prav tako naj se zahvalim zaposlenima v CPI Anici Justinek in Majdi Stopar za podporo pri pripravi standarda in kataloga znanj za čebelarske- ga mojstra ter za izvedbo vseh potrebnih opravil. Posebne zasluge za izvedbo ima tudi Obrtno-pod-jetniško zbornica Slovenije, predvsem ga. Darja Mlakar in ga. Jasmina Vučajnk. Postati čebelarski mojster pomeni nekaj več. Pridobitev naziva mojster je za posameznika osebni uspeh, izpolnitev življenjskih ciljev ter končanje procesa uspešnega izobraževanja. Najpomembnejše za mojstra pa je, da zna organizirati svoje delo in delo sodelavcev, da zna svoje znanje in spretnosti prenašati tako nanje kot tudi na učence. Ne nazadnje je za vsakega čebelarja, ki si pridobi ta naziv, to tudi posebna čast. Čeprav so si prvi kandidati pridobili naziv čebelarski mojster, proces še ni končan, in to iz več razlogov. Prvi čebelarski mojstri so kot prve lastovke, ki še ne pomenijo pomladi. Oznanjajo pa, da ta prihaja. Celoten proces je bil izveden prvič, zato bo v prihodnje gotovo boljši. Prepričan sem, da bomo k mojstrskim izpitom pritegnili veliko čebelarjev tako iz domovine kot iz tujine. Za čebelarje, ki so izkazali resen namen za tovrstno izobraževanje, smo pripravili in izvedli priprave na mojstrski izpit, ki so sicer neobvezne. Po mnenju kandidatov se je izkazalo, da so priprave kakovostne, koristne in potrebne za pristop k izpitu, saj so nekakšna nadgradnja dozdajšnjega izobraževanja. Pripravo kandidatov za pristop k mojstrskim izpitim lahko poimenujemo »šola Antona Janše«. Naj omenim, da so priprave samoplačniške, prav tako kot tudi vse drugo in mojstrski izpit v celoti. Celoten strošek, skupaj s potnimi stroški je posameznega kandidata znašal do 3500 EUR. Po moji presoji imajo čebelarski mojstri tudi nekatere obveznosti. Po eni strani imajo veliko mojstrskega znanja in spretnosti, po drugi strani pa med čebelarji primanjkuje ljudi, ki bi posredovali nova znanja in izkušnje. Vsak čebelarski mojster je specialist na določenem področju, bodisi da gre za vzrejo matic, pridobivanje matičnega mlečka, pridelavo medenih pijač itd. Od mojstrov pričakujem, da se bodo kot novi predavatelji dejavno vključili v izobraževalni proces na ČZS. Prav tako so vedno dobrodošli novi pisci člankov za Slovenskega čebelarja, k temu pa smo nove mojstre že povabili. Ne nazadnje imamo tudi čebelarske krožke in za krožkarje je treba zagotoviti nove mentorje. Kot sem dejal na začetku, je izobraževanje ključnega pomena za uspešno in učinkovito čebelarjenje. Veliko dela je bilo opravljenega, da smo dosegli zdajšnjo raven. Dela na tem področju ne bo nikoli zmanjkalo. Če hočemo biti najboljši, si moramo za to nenehno prizadevati. Naj končam s starim kitajskim pregovorom, ki pravi: »Učenje je kot veslanje proti toku: če ne napreduješ, greš nazaj.« Mag. Aleš Rodman, podpredsednik ČZS in predsednik komisije UO ČZS za izobraževanje Vrt medoVUflh ntllli v Zrtlh Hočah OHRANIMO ČEBELE V okviru akcije »Ohranimo čebele« je ČZS januarja letos objavila razpis za zasaditev vrta medovi-tih rastlin. Na njem sta bila izbrana tudi ČD Alojz Greif Hoče in čebelarski krožek pri OŠ Dušana Flisa Hoče oz. podružnici Reka - Pohorje. Učenci so skupaj s čebelarji ustvarili čudovit vrt medovitih rastlin, tako da je ta postal turistična znamenitost kraja. Pomlad je bila na tem območju izjemno deževna, zato je bilo hribovito zemljišče težko pripraviti za zasaditev medovitih rastlin. Zaradi tega so vrt medovitih rastlin zasadili šele prve dni novega šolskega leta. Čebelarji ČD Alojz Greif Hoče so prekopali in očistili zemljišče pri podružnični šoli Reka - Pohorje, učenci pa so ob njihovi pomoči zasadili medovite rastline. Že dan pozneje (5. septembra) so pripravili slovesno odprtje vrta medovitih rastlin, prireditve pa so se udeležili krajevni funkcionarji ter številni krajani in čebelarji. Učenci so pripravili prisrčen kulturni program ter obljubili, da bodo vestno skrbeli za vrt medovitih rastlin. Pomoč pri širitvi njihovega vrta so jim ponudili tudi krajani Krajevne skupnosti Reka - Hoče (občina Hoče - Slivnica), ki so tedaj praznovali svoj krajevni praznik. Veliko označevalno obcestno tablo in tablice z napisi rastlin je v okviru projekta promocije Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo prispevala Zadruga za razvoj čebelarstva, saj je na tem območju veliko čebelarjev imetnikov SMGO označbe. To je bil le eden izmed številnih dogodkov, ki potekajo ob 100-letnici organiziranega čebelarjenja v teh krajih. Vsekakor pa je dokaz, kaj je mogoče doseči, če čebelarji k promociji čebelarstva in ohranjanju čebel pritegnejo še lokalno skupnost, šolo in druge. Romana Zatler Ali 2,43 evra res ni nič? Čebelarska zveza Slovenije je na pogajanjih z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje (MKO) prvič " v zgodovini dosegla, da smo če- belarji upravičeni do »subvencije« za gospodarsko škodo, ki so jo leta 2012 povzročile naravne nesreče (suša, pozeba ...). Tudi na tem področju smo namreč želeli biti enakopravni z drugimi kmetijskimi panogami, vendar za to nismo imeli zakonske podlage. Prejšnji minister g. Franc Bogovič nam je obljubil, da bo problem skušal urediti, mag. Dejan Židan pa je izpolnil obljubo svojega predhodnika ter skupaj s strokovnimi službami in na podlagi argumentacije ČZS dosegel, da so izplačila zakonsko mogoča. Verjemite, če na MKO ne bi bilo dobre volje, potem tega ne bi bilo. Poiskali so zakonsko podlago in z argumenti prepričali Ministrstvo za finance, da smo tudi čebelarji upravičeni do delnega povračila škode zaradi naravnih nesreč. ODMEVI Metodologija izračuna celotne škode v čebelarstvu je bila zelo podobna kot pri drugih kmetijskih panogah in na tej podlagi je bil za ta namen določen skupni znesek 200.000 evrov. Ker gre za delno povračilo gospodarske škode, je bilo treba določiti prag, pri katerem je čebelar upravičen do pomoči. Tako je bilo določeno, da je moral imeti čebelar za priznanje gospodarske škode 30. junija 2012 v registru vpisanih vsaj 20 čebeljih družin in takih čebelarjev je v Sloveniji nekaj več kot 2000. Za čebelarje je torej prag za izplačila agencije 46 EUR na upravičenca, v preostalih kmetijskih panogah je ta prag 200 EUR na upravičenca. Izračun je na koncu pokazal, da je nadomestilo za gospodarsko škodo 2,43 evra na čebeljo družino. Na ČZS smo prejeli veliko pripomb, češ da je zelo veliko birokracije in stroškov z oddajo vloge, da je ta znesek zelo majhen, da je sramoten in še kaj hujšega smo poslušali . Strinjam se z oceno, da je znesek razmeroma majhen, vendar se moramo vsi zavedati, da je v teh kriznih časih iz državnega proračuna zelo težko dobiti vsak evro. In za čebelarje smo jih dobili 200.000, to pa je vendarle nekaj! Konec koncev je 2,43 evra skoraj 3 kg sladkorja na panj oziroma 25 odstotkov zimske zaloge, 2,43 evra na čebeljo družino je približno toliko, kot plačajo čebelarji pavšalisti z več kot 40 panji davka na panj, torej je 2,43 evra vendarle nekaj. Čebelar z 20 panji prejme 46 evrov - znesek res ni velik, vendar je to bolje kot nič. Vse doslej čebelarji za ta namen še nikoli nismo dobili NIČESAR! In kakšna naj bi bila »grozna« birokracija, s katero se mora ukvarjati čebelar? Izpolniti mora osnovni list z osebnimi podatki, dokumentacijo zložiti v mapo, pravilno izpolniti ovojnico ter jo s priporočeno pošto poslati na naslov Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Njegov strošek je manjši od evra, časa pa tudi ne porabi več kot 10 minut. Zato ne vem, zakaj očitek, da je zelo veliko stroškov, dela in birokracije. Posebej pa želim poudariti, da smo vsem tistim čebelarjem, ki naj bi imeli po podatkih iz centralnega registra čebelnjakov na dan 30. junija 2012 pravilno vpisanih vsaj 20 čebeljih družin (seznam teh nam je posredovala služba za registracijo živali oz. čebel pri MKO), poslali vso potrebno dokumentacijo z izjavo, ki jo je podpisal predsednik ČZS. Če komu te dokumentacije nismo posredovali, to ni bila to napaka ČZS, temveč posledica tega, da imena tega čebelarja ni bilo na seznamu, ki smo ga prejeli iz registra čebelnjakov. Po mojem mnenju bi v teh težkih časih morali biti zadovoljni, da smo del sistema, da nam je država priznala škodo zaradi naravnih nesreč, sicer pa vsak evro prav pride. Glede na razmere sem osebno zadovoljen tudi z 2,43 evra na čebeljo družino. Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zahvaljujem, da je prisluhnilo našim zahtevam po enakopravni obravnavi ob morebitnih naravnih nesrečah. Če sem konkreten, nas tokrat zakonsko niso obravnavali enakopravno, saj povračilo škode za čebelarje ni zakonsko urejeno. MKO je obljubilo, da bomo čez zimo skupaj pripravili tudi zakonsko podlago, tako da bo položaj kmetijcev in čebelarjev v prihodnje tudi na tem področju izenačen. Najbolj si želim, da v prihodnje ne bi bilo naravnih nesreč in da tovrstne pomoči ne bi potrebovali! Naj končam z vprašanjem, ali res nihče ne zna več biti za nič hvaležen in reči HVALA. Sam lahko rečem HVALA ministroma Francu Bo-goviču in Dejanu Židanu ter njunima ekipama, pa ne HVALA za 2,43 evra, temveč za to, da so pristojni končno spoznali, da naravne nesreče povzročajo škodo tudi čebelarjem in da smo tako na tem področju postali enakovredni z drugimi kmetijskimi panogami! NAJ MEDI! Boštjan Noč, predsednik ČZS BATUJE 63. 5262 ČRN1ČE 2(05) 368 45 80, (05) 366 45 81 GSM 051 614 683 ČEBELARSKA OPREMA www.kipgo.net; kipgobfggmaN.com m PRIPOMOČKI E* (HJHfilVSJiJE BJtTC'. CEDIL fiSCltrH*0L ■mnjiv. nntrv* 5KTNKE ■OSTfcl i liPElAHSn, :-i IT^jLOi If i MUDIMO IZDELAVO S ATU (C IZ VAS EGA VOSKA fiOUClNA VOSKA 10 KG IZDELUJEMO -PPAilLCKE 35, 45, 5S, 75 -Panje až- us. ms CG naroČilu 1l£. l£S -PANJS Ai 3£ 90 %), zato zadošča enkratno zatiranje. Pri nakupu dihidrata oksalne kisline je treba paziti, da je njena čistost več kot 99,5-odstotna (»pro analysi«). Ob sublimiranju ok-salne kisline se moramo tudi ustrezno zaščititi z zaščitno masko za organske kisline, zaščitnimi rokavicami, očali, zaščitnim predpasnikom in zaščitno obutvijo. Bolj kot sublimacija oksalne kisline je za zatiranje varoj priporočeno kapanje z raztopino dihidrata oksalne kisline in sladkorja v vodi. Ta način vnosa sredstva v panj je bolj preprostejši, natančno je dozi-ranje, manjša pa je tudi izpostavljenost uporabnika sredstva delovanju oksalne kisline. Odgovarja delovna skupina veterinarjev za zdravstveno varstvo čebel pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu Kot že sami omenjate, je v Sloveniji mogoče kupiti več različnih pripomočkov za sublimiranje oksalne kisline. Zaradi pomanjkljive pravne podlage je področje testiranja in registracije takih pripomočkov pri nas neurejeno, zato noben pripomoček ni opremljen z uradnimi navodili za uporabo oziroma ni registriran kot medicinski pripomoček. Veterinarska služba VF NVI uporabe sublimacije za zatiranje varoj ne priporoča, ker področje uporabe pripomočkov ni urejeno, ker doslej niso bila izvedena uradna testiranja, zaradi česar pripomočki niso opremljeni z uradnimi navodili, ker doziranje oksalne kisline ni natančno, ker vpliv na čebeljo družino ob različnih pogojih (šibka ali močna družina, tip in velikost panja, zunanja temperatura ...) ni dovolj raziskan in ker je delo za čebelarja nevarno. Veterinarji priporočamo uporabo kapanja ali škropljenja oksalne kisline v sladkorni raztopini. Glede zdravljenja se posvetujte z veterinarjem VF NVI, pristojnem za vaše območje. Oksalna kislina »ad. us. vet.« je uradno preizkušena in registrirana ter opremljena z navodili proizvajalca za uporabo pri zdravljenju varoze pri čebelah. Kislina z oznako »p.a.« je kemikalija, ki jo na podlagi Pravilnika o izjemni uporabi zdravil pristojni veterinar skupaj z navodili za uporabo lahko predpiše kot magistralno zdravilo za uporabo za zatiranje varoj, če iste učinkovine ni na voljo v obliki »ad. us. vet.«. _l Če iščete odgovor na kakršno koli vprašanje v povezavi s čebelarstvom, ga lahko pošljete na uredništvo Slovenskega čebelarja, mi pa bomo nanj skušali poiskati odgovor. Uredništvo GLUK0ZN0-FRUKT0ZNI SIRUP - C*TruSweet - visok odstotek sladkorja, - takoj pripravljen za uporabo, - stabilen in dolgo obstojen. Dobavitelj: SONLEN, d. o. o. Razborca 4, 2382 Mislinja GSM: 041/640 863 Tel.: 02/885 62 30 E-pošta: sonlen@siol.net www.sonlen.si Prvo v slovenščini tisk poročilo o čebelarstvu Andrej Šalehar*, andrej.salehar@bf.uni-lj.si Leta 1789 je na Dunaju izšla knjiga z naslovom Kmetam sa potrebo inu pomozh, ki jo je napisal R. Z. Becker, v slovenščino pa jo je prevedel Marko Pohlin. 33. poglavje vsebuje tudi zapise o čebelarstvu na Kranjskem, to pa je verjetno prvo v slovenščini natisnjeno poročilo o čebelarstvu. Znetfio fftoju tinyrzi »lu. datnu EUjshuii. in: v,.- v' r, nu --d"1 K, J.; rr< e [HTi flitiinJ: i*tM, .jajc L i ii dolin iv m« h..k i ■ ¡pL jjci . .AH it«hr[xi ivcio , d.d; tlr,i ^jjr rfii> lest C nT .■ ■ , ,:,-,lr. Te >t lepi:, *jdir ie )«d-h1, Uit '¿i' '.- ■■;>■ . . .■ SOifiki tet« ftljiftll C-rd i.to firfcptjA, Me;stJ e-r u iWS;ifl 7,h|+fl.h tr-J Hm ( U IfO, is Sili. Tl|H'il Zapis o čebelarjenju na Kranjskem, 1789, str. 253-254 Jezikovna posodobitev: Kranjci znajo tako dobro gojiti čebele, da o tem učijo tudi druge. Ko na planinah cveti resje, tja preselijo svoje čebele; in kadar cvetita ajda in ogrščica, jih preselijo na ravnino. Lepo je, kadar se ljudje in celotne vasi ali soseske prijazno med seboj razumejo. Marsikateri razumen čebelar s svojimi čebelami na leto zasluži 100 do 200 goldinarjev. V 49. poglavju piše tudi, kako ravnati, kadar piči čebela: Vizh- /- „ iili- V MttalAeT kinu fteJu fi r*r- f ..ni: - , f"r' fti&Tinn sk'ipr(, porflj^forif aloftJti; If r.i nr.o ne uiij-i; l|i IS Dt)!*jo ii ■ r-J-fc T.T \f pcmiflrt. jLljmtO X0it|J Sf mfiff fcvIFli, Jn.li-r Ji /i nic» ^Jii;.,-r/, ti! ser. iHe/i nhh». Jt fiki i ii uflih , ¿ii jjeriu . tek froe^i^ij ntd. voJe, v' ¿al pejodul ^ku Jtfj. t" p rMIztz.ifi (¡.liipir^irsj. Otsifsh n-.ifi.- C Ml = TAoSJi^lH/, ill lUTfl^^ntV pTtzb- iprj^fti, rfilt ti pi.lif-n lifjj is vt^tal ponifhf, Kako ravnati, kadar piči čebela, 1789, str. 342 Jezikovna posodobitev: Kadar koga piči čebela, je najbolje iz rane čim prej potegniti želo ter nanjo položiti svežo vlažno zemljo ali se na rano »uscati« ali jo pomazati z ušesnim maslom. Enako ravnamo, kadar koga piči osa, čmrlj ali sršen. Če pa je taka rana v ustih ali grlu, tedaj skupaj zmešaj v eni posodici med, olje in kis ter po žličkah požiraj. Mozolje od pikanja komarjev ali brencljev na pičenem mestu pomažemo z oljem. O prvem zapisu je pisal tudi Stabej (1976). Tako kot on tudi mi lahko obžalujemo, da niso leta 1776 natisnili v slovenščini napisane knjige Pogovori o čebelnih rojih Petra Pavla Glavarja. Rokopis te knjige hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Dostopen je tudi na spletu na naslovu: http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/28599. Po doslej najdenih tiskanih dokumentih je bilo leta 1789 prvič v slovenščini objavljeno tiskano poročilo o čebelarstvu na Kranjskem. —I Viri: Becker, Rudolf Zacharias (1789): Kmetam sa potrebo inu pomozh, ali uka polne vesele, inu shalofne pergodbe te vasy Mildhajm. Sa mlade, inu ftare ludy (poslovenil Marko Pohlin). Dunaj, 445 strani. DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (http://www.dedi.si/ - 14. 11. 2012), Peter Pavel Glavar - SI AS 869, 1751-1784. Stabej, Jože (1976): Pogovor od zhebelnih rojou/kusi, str. 66-78, v: Martin Mencej: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, 335 strani. KMETAM t A POTREBO mu POMOZH UKA £ O L N £ ■ I > vssun ■ sHjiLosm pFKianiSHrj; j T L V AS V S^j/aStV SI I L D H A J M. Sa mltidtt in ti ji are lndy> sm—- —=¿10 u --------■■-■^'jg CTlSfJEiSU SA DUAEJU Crniisinst Gn BsiSftJU, ¡1 fitifliiR * zaslužni prof. dr., Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Naslovnica knjige Kmetam sa potrebo inu pomozh, 1789 Dan čebelarjev na sejmu AGRA V soboto, 24. avgusta 2013, je svoja vrata odprl 51. kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki je bil za obiskovalce odprt do vključno četrtka, 29. avgusta. Na njem je sodelovalo več kot 1700 razstavljavcev, poleg njih pa še vladne, zbornične in strokovne institucije ter slovensko kmetijsko-živilsko šolstvo itd. Na sejmu so se predstavili tudi Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, Čebelarska zveza društev Pomurja, Zadruga za razvoj čebelarstva in vrtec Manka Golarja iz Gornje Radgone. Ob navzočnosti številnih visokih gostov je sejem slovesno odprla predsednica vlade mag. Alenka Bratušek. V svojem nagovoru je poudarila, da je sejem izjemno pomemben zlasti za obiskovalce, saj se na njem lahko seznanijo z novostmi na področju kmetijstva. Po uradnem odprtju je skupaj z ministrom za kmetijstvo in okolje in drugimi visokimi predstavniki obiskala številne razstavljavce, med drugimi tudi čebelarje. Nedelja je tradicionalno namenjena dnevu čebelarjev. V organizaciji Pomurskega sejma je bila dopoldne slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo. Na ocenjevanju je sodelovalo 50 čebelarjev z 72 vzorci medu, po večini iz Slovenije, devet vzorcev je bilo iz Hrvaške, po en vzorec pa iz Slovaške, Bosne in Hercegovine in Srbije. Naziv šampion oziroma odličje za med, ki je med vsemi ocenjenimi vzorci dosegel najvišje število točk, sta za akacijev med prejela Franc Belcl iz Presike in Čebelarstvo Tigeli iz Veržeja. Prvaka sorte za akacijev med sta prav tako postala Franc Belcl in Čebelarstvo Tigeli, prvak za gozdni med I je postal Jože Knez iz Spodnje Vižinge, za gozdni med II pa Trajče Nikoloski iz Ljubljane. Po razglasitvi je potekala javna seja upravnega odbora ČZS o varni hrani. Dr. Maja Smodiš Škerl s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila rezultate raziskovalnega dela »Vpliv kakovosti prehrane na dolgoživost čebel in vitalnost čebeljih družin«. Po seji je predsednik ČZS Boštjan Noč na novinarski konferenci opozoril na nujnost sodelovanja med čebelarji in kmetijci, ker smo odvisni drug od drugega. Poudaril je odlično sodelovanje z Zavodom za gozdove, saj se skupaj zavedamo, da je čebela del gozda in da gozd v obdobju gozdnega medenja uporabljamo tudi čebelarji. Svetovalec za varno hrano Tomaž Samec je predstavil zagotavljanje varnih čebeljih pridelkov. Ob tem je poudaril higienske normative, ki jih morajo zagotavljati čebelarji, ter pravilno označevanje čebeljih pridelkov. Tajnik ČZS Anton Tomec je predstavil stanje na področju Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Kot je pove- Šampiona za akacijev med sta prejela Franc Belcl iz Presike in Čebelarstvo Tigeli iz Veržeja. Prvaka sorte za akacijev med sta prav tako Franc Belcl in Čebelarstvo Tigeli, za gozdni med pa Jože Knez ter Trajče Nikoloski. Utrinek z razstavnega prostora ČZS, JSSČ dal, zdajšnja pridelava tovrstnega medu zadošča potrebam slovenskega trga. Dr. Stanko Kapun je pohvalil dobro sodelovanje med ČZD Pomurja in ČZS ter opisal več nalog, ki smo jih v tem obdobju izvedli skupaj, npr. vplivanje na ukrepe poletne ozelenitve njiv, izobraževanje čebelarjev, storitve JSSČ idr. Zadnji čebelarski dogodek tega dne je bila mednarodna strokovna razprava o sobivanju čebelarja in kmeta. V razpravi so sodelovali dr. Renzo Re in dr. Pierbruno Mutton iz Italije, inž. Josef Ulz iz Avstrije, Vedran Lesjak in Saša Petrič iz Hrvaške ter Vlado Auguštin iz Slovenije. Več o vsebini strokovne razprave bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk Slovenskega čebelarja. Lidija Senič, vodja JSSČ DOGODKI IN OBVESTILA Čebelarji iz Loške doline Zadnjo junijsko soboto smo čebelarji iz Loške doline razvili svoj društveni prapor. Slovesnost ob tej priložnosti je bila združena z družabnim srečanjem čebelarjev naše območne Čebelarske zveze Cerknica. Prireditev, ki so ji še posebej slovesen pridih dodali številni prapori sosednjih društev, so popestrili učenci osnovne šole, ženski pevski zbor Jasna in nagovori predsednika društva g. Podobnika, nekdanjega predsednika g. Vesela in župana Loške doline g. Komidarja. Posebej smo bili veseli spodbudnih besed predstavnika ČZS g. Marka Alaufa. Gospod Vesel, ki je bil v obdobju svojega mandata predsednika upravnega odbora društva nosilec projekta razvitja prapora, je v svojem govoru poudaril dolgoletno tradicijo in množičnost ukvarjanja s čebelarjenjem ter dolgotrajno društveno tradicijo, saj se ta približuje stoletnici. Poudaril je tudi prizadevanja članov društva za ohranjanje čebelarstva in skrb za zdravje čebel. Zahvalil se je vsem članom društva za pogum in trud, da so razvili svoj prapor, vsem prijateljem in dobrotnikom pa za pomoč in sredstva, ki so društvu omogočila to dejanje. Za vnaprej pa je napovedal, da bodo zavihali rokave in skušali uresničiti Letos poleti je bil najden in znova vgrajen temeljni kamen za graditev poslopja Čebelarskega centra Slovenije, ki je bil položen ob začetku graditve centra daljnega leta 1972. Temeljni kamen, pravzaprav plošča z napisom za tedaj še t. i. Čebelarski izobraževalni center ali krajše ČIC, je bil položen 21. julija 1972. Ob začetku kopanja so ploščo odstranili in jo shranili pri zdaj že pokojnem čebelarju Francu Urbaniji, ki je bil eden izmed pobudnikov in podpornikov graditve centra. Pozneje so nanjo pozabili, zato je tudi niso vrnili na njeno mesto. Poleti pa je g. Niko Urbanija v svoji hiši v Lukovici našel temeljni kamen in ga vrnil tja, kamor sodi. ČZS je kamen vgradila na pročelje stavbe poleg službenega vhoda. Na kamnu je izpisan originalni napis: »ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 21. julij 72.« Veseli smo, da je kamen kot pomemben zgodovinski artefakt iz obdobja začetka graditve znova na svojem mestu, saj nas spominja na številne zaslužne čebelarje, ki so pripomogli k zgraditvi Čebelarskega centra. MB razvili svoj prapor željo po pridobitvi svojih društvenih prostorov. Da je čebelarska dejavnost na našem območju ugledna in cenjena, nam dokazujejo množična udeležba na slovesnosti in spodbudne besede, ki nam jih je namenil župan. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi odličja Antona Janše II. stopnje trem članom naše območne zveze. Po razvitju prapora, ki ga je blagoslovil župnik g. Modic, je sledil sproščen sklepni del, v katerem so sodelovali osnovnošolci, ki so vključeni v čebelarski krožek. Drugi del prireditve se je zavlekel v večerni hlad poznojunijskega dne. Anton Žnidaršič 21. 7. 1972: Predsednik občinske skupnosti Domžale Albin Klemene vgrajuje temeljni kamen s spominsko listino. Najden in znova vgrajen temeljni kamen Čebelarskega centra Slovenije DOGODKI IN OBVESTILA Čebelnjak krožka pri OŠ Mislinja V prejšnjem šolskem letu je na OŠ Mislinja začel delovati čebelarski krožek. Ker so se pojavile težave pri praktičnem delu krožka, saj je prevoz otrok do čebelnjaka zelo zahtevno in odgovorno opravilo, smo po razmisleku o tem, kako rešiti ta problem, štirje čebelarji udejanjili zamisel o učnem čebelnjaku, ki sta jo v celoti podprla župan in vodstvo OŠ Mislinja. Pri tem nam je na različne načine pomagalo veliko ljudi ter za ta namen prispevalo svoj delež. Žal pri tem projektu nismo dobili podpore tistih, od katerih bi jo najbolj pričakovali. Lep je občutek ob spoznanju, da je v našem kraju še veliko dobrih ljudi, ki imajo čut za naravo in željo pomagati. Z veseljem spremljajo tudi razvoj našega kraja. Zato bi se tudi sam rad iz srca zahvalil vsakemu posebej in vsem, ki ste kar koli Roj na dlani Neko nedeljsko popoldne čebele niso počivale, temveč so se pripravljale na rojenje! Opazoval sem jih sede pod drevesom, na katerega se je usedlo že kar nekaj rojev. Čebele so se mi začele približevati in postajal sem vedno bolj negiben. Kmalu so začele obletavati roko, ki sem jo počasi odmikal od sebe. Najprej se je na roko usedlo le nekaj čebel, nenadoma pa jih je bila roka polna in vedno več jih je bilo. V roki je nastajal zelo prijeten občutek, in ko so se kmalu usedle vse, sem jih lahko odnesel v čebelnjak. Tam sem jih otresel v škatlo, namenjeno za ogreba-nje rojev. Zanimivo pri tem je, da me ni pičila niti ena čebela, čeprav sem mislil, da me bo katera, ko sem jih stresel z roke. Danijel Šmon V petek, 25., in soboto, 26. oktobra 2013, vas vabimo na dvodnevni čebelarski izlet v Varaždin z okolico. Program izleta obsega: ogled čebelarstva g. Milislava Korača, ki vzreja matice, ogled znamenitosti Varaždina z okolico, druženje s tamkajšnjimi čebelarji, obisk čebelarskega sejma SIVKA in obisk prodajalne APIVIT. Cena izleta je 95 EUR na osebo (ta vključuje avtobusni prevoz, dve kosili, večerjo, nočitev z zajtrkom, voden ogled Varaždina, obisk pri čebelarju in obisk prodajalne Apivita ter ogled sejma SIVKA). Do zasedbe prostih mest prijave z vplačili sprejemajo v trgovini WECO COMERCE, Darko Magdič: 041/400 456. Če do 10. oktobra ne bo vsaj 40 prijav, bo izlet odpadel. Boštjan Noč prispevali, da je ob šolskem sadovnjaku in urejenem vrtu zrasel ta majhen čebelnjak. Naj medi! Jure Tasič Šojam pčefarstvn, pČetarske industrije i pčelarskog turizma Čebelarski sejem Sivka v Varaždinu DOGODKI IN OBVESTILA Praznovanje visokega jubileja ČD Alojz Greif Hoče ČD Alojz Greif Hoče letos praznuje 100 let organiziranega čebelarstva v teh krajih. Osrednja prireditev ob visokem jubileju bo 5. oktobra 2013, ob 10. uri, v Domu kulture Hoče. Program prireditve: odprtje razstave izdelkov učencev in razstave medenjakov, slovesna proslava, podelitev priznanj, razdelitev nagrad in zaključek akcije »Zberimo sto kilogramov medu za otroke iz naših krajev«. Vljudno vabljeni. Organizacijski odbor ČD Alojz Greif Hoče OBVESTILA ČZS Osnova za dohodnino nižja za 18 odstotkov! Vlada RS je v petek, 30. avgusta 2013, na dopisni seji sprejela uredbi o določitvi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter o določitvi lestvic katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2014. Za leti 2013 in 2014 bo pavšalna ocena dohodka na panj ugotovljena na dan 31. avgust 2013 za stanje čebeljih družin v registru čebelnjakov na dan 30. junija tega leta. Nova pavšalna ocena dohodka na panj je 17 EUR. V dohodnino je vštetih 70 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj, to je 11,9 EUR oziroma skoraj 18 odstotkov manj kot do zdaj (pred tem 14 EUR)! Da se je to zgodilo, se čebelarji lahko zahvalimo odlični argumentaciji, ki jo je pripravila ČZS, JSSČ, z go. Tanjo Magdič na čelu v tesnem sodelovanju s komisijo UO ČZS za ekonomiko, ki jo vodi g. Jože Smrkolj. Prvotni predlog je bil, da naj bi bila pavšalna ocena dohodka na panj 31 EUR, kot vidite, pa je zdaj 17 EUR. Boštjan Noč, predsednik ČZS Sejem Narava in zdravje ČZS, JSSČ se bo tudi letos udeležila tradicionalnega sejma Narava in zdravje. Letošnji 44. sejem bo od 17. do 20. oktobra 2013 potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tokrat bomo osrednjo pozornost namenili prikazu čebelarjevih del in pomembnosti čebel kot opraševalk. Ob tej priložnosti bomo opozorili, kako lahko vsak posameznik s sajenjem medovitih rastlin poskrbi za ohranitev naših opraševalk. Obiskovalcem sejma bomo predstavili tudi čebelje pridelke in pomen shem višje kakovosti pri pridelavi čebeljih pridelkov. Poskrbeli bomo tudi za najmlajše obiskovalce sejma, saj se bodo ti lahko udeležili delavnic izdelave svečk iz čebeljega voska. Ob stojnici ČZS, JSSČ bo vsak dan tudi svetovalec JSSČ. Vljudno vabljeni na sejem Narava in zdravje, na katerem vas pričakujemo ob stojnici ČZS, JSSČ! Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Strokovna razprava o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji Vabimo Vas, da se 10. oktobra 2013, ob 16. uri, v čebelarstvu Irme Petelin, Pliskovica 102, 6221 Dutovlje, udeležite strokovne razprave o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Namen razprave je čebelarje spodbuditi, da bi svojo ponudbo obogatili z dodatnimi izdelki in ogledom čebelarstva oz. s čebelarskim turizmom, saj bi s tem povečali gospodarnost svojega čebelarstva ter si omogočili dodatni zaslužek. V okviru strokovne razprave bomo govorili o zakonodaji, predvsem o uredbi o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti, ter o pričakovanih spremembah uredbe, ki naj bi čebelarjem omogočila registracijo več dopolnilnih dejavnosti, povezanih s čebelarstvom. Govorili bomo tudi o možnostih za razvoj čebelarskega turizma, o pomenu certificiranja in o tem, kakšno ponudbo pričakuje obiskovalec čebelarskega turizma, ter ob ogledu čebelarstva Petelin predstavili dobro prakso. V strokovni razpravi bodo sodelovali Tanja Arih Korošic, Franc Šivic, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Tanja Magdič. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Javna razprava o dozdajšnjem in prihodnjem delu ČZS! 17. oktobra 2013, se bo ob 17. uri, v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici pričela javna razprava o delu ČZS v minulem obdobju in o prihodnjih izzivih ČZS. V začetku javne razprave bo predsednik ČZS Boštjan Noč predstavil realizacijo programa v prvi polovici mandata vodstva ČZS in predstavil izzive, ki so pred nami. Zatem se bodo v razpravo vključili zaposleni na ČZS in vodstvo ČZS, nato člani UO ČZS, predsedniki komisij UO ČZS in predsedniki območnih zvez. Ob koncu pa bo beseda dana vsem prisotnim z namenom, da se skupaj oblikuje cilje za delo v naslednjem obdobju. Vabimo Vas, da v razpravi aktivno sodelujete s svojimi predlogi in pobudami, ki nam jih lahko pošljete v pisni obliki za obravnavo na razpravi. Boštjan Noč, predsednik ČZS Opozorilna tabla za čebelnjak ČZS vam ponuja opozorilno tablico o možnosti pika čebel, ki jo pritrdimo na čebelnjak. Cena tablice je 18,30 EUR + poštnina. Naročila sprejema ga. Barbara Dimc po tel.: 01/729 61 00 oz. e-pošti: barbara.dimc@czs.si. ČZS Zaživel je nov spletni portal, namenjen kmetijskim pridelkom Zaživel je nov spletni portal www.lokalna-ka-kovost.si, v okviru katerega je vzpostavljena baza slovenskih pridelovalcev in predelovalcev. Portal je namenjen predstavitvi pridelovalcev in predelovalcev vseh kmetijskih pridelkov, torej tudi čebelarjem. Prijava vam omogoča tudi: • prijavo in objavo dni odprtih vrat, • predstavitev vaše dejavnosti, Vabilo na Ambrožev ples ČZS znova prireja Ambrožev ples. Vabimo Vas, da se nam pridružite! Na Ambroževem plesu se bomo zavrteli v soboto, 7. decembra 2013, od 18. ure naprej, v Čebelarskem centru Slovenije. Za živo glasbo, odlično hrano in pijačo bo poskrbelo naše gostišče Čebelica, za dobro voljo in prijetno razpoloženje pa bomo poskrbeli sami. Pripravili bomo tudi družabne igre in • prikaz lokacije na zemljevidu, • sprejemanje prijav obiskovalcev, • povezavo z družbenimi omrežji obiskovalcev, • objavo vaših fotografij. Svetujemo vam, da se registrirate in predstavite svojo ponudbo. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ seveda skromne nagrade. Obeta se tudi kakšno presenečenje ... Prijave zbiramo po telefonu št.: 01/729 61 00, 041/370 409 ali po e-pošti barbara.dimc@ czs.si. Cena vstopnice na osebo je 28,00 EUR. Število mest je omejeno, štejejo samo vplačane prijave. Obstaja tudi možnost prenočitve v našem centru, seveda po predhodni rezervaciji. Vabljeni! ČZS Čebelarski koledar 2014 ČZS vam omogoča nakup čebelarskega koledarja za leto 2014. Člani ČZS boste koledar prejeli brezplačno pri predsedniku svojegaa ČD. Več dodatnih koledarjev lahko naročite na: info@czs.si ali po tel. št.: Posebna akcija v oktobru Ta mesec vam po posebno ugodni ceni 40,00 EUR ponujamo jakne soft shell z napisom »Ohranimo čebele«. Na voljo so v sivi in črni barvi (ve- 01/729 61 00. Cena posameznega izvoda koledarja z DDV je 2,50 EUR. Koledar vam lahko pošljemo tudi po pošti, vendar poštnino plača naročnik. ČZS likosti L, XL in XXL). Vsa naročila sprejemamo po tel.: 01/729 61 00 ali e-pošti: barbara.dimc@czs.si. ČZS Zlati medenjak Obveščamo vas, da bo ČZS, JSSČ po izjemno uspešnem natečaju za zlati medenjak razpis ponovila tudi v tem letu. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki pečete odlične medenjake! Medenjake skupaj s prijavnico pričakujemo na naslovu Čebelarske zveze od 18. do vključno 20. novembra 2013. Prispele medenjake bo vred- notila in ocenila komisija strokovnjakov. Zmagovalnemu medenjaku bomo podelili naziv »zlati meden-jak«. Razpis je v celoti objavljen na spletni strani www.czs.si. Več informacij na e-naslovu: tanja. magdic@czs.si, 040/436 513. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ za ekonomiko Promocijska akcija v vrtcih in šolah in Tradicionalni slovenski zajtrk Vse čebelarje in čebelarke tudi letos vabimo k sodelovanju pri izvedbi promocijske akcije En dan za zajtrk med v šolah in vrtcih. Akcija bo že sedmo leto zapored potekala tretji petek v novembru, to je v petek, 15. novembra 2013. Ta dan sicer zaznamujemo kot dan slovenske hrane, ena izmed pomembnih dejavnosti ob tem pa je tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, v okviru katerega poteka tudi naša promocijska akcija v vrtcih in šolah. K sodelovanju v projektu so povabljene vse osnovne šole in vsi vrtci, seveda pa tudi druge organizacije in posamezniki. Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, mleko, jabolko, med in maslo. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo za ta zajtrk namenilo do največ 0,43 EUR (brez DDV) na osebo (otroci, učitelji in vzgojitelji v vrtcih in osnovnih šolah) za nakup kruha, mleka, jabolk, medu in masla. Šole in vrtci bodo natančnejša navodila o izvedbi projekta (zajtrka) prejeli naknadno, predlagano pa jim bo, naj živila kupijo pri lokalnih pridelovalcih in predelovalcih, torej tudi pri čebelarjih. To lahko storijo brez izvedbe postopka javnega naročanja, in sicer neposredno z izdajo naročilnice ali s sklenitvijo pogodbe o dobavi živila. V zvezi s tem vam svetujemo, da šolam in vrtcem sami ponudite svoje sodelovanje, in to tako ponudbo za nakup medu kot tudi možnost predstavitve svojega čebelarstva otrokom. Po sklepu UO ČZS priporočamo, da vrtcem in šolam med za izvedbo zajtrka ponudite po ceni, ki je na sredini med odkupno in povprečno ceno v prodaji na drobno, to je po 5,83 EUR/kg, saj bomo na ta način vsaj nekoliko ohranili dobrodelno noto. Če želite, pa seveda lahko med -tako kot v minulih letih - tudi podarite. ČZS, JSSČ je tudi letos za otroke izdala posebno zgibanko Čebelica moja prijateljica z naslovom Čebelje paše. Zgibanka je to leto namenjena vsem otrokom v vrtcih in vsem učencem prve triade osnovne šole in ne več vsem učencem osnovne šole. Za učence druge in tretje triade bomo pripravili učno gradivo in učne liste, ki bodo dostopni na spletni strani www.czs.si in www.ohranimo-cebele. si, dodane pa bodo tudi spletne interaktivne vsebine, ki jim bodo z animacijo na poučen način predstavile svet čebel. Vsebine bodo na spletnih straneh dostopne predvidoma v začetku novembra. Predsedniki društev bodo izvode zgibanke Čebelica moja prijateljica prejeli po pošti v drugi polovici oktobra. Prosimo vas, da vzpostavite stik z vrtci in šolami in da jih odnesete pristojnim. Ti bodo o prejemu zgibank sicer obveščeni že prej, vendar vas zato, da bi se izognili težavam, prosimo, da pri odgovornih osebah (vodjih, ravnateljih ...) preverite, ali so zgibanke zaželene, in da jih poprosite, naj jih na ta dan razdelijo otrokom. Kot vsa leta doslej smo prepričani, da bomo čebelarji tudi letos poskrbeli za dobro izvedbo akcije, da bomo otrokom predstavili svet čebel in čebelje pridelke ter da bomo tako poskrbeli za boljšo ozaveščenost o pomembnosti čebel in večjo prepoznavnost čebeljih pridelkov. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Dan apiterapije v Mariboru Tudi novembra letos bo en dan namenjen apiterapiji. Dogodek, na katerem bodo priznani strokovnjaki govorili o uporabi čebeljih pridelkov v vsakdanjem življenju, bomo pripravili v Mariboru. Podroben program bomo objavili v prihodnji številki SČ. Vljudno vabljeni! Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Cenik prodajnih artiklov ČZS Vse prodajne artikle ČZS lahko naročite po e-poš-ti: barbara.dimc@czs.si oziroma po telefonu št.: 01/729 61 00. Vse cene so z DDV. Če vam naročeno blago pošljemo po pošti, zaračunavamo stroške dostave (3,00 EUR). Vse artikle si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.czs.si, v rubriki e-tr-govina. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo po telefonu ali e- pošti. ČZS Čebelja družina se zdaj že pripravlja na zimske razmere. Tako se njeno gnezdo krči v tisti del panja, v katerem nameravajo čebele prebiti hladne zimske dni. Naloga vsakega čebelarja je, da jih kar najbolje oskrbi. Tudi v jesenskem obdobju lahko za nasvete povprašate terenske svetovalce v čebelarstvu. Lahko vam svetujejo glede: • zaščite satja (skupaj pregledata in sortirata satje, svetuje pa vam tudi glede zaščite pred voščeno veščo), • spremljanja odpada varoj (pove vam, zakaj je pomemben testni vložek v čebelji družini in kako spremljamo odpad varoj), • vodenja dokumentacije v čebelarstvu (svetuje vam o vodenju čebelarske dokumentacije in vam je v pomoč Delavnice terenskih svetovalcev Varoza čebel (Rihar) 13,00 Vzrejamo boljše čebele (Rihar) 19,80 Filip Terč - začetnik moderne apiterapije 15,00 DVD Varoja 5,00 Čebelarske turistične poti (na voljo v treh jezikih) 10,00 S čebelo do medu 5,00 Kranjska sivka 12,00 TABLE Enostranska tabla 17,00 Dvostranska tabla 25,00 PRELEPKE Prelepka SMGO (mala) 0,035 Prelepka SMGO (velika) 0,030 ODLICJA in DIPLOME Odličje Antona Janše 24,00 Različne diplome 0,83 SLOVENSKI ČEBELAR Izvod SČ - člani 4,00 Izvod SČ - nečlani 7,00 Naročnina na SČ (tujina) 50,00 Naročnina na SČ (Slovenija) 45,00 OBLAČILA Klobuček 9,00 Jakna »soft shell« 48,00 Pulover 20,00 Brezrokavnik 21,00 Majica »Ohranimo čebele« 7,00 Majica »Slovensko je biti čebelar« 7,00 Kapica s ščitnikom »Slovensko je biti čebelar« 4,80 tudi pri izpolnjevanju različnih čebelarskih evidenc), • priprave čebeljih pridelkov za prodajo (preden boste čebelje pridelke dali v prodajo, lahko skupaj preverita, ali so zapisi na nalepkah pravilni). Terenski svetovalci v čebelarstvu vam bodo odgovorili tudi na kakršno koli vprašanje o delu pri čebelah. Vprašanja zanje lahko pripravite tudi čebelarji začetniki. V tem obdobju bodo terenski svetovalci na svojih območjih za vse čebelarje pripravljali tudi brezplačne delavnice. Priporočamo vam, da se jih udeležite in tako navežete stik z njimi. Podatke o e-naslovih in telefonskih številkah posameznih terenskih svetovalcev najdete tudi na spletni strani ČZS. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ LITERATURA CENA V EUR Priročnik za začetnike 5,00 Zdravljenje s čebeljimi pridelki (Kapš) 43,00 Čebela se predstavi učbenik + del. zvezek (v kompletu) 3,10 Med - značilnosti slovenskega medu 2,70 Cvetni prah 1,90 Čmrlji v Sloveniji 3,90 Večjezični slovar čebelarstva 4,17 Čebeloreja 2,92 A. Janša: Popolni nauk 3,34 Čebelji pridelki (pridobivanje in trženje) 6,26 Čebela - ustvarjalne ideje 2,17 Recepture izdelkov iz čebeljih pridelkov 4,34 Pridelava in predelava voska 4,34 Slovenski čebelnjak 20,00 Čebelarjenje v nakladnem panju (Rihar) 15,60 Mana iglavcev (Rihar) 15,60 Oskrba čebel in svetovanje v jesensko-zimskem obdobju Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 3. okt. 17.00 Priprava čebel na prezimovanje Peter Babnik Društveni čebelnjak Vojnik g. Babnik 041/211 295 15. okt. 17.00 Priprava čebel na prezimovanje Franc Kobe Center biotehnike in turizma - Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto g. Kobe 041/940 606 22. okt. 18.00 Priprava čebel na prezimovanje Slavko Ružič Gozdarska hiša v Rožni Dolini g. Ružič 031/689 155 Tematski večer o Frančišku Mlinšku Vse zainteresirane vabimo na tematski večer o nadučitelju in čebelarju Frančiščku Mlinšku (18901973). Ta znameniti čebelar je deloval v Velenju ter s svojim zgledom, pa tudi s svojimi predavanji in čebelarskimi tečaji za to dejavnost navdušil veliko mladih. Po njem je tudi poimenovano velenjsko čebelarsko društvo. Tematski večer bo potekal v četrtek, 14. novembra 2013, od 16. do 17. ure, v Čebelarski knjižnici Janeza Goličnika. Mlinška bo predstavil g. Edvard Stropnik ter bližnji sorodnik tega znamenitega čebelarja. Ob predstavitvi bomo obiskovalcem ponudili tudi brezplačno kavo. Vljudno vabljeni! MB Udeležite se brezplačnega predavanja za čebelarje z naslovom »Spletna stran, ki prodaja! « Spletna stran je dandanes za vsakogar tako rekoč nujnost, lahko pa je tudi veliko več, namreč učinkovit kanal za trženje in prodajo čebeljih pridelkov in izdelkov, pa tudi za morebitno dodatno ponudbo ap-iterapije in čebelarskega turizma. Na brezplačnem izobraževanju za čebelarje z naslovom »Spletna stran, ki prodaja« boste izvedeli, kako zasnovati spletno stran, namenjeno doseganju konkretnih ciljev, kot so povpraševanje, nakupi ali prijave. Izobraževanje bo potekalo v več krajih: • na Čebelarski zvezi Slovenije na Brdu pri Lukovici, 22. oktober 2013, ob 17. uri. Kontakt za prijave: barbara.dimc@czs.si ali po tel. št.: 01/729 61 00; • v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce, 29. oktober 2013, ob 17. uri. Kontakt za prijave: ga. Kozinc 031/628 499 ali po e-pošti: cebelarski. center@gmail.com; • pri Atelšku, Povir 52, Sežana, 5. november 2013, ob 17. uri. Kontakt za prijave: ga. Štok 031/675 464 ali po e-pošti: andreja.stok@komen.si; • Ostale termine v mesecu novembru bomo objavili v SČ 11/2013. Spoznali boste načela načrtovanja spletne strani, kako pripravimo kakovostne in prepričljive vsebine, seznanili pa se boste tudi z različnimi načini pridobivanja obiskovalcev, od optimizacije za iskalnike in oglaševanja na Googlu do Facebooka in e-poštnega marketinga. Predavanje bo vsakokrat trajalo uro in pol, predavatelj Uroš Čimžar, direktor podjetja Do-movanje.com, pa bo vesel tudi vaših vprašanj. Izobraževanje bo brezplačno, vendar je prijava nanj obvezna. Prijavo oddate zgoraj navedenim kontaktnim osebam. Ob prijavi sporočite svoje ime in priimek, podjetje oz. organizacijo ter naslov svoje spletne strani, če jo že imate. Vsi udeleženci boste pridobili tudi posebno ugodnost za izdelavo svoje spletne strani. Pohitite s prijavo! V primeru, da za posamezen termin ne bo zbranih vsaj 20 prijav, predavanje odpade in se izvede v drugih terminih v Ljubljani. ČZS Podatki o medenju za obdobje 23. avgusta - 22. septembra 2013 Donosi po panju ne predstavljajo količino iztočen-ega medu, ampak so orientacija, kaj se v naravi na posameznih območjih dogaja. Naj medi! Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Vrsta paše Goriško, Šempeter -2,2 Ni medilo Lukovica, Brdo -2,7 Ni medilo Selška dolina, Podlonk -1,3 Ni medilo Bled -5,8 Ni medilo Koper, Dekani -7,7 Ni medilo Logaška planota, Menišiia -2,7 Ni medilo Bela krajina, Poljanska gora -7,2 Ni medilo Ribniško Pohorje -1,1 Ni medilo Vransko, Prebold -4 Ni medilo Laško -1,8 N medilo Kanalsko, Tolminsko -3,6 N medilo Stojna sever -2,2 N medilo Slovenske gorice, Lenart -1,6 N medilo Slovenska Bistrica, Oplotnica -3,7 N medilo Travna gora -3,1 N medilo Zreško Pohorje -1,5 N medilo Goričko, Dankovci -7,5 N medilo Bistriško Pohorje -3,1 N medilo Loška dolina, Kozarišče -5,1 N medilo Dramlje -9,1 N medilo Žalec, Liboje -9,9 N medilo Krim, Iška vas -4,2 N medilo Kočevski rog -4,8 N medilo Kostrivnica, Lahomno -4,3 N medilo Kozjak, Kapla -10,1 N medilo Žužemberk -3,3 N medilo Ljubljanski vrh, Pokojišče -1,2 N medilo Svetovanja svetovalcev JSSČ Svetovalci JSSČ bodo svetovanja za čebelarje izvajali do konca leta 2013. Zainteresirana čebelarska društva, ki bi želela organizirati svetovanje, naj to najpozneje do 15. oktobra 2013 sporočijo na e-naslov: marko.borko@czs.si. Vsebina svetovanj: Lidija Senič, vodja Javne svetovalne službe v čebelarstvu Tema Svetovalec/-ka Predstavitev Uredbe o izvajanju programa ukrepov na področiu čebelarstva 2014-2016 Lidija Senič • Čebelarska zakonodaja s področja trženja • Pridobivanje sredstev in prijave na razpise Tanja Magdič Svetovanje s področja varne hrane mag. Andreja Kandolf Borovšak, Nataša Lilek, Tomaž Samec Brezplačne delavnice o osnovah uporabe računalnika in mobilne telefonije za čebelarje Simbioza je vseslovenski prostovoljski projekt, v katerem sodeluje tudi Čebelarska zveza Slovenije in ki že od leta 2011 na brezplačnih delavnicah o osnovah uporabe računalnika in mobilne telefonije povezuje različne generacije. Poglavitno poslanstvo projekta Simbioza je sodelovanje in prenos znanja med generacijami ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Cilj projekta je v našem primeru povečanje računalniške pismenosti in zanimanja za učenje elektronskih opravil med čebelarji. Letos bodo delavnice potekale od 21. do 25. oktobra v dopoldanskem (9.00-11.00) in popoldanskem (16.00-18.00) času po tematskih sklopih, in sicer: • ponedeljek, 21. oktobra: Računalnik, moj prijatelj (osnove uporabe računalnika), • torek, 25. oktobra: Klik v svet (internet v vsakdanjem življenju), • sreda, 23. oktobra: Brez elektronske pošte ne gre (elektronska pošta), • Četrtek, 24. oktobra: Povežimo se! (družabno omrežje Facebook), • Petek, 25. oktobra: Svet mobilne telefonije (mobilna telefonija, tablice). Prijave tako za udeležence delavnic kot tudi za prostovoljce, ki bi želeli na delavnicah pomagati učiti starejše, so že odprte. Prijaviti se je mogoče prek naše spletne strani www.simbio-za.eu ali po tel. št.: 040/940 888. MB KROMPIRJEVE POCITNICE NA CEBELARSKO-TURISTICNI KMETIJI ŠALAMUN PRI TERMAH BANOVCI Pri nas lahko preživite jesenske počitnice s čebelarsko animacijo (izdelovanje sveč iz voska, peka medenjakov oz. medenih srčkov, ogledi filmov o čebelarstvu). Na voljo so trije apartmaji in sedem sodobno opremljenih sob. Za večje skupine organiziramo ogled in predstavitev čebelarstva z degustacijo. Po ugodni ceni prodajamo tudi večje količine cvetličnega, akacijevega, kostanjevega in gozdnega medu. Informacije po tel. št.: 02/588 13 13 ali 051/606 963. www.salamun.sictk.salamun@gmail.com V TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje n~ Delovni čas ~ Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 * 9 jrinb Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 Ml *ffV Sobota od 8.00 do 12.00 ' t- f v PONUJAMO VAM: -čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor -sladkorne pogače -med in ostale čebelje pridelke -darilni program in kozmetiko na bazi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in ostalo embalažo Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-poštl. Tel./faks: 03/544 17 23; mali: trgovlna.cebelca@amls.net OBVESTILA ČZS Urnik usposabljanj v oktobru Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti novo izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu izvajamo v osnovni obliki s celotno snovjo, potrebno za izdajo potrdila udeležencem, ter v krajši obliki za obnovitev znanja. Za izvedbo predavanja Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mora biti prijavljenih najmanj 15 udeležencev. Potrdila bodo lahko takoj prejeli tisti čebelarji, ki se bodo prijavili do dva dni pred predavanjem in uspešno opravili preverjanje znanja! Tudi letos bodo potekala skupinska svetovanja s področja zagotavljanja varne hrane. Tema svetovanj bo Označevanje medu in preostalih čebeljih pridelkov ter izpolnjevanje proizvodne dokumentacije (dokumentacija Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu, sistema SMGO). Čebelarji naj s seboj prinesejo svoje obrazce in pripravijo konkretna vprašanja. Še enkrat poudarjamo, da mora imeti vsak čebelar, ki oddaja svoje čebelje pridelke v promet, vzpostavljen notranji nadzor, ki ga lahko vzpostavi s pomočjo izpolnjevanja omenjenih obrazcev. Po posameznih predavanjih bo sledila še brezplačna polurna predstavitev novih možnosti trženja za čebelarje z naslovom: Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 1. okt. 17.00 Zdravstveno varstvo čebel Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Center biotehnike in turizma - Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto ga. Lisec 07/393 47 09 9. okt. 16.00 Izbrana poglavja biologija čebel Janez Kropivšek Sejna dvorana občine Tolmin, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 15. okt. 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Milan Meglič Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Lilek 040/436 519 16. okt. 16.00 Jesensko zdravljenje varoze z oksalno kislino mag. Ivo Planine, dr. vet. med. Sejna dvorana občine Tolmin, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 22. okt. 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu OBNOVITEV Nataša Lilek Čebelarski prostor v Neblem g. Štucin 041/450 240 23. okt. 17.00 Senzorične lastnosti in prepoznavanje medu Andrej Jernej Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Kristovič 031/753 114 24. okt. 17.00 Izbrana poglavja biologija čebel dr. Maja Smodiš Škerl Prešernova dvorana Narodnega doma v Logatcu g. Zakelj 041/560 573 25. okt. 17.00 Čebelarski turizem Franc Šivic OŠ Radeče g. Bregar 041/668 305 28. okt. 17.00 Senzorične lastnosti in prepoznavanje medu Tomaž Lesnjak Restavracija Gaj, Loke 1, Mozirje g. Čopar 041/655 178 8. nov. 17.00 Senzorične lastnosti in prepoznavanje medu Andrej Jernej Turistična kmetija Hari, Spodnja Ščavnica 42, Spodnja Ščavnica g. Litrop 040/299 353 Svetovanja JSSČ 2. okt. 18.00 Priprava in uporaba oksalne kisline v čebelarstvu Vlado Auguštin Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce ga. Kozinc 041/746 439 8. okt. 16.00 Svetovanje s področja varne hrane mag. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah g. Pušnik 031/518 411 9. okt. 17.00 Priprava in uporaba oksalne kisline v čebelarstvu Vlado Auguštin Kulturni dom Skaručna g. Gosar 041/767 595 15. okt. 16.00 Svetovanje s področja varne hrane mag. Andreja Kandolf Borovšak Wellness hotel, Laško g. Šolar 030/604 069 16. okt. 17.00 Priprava in uporaba oksalne kisline v čebelarstvu Vlado Auguštin Čebelarski dom ČD Zagorje, Valvazorjeva 2, Izlake (pri piceriji Čebelica) g. Smrkolj 041/633 566 23. okt. 16.00 Svetovanje s področja varne hrane Tomaž Samec Pohorska vila, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 8, Hoče g. Bauman 031/261 884 23. okt. 17.00 Priprava in uporaba oksalne kisline v čebelarstvu Vlado Auguštin Sejna soba občine Podčetrtek g. Uršič 041/454 604 25. okt. 17.00 Svetovanje s področja varne hrane Nataša Lilek OŠ Vinica, Vinica g. Lakner 041/708 430 28. okt. 16.30 Svetovanje s področja varne hrane Tomaž Samec Večnamenska dvorana, Juršinci 10, Juršinci g. Križan 070/600 911 28. okt. 18.00 Priprava in uporaba oksalne kisline v čebelarstvu Vlado Auguštin Hotel Bela krajina, Metlika g. Dragovan 040/468 415 PRODAM Svež matični mleček lastne pridelave, pakiran po 40 g, 150 g ali 700 g, tel.: 031/484 527._ Cvetni prah, propolis, vosek, akacijev med in matični mleček, odlična kakovost, na voljo vse leto, tel.: 041/965 939._ Med v sodih, kostanj+lipa, hoja, akacija, 10-satne AŽ-panje in nove LR-panje, tel.: 070/753 096._ Večjo količino medu iz kočevskih in belokranjskih gozdov (kostanjev, gozdni, hojev), svež matični mleček, dostava po vsej Sloveniji, tel.: 041/385 620._ Večje količine cvetličnega, kostanjevega in hojevega medu v nepovratni embalaži po 25 kg (okolica Črnomlja), tel.: 051/412 466._ Letošnji akacijev in hojev med v sodih (okolica Ptuja), tel.: 041/488 248._ Letošnji cvetlični in akacijev med, tel.: 040/892 240. Letošnji gozdni in hojev med, kontrolirane kakovosti, tel.: 040/470 528, 040/889 364._ Letošnji smrekov, hojev in akacijev med, tel.: 051/618 532._ Akacijev in cvetlični med (Murska Sobota), tel.: 02/528 11 57._ Akacijev in kostanjev med, tel.: 07/305 81 83, 031/875 894._ Akacijev, lipov, cvetlični, hojev med, tel.: 040/217 542. Akacijev, gozdni in hojev med, tel.: 041/403 960._ Cvetlični, akacijev, kostanjev in hojev med, večjo količino (Prekmurje), tel.: 041/298 199._ Cvetlični, lipov, kostanjev med (embalažo prinese kupec) ter zamrznjen cvetni prah (Bela krajina), tel.: 040/888 979. Cvetlični med, pakiran v embalažo, neto 27 kg, tel.: 031/893 718._ Cvetlični, akacijev, lipov in hojev med (okolica Ajdovščine), tel.: 031/856 654._ Cvetlični, akacijev, kostanjev, lipov, hojev med v sodih ter 300 kg sode za med, ugodno, tel.: 040/436 516. Cvetlični, akacijev, lipov, kostanjev in hojev med, tel.: 031/651 378._ Cvetlični in kostanjev med ter pitalnike, tel.: 05/122 59 16. Cvetlični, gozdni, kostanjev in hojev med v sodih ter svež matični mleček, tel.: 070/492 593._ Kostanjev, cvetlični in gozdni med, tel.: 070/862 544. Gozdni med, tel.: 031/209 945. Gozdni med (Kočevje), tel.: 01/895 71 99._ Gozdni med (Kočevje), pakiran po pribl. 40 kg, tel.: 040/488 883._ Gozdni in hojev med, tel.: 041/575 477._ Hojev, akacijev, cvetlični in kostanjev med, tel.: 031/882 295 (po 15. uri). Hojev, akacijev, cvetlični in kostanjev med, tel.: 031/244 601._ Hojev in gozdni med (Žiri), tel.: 041/239 062._ Hojev med, tel.: 041/581 444. Kočevski hojev, cvetlični in gozdni med (Kočevje), tel.: 031/666 290._ Štiri čebelje družine z letošnjimi maticami, tel.: 070/858 765. 12 čebeljih družin na 10 satih s panji ali brez njih; panji so dobro ohranjeni, tel.: 064/106 244._ Nekaj čebeljih družin na 5 in 7 AŽ-satih (Koper), tel.: 070/716 879._ 10- in 12-satne AŽ-panje, nove, iz smrekovega lesa in z lipovimi satniki, ugodno, tel.: 040/664 944. Čebele na 9, 7 in 6 satih, s panji ali brez njih (okolica Ljubljane), tel.: 040/851 151. Čebele na AŽ-satih, s panji ali brez njih, ter nove 5- in 7-satne AŽ-panje, topla izvedba, kombinacija les in stiropor, tel.: 041/822 366. Nove 10-satne AŽ-panje, tudi trietažne, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). 10- in 7-satne AŽ-panje, 1/1, 2/3 LR-panje, AŽ- in LR-satnike, tel.: 041/839 496._ Malo rabljene 2/3 LR-naklade z zažičenimi in razkuženimi satniki (Kozjansko), tel.: 041/215 281._ Izdelujem panje po naročilu: 5-, 7-, 9-, 10-satne AŽ-panje, 5-, 9-, 10-satne LR-panje ter lipove satnike AŽ- in LR-mere, tel.: 041/772 399._ Prikolico za 78 10-satnih AŽ-panjev ter nekaj številk revije Slovenski čebelar, letnik 1934 in letnik 1936, tel.: 031/271 452._ Tovornjak Mercedes 815, nosilnost 7500 kg, primeren za prevozni čebelnjak, dolžina kesona 6,20 m, tel.: 041/781 928._ TAM 4500 za prevoz čebel; vozilo je A-testirano in registrirano, tel.: 041/586 508._ Čebelnjake, izdelane po naročilu, od 650 EUR naprej, Mizarstvo Malavašič, tel.: 041/633 311._ Parcelo, velikosti 4713 m2, v bližini obširnih akacijevih sestojev na Goriškem, zemlja globoka in rodovitna, primerna za vrt, vinograd ali sadovnjak, možnost namakanja, tel.: 041/613 183. Nerjaveče točilo za štiri AŽ- ali LR-sate na ročni pogon, tel.: 040/648 719._ Napravo za etiketiranje kozarcev za med iz nerjavečega jekla; naprava je popolnoma avtomatizirana (Avstrija), tel.: 041/784 298. KUPIM Vosek 10-20 kg, tel.: 041/772 399. Cvetni prah in čisti propolis, tel.: 041/608 642. Hojev ali gozdni med oziroma za ti dve vrsti menjam akacijev, lipov ali cvetlični med z doplačilom, tel.: 051/440 338. Nadgradnjo za prevoz čebel za tovornjak ali zabojnik, tel.: 040/563 247. Čebelarsko opremo (točilo, ometalnik, posode ...) in čebele, tel.: 031/753 345. Točilo za med INOX , štirisatno na motorni pogon ali šestsatno samoobračalno, tel.: 041/448 885. Rabljene 11-satne AZ-panje, tel.: 041/784 298. Rabljene 10-satne AZ-panje in 5- in 7-satne prašilčke, tel.: 041/772 399 ZAMENJAM Sod lipovega medu za cvetličnega (Ribnica), tel.: 01/836 10 66, 031/836 213. VELIKA PONUDBA ČEBELNJAKOV: * tipski čebelnjaki za 17 AŽ-panjev * tipski čebelnjaki za 24 AZ-panjev * čebelnjaki po naročilu in želji kupca * APITERAPEVTSKI čebelnjaki Informacije: E-mail: info@loghouse.si, www.loghouse.si, Tel.: 08 205 84 91 Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si HUMOVITSadilnizasajenjetrajnihrastlinnaprostem « Jeseni, ko so rastline v fazi mirovanjaje čas za sajenje različnih vrst sadnega drevja in okrasnih nlreveo, razen oastlin iz južnih krajev. Poleg kakovostnih sadik za sajenje potrebujemo tudi dobro zemljo - substrat HUMOVITSadilni. Pravilno posajena in oskrbovana drevesa nam bodo v veselje in ponos, saj bodo hitro stopila v obdobje rodnosti, kar vodi tudi k bogatemu pridelku. E-J ti me v it Cinkarna Celje je v letu 2013 zlati pokrovitelj Sklada za ohranitev kranjske čebele NCVOiViMkS UOtfJiiCigiti-R. A?¡(1 DB nafciinJGi ¿muJoinifcom cvctn^a pralni, ts vrsti! n sklad i HOR$TNiKQyifc-' kd«i L-jr-hlu Li iti VU6 oaulfi «"sir ji'ii"ijLLv PjnjiM itilirfan 1 11 [ipljorifga tmrekwHios les j In «o motion i Kuphjine bl»go Vmi jnjHuitm (udi po hWwl poHv HVALA] vseh om*kov5$&i mäfejmzgTAy neoa raqgmHA h a sfcjw u am aoi j WnJiiLv« m '! Hrt I j i ttU'C Kstol Sogka U.iJSJ ilart Cif^flif ^ G3M.. 0*1 in 5 fTS mlpcsl^v.kDcMj^MiDl i Ki: FRANC PIPAN 1941-2012 Franc Pipan se je rodil 2. januarja 1941 na Skaručni, v družini, v kateri so se s čebelami dejavno ukvarjali že od leta 1939. Sprva je pomagal očetu, tudi ustanovnemu članu Čebelarske družine Skaručna, pri prevozu in oskrbi približno 50 družin. Po očetovi smrti sta nekaj let čebe-larila skupaj z bratom Friderikom. Pozneje, ko je začel samostojno čebelarsko pot, je Franc ljubiteljsko čebelaril povprečno s 15 desetsatnimi AŽ-panji. Član ČD Skaručna je postal leta 1992, nazadnje pa je bil član častnega razsodišča in odbora za pripravo in razvitje prapora. Žal je bil Franc prvi, ki smo ga decembra na zadnjo pot pospremili z novim praporom ČD Skaručna. Spominjali se ga bomo kot dobrega prijatelja in čebelarja z velikim čutom do čebel. ČD Skaručna DAVORIN KOKOŠAR 1935-2013 V prvih spomladanskih dneh nas je presenetila novica o smrti našega člana Davorina Kokošar-ja. Rodil se je leta 1935 v vasi Čekovnik nad Idrijo. Čebelariti je začel leta 1974, šest let pozneje pa se je včlanil v ČD Idrija. Čebelaril je z 20-25 družinami vAŽ-panjih. Po nesreči, v kateri mu je pogorel čebelnjak z vsemi čebelami, se je preusmeril v čebelarjenje z nakladnimi panji. Čebele so mu bile v razvedrilo po težkem rudarskem delu. Po upokojitvi jim je namenil še več svoje pozornosti. Čutil je potrebo po izobraževanju, zato se je redno udeleževal predavanj in drugih srečanj čebelarjev, bil pa je tudi član različnih organov društva. Za svoje vztrajno delo je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Na idrijskem pokopališču smo se od njega poslovili 25. marca z besedami slovesa, društvenim praporom in izrazi sožalja njegovim bližnjim. ČD Idrija MATIJA PETKOVSEK 1950-2013 19. aprila letos nas je zapustil čebelar in član ČD Postojna , r . . Matija Petkovšek J M iz Planine. Rodil se je 19. septembra 1950. Čebelariti je začel leta 1970 pod mentorstvom svojega strica, sicer ravnatelja Osnovne šole na Viču. V bližini domačije je postavil ličen čebelnjak. Čebelam je namenjal vso svojo pozornost in ljubezen. Leta 1990 se je kot pirotehnik udeležil vojne za Slovenijo v Krakovskem gozdu. Zaposlen je bil v Komunalnem podjetju Postojna - peskokop Planina in bil do upokojitve nadzornik v črpališču Malni. Pogrešali ga bomo tako postojnski čebelarji kot njegove čebele, ostal pa nam bo v lepem spominu. ČD Postojna VLADIMIR GRM 1931-2013 Po dolgotrajni zimi, ko se je začela prebujati ,"'' narava in z njo tudi čebele, nas je za vedno zapustil naš čebelar Vlado. Rodil se je v Vitanju. Življenjska pot ga pripeljala v Zabukovico pri Žalcu, kjer se je zaposlil kot rudar in si ustvaril družino. Leta 1975, ko je bil še zaposlen, se je navdušil za čebelarjenje v nakladnih panjih. Vključil se je tudi v ČD Griže, v okviru katerega je izpopolnjeval svoje znanje. Po upokojitvi je postopno povečeval število čebeljih družin, dokler ga huda bolezen ni prikovala na posteljo in invalidski voziček. Tako je zadnja leta delo marljivih čebelic spremljal le od daleč in po pripovedovanju sina Vilija ter vnuka Žige. Spominjali se ga bomo kot zavzetega čebelarja in člana društva. ČD Griže FRANC FAJS 1931-2013 Na pragu zime, ko narava že počiva, nas je tiho in mirno za vedno zapustil čebelar in prijatelj Franc Fajs. Čebele je še pripravil na zimo, nato pa je odšel v bolnišnico, iz katere se ni več vrnil. Rodil se je 5. decembra 1931 v Slakah pri Podčetrtku, na veliki kmetiji. Že kot mlad fant je imel čebele, vendar ne v panju, temveč v deblu votle hruške. Prvi roj čebel mu je podaril bližnji sosed. Intenzivneje se je začel s čebelarstvom ukvarjati po upokojitvi. Rad je pomagal mladim čebelarjem. Pomagal je tudi pri graditvi čebelarskega doma in za svoje delo v čebelarski družini prejel priznanje. Njegovo bivanje med nami je končano, toda spomin nanj bo vedno živ. ČD Šmarje pri Jelšah FILIP KREBS 1939-2013 Pomlad se je komaj dobro začela prebujati, ko smo se poslovili od našega člana Filipa Krebsa. Kljub vsem prizadevanjem, optimizmu in volji ni bi kos zahrbtni bolezni. Čebelariti je začel že v rosnih letih ter si postavil lep čebelnjak v bližini kmetije Čegov-nik, domačiji svoje žene. V Dobji vasi si je zgradil hišo ter ustvaril družino. Poleg službe v Železarni Ravne je vseskozi čebelaril s približno petnajstimi čebeljimi družinami. Dolga leta je bil zvest in dejaven član ČD Prevalje. Za svoj prispevek k ohranjanju čebelarstva je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Čebelarji se ga bomo spominjali po njegovi marljivosti in predanosti čebelicam. ČD Prevalje Obvestilo Osmrtnice objavljamo po vrstnem redu prispetja v uredništvo. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed, do 80 besed pa so brezplačne, kar je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Spletne strani ČZS: www.czs.si. Slovenski čebelar: www.czs.si/slovenskicebelar.php. Opazovalno-napovedovalna služba: www.czs.si/Napoved/napoved_medenja.php. Avtomatski telefonski odzivnik - tel.: 01/729 61 20. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi in tretji delovni četrtek med 13. in 17. uro, www.czs.si/knjiznica. php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 041/644 217, jure.justinek@czs.si, telefonski odzivnik: 01/729 61 20, www.czs.si/Napoved/ napoved_medenja.php. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi in tretji delovni četrtek med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 10, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, administrativna delavka, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Janez Gregori, Maksimiljan Gržina, prof. biol., Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Milena Urh, Tone Žakelj Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Rolgraf, d. o. o., Cesta na Svetje 28, 1215 Medvode Naklada: 7370, Tiskano: 26. 9. 2013 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS, pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Logar ČEBELARSKA OPREMA IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA Izdelc 'slom za detaile tano s smislom za detai\ j Cf i POSODE ZA MED ( • različnih velikosti I . In načinov zapiranja • nerjaveča odločna - pipa zalo lopo odreže mod • dno varjeno broz - notranjih robov \ t ! ZDRAVLJENJE 2 OKSALNO KISLINO fcpEKRISTAUZACIJAMEDU n ° VELIKA PONUDBA MODELOV ZA VLIVANJE SVEČ KUHANJE VOŠČIN IN LASTNA IZDELAVA SATNIC. «=> I . ■ ,f O é k Ait 31C5 PARNI KUHALNIK VOŠČIN NOVO! - namenjen je topljenju starih voščln in voščenih pokrovčkov z vodno paro • Izoliran, kar Ímanjša m toplotne izgube in skrajia čas topljcnja /oMIn • v notranjo koiaro sc lahko vloži 30-35 satov • premer posode: 63 cm - moč grelca 3 kW£30V • satniki se pri kuhanju očistijo In raztuiijo. POLNILNA NAPRAVA S KROŽNO MIZO MINI Fl 65 Alt. 75C4 moinosi poí»« m run ! j vfvoo )4 % popusta LOGAR TRADE d.o.o. Poslovna cona A 41, SI-4208 Šenčur Tel.: 04 25 19 410, info@logar-trade.si, www.logar-trade.si