SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 48 “E SLOVENJA LIBRE’’ BUENOS AIRES. 27. DECEMBRA (diciembre) 1956 Sakaj ni prišlo do vojne? 6000 sovjetskih tankov je stalo v zadnjih mesecih v Vzhodni Nemčiji kot predstraža 175 divizij, 20.000 borbenih letal, štirih milijonov vojakov, oprem¬ ljenih z atomskim orožjem, hidrogenski- mi bombami in raketnimi izstrelki — in vendar žukov ni dal povelja za pohod proti zahodu. Zakaj ne? Nekateri so mnenja, da je k temu pri¬ pomogla vrsta akcij, podvzetih v okri¬ lju ZN: Hammarskjoldovo neutrudljivo delovanje na vseh prizadetih področjih, ustanovitev policijske vojske ZN za Egipt in zavzetje demarkacijskih črt na kritičnih točkah, številne spomenice in bobneče besede na raznih konferencah na obeh poloblah, v ginjenosti se tope¬ če vzpodbudne besede številnih poslanic in pisem ter papirnati sklepi posamez¬ nih odborov pri ZN. A vse to ni odvr¬ nilo žukova, da ne bi na Bližnjem in Srednjem vzhodu vprizoril prav takšne¬ ga pohoda prostovoljcev kakor svoj čas na Koreji. Tedaj je poseg ZN pomenil nekaj samo zato, ker so za ZN stale USA z vso svojo razpoložljivo silo. In če danes lahko še šarijo Angleži in Francozi ter Izraelci pa Egipčani okrog Sueza, je to samo zato, ker so morali prenehati z vojno zaradi pritiska z dveh strani: z USA, kjer so jim prijateljsko namignili, naj rajši nehajo, ter z ZSSR, odkoder je tudi bilo nasvetovano, da ni umestno spustiti se predaleč v borbo. Kar je Žukova odvrnilo od pohoda proti zahodu, ni bila delavnost ZN pač pa dejstvo, da so v USA pričeli govo¬ riti tak jezik, kakršnega edinega sovje¬ ti razumejo: v odločilnih trenutkih, ko je za las manjkalo, da se sovjetska voj¬ ska kot izvrševateljica poslanstva sve¬ tovnega komunizma ni razlila po zahod¬ ni Evropi in Bližnjem vzhodu, je vsa armada Združenih držav Severne Ame¬ rike stala v polni bojni pripravljenosti, z vsemi avioni v stalnem poletu, ki so jih posebni avioni-cisterne zalagali z bencinom v zraku, istočasno pa z vsemi dalekometnimi topovi za raketne izstrel¬ ke obrnjenimi proti ZSSR. In to so so¬ vjeti zvedeli, hkrati pa način govorice spoznali. Kot nameček samo jim je iz vrhovnega poveljstva NATO povedal ge¬ neral Gruenther: “Tako gotovo, kakor dan sledi noči, je, da bomo napad odvr¬ nili in da bo Sovjetska zveza razruše¬ na. To je dejstvo, ki ga bodo ljudje v Kremlju upoštevali, preden se bodo od¬ ločili pritisniti na gumb in tako začeti raketno vojno. Nihče pa ne bo pritisnil na gumb, če mu ta pomenja samomor.” Ko je Gruenther izgovarjal te besede, je vedel, da odhaja iz Evrope kot vr¬ hovni poveljnik NATO. Ni morda naj¬ bolj bistveno v tej zvezi omeniti dej¬ stvo, da se njegovo ime omenja poleg Luciusa D. Claya, nekdanjega poveljni¬ ka v Berlinu in enega vodilnih mož pri Free Europe med tistimi, ki so najbolj resni kandidati za bodočega zun. mini¬ stra USA. Dejstvo, preko katerega ne bo mogoče iti, pa je, da je' preko Gruentherja govorila vsa oborožena si¬ la USA in da njegovih besed tudi vsi njegovi nasledniki na vrhovnem povelj¬ stvu NATO ne bodo mogli preklicati, ker sleherni korak nazaj bi pomenil ka¬ pitulacijo. S temi besedami, izgovorje¬ nimi na predvečer, lahko rečemo, priča¬ kovanega pohoda sovjetov, je svobodni svet z USA na čelu vpeljal s sovjeti takšno govorico, ki jo bodo vsak hip lahko razumeli: tako Žukov kakor Mo¬ lotov ali Hruščov ali kdor koli, ki bi ga spremembe prinesle na površje. Sueška afera je pretekli mesec za hip sicer razbila enotno skupnost zahodne¬ ga sveta, možnost sovjetskega vdora pa je ne samo ponovno združila vse v istih naporih, ampak celo poglobila vezi med posameznimi državami. Če so ob ma¬ džarski revoluciji zahodnjaki še čakali, potem ni nujno, da bi še nadaljne poko¬ lje gledali prekrižanih rok. Vsaj nemški zun. minister von Brentano je po zadnji konferenci NATO dejal, da si ne zna predstavljati, kako bi zahodnonemško prebivalstvo ostalo mirno, ako bi sov¬ jetski tanki vozili po truplih prebivalcev Vzhodne Nemčije in izvršili tak pokolj, kakor so ga na budimpeštanskih ulicah. Srečno, blagoslovljeno in uspehov polno novo leto želi svojim naročnikom, sodelavcem ter vsem Slovencem v Ar¬ gentini, doma in po svetu SVOBODNA SLOVENIJA PIJ XII. ZA BOŽIČ VSEMU SVETU Sv. oče Pij XII. je imel po vatikan¬ skem radiju v nedeljo, 23. t. m. božični nagovor 470 milijonom katoličanov in vsemu svetu. Govor je vatikanska ra¬ dijska postaja prenašala v dvajsetih je¬ zikih. V govoru je sv. Oče pozval zapad, naj se združi pred nevarnostjo, ki mu grozi v komunizmu, podal jasne smernice gle¬ de upravičenosti vojne proti največjemu zlu današnjega časa, izrekel ostre bese¬ de na račun neodločnosti organizacije ZN in poudaril potrebo po razorožitvi ter zračnem nadzorstvu razorožitvene- ga programa. Najvažnejši odstavki iz njegovega govora so naslednji: “Z naše strani, kot poglavarja Cer¬ kve, smo se doslej izogibali, kakor smo to delali v prejšnjih slučajih, pozivati krščanstvo na križarsko vojsko. Danes pa moremo opozoriti z vso jasnostjo na dejstvo, da kjer je vera živa dedišči¬ na, ljudje svojo borbo, neupravičeno jim vsiljeno, smatrajo za križarsko vojno. Toda izjavljamo, v dobrobit vsem, da kljub naporom prikazati uničevalne na¬ mene kot nedolžne, obstoja vprašanje absolutnih človeških in družabnih vred¬ not. Zaradi naše velike odgovornosti ne moremo dopustiti, da bi se to dejstvo izgubilo v megli zmote.” Pozivajoč na tesne'šo solidarnost med zapadnoevropskimi narodi se je sv. Oče pomudil pri vprašanju anglofrancoskega napada na Egipt, ko je dejal, da “kljub temu, da je izgledal upravičen, je bil izvršen tako enostransko, da je povzro¬ čil dvom, če sploh še obstoja kakršnako¬ li povezanost med njimi.” Obsodil je ZN, ker z dvojno moralo gledajo na napadalnost. Medtem ko so poslali policijske čete v Egipt, se papež sprašuje, zakaj tega ne store z Madžar¬ sko, kakor tudi, da niso niti izsilili dovo¬ ljenje za vstop svojih opazovalcev v to deželo. Izjavil je, da je dolžnost te or¬ ganizacije odstraniti iz svoje srede drža¬ ve, ki, se ne pokoravajo njenim sklepom. Papež je opozoril na nov Miinchen in pojasnil pogoje, pod katerimi je dovolje¬ no zakonito iti vojno. “Prepričani smo, da danes, ko smo pred sovražnikom, ki je odločen vsiliti vsem narodom, na en ali drug način, poseben in neznosen način življenja, sa¬ mo enoten in junaški nastop vseh, ki ljubijo resnico in dobroto, more ohrani¬ ti mir in ga bo ohranil. Bila bi usodna napaka ponoviti tisto, kar je se v podobnih okoliščinah zgodi¬ lo v letih pred drugo svetovno vojno, ko so vsi ogroženi narodi, in ne samo naj¬ manjši, iskali svojo varnost na račun drugih, uporabljajoč jih kot ščit, da ta¬ ko govorimo, in celo uživali zelo dvom¬ ljive gospodarske in politične ugodno¬ sti iz trpljenja svojih sosedov. Na kon¬ cu so se vsi znašli v vrtincu.” Papež Pij XII. je obsodil “meglene taktike”, ki jih uporabljajo komunisti za dosego tesnejših stikov s katoličani in objokoval podporo, ki so jo nekateri duhovniki in laiki dali temu manevru. EVROPA NA RAZPOTJU danji krizi. Stalinistični režimi v teh de¬ želah se niso zamajali. Vzhodno Nemči¬ jo pa Moskva zadržuje pred revolucijo samo s svojo vojsko. Čehi so oportuni¬ sti in zato za Moskvo predstavljajo ve¬ liko manjši problem, kakor nezadovolj¬ stvo, ki se je začelo kazati v ZSSR sa¬ mi. Nevarnost vojne Vojna nevarnost se ne bo nikdar moč¬ no oddaljila, vsaj v prihodnjih mesecih ne. Navidezno zmanjšanje napetosti v minulih dneh je varljivo. V nove izbru¬ he v Vzhodni Evropi ali na Srednjem Vzhodu bodo USA nujno zapletene. Washington predvideva razpad sovjet¬ skega imperija, toda ugotavlja, da je to še vodno močno oddaljeno dejstvo. Mo¬ skva se bo poslužila vseh sredstev, da si obdrži satelite. V tem je nevarnost za sedanji zrahljani “mir”. Vzhodna Nemčija, ki jo drže v želez nem oklepu številne sovjetske čete, mo¬ re biti prva. Če do tega pride, je težko predvidevati, kako naj bi se zadržala Zapadna Nemčija, da se ne bi spustila v vrtinec. Ameriška vojaška oporišča so na tem področju najbliže železni za¬ vesi. Evropske težave zaradi poloma sue¬ ške pustolovščine hitro naraščajo. Ne¬ prestano zavlačevanje čiščenja sueške¬ ga prekopa in morebitne nove nespre¬ jemljive Nasserjeve zahteve morejo hi¬ tro pripeljati tamkajšnji položaj do no¬ ve prelomnice. Čas dela za Zapad Čas sedaj dela za svobodni svet in proti sovjetski diktaturi. Zapad končno ve, kakšni so njegovi problemi. Če jih bo znal zagrabiti s prave strani, bo mogel prebresti težave, v katere je za¬ šel zaradi srednjevzhodne krize. Toda ZSSR se bori proti nepremagljivi sili, ki je upanje. Dokler ne bo zadnje upa¬ nje na svobodo v satelitskih državah u- ničeno, toliko časa kremeljska hierarhi¬ ja ne bo mogla mirno spati. MENSAJE DEL PRESIDENTE AL PAIS Y SU VISITA A LA PATAGONIA Con motivo de las fiestas de Navidad y Ano Nuevo el primer magistrado ge¬ neral Pedro Eugenio Aramburu reeibio el 24 de diciembre por la manana el sa- ludo de altos funcionarios j empleados de la Časa de Gobierno con quienes de- partio durante el copetin, ofrecido en una de las dependencias de la Presiden- cia. En el curso de la conversacion eo* los periodistas anticipo que dirigira n« mensaje al pais el dia 31 por la noche el que sera difundido por radiofonia. Tambien anuncio que efectuara su anuit- ciado viaje a la Patagonia en el mes del enero, dirigiendose directamente a Us- huaia, para luego seguir visitando las poblaciones surenas, hasta su regreso a la Capital. Confirmo tambien la proro- ga de la ley de alquileres por un par de meses. Evropa sedaj niha med staro politiko, ki sč je izkazala kot neprimerna za da¬ našnji čas in novo, ki si jo bo morala začrtati, pa še ne ve kako. To velja za države na obeh straneh železne zavese •— toda z velikimi razlikami. Temelji av¬ toritete so se zamajali čez noč, novi problemi so zrasli kot gobe po dežju. Teh ni več mogoče reševati samo na podlagi nacionalnih koristi. Potreba po mednarodnih rešitvah je danes večja kakor kdaj koli prej. Politični realizem Prvi koraki za obnovo zapadne Evro¬ pe so bili storjeni, toda dolga je še pot do končnega cilja. Politični realizem je po¬ stal dejstvo. Protiameriško razpoloženje, ki je vzplamtelo ob polomu egipčanske pustolovščine v Angliji in Franciji, se je razblinilo v nič. Njegovo mesto je zavzelo spoznanje — vsaj med evropski¬ mi političnimi voditelji — da je treba začeti z obnovo. Temelji za to so polo¬ ženi. Istočasno Evropa polagoma spoznava in priznava, da bo odvisna, i gospodar¬ sko i politično, od USA še dolgo vrsto let. Praznino, ki je nastala zaradi izgu¬ be moči Anglije in Francije in vpliva obeh na Srednjem Vzhodu, mora kar najhitreje izpolniti USA. Kako bo do tega prišlo, ni jasno ne v zapadnoevropskih prestolnicah, ne v Wa- shingtonu. Upi na dramatske sklepe NATO zasedanja v Parizu niso bili iz¬ polnjeni. Delo, ki čaka zapadno Evro¬ po, bo dolgo in težavno. Ameriška po¬ moč bo skrajno omejena. Kriza Vzhodne Evrope Kriza v Vzhodni Evropi se poglablja in širi, uničujoč silo sovjetskega bloka in postavljajoč Moskvo pred težke pro¬ bleme. Sateliti so razmajani v koreni¬ nah, veliko močneje kakor je izgledalo na prvi pogled. Madžarska, ki je pokazala, kakšen more biti konec te krize, je prvi signal bližajočih se neviht. NOVOLETNA PREDSEDNIKOVA POSLANICA IN NJEGOV OBISK PATAGONIJI Za božične in novoletne praznike je predsednik general Pedro Eugenio Aramburu dne 24. decembra sprejel po¬ zdrave in čestitke visokih vladnih funk¬ cionarjev in uradnikov vladne palače. Z vsemi je bil nato tudi na pogostitvi. Ob tej priložnosti se je med drugim pogovarjal tudi s časnikarji. Potrdil jim je, da bo 31. decembra ponoči naslovil na narod novoletno poslanico. Prenašale jo bodo radijske postaje. Prav tako je omenil, da bo napovedani obisk Patago¬ niji napravil meseca januarja. Iz Bue¬ nos Airesa bo potoval naravnost ▼ Us- huaio na Ognjeni zemlji, odkoder se b* nato podal na obisk južnih pokrajin in naselij. Končno je časnikarjem izjavi^ da bo vlada za nekaj mesecev podaljša¬ la veljavnost zakona o stanovanjski za¬ ščiti. Trdovratna Poljska Moskva osredotoča sedaj svojo pozor¬ nost na Poljsko, kjer se nemiri nikakor še niso polegli. Titoistični Gomulka predstavlja trdo lupino za kremeljske zobe. Njegovi začetni ukrepi, s kateri¬ mi hoče pomiriti odklonilno stališče Cer¬ kve do komunizma na Poljskem in zno¬ va navezati stike z Zapadom, so resen opomin Moskvi, kako nujno potrebna je enotnost med sateliti in ZSSR. Novo Madžarsko hoče na vsak način prepre¬ čiti. Položaj je skrajno nevaren. Gomulka hodi pa napeti vrvi in ve to. Delavstvo je podhranjeno, širi se brezposelnost, dr¬ žava pa je brez socialnega zavarovanja. Mnoge tovarne stojijo zaradi pomanjka¬ nja surovin, poljedelstvo zamira, izvoz se krči. Varšava je vedno delala napako za napako komunističnega birokratske¬ ga sistema. Zdravilo za to naj bo sedaj “decentralizacija”. Toda zmešnjava mo¬ re postati ogromna. ZSSR stoji pred alternativo: mirno prepričati satelite, da ostanejo enotni z Moskvo ali pa znova uporabiti silo. Var¬ šava se trudi, da to drugo prepreči in obenem navaja madžarski zgled, da bi dokazala, da vojaška sila samo veča od¬ por med prebivalstvom. Madžarska — glavobol Moskve Drug glavobol za Moskvo je Madžar¬ ska, ki se še vedno noče ponovno vklju¬ čiti v sovjetsko satelitsko zgradbo. Kljub največjemu vojaškemu terorju si Kremelj ne more biti svest zmage. Po¬ manjkanje vsega potrebnega za življe¬ nje narašča, obenem z ljudskim odpo¬ rom. Ponovna krvava barbarstva rdeče armade so znova popolno zanikanje člo¬ večanskih pravic in zmanjšujejo prestiž ZSSR po vsem svetu. Moskva pa na drugi strani dobro ve, da more računati na trdno povezanost z Romunijo, Bolgarijo in Albanijo v se- IZ TEDNA V TEDEN Iz številnih pisem, ki jih je prejelo uredništvo, je razvidno zadovolj¬ stvo vseh, ki so doslej brali Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za le¬ to 1957. Hvalijo vsebino, preprosto, pa umetniško izdelano opremo slo¬ venskega kiparja in slikarja Franceta Goršeta, lep papir, zanimive ilu¬ stracije itd. Naročite čimprej to prelepo knjigo pri najbližjem poverjeniku Svo¬ bodne Slovenije ali pa pišite na upravo Svobodne Slovenije, Ram6n Falcon 4158, Buenos Aires. V vodstvu ameriške zunanje politike je Dulles napovedal na tiskovni konfe¬ renci velike spremembe, ki pa kot tak¬ šne izgledajo samo na prvi pogled. Dejal je, da bodo USA pustile Sovjetski zvezi v sedanjih momentih proste roke, “da bo mogla urediti zadeve na Poljskem, Madžarskem in po drugih svojih sateli¬ tih”, ker da bi jo zunanje vmešavanje v satelitske razmere “moglo spraviti do obupnega koraka: začeti tretjo svetovno vojno.” Tega pa USA nočejo. Prav ta¬ ko da imajo v Kremlju velike medseboj¬ ne težave, ki so nevarne za sprožitev tretje svetovne vojne. Te Dullesove izja¬ ve so povzročile v zapadnem svetu in zlasti med zatiranimi narodi za železno zaveso v prvem trenutku velik padec mo¬ rale, ker izgledajo, kakor da USA in hočeš nočeš, z njo tudi ves ostali svo¬ bodni svet, prepuščajo ljudstva za želez¬ no zaveso na milost in nemilost sovjet¬ skemu jarmu. Tudi Adenauer da je bil naprošen iz Washingtona, naj ne stori nobenega koraka, ki bi mogel izgleda- ti kot podpora upornikom v Vzhodni Nemčiji, da naj začno upor proti sovje¬ tom. Ozadje teh Dullesovih izjav pa je sklep ameriške diplomacije, ne dati Sovjetski zvezi nobenega povoda za še hujše zatiranje podjarmljenih narodov in ji preprečiti, da bi se mogla kdaj sklicevati na to, da je bila zaradi zuna¬ njega vmešavanja prisiljena sprožiti tretjo svetovno vojno. Razvoj v satelitih in v ZSSR sami gre, po mnenju Washin- gtona, že sam po poti, ki vodi do konč¬ nega razpada komunističnega imperija. Indijski Nehru je po kratkih posvetih v Londonu odletel v "VVashington na po¬ svete z Eisenhowerjem in Dullesom in izjavil, da je ugotovil, da je “ameriška zunanja politika prilagodljiva menjajo¬ čemu se položaju v svetu in ni pristran¬ ska, kakor je doslej menil.” V vseh vpra¬ šanjih si Eisenhower in Nehru nista bi¬ la edina. Iz USA je odletel v Kanado v Otawo, od tam pa zopet v London, kjer je z Edenom razpravljal o perečih sve¬ tovnih problemih. Iz Londona se vrne v Indijo, kjer se bo ponovno sestal s ki¬ tajskim Čuenlajem, nakar bo ta v prvi polovici januarja odletel v Moskvo na posvete. Nehru še vedno igra vlogo po¬ sredovalca med komunistično polovico sveta in med svobodnimi narodi ter je na svojem potovanju prenesel mnenje Čuenlaja Edenu in Eisenhowerju ter mnenja teh dveh čruenlaju, ki jih bo po¬ jasnil s svoje strani sovjetskim oblastni¬ kom v Kremlju, ko prite tja. Sueški prekop je še vedno zaprt, ker imajo ZN težave z Nasserjem zaradi či¬ ščenja kanala. Iz Port Saida so odšle vse anglofrancoske čete, Nasser je tam doživel bučen sprejem in mesto je bilo predano egipčanskim oblastem. Egip¬ čanska osvobodilna armada je razpu¬ ščena. Na Madžarskem komunisti nadaljuje¬ jo z aretacijami upornikov in težkimi ob¬ sodbami. Večina težke industrije sto¬ ji. Delo v premogovnikih se je deloma obnovilo, toda primanjkuje rudarjev, šte¬ vilo beguncev na zapad je še vedno viso¬ ko. ZSSR je začela * pošiljanjem pre¬ moga v deželo, toda šele v marcu bo moglo življenje, če kaj ne pride vmes znova normalno steči. Uporniško giba¬ nje v rarodu tli naprej zlasti med štu¬ denti, ki so ponovno zahtevali Kadarjev odstop. Poljska in ZSSR sta podpisali novo obrambno pogodbo, v kateri so določila o statusu sovjetske vojske na Poljskem. V ZSSR je prišlo do nemirov zlasti med študenti, ki na svojih sestankih v komunistični organizaciji Komsomol za¬ htevajo demokratizacijo študentovskega in javnega življenja. Do hudih nemirov je prišlo tudi na Estonskem, od koder so sovjeti odpeljali vse estonske vojake v notranjost ZSSR in jih nadomestili s svojimi. V ZN je bila enoglasno sprejeta Ja¬ ponska kot 80. članica ter je njena de¬ legacija že nastopila v skupščini. PORAVNAJTE NAROČNINO Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. XII. 1956 STAVKA Številne stavke, ki so zadnji čas zaje¬ le precejšnje kroge delovnih slojev v Argentini, so tudi marsikateri slovenski družini prizadejale udarce, ki jih ne bo mogoče tako hitro zaceliti. V družinah, kjer so s pametnim varčevanjem hrani¬ li vsaj nekaj za “zlato rezervo”, so v teh tednih to zalogo skoro potrošili. Dru¬ god, kjer je bilo treba živeti iz dneva v dan, iz petnajstke v petnajstko, so dol¬ govi narastli in prihodnji dohodki bodo Obremenjeni z vračanjem tako nastalih dolgov. Stavke same so prizadele tudi Svobod- mo Slovenijo. Ni mogla redno izhajati; kadar pa je v zadnjih 2 mesecih izšla, je izšla z veliko težavo in z večjimi stro¬ ški. Ves čas stavke tudi niso prihajali v upravo tisti, ki so sicer poravnavali na¬ ročnino proti koncu leta. Na drugi stra¬ ni pa se je prav v tej dobi pokazalo ka¬ ko so naši rojaki v Argentini in mno¬ gi po svetu navezani na Svobodno Slo¬ venijo. Koliko je bilo nezadovoljstva in negodovanja vsak četrtek, kadar Svo¬ bodna Slovenija zaradi stavke ni izšla. Koliko pisem smo dobili iz najrazličnej¬ ših strani, kjer vprašujejo, zakaj ni Svobodne Slovenije. Kako značilna so pisma tistih naših rojakov, ki žive stoti¬ ne in stotine kilometrov proč od sloven¬ ske skupnosti sami med tujimi ljudmi, kjer nikoli ne slišijo slovenske besede: Vsem tem je Svobodna Slovenija vsak teden ne samo branje osebnih novic, o- glasov in osmrtnic, ampak stik s Slo¬ venci po svetu in z domovino. V zvezi s temi dejstvi in ob zavesti povezanosti lista z bralci in zlasti na¬ ročniki in ker smo v uvodu pisali o stav¬ kah v Argentini, je morda prav, da po¬ vemo nekaj misli še o nekih drugih stav¬ kah in to o stavkah slovenskih izseljen¬ cev. V teku letošnjega leta so še pred stav¬ ko grafičarjev tiskamarji povišali stro¬ ške tisku. Poleg tega je bila znatno po¬ višana poštnina. Povišali so se tudi dru¬ gi stroški, ki so v zvezi z izdajanjem li¬ sta. Toda vse te izredne poviške bi Svo¬ bodna Slovenija lahko prenesla, ako bi vsi naročniki izpolnili svojo dolžnost v letošnjem letu, kakor tudi vsi bralci in bi oboji prenehali s stavko. Kakšna je ta stavka? Stavkajo proti listu Svobodna Slove¬ nija vsi tisti, ki so redni naročniki in naročnine še niso poravnali. Stavkajo vsi tisti, ki list bero pri so¬ sedih, prijateljih ali znancih, namesto, da bi list sami naročili in ga plačali. Stavkajo vsi tisti, ki jih Svobodna Slovenija zanima samo tedaj, kadar pri¬ nese obvestila o vojni škodi, ali če ko¬ ga ošvrkne. Ne potrudijo se pa list na¬ ročiti. Stavkajo vsi tisti, ki se nočejo zave¬ dati, da je naša emigracija pred vsem politična emigracija, ki mora imeti svo¬ je osrednje glasilo. Stavkajo vsi tisti, ki iz namišljenih vzrokov ne naročijo Svobodne Slovenije in nočejo priznati, da je Svobodna Slo- ' venija kljub doslednosti in jasnosti v načelih vendarle tako širokogrudna, da je sleherni Slovenec lahko njen naroč¬ nik. Stavkajo končno vsi tisti, ki so poza¬ bili, da moramo nadaljevati borbo proti komunizmu in nočejo podpreti Svobod¬ ne Slovenije v tej njeni borbi. Vse, ki so hote ali nehote, zavestno ali podzavestno doslej proti Svobodni Sloveniji stavkali, prosimo in jih pozi¬ vamo, da s stavko prenehajo in da se vključijo v vrste zvestih, plačujočih na¬ ročnikov tednika Svobodna Slovenija. Vsem zvestim in plačujočim naročnikom ife' sodelavcem pa se iskreno zahvaljuje¬ mo za njihovo sodelovanje in pomoč ter jih prosimo, da tudi oni vedno in ob vsa¬ ki priložnosti pozivajo svoje znance in prijatelje, ki doslej še niso naročniki Svobodne Slovenije, da to postanejo. Prijatelju Milanu Fincu v spomin Tudi begiisiea? Med tisočiipi madžarskimi begunci je prišla tudi 68 letna Angležinja, univ. docentka in prevajalka dr. Edith Bone. Bila je sedem let zaprta v samici. Ob prihodu na svobodna tla je izjavila: “Bi¬ la sem nedolžna, ker ni res, da bi bila angleška vohunka. Bila pa sem tudi kri¬ va, ker sem kot komunistka pomagala graditi stroj, ki je tisoče porinil v tak¬ šno trpljenje, kakor je bilo moje.” Med begunci je tudi komunist John Santo, bivši uradnik CIO — amer. de¬ lavske organizacije, ki je 1949 šel iz USA prostovoljno, da se je tako izognil izgonu, s katerim mu je oblast grozila zaradi pripadnosti h KP. Predno je ta¬ krat šel, je izjavil, da vlada vodi Ame¬ riko po želji Wallstreeta in njegovih ko- Kdo med nami, ki smo zaradi razmer doma zapustili 1. 1945 domovino, ga ni poznal, če osebno ne pa vsaj po imenu, tega visokorastlega, slokega, mladega moža, ki je v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno, zlasti pa za časa so¬ vražne okupacije in komunistične notra¬ nje revolucije med to vojno, igral bolj in bolj vidno vlogo v slovenskem jav¬ nem življenju? Nedavno je prišla iz do¬ movine žalostna novica, da je, po vseh prestalih grozotah v nacističnem tabo¬ rišču v Dachau in po mnogoletnem za¬ poru v domovini in po končni pomilo¬ stitvi in izpustu iz ječe, nenadoma umrl v bolnici v Novem mestu. Bolehal je na posledicah prestanega gorja; zlasti pa je zapustila hudo bolezen taboriška in jetniška prehrana na prebavilih. Milan je upal, da jo bo mogoče odstraniti z ope¬ racijo. Zato se je odločil, da se zaupa spretnosti operacijskega noža priznanega operaterja. Posledice prestanega trplje¬ nja pa so bile močnejše kot zdravniška spretnost in Milanovo trdno upanje, da bo spet zdrav. Milan Finec je podlegel in umrl. Zaradi svojega velikega idealizma in neuklonljivega zaupanja v pravično slo¬ vensko stvar je rajnki Milan Finec mo¬ ral prestati več, kot je njegovo sicer zdravo mlado telo moglo prenesti. Duha trpljenje ni moglo streti, a strlo je umrljivi del njegove osebnosti. Že kot mlad študent v gimnaziji se je pokojni začel uveljavljati v narodnih, kulturnih, verskih in športnih organiza¬ cijah, ki so zametavale materializem, negovale in razvijale pa v mladini du¬ hovne vrednote. Bil je dober odrski igra¬ lec, odličen telovadec in sila korajžen mladec. Ko je dokončal pravne nauke na ljubljanski univerzi in se ogledoval po primernem poklicu, je zavrgel misel, da bi se zakopal v prašno juristarijo; njegovo mlado hrepenenje posvetiti svo¬ je moči onim širokim plastem naroda, ki najbolj potrebujejo idealnih izobražen¬ cev, ga je privedlo v glavno tajništvo Kmečke zveze. Ta stanovska organiza¬ cija slov. kmeta se je bila ravno v onih letih po smrti kralja Aleksandra 1. 1934 začela razvijati v zdrav in močan pokret. Finec je bil kmalu nastavljen za glavne¬ ga tajnika KZ. Pod njegovim tajnikova- njem je KZ zrastla v največjo in — lahko rečemo — najbolj solidno organi¬ zirano množično gibanje, ki je v sloven¬ skem javnem življenju začelo uveljav¬ ljati zdrave poglede na stanovsko orga¬ nizirano strukturo slov. naroda. KZ in z njo Milan Finec je gradil narodno stav¬ bo na moralne temelje organiziranih stanov, ki jim je pa treba zagotoviti zdravo gospodarsko osnovo, če naj raz¬ vijejo vse svoje sile za skupni narodni blagor. O kakem materialističnem za- snutku Kmečke zveze kljub temu ne mo¬ re biti govora, še manj o kakih razred- no-bojnih namenih. Pokojni Milan je bil duhovno usmerjen mož, ki je na celi čr¬ ti odklanjal materializem in razredni boj. Zato ni nič čudno, če je prišel navz¬ križ z nauki in načrti komunizma. Bil je pokonci mož in je za svoje prepriča¬ nje bil pripravljen tudi žrtvovati. Žrtvo¬ val je vse, kar je imel — svoje življe¬ nje. Bil je Slovenec najčistejšega kova, zaradi česar je postal nevaren nemški GESTAPO v Ljubljani. V prvih dneh decembra 1944, ko je bila borba na živ¬ ljenje in smrt z nacisti in komunisti na vrhuncu, so Nemci Milana zaprli, ga silno mučili, da bi od njega izsilili važ¬ ne izpovedi (kar se jim seveda ni posre¬ čilo) in ga končno odvlekli v Dachau. Kako je bilo tam, si vsak sam lahko misli. Kar pa ni vsakomur znano, je to, da so taboriščniki-komunisti v Dachau tesno sodelovali z Gestapo in imeli v ro¬ kah vse ključne položaje v taboriščni upravi. Tako se jim je ob zaključku vojne posrečilo, da so Milana pred nje¬ govo osvoboditvijo dobili v roke, ga od¬ peljali v Jugoslavijo, postavili pred “ljudsko sodišče” in ga obsodili na smrt. Po naključju je bila pozneje smrtna ka¬ zen spremenjena v dosmrtno ječo, ki jo je pokojnik odsedeval v zaporih v Mari¬ boru. Pred več meseci je dospela iz do¬ movine novica, da je Milan na svobodi. Kako je do tega prišla, ni mogoče do¬ biti točnih podatkov. Jetnik je itak bil težko bolan na prebavilih in bi bil najbrž umrl v ječi. Koliko je svoboda v deželi s tajno policijo in diktaturo ene stranke vredna, je tudi problem, ki je obremenje¬ val izčrpane življenjske sile mladega moža. Vse to je pripomoglo, da se je v najlepši moški dobi zgrudil borec za svobodo in socialno pravičnost svojega naroda, ne da bi bilo na obzorju videti žarke nove dobe, za katero je pokojnik toliko delal in toliko žrtvoval. Mi pa vemo, da nobena žrtev ni in ne more biti zaman, če so cilji žrtvovanja čisti in njih končni namen duhovna in snovna blaginja ljudstva. Da je Milan Finec žrtvoval svoje moči, svoje zdravje in svoje življenje za take cilje, ne more biti najmanjšega dvoma. Zato trdno ve¬ rujemo, da bo prjšel čas, ko bodo z Mi¬ lanovega imena in njegovega dela od¬ padle vse klevete, s katerimi so ga ob¬ suli njegovi nasprotniki v domovini, da so ga mogli vreči v ječo in ga končno uničiti — kakor odpade ledeni oklep z drevesa, ko posije nanj toplo spomla¬ dansko sonce. Da tega trenutka pokoj¬ ni Milan ni mogel dočakati, je njegova zadnja in največja žrtev. Milan Finec je nosil v svojih prsih globoko vero v Boga. Iz te vere so kli¬ la njegova dejanja, v njej je bilo zasi¬ drano njegovo trpljenje in v svetlobi te vere je dal svoje življenje za zmago vrednot, ki spremljajo človeka preko groba. Na tem svetu ni dobil povračila, ker svet je krivičen. Bog pa je neskonč¬ no pravičen in mi verjemo, da Milanu povrača — in to povračilo nima konca. In vendar jokamo ob njegovem gro¬ bu... Malo imamo mož njegove volje, požrtvovalnosti in zaupanja v zmago pravične stvari. Ko bo narod takih mož najbolj potreboval, Milana Finca ne bo med njimi — in to je velika izguba. Ali eno je gotovo: ta čas zanesljivo pride! Zato obrišimo solze, in s spominom na tisoče in tisoče, ki so že poprej kakor Milan, dali svoja življenja za vero in domovino in se jim je sedaj pridružil še njih zvesti klicar — združimo svoje mo¬ či, da pospešimo prihod tega časa. In de¬ lajmo vztrajno na tem, da bo narod do¬ ma za ta čas pripravljen in da bomo nanj pripravljeni tudi mi! Zamanov Koroški Slovenci v borbi za svoje šolstvo Koroški Slovenci se morajo vedno bo¬ riti za svoje osnovne pravice, ki jim po vseh božjih in človeških postavah gredo. Na papirju jih imajo sicer precej zapi¬ sanih, dejansko se pa morajo vedno bo¬ riti, da ohranijo tiste, ki jih že imajo in da pridejo do tistih, ki so jim v držav¬ nih postavah zagotovljene, pa jih- še ni nimajo. Ta boj koroških Slovencev se zlasti 'suče okoli dveh glavnih šolskih vprašanj, t. j. ohranitev dvojezičnega šolstva, ki je bilo ustanovljeno leta 1945 in ustanovitev slov. srednje šole, ki jim je zagotovljena v avstr. mir. pogodbi. V tej zadevi je bila nedavno posebna konferenca na Dunaju. Sklical jo je avstr. zun. min. ing. Figi, udeležili so se je pa med drugimi prosv. min. dr. Drimmel, obrambni min. Graf., koroški deželni glavar "VVedenig s tremi pred¬ stavniki deželne vlade, predstavniki obeh Cerkva na Koroškem in zastopniki star¬ šev. Koroške Slovence sta zastopala predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev g. dr. Joško Tischler ter pred¬ sednik Zveze slovenskih organizaciji g. dr. Franc Zwitter. Zun. min. ing. Figi je dejal, da vlada resno misli na izvršitev določil 7. avstr, mir. pogodbe, ki daje koroškim Sloven¬ cem pravico do srednje šole. Zato naj bi bila ta razprava uvod v nadalnje ob¬ ravnavanje tega vprašanja. Slovenska zastopnika sta zatem na se¬ stanku podala izjavo. V njej sta prika¬ zala zgodovino nastanka dvojezičnega šolstva na Koroškem, navedla izjave vo¬ dilnih avstr, polit, osebnosti o njem ter ugodna poročila, ki so bila o teh šolah objavljena v avstr, listih. Zaključila sta jo z ugotovitvijo, da je na osnovi vsega v izjavi navedenega gradiva, jasno, da so vprašanje šole na Koroškem “načelno rešili in odobrili vsi pristojni krogi, za¬ čenši od demokratično izvoljenega dežel¬ nega zbora do učiteljev strokovnjakov.” Končno sta v izjavi tudi izpovedala, “da Slovenci v čl. 7 drž. pogodbe ne gledajo le del šolskega vprašanja, ampak vidijo tam tudi posebni oddelek šolskega nad¬ zorstva in vse, kar je s tem zvezano, vi¬ dijo tam vprašanje srednjih šol, jezik na sodiščih in uradih, dvojezične napise, de¬ lež na vsej kulturni in gospodarski po¬ moči s strani države”. Na sestanku je med drugimi govor¬ niki nastopil tudi šolski inšpektor Ma- klin iz Velikovca. Nastopil je proti dvo¬ jezičnemu šolstvu, čeprav ga je do tega sestanka v vseh svojih uradnih poročilih deželni vladi v Celovcu vedno branil in * hvalil njegove dobre strani. Spričo take¬ ga zadržanja inšpektorja Maklina je na¬ stopil deželni glavar Wedenig, ter na¬ glasil, da se je v svojem zadržanju do dvojezičnega šolstva vedno opiral na mnenje šolskih strokovnjakov, zlasti na pozitivna poročila navedenega šol. in¬ špektorja o uspehih dvojezičnih šol. Za¬ to se ne more dovolj načuditi inšpektor¬ jevemu “spreobrnjenju”. Tega je nato vzel v zaščito prosv. min. Na njegova izvajanja je repliciral dež. glavar. Med drugim je povedal tudi to, “da so Angle¬ ži leta 1945 zahtevali na južnem bregu Drave slovenske šole, vlada pa je v za¬ meno izvedla na določenem teritoriju dvojezične šolstvo. Priznal je, da je do leta 1949 poteklo vse mirno, nato se je pa začela gonja proti dvojezičnemu šol¬ stvu na nemški strani. Zahteval je, naj bodo zakoni tako jasni, da v deželi ne bo več prepirov o tem vprašanju Po izjavah predstavnikov koroške de¬ želne vlade ter obeh Cerkva, ki sta se izrekla za pravice slov. manjšine, so predstavniki slovenske delegacije znova navedli vse razloge za dvojezično šol¬ stvo. V zaključnih izvajanjih so nagla- šali, da koroški Slovenci žive ob meji in do ni njihova naloga, da bi gradili kitaj¬ ske zidove, ampak da z dvojezičnostjo pomirjajo obmejno ozračje. Zun. min. ing. Figi je nato v zaključ¬ ni besedi dejal, da ima sedaj prosvetni min. nalogo, da pripravi potrebne osnut¬ ke glede šol in še posebej glede slov. gimnazije, ki naj bi začela delovati vsaj v jeseni leta 1957. Kakor hitro bo to de¬ lo gotovo, se bo vršila nova razprava. V kratkem pa naj bi bila taka razpra¬ va tudi glede jezika na sodniji. Razstava umetnostne akademije risti, uporabljajoč pri tem delavske mno¬ žice, in tako zavira kolo zgodovine. Na Madžarskem je postal vladni uradnik. Zdaj je dejal, da upa na azil v svoji do¬ movini. Nič Več ga ne skrbi ameriški si¬ stem. Po njegovem mnenju je 23. ok¬ tober — to je začetek upora na Madžar¬ skem — začetek konca komunizma. Ni lahko pisati o umetniku, ki prvič razstavlja kot ni lahko pisati o pesniku, ki je objavil svoje prvence. Tem težje je pisati o osmih prvih razstavljalcih hkrati. In vendar so se gledalcem vtisni¬ le te slike in grafike tako v spomin, da še po dnevih izza obiska razstave lahko o njih govorijo. Tri značilnosti bi najprej omenil. Pr¬ va je tista, ki jo je poudaril že v svo¬ jem nagovoru Ruda Jurčec, da je ta raz¬ stava slovenska. Ne zato slovenska, ker so razstavljalci Slovenci, ampak zato, ker veje iz teh slik res slovensko občutje. “Nemogoče je”, je rekel Jurčec, ko je prvič stopil v razstavni prostor, da bi te slike slikali Argentinci. Lahko bi slika¬ li prav tako dobro ali še bolje, toda ne tako kot slikajo ti gospodje in gospo¬ dične”. Pristavljam, da so ti mladi u- metniki z izjemo nekoliko starejšega Papeža prišli v Argentino v letih puber¬ tete in so prej zapustili domovino sko¬ raj otroci. V novi domovini so videli mnogo več tuje umetnosti kot domače. In vendar to izrazito slovenstvo! In bi spet lahko potrdil Steletovo oznako slo¬ venskega slikarstva, ki je slikovitost. Slikovitost kot stilna oznaka, česar tu ne morem znova razlagati. Najboljši do¬ kaz je spet Papež, ki je med vsemi naj- ARGEN TIN A Podpredsednik republike kontraadmi¬ ral Rojas je prejšnji teden pregledoval na jugu republike pomorske baze. Iz mesta Ushuaia na Ognjeni zemlji se je z vojno ladjo odpeljal na področje argent. Antartide. Od tam je naslovil na narod svojo božično poslanico v ponedeljek 24. XII. Radijske postaje so jo prenašale r vse dele republike. Oddajo so ponovile tudi na božični dan. Stavkovno gibanje v Argentini, o ka¬ terem smo poročali v prejšnji številki, se je poleglo. Delo so obnovili kovinar¬ ji, grafično delavstvo in tudi delavstvo v klavnicah ter v ostali živilski industri¬ ji. Stavkovno gibanje je prejšnji teden spremljala vrsta hudih sabotažnih de¬ janj in zločinskih napadov. Tako so stav- kujoči delavci zažgali tovarno Siam de Tella ter na ta način povzročili nad 150 milijonov pesov škode. Na več mestih so teroristi postavili tudi bombe. Ob eks¬ plozijah bomb je bilo več oseb ranjenih. Bilo je tudi nekaj smrtnih žrtev. Polici¬ ja je ugotovila, da so bila vsa ta sabo¬ tažna dejanja samo del revolucionarne stavke, ki jo je iz Venezuele organiziral in naročal biv. diktator. Za izvedbo na¬ črta so bila na razpolago tudi velika de¬ narna sredstva. Zaradi odločnega nasto¬ pa oblasti, ki so objavile, da bodo tudi z orožjem nastopile proti saboterjem, če bi to bilo potrebno, se je prevratni načrt na celi črti izjalovil. Tako v industrij¬ skih središčih, kakor tudi v podeželju, kjer so zločinci ponekod zažigali žito na polju ter podirali ograje med estancija- mi, da bi se črede živine med seboj po¬ mešale, se je revolucionarni načrt s. stavkami in sabotažnimi dejanji docela ponesrečil. Zaradi organiziranja sabo¬ tažnih dejanj v Argentini je argent. vlada vložila odločen protest pri vene¬ zuelski vladi. Od nje zahteva, da v bo¬ doče v interesu dobrih odnosov med o- bema državama tako rovarjenje biv. diktatorju prepreči. naprednejši, pa so celo njegove že sko¬ raj abstraktne Arhitekture v bistvu — impresionistične. Druga posebnost je ta, da nihče izmed osmerice ne posnema niti Bare Remec, niti Volovska, ki sta oba močni oseb¬ nosti in še njihova učitelja povrhu. To je gotovo velika zasluga profesorjev, ki svojega osebnega “stila” učencem nista vsiljevala in sta jim pustila popolnoma svobodno izražanje. To je v umetnost¬ nem pouku velike vrednosti. Nešteto talentov so profesorji ubili, tudi sloven¬ skih že. Drugod je bil odnos učencev do učiteljev tako malikovalski, da si je moj¬ ster nehote ustvaril trop epigonov (Me- štrovič). V starih časih umetniških de¬ lavnic je bilo„to drugače; danes so u- metniške akademije upravičene samo, če vzgajajo individue. Tretja ugotovitev velja prav osmim osebnostim. Kot so po občutju vsi pravi Slovenci in kot ne posnemajo učiteljev, tako so si tudi med seboj različni. Nihče se ne naslanja na soseda pri stojalu. Vsak zase se znajde pri delu. Osem o- sebnosti. Z drugimi besedami: ne prepi¬ sujejo nalog. To pa je res znak najviš¬ jega šolstva in resne volje za uveljav¬ ljanje lastne sposobnosti. Sedaj bi bilo dobro govoriti o vsakem izmed osmerice posebej. Spet to ni lah¬ ko za človeka, ki je sam učitelj, naj¬ si postranskega predmeta umetnostne zgodovine. Vsak izmed razstavljalcev ima za seboj komaj tretjino učne dobe. Pravi razvoj umetnika pa se začne še¬ le potem, ko stopi popolnoma samostoj¬ no -v svet ali — dandanes — v labirint umetnostnega snovanja. In vendar so da¬ nes tako dragocene slike in študije iz učne dobe postavim naših impresioni¬ stov! Še denarno vrednost utegnejo ime¬ ti višjo kot njihova zrela dela. So tudi velike razlike n. pr. med Jakopičevimi in Groharjevimi učnimi deli. Jakopič ka¬ že že takrat bodočega impresionista, Grohar pa ne. Tako se bo morda tudi kdo teh razstavljalcev še zaobrnil v dru¬ go smer. Toda nikar naj teh prvih prič svojih uspehov ne zavrže! Naj samo z enim stavkom vsakega posebej označimo. Tudi drugačna označ¬ ba bi bila morda pravilna, saj so vsi toliko napredovali, da jih z enim stav¬ kom ni mogoče odpraviti. Ivan Bukovec, ki je prešel k slikar¬ stvu iz rezbarstva, se iz strogega obri¬ sa in modelacije premika k slikovitim u- činkom. — Tatjana Karba, študentka arhitekture, gradi bolj linearno kot pro¬ storno in ljubi tople ženske barvne to¬ ne. — Tone Kržišnik, ki ga Bara Remec rada primerja z Botticellijem, vendar združuje z linearno zaokroženostjo do- kajšno mero slikovitosti. — Bariča Maj¬ cen, tudi stud. arch., je v naši šoli dva semestra pred kolegico Tatjano in zato v barvah smelejša, da spominja včasih že na nadrealiste in ima tudi nek svoj ri¬ tem v kompoziciji. — Andrej Makek je šel v teh treh semestrih pot v neko eks¬ presijo, kjer je svoj prvotno slikoviti koncept vključil v poudarjeno obrisno li¬ nijo. — France Papež — kot sem že o- menil — združuje slikovitost z abstrakt¬ nimi predstavami brez poudarjene pro¬ storne linearnosti — Jure Vombergar je zelo impulziven in se poleg poglablja- I nja v slikarsko doktrino rad spušča v I eksperimentiranje, kar je vedno znak | navdušenja za napredek. — Metka Ži¬ rovnik je izrazit primer stalnega napre¬ dovanja v svojem slikovitem konceptu brez hlastanja po obrobnem strujarstvu. Naj bi pri vseh, od prvega do osme, zavladala zavest, da so talenti in da morajo vztrajati do konca. Tako bo slo¬ venstvo v izseljenstvu zgradilo novo ge¬ neracijo slovenskih umetnikov. Razstavo je obiskalo nad 300 naših ljud\ več kot katerokoli slovensko raz¬ stavo doslej. Počastil jo je s svojim o- biskom tudi prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman. Najlepše spričevalo je dala absolventka, tukajšnje Faderjeve petlet¬ ne akademije: “Nobene teh slik se ne bi upala naslikati”. M. Marolt Buenos Aires, 27. XII. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. I Ihmce im Sfoyiwdjj&- V Mali galeriji v Ljubljani so dediči velikega mojstra slov. impresionizma Riharda Jakopiča priredili manjšo raz¬ stavo njegovih oljnatih del. Prof. Janko Glaser, znan v slov. jav¬ nosti tudi kot pohorski pesnik, je v let. jeseni praznoval 30. letnico, odkar vodi kot upravnik študijsko knjižnico v Ma¬ riboru. Na to mesto je bil imenovan le¬ ta 1926 in sicer v začetku kot stalni .knjižničar v tej največji slov. knjižnici na Sp. Štajerskem, ki so jo ustanovili slov. rodoljubi. Pod Glaserjevim vod¬ stvom se je razvila v moderno in res ve- NAIVNOST ALI NORČEVANJE? Tako smo se vprašali, ko smo brali 'zun. politični prikaz dogodkov na Ma¬ džarskem v buenos aireški titovski “No¬ liko knjižnico, ki je bila urejena po me¬ todah bibliotekarske tehnike. Nacisti _§o med okupacijo knjižnico ukonili, večino knjig prepeljali v Gradec, upravnika Glaserja pa izgnali. Po vrnitvi je Glaser izposloval, da so iz Gradca vrnili odvze¬ te knjige. Za upravnika Instituta za narodnost¬ na vprašanja je bil imenovan Franc Pe- rovšek, ravnatelj ljubljanskega radia. Občinski odbor v Mengšu in Zveza stenografov in strojepiscev v Sloveniji sta odkrili spominsko ploščo utemelji¬ telju slovenske stenografije Franu No¬ vaku na rojstni hiši ob stoletnici njego¬ vega rojstva. Umrli so. V Ljubljani: Ivanka Pirnat, sodavičarka in pos., Olga Tavčar, roj. Cvahte, žena pok. zobozdravnika dr. J. Tavčarja, Alojzij Devetak, upok., Mari¬ ja Logar, vdova po strojevodji v p., Ana Marolt, upok., Angela Možina, upok., Alojzija Ziller, Franc Dular, mes. moj¬ ster, Rudolf Jenko, Alojzij Sušnik, biv. trg. z žel. in Marija Masterl, roj. Baj¬ želj v Stražišču, Ana Gjurasek, roj. La¬ mut v Ptuju, Ivan Perme v Trbovljah, Anton Cmer, v. sodni ofic. v p. v Vojni¬ ku, Frančiška Cergolj, roj. Zorc v Drav¬ ljah, Janko Kosterov v Stožicah, Julija¬ na Potovnik v Beljaku, Angela Reya, roj. Ocvirk, upok. prof. v Celju, Jernej Golob v Stražišču, Slavko Bertossi, štu¬ dent ekonom, fak. v Polju, p. Arhangel Appej, frančiškan, katehet, svetnik in zlatomašnik na Viču, Franc Zopel, kovač v Žalcu, Makso Turnšek, pos. v Nazar- jih, Anton Uršič, fotograf, Laško in Ja¬ nez škrjanec v Dobrnici. Slovenci v Argentini vi Domovini”. V čl. brani Titovo zadržanje do teh dogodkov, za brutalni sovjetski nastop .•z orožjem pi-oti madžarskemu narodu ter pravi, da tako Tito kot Nehru na¬ čelno obsojata “način sovjetskega posež- ika v notranje zadeve Madžarske, če¬ prav so bili sovjeti do neke meje k te¬ mu prisiljeni, ko so jim Madžari tik pred odhodom, da bi se imeli kot revo¬ lucionarji s čim-ponašati, razbili eno di¬ vizijo in so se vsled tega razjarjeni Ru¬ si nato vrnili ter brez vsakih pridržkov potlačili upor“. Zatem ve povedati, da ■zaradi “incidenta”, ko so Nagyja sovje¬ ti ugrabili in odpeljali, Tito ni pretrgal zvez s sovjeti in “jih gotovo ne bo”. Končno pa omenja polemiko med Titom in moskovsko Pravdo, v kateri da je Ti¬ to “obsodil moskovsko nezaupanje v so¬ cializem” ter nadaljuje svoja izvajanja ■z zatrdilom, da Tito “želi, da v vsaki ljudski demokraciji izvedejo na svoj naj¬ boljši način socializem po njega enotnih načelih”. Zaključi pa Nova domovina svoja izvajanja s tole cvetko: “Znano je namreč, da j« edino v Jugoslaviji dela¬ vec soudeležen pri državnih podjetjih, kar je najvišje zagotovilo socialne ena¬ kopravnosti. Poznanjska in madžarska protirevolucija je v Jugoslaviji izključe¬ na.” Na ta način daje korajžo komunistič¬ ni samoprevari, da bodo vse večne čase tudi oni lahko izvajali nasilje nad veči¬ no slovenskega naroda in ostalih naro¬ dov v državi. . • f I l S R E e N o i • i I NOVO LETO t j f 4 voščita I s f ‘t f Mr ata. Krištof I T • t i i ’ BUENOS AIRES Božične praznike So slovenski rojaki na področju Vel. Bs. Airesu tudi letos praznovali v do¬ mačem božičnem vzdušju. Tudi polnoč- nicar je bila. Toda ne več v spodnji cer¬ kve bazilike Sv. Roze, ampak že v last¬ nih prostorih v Slovenski hiši. Ramen Falcon 4158, Bs. As. Ker v kapeli ne bi bilo prostora za vse rojake, pa tudi domačine, je bila polnočnica na prostem. Imel jo je direktor g. Anton Orehar čb asistenci slov. bogoslovcev. Po evange¬ liju je imel na številne zbrane vernike božični nagovor. Med sv. mašo je Slovenski pevski zbor Gallus prepeval slovenske božične pesmi. O polnočnici v Slov. vikariji v Sloven¬ ski vasi v Lanusu poročamo na drugem mestu. V San Martinu je tamošnji Slo¬ venski pevski zbor pel pri polnočni bo¬ žične pesmi v kasteljanskem jeziku. V San Fernandu je bila tudi polnočnica. Udeležilo se je lepo število primorskih rojakov. V prihodnji številki Svobodne Sloveni¬ je bomo objavili koliko bo znašala na¬ ročnina za leto 1957. Tajništvo za kulturo buenosairške mestne občine je dalo postaviti na Trgu Srfn Martin velike in lepe božične jasli¬ ce. V počastitev rojstva božjega Deteta je pripravilo lep božični umetniški pro¬ gram, ki so ga izvajali razni domači u- metniki ter Slovenski pevski zbor Gallus in Ilrvatski pevski zbor Jadran. Zbora sta pela slovenske odn. hrvatske božične pesmi. Koncertni nastop je bil v soboto 22. decembra ob devetih zvečer, ponovi¬ li ga pa bodo to soboto dne 29. decem¬ bra ob isti uri. Gallusovi pevci so pod vodstvom svo¬ jega pevovodje g. dr. Julija Savellija za¬ peli naslednje božične pesmi: Na polnoči grede, Zveličar nam je rojen zdaj, Zve¬ ličar nam se je rodil, Angeljsko petje, Marija, daj mi Jezuščka, Zveličar pre¬ ljubi nocoj se rodi in Glej, zvezdice bo¬ žje. Zbor je spremljal na orgijah g. prof. Jože Ošana. Kot solista sta nastopila ga sopranistinja Fani Mačkova in tenorist g. Silvo Lipušček, v duetu pa soprani¬ stinja ga Fani Mačkova in altistinja gdč. Roza Golobova. Odlično petje Gallusovcev je vzbuja¬ lo pri številni množici, ki je prisostvo¬ vala koncertnemu večeru, splošno pozor¬ nost ter so poslušaci posamezne sloven¬ ske božične pesmi sprejemali z odobra¬ vanjem. Prvi poletni kulturni večer SKA je bil v petek 21. decembra t. 1. v pro¬ storih Ilirije na Alvarado 350 v Bs. Ai¬ resu. Na sporedu je bila razglasitev izi¬ da literarnega nagradnega razpisa in dokumentarni film o Napoleonu. Kot predstavnik žirije je predsednik SKA g. Ruda Jurčec razglasil, da je bilo vpo- slanih 5 leposlovnih del, vendar žirija nobenemu delu ni priznala nagrade. Ži¬ rijo so sestavljali gg. Vinko Brumen, Lojze Geržinič, Ruda Jurčec, Milan Ko¬ mar, Branko Rozman in Zorko šimčič. Po tem sporočilu so predvajali Tep in za¬ nimiv dokumentarni film o Napoleonu. Jug. Sokolstvo društvo v Argentini in Slov. kulturno drpštvo Edinost sta pri¬ redila 8. dec. v dvorani Jug. doma v Dock Sudu proslavo narodnega zedinje¬ nja dne 1. dec. 1918. Proslavo je začel orkester g. K. Cimperška z argentinsko in jug. kraljevsko himno. G. Cimperšek je imel nato tudi govor o zgodovinskem dogodku narodnega zedinjenja, za njim je g. Micič govoril o pogledu v bodoč¬ nost v znaku jedinstva. Balet “Ognjeni ples” je na klavirju spremljal g. K. Cimperšek, narodne pesmi je pela gdč. Amidžič, člani Sokola so pa nato imeli prizor “Z vrlino k sokolskemu srcu”. V drugem delu prireditve je bilo Miklav- ževanje, nato pa ples. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Herma¬ na Zupana in njegove žene ge Julči, voj. Prebil, se je 17. dec. 1956 rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Alek- sandra-Lidija. Družino g. Aleksandra Barage in njegove žene ge Narcise Mar¬ garete, roj Baravalle, je pa razveselil sin Aleksander-Dominik. Srečnima dru¬ žinama naše čestitke. Na šoli Argentinskega Rdečega križa — Cruz Roja Argentina — je diplomi¬ rala za bolničarko gdč. Roza Golobova. Čestitamo. LANUS Letošnji Božič predstavlja važen mej¬ nik v zgodovini Slovenske vasi v Lanu¬ su. V prostoru, katerega smo v zadnjih tednih z veliko marljivostjo dozidali k dvorani in začasno služi za kapelo, se je darovala na sveti večer opolnoči pr¬ vič sveta daritev. Pred polnočjo je vikar g. Janez Petek CM blagoslovil kapelo in kip Matere božje - Kraljice sveta, delo slovenskega umetnika Franceta Ahčina. Nato je g. vikar pristopil k oltarju in pred mašo prebral odlok laplatske nad¬ škofije o ustanovitvi vikarije v Sloven¬ ski vasi. Po branju odloka je imel na vse zbrane vernike, ki so do zadnjega kotič¬ ka napolnili dvorano, govor, v katerem je povdaril velik pomen te božične noči za lanuške Slovence. Omenil je, da so slovenski lazaristi, ki so se pretekli te¬ den za stalno naselili v vas, prevzeli du¬ hovno vodstvo nove vikarije ter izjavil, da bodo z božjo pomočjo kmalu zastavi li delo za slovensko cerkev, ki bo posve¬ čena Mariji-Kraljici sveta. Pri polnoč¬ nici so prepevali mladi lanuški pevci ter prvič pozdravili s svojim ubranim petjem učlovečenega Boga, ki se je po mašnikovih rokah naselil v to skromno bivališče. Med mašo je skoraj vsa sose¬ ska pristopila k obhajilni mizi. Pri dru¬ gi sv. maši je bilo ljudsko petje ter so vsi navzoči navdušeno prepevali veseli in zadovoljni nad izpolnjeno obljubo, da¬ no ob nakupu zemljišč. Na Sveti dan pa se je služba božja že vršila po določenem prazničnem re¬ du. Po opravljeni pobožnosti so si ljud¬ je drug drugemu voščini vesele prazni¬ ke, ostali dalj časa zbrani in razpravlja¬ li o velikem dogodku današnjega dne. Nova kapela v slovenski vasi bo sredi¬ šče skupaj z domom, okoli katerega se bomo zbirali, da se bomo versko in na¬ rodno ohranili. MENDOZA Slovenski rojaki iz Mendoze žele vsem bratom in sestram raztresenim po Ar¬ gentini in po vseh kontinentih sveta, vso srečo in obilo božjega blagoslova v novem letu 1957. Praznik Brezmadežne. 8 dec. smo pr6- slavili letos v dvorani pri p. Mercedar- cih, ki so nam tokrat prvič nudili na razpolago svoj oder. Za proslavo so de¬ kleta pripravila lepo igro v 4 dejanjih “Marija iz Magdale”. Predstava je bila na dostojni višini in je uspela. Presene- Vsak teden ena PADLA JE, PADLA SLANICA... Padla je, padla slanica, zvenela moja rožica. Žalost je, žalost v srce: šla, dekle je vzela druzega. Padla je/padla slanica, zvenela moja rožica! Pomlad bo cvetna spet prišld žalost bo znova v srce šla. SREDNJEŠOLSKI SEMINAR Slovenskih srednješolcev in srednje¬ šolk v Argentini, posebno v Buehos Ai¬ resu, je vedno več in po veliki večini so vsi zavedni Slovenci. Izdajajo svoj list, ki je lepo urejevan, in imajo dve štu¬ dentovski organizaciji: fantovsko in dekliško. Če bi člani drugih slovenskih organizacij svoje sestanke v odstotno tako visokem številu obiskovali, kot o- biskujejo študentje in študentke svoje sestanke, potem bi bile slovenske orga¬ nizacije reš vzor organizacijske popol¬ nosti. Ne iz vrst kakšnih voditeljev ali, po¬ kroviteljev teh dijaških društev, ampak iz dijaških src je vzklila misel srednje¬ šolskega seminarja. Kakor žrtvujejo naši fantje in dekleta pustne dneve za duhovne vaje, tako želijo srednješolke in srednješolci izrabiti letošnje in' po možnosti tudi še vse prihodnje počitni¬ ce za to, da se seznanijo s slovenskimi domoznanskimi predmeti, o katerih v argentinskih šolah nič ne slišijo. V Adrogueju so se pač te stvari učili, vsi drugi in druge pa nič, razen morda pri redkih starših. Predmeti so: slovenšči¬ na, zemljepis Slovenije, narodna in slo¬ venska umetnostna pa slovstvena zgo¬ dovina. To seveda ne bo pouk v tem smislu kot na šolah, kjer da profesor ne¬ kaj “za učit” in potem sprašuje. To bo seminar, kjer bodo predavatelji po¬ dajali izbrano snov in odgovarjali na vprašanja seminaristov. Lahko bi pri¬ merjali ta seminar tudi z nekdanjimi dr. Krekovimi socialnimi tečaji, le da je zdaj snov drugačna, v obeh slučajih pa po značaju ista: tista, ki je uradna šo¬ la ne nudi, pa je za slovenskega inteli- genta življenske pomembnosti. Seminar se prične v soboto 5. januar¬ ja 1957 in bo po svoje pomenil za na¬ še študente začetek srečnega novega le¬ ta. ča požrtvovalnost, s katero je naša mla¬ dina naštudirala razmeroma teško delo s tolikim uspehom. Po končani predsta¬ vi je bila ob osmih zvečer maša pri p. Mercedarscih. Pri njej je pel slovenski pevski zbor. Sv. Miklavž tudi letos ni pozabil na¬ ših malih in velikih. V nedeljo 9. dec. t. 1. nas_ je obiskal v dvorani pri p. Mer- cedarcih. Zadovoljstva, smeha, pa tudi joka je bilo v izobilju. ZBORNIK - KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1957 VZBUJA OBČUDOVANJE PRI VSEH, KI SO GA BRALI DOSLEJ. ERANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (16) PESEM O BERNARDKI Pomenljivo je, da je tudi Antonija Peyret na ponedeljek imela iste misli. Na večer je na vso hitrico prišla k svo¬ ji dobrotnici in odjemalki. Peyret je še mlada, toda grda in zvržena stvar. Iz dolgega obraza neprenehoma švigajo zvedave oči. Kot hčerka sodnega ekse- kutorja pozna beraško revščino življe¬ nja in ljudi. Svoji okretnosti primerno, je znala misli, ki so se oprijele tudi Mil- letove, poglobiti. Na kaj kažejo bose no¬ ge prikazni? Jasno, na stanje pokore, ki jo mora delati tudi čista duša Mari¬ jinega otroka Elize, kot vsak umrljiv človek, ki umrje. Spokorniki hodijo bo¬ si, V vicah ni ne čeljev, ne copat. Ne¬ čakinja bogate Milletove je uboga duša, ki potrebuje posebno molitve domačih in prijateljic. Z molitvijo ji bo okrajšano bivanje na žalostnem kraju. To je vzrok, da se je prikazala mali Soubirousovi in sicer dejansko na kraju, ki je prav pri¬ praven za vhod v vice. Toda kdo more vedeti, če nima Eliza Latapie svoji do¬ bri teti — in mogoče tudi nekaterim prijateljicam — sporočiti tudi kakšne o- sebne želje in sporočila? Gospa Millet in gospodična Peyret se zakleneta v so¬ bo umrle, da se takoj posvetujeta o tej teoriji, kakor tudi o praksi, kako stvar ■zagrabiti. Služabnik Filip, ki se je že deset let sem privadil na majestetični plural, se je na moč čudil tej skrivni -•seji. V sredo proti četrti uri —- sreča je hotela, da sta bili Soubirousova in Ber¬ nardka sami doma — je prišel v Cochot plemeniti obisk. Kot prvi se je prikazal Filip, ki je postavil na mizo košaro, v kateri sta bili dve pečeni kokoši in dve steklenici namiznega vina, ki sta bili o- kusno zaviti. Pred Luizo se je globoko priklonil, vse drugače kakor sicer, ter najavil gospo, ki da je že zadaj. Luiza je prestrašeno strmela v darilo in slu¬ žabnika. Dve minuti kasneje prisopiha v sobo prsata vdova, za katero je pro¬ stor kakor preozka kaznilniška celica in koj za njo hitra Peyret s povešenimi rameni. Milletova je bridko zadeta ob pogledu na veliko revščino. “Draga gospa,” prične, “hotela sem videti, kako vam je. Za te malenkosti se mi ni treba zahvaljevati.. . Imela sem celo namen, da bi vas naprosila za pomoč v sredo in soboto brez ozira na pranje. Moja hiša je tako velika, na ža¬ lost...” Soubirousova si ne more prav nič mi¬ sliti, kaj se skriva za to pretkano po¬ nudbo. Gospa Millet sicer ni preveč oz¬ kosrčna, toda zelo natančna. Kakšno delo naj bi bilo v hiši, sveta nebesa, ko so povsod prevleke in pregrinjala, da ne more priti od nikoder niti drobec pra¬ hu? Dnevna postrežba, dvakrat na te¬ den, bi nemara dala 4 franke, to je šest¬ najst frankov mesečno. Celo premože¬ nje. In to ji ponudi že koj ob pozdravu. Kaj more tičati za tem? Ponižno in ne- zaupno obriše Luiza dva stola in ju ne¬ mo ponudi obiskovalkama, Bernardka je pred manjšim oknom. Njen obraz je do¬ cela v senci, toda njeni črni lasje se rdeče — zlato svetijo. Zimsko sonce namreč je pred zahodom prišlo izza ob¬ lakov in je našlo pot celo na cachotsko dvorišče. “Zelo ljubega otroka imate, draga,” vzdihne Milletova, “prav nekaj posebne¬ ga je... kako ste lahko srečni...” “Pozdravi vendar gospodo, Bernard¬ ka,” migne Soubirousova. Bernardka brez besede ponudi vsakemu roko in se takoj spet povrne na svoje opazovališče k oknu. Gospa Milletova izvleče robček, obšit s čipkami in obriše oči: “Tudi jaz sem imela otroka, ne svo¬ jega, se reče, več mi je bil kot lasten, saj dobro veste... In Eliza je umrla svete smrti, prava pogumna mučenica. Dekan Peyramale je osebno pisal pre- vzvišenemu gospodu škofu v Tarbes o njeni smrti, češ, da je bila v zgled dru¬ gim. . .” “In ravno zavoljo tega sva prišli sem, gospa Soubirous,” prekine stvarna Pey- ret jokajočo odjemalko. “Da, govorite, draga Peyret,” prikima jokajoča. “Govorite vi! Jaz tako ne mo¬ rem ...” Hčerka sodnega eksekutorja je sedaj 'pričela razvijati svojo teorijo o Berrard- kini gospe. Nobenega dvoma ni dopusti¬ la. Bose noge in obleka, ki_ jo je sama u- Tfizala, dokazujejo, da Gospa ne more bi¬ ti nobena druga kakor pred kratkim umrla Eliza Latapie in sicer v mučnem stanju verne duše v vicah. Eliza je iz¬ brala otroka Bernardko Soubirous za svojo poslanko, da bo razodela svoji lju¬ bi teti in krušni materi važna poročila in želje. To je jasen namen prikazni, ki jo je imela Bernardka. Gospa Soubirous naj torej dovoli, da hčerka poslanstvo dovrši in zvesto raztolmači, kar ji Eli¬ za naroči. S tem bo uboga duša našla svoj mir. Soubirousova sedi, kakor da jo je o- plazil blisk, ge glave ne upa dvigniti. “Toda vse je.. . skoraj neumno”, jec¬ lja. “Človek bi ob vsem res lahko znorel” glasno jeka Milletova. Med hčerko in materjo se je še pred obiskom marsikaj zgodilo, čeprav nista izpregovorili niti ene besede. Mama, ki je težko gledala molčeče Bernardkino stanje, je bila že na moč blizu, da dovoli otroku v nede¬ ljo skriven obisk v votlini. In Bernard¬ ka je bila na moč blizu temu, da se vrže pred mater in glasno zakriči: “Pu¬ sti me tja, oh, pusti me vendar tja!” Sedaj pa sta v materinem srcu spet rasla strah in groza. “Zgoditi bi se moralo seveda kma¬ lu”, opomni šivilja. Luiza misli na šest¬ najst frankov, ki bi jih mogla zasluži¬ ti na mesec. Misli na življensko nevar¬ nost, v katero se izpostavlja hčerka, če se zopet preda zamaknjenju. Bori se, da bi dosegla odlog. “Pred prihodnjo nedeljo je nemogo¬ če... ” “To si razlagam kot privolitev,” pa¬ de hitro v besedo gospa Millet. “Ne, ne, moj mož tega ne bo dovolil.” “S tem nimajo možje nič opraviti. Možje se na te stvari ne razumejo,” go¬ vori vdova iz stare izkušnje. “Kdo bi svojemu možu vse koj pove¬ dal”, se smeje Peyretova. “Gospa, res ne morem pristati. Uvide¬ ti morate, da sem mati. Ali hočete, da bo Bernardka zbolela, da bo v zasmeh ljudem ? ... Kot mati tega ne morem dovoliti...” Debela Millet se ponosno dvigne: “Tudi jaz sem mati, moja draga, se reče, več kot mati. Tudi jaz imam otro¬ ka, ki ga srčno ljubim in ki trpi. Če po¬ mislim na muke, ki jih je moral otrok prestati, da je našel dolgo put do sem, me strese mraz do kosti... Ne silim vas, gospa Soubirous. Toda, če zaprem vrata za seboj, potem odgovarjajte vi sami...” “Moja glava... Preveč je to za mojo glavo”, stoka Soubirousova. “In kaj nfsli k vsemu naša ljuba Ber¬ nardka”, prične vabljivo šivilja. Bernardka še vedno strmi v rdečkasto večerno zarjo, ki ji gori v laseh. Nape¬ to stoji, kakor da se opira samo na pr¬ ste. Sliči skakaču, ki se je ravno pripra¬ vil k odskoku. Kaj jo briga debela Mil¬ let, grda Peyret, neumna, uboga duša v vicah in ves ta nesmisel? Ve samo eno: hoče videti svojo krasno Gospo. Njena krasna Gospa zna biti tudi zvita, da ji omogoči novo svidenje. Samo zavoljo tega je poslala ti dve gospe semkaj. Z lahnim, zvenečim in zmagoslavnim gla¬ som odgovori Bernardka: “Mama naj odloči...” Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 27. XII. 1956 SLOVENCI PO SVETU Naročnike Svobodne Slovenije v Se¬ verni Ameriki in Kanadi obveščamo, da bo naročnina Svobodne Slovenije za po¬ šiljanje z avijonsko pošto v letu 1937 9 dolarjev. Obenem jih prosimo, da takoj poravnajo zaostalo naročnino in, če le mogoče, plačajo naročnino tudi za leto 1957. Vplačila v Severni Ameriki spre¬ jema League of CSA, 238 E. 19th Str., New York 3, N.Y., v Kanadi pa zastop¬ nik Svobodne Slovenije g. Janez Muhič, 92 Granby Str., Toronto. USA f štaudohar Miha. V Severni Ameriki je tragično preminul mlad slovenski in- teligent Štaudohar Miha. Dipl. jurist SAN MARTIN V nedeljo 9. dec. je priredila Eliza- betna konferenca skupno s slov. šolskim oddelkom Miklavžev večer. Udeležba je bila prav dobra. Otroci so lepo podali svoj program: deklamacije, pevske toč¬ ke, rajanje in simbolično vajo. 5 letni Andrejček Hrovat je v svoji deklamaci¬ ji obljubljal, da bo pošten Slovenec in morda še učen, 4 letna Anica Pavlov¬ čič pa je napovedala prihod Miklavža. G. duh. svetnik Karel Škulj je proslav¬ ljal lepote slov. narodnih običajev, med katerimi je eden najlepših Miklavžev večer poudarjajoč nujno dolžnost vcep¬ ljati v mlada srca poznavanje teh vred¬ not. S pohvalo je omenjal krajevni šol¬ ski odsek, ki je našo mladino vzgajal v tem duhu. Nastop Miklavža s številnim sprem¬ stvom je izzval pri enih veselje in strah — pri vseh pa zadovoljstvo za lepo uspelo prireditev Elizabetne konference in slov. šole. Dne 8. dec. je bila v San Martinu le¬ pa Marijina proslava, združena s kro¬ nanjem njenega kipa ob 50 letnici tuk. dekliške Marijine družbe. V mraku je bila velika procesija, ki jo je vodil slov. duhovnik g. duh. svetnik Karol Škulj, zaključni govor je pa imel škof Marti- nez. Ob desetletnici nasilne smrti polic, upravnika v Ljubljani dr. Lovra Haci¬ na je bila 16. dec. v San Martinu ma¬ ša za pokoj njegove duše. Opravil jo je g. duh. svetnik Karel Škulj, ki je iz ned. evangelija orisal kremenit značaj Janeza Krstnika ter st nato kratko po¬ mudil pri neupogljivem in močnem zna¬ čaju pok. dr. Hacina, ki bo ostal v zgo¬ dovini kom. revolucije v Sloveniji sve¬ tel vzgled neustrašenega mučeništva za kršč. in narodne ideale. Pri maši je bila navzoča tudi vdova po pok. dr. Hacinu ter veliko rojakov iz San Martina in oddaljenejših slovenskih naselij. Pok. dr. Hacin bo po svojem junaškem in od¬ ločnem nastopu pred komunističnimi nasilniki na procesu v Ljubljani ostal vsem v trajnem in hvaležnem spominu. SLOVENSKI DAN j i 2S.IV.1957 Slov. pevski zbor GALLUS vljudno vabi na KONCERT BOŽIČNIH PESMI v nedeljo 30. t. m. ob 20 pri Don Boscu, Avenida de Mayo 200, Ramos Mejia Miha Štaudohar je bil Belokranjcec, sin malega kmeta. Gimnazijo jo študiral v Kočevju, univerzo pa v Ljubljani, kjer je diplomiral tik pred začetkom komuni¬ stične revolucije. Kot akademik se je u- dejstvoval v kat. dijaških organizaci¬ jah in v akad. klubu “Straža”. Bil je med prvimi organizatorji protikom. od¬ pora v Beli Krajini. Ko so komunisti zasedli njegovo rojstno vas, se je dolgo skrival po zidanicah in gozdovih. Bolan se je umaknil v Ljubljano, kjer je bil na¬ stavljen za uradnika v vseučiliški knjiž¬ nici. Leta 1945 je zapustil domovino, bil v Italiji v taborišču Monigo in Serviglia- no, pa odšel kmalu v Trst kjer je dobil mesto učitelja na Katinari. S svojo vestnostjo in dobroto si je kmalu prido¬ bil srca otrok in zaupanje staršev, do¬ kler ni prišla blazna zapoved komuni¬ stične stranke — kar so mu dobre mate¬ re med solzami zaupale — da otroci ne smejo v šolo k učitelju “izdajalcu” in da ga morajo komunistične zagrizenke de¬ jansko napasti. Po ukazu zavezniške u- prave je vztrajal n k svojem mestu, pri tem pa veliko živčno in duševno trpel. Iz Trsta se je odpravil v USA, kjer je napravil na univerzi v Bloovmingtonu knjižničarski izpit. Zaradi prestanega trpljenja pa je zbolel in ni več mogel iskati sebi primerne zaposlitve. Začela ga je preganjati misel, da ga komuni¬ sti zasledujejo in mu strežejo po živ¬ ljenju. Nekaj časa je bil pri svoji sestri v Kaliforniji, nato pri slov. frančiška¬ nih v Lemontu, pri svojih prijateljih v Chicagu, pa nikjer ni našel več miru in obstanka, dokler ga niso našli mrtvega v gozdiču ob cesti blizu Chicaga. Zdrav¬ niška preizkava je ugotovila, da je umrl zaradi izčrpanosti. Prijatelji in znanci so mu pripravili lep pogreb. 15. oktobra je opravil p. Robert pogrebno mašo v slov. farni cerkvi sv. Štefana v Chica¬ gu, pri kateri je orglal p. Vendelin. Ob grobu sta se poslovila od rajnega pred¬ stavnik Narodne Zveze in Lige. Pok. Miha štaudohar je bila mehka belokranjska duša, odkrit človek, v ka¬ terem ni bilo zvijače, pošten do potan¬ kosti, skromen, a sposoben delavec, ki je ohranil do svoje smrti globoko ver¬ nost in neizmerno ljubezen do slov. na¬ roda. Padel je kot nova žrtev kat. in slov. prepričanja v borbi z brezbožnim komunizmom. Naj počiva v miru! Clevelandska Glasbena Matica je svojo letošnjo glasbeno sezono začela z Verdijevo opero “Rigoletto”. Z njo so se predstavili slovenskemu občinstvu dne 18. novembra v Slovenskem Narod¬ nem domu na St. Clair Ave. Pevski zbor slovenske fare sv. Štefa¬ na v čikagu je priredil v farni dvorani dne 24. novembra koncertni večer. Glav¬ na točka sporeda je bila opereta Mlada Breda, ki jo je zložil pok. Josip Lavti¬ žar, dolgoletni župnik V Ratečah na Go¬ renjskem .Pevski zbor vodi p. Vendelin, špendov. SREČNO NOVO LETO Simon Rajer •uradni prevajalec (traductor publico) IURUGUAY 654 — PISARNA 709 f T. El 40-7327, Buenos Aires i JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires Pakete za domovino vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! Vsak dan od devete do enajste ure dopoldne Peter Rant CONTADOR PUBLICO NACIONAL TRADUCTOR PUBLICO GRANADEROS 61 T. E. 66-0818 NEKA«! 125 GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Shell je naročil gradnjo treh petro¬ lejskih ladij po 60.000 ton vsaka, ki bo¬ do dokončane v letih 1958-60. S takšni¬ mi ladjami se bo vožnja okrog Afrike precej pocenila, ako ne bi bilo mogoče pluti skozi Suez. Zaloga atomskih bomb v USA je po sedanjem stanju tolikšna da bi lahko z njo pognali v zrak zemljo. Leta 1958 pa bo ta zaloga toliko povečana, da bo na vsakega prebivalca zemlje prišla približ¬ no 10 tonam TNT odgovarjajoča eksplo¬ zivna sila. Zmanjšanje možnosti dobave petrole¬ ja iz Bližnjega vzhoda v Argentino po¬ vzroča v tukajšnjih gospodarskih krogih precej zaskrbljenosti. Res je sicer, da je Argentina leta 1955 uvozila 2,26 mil. kub. metrov nafte iz Venezuele in 1.83 iz Kuwaita ter od 2,71 mil. kub. metrov bencina 1,99 mil. kub. metrov iz nizo¬ zemskih Antil, vendarle je danes treba Upoštevati naslednje dejstvo: leta 1940 je Argentina pridelala v celoti 3 mil. t. petrolejskih produktov in uvozila samo 1,6 mil ton, medtem ko je leta 1956 pridelala samo 4, uvozila pa 7,4 mil. ton. Kaiser Corporation in njeni podružni¬ ci Henry J. Kaiser Co. ter Willy Motors Inc. izkazujejo v prvih devetih mesecih tega leta 9,94 mil. dolarjev čistega do¬ bička. Finančni uspehi nacionalizacije na Angleškem so dokaj skromni. Tako n. pr. Transport Commission izkazuje za 8 let dela 70 mil. funtov izgube, Coal Board pa 37 mil. funtov za leto 1955. Po poročilih USA trg. ministrstva je uvoz avtomobilov in avtomobilskih na¬ domestnih delov v Argentino dosegel Otroci slovenske Šole Lige kat. slov. Amerikancev v Čikagu so imeli 2 decem¬ bra lepo prireditev. Nastopili so z igri¬ co s petjem “Babica pripoveduje”, ki jo je napisala ga Milena šoukal, uglasbil pa p. Vendelin Špendov. Igro je režira¬ la učiteljica slov. šole gdč. Pavla Muši- čeva. V Clevelandu so bile slov. duhovne vaje za može in fante. Od 23. do 25 nov. septembra letos vsoto 3.616.000 dolarjev pri celotnem uvozu iz USA -26.704.000 dolarjev. USA so do konca septembra izvozile v Argentino v celoti za 251.304.000 dolarjev. Lokheed Aircraft Corp. bodo dobavile USA armadi letala v vrednosti 240 mil, dolarjev, od tega: Super Constellation WV-2:50 mil,, F 104 A in Starfighter F 104 B: 170 mil., T. 33: 20 mil. dolarjev. Kanadski kapitalisti bodo z gradili v Mehiki veliko livarno v vrednosti 412 mil. mehikanskih pesov, ki bo izdelovala čisti cink. Isti kapitalisti so mnenja, da je Mehika primerna dežela za investici¬ je, ker ima stabilno vlado. Tass javlja iz Moskve, da je ZSSR vr¬ nila Romuniji vse delnice, ki jih je ime¬ la v smislu dogovora iz leta 1952 pri družbi za iskanje in izrabo urana. Kot sklepajo na zahodu, je ZSSR to storila, ker je hotela prehiteti zahteve rom. gospodarskih krogov po osamosvojitvi. Nemška vlada je preko dr. Adenauer¬ ja stavila na razpolago predsedniku Svetovne banke Blacku 50 mil. nemških mark — 12 mil. dolarjev — za uporabo pri izboljšanju finančnega in gospodar¬ skega položaja gospodarsko zaostalih dežel. Ladjedelnice Ansaldo v Genovi ima¬ jo trenutno naročil v skupni tonaži 1.048.000 ton. Tri ladje so že končane, vse ostale pa še v gradnji, med njimi 10 vojnih ladij za Venezulo in Indonezi¬ jo.. Produkcija petroleja v Venezueli je pretekli teden dosegla 2.540.000 sodov dnevno. iz demovine svojo družino in sicer ženo g. Marijo Žakelj, hi, -ko Marijo ter si¬ nove Marijana, Janeza in Gabriela. Če¬ stitamo! Akad. kipar France Gorše je za slov. cerkev Marije Pomagaj v Torontu izde¬ lal zbor angelov v lesu. Pred odpošiljat- vijo v Kanado so bili kipi razstavljeni v oknu umetnikove delavnice. Blagoslovljeno in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem in vsem rojakom BRIVNICA IN PARFUMERIJA Los Alpes Calle Drysdale 5614, Carapachay OBVESTILA Slovenskim staršem Z mesecem januarjem se prične v slo¬ venskih tečajih, novo šolsko leto. Vljudno vabimo vse slovenske starše, ki jim je mar verska in narodna zavesf svojih otrok, da vpišejo in potem redno pošiljajo svoje šoli dorasle otroke v te tečaje. (Za nižjo skupino pridejo v po¬ štev otroci z izpolnjenim 6 letom). Prav tako lepo vabimo vse slovenske starše, ki do sedaj niso pošiljali svojih otrok v slovenske tečaje, naj storijo to ESLOVENIA LIBRE Redacci6n y Administraci6n: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina soboto 29. t. m. ob osmih in bo posve¬ čen Rainerju Mariji Rilkeju ob trideset¬ letnici pesnikove smrti. Rilke, ki je pre¬ živel dokajšen del svojih najplodnejših let na slovenskem Devinu, je imel velik vpliv na slovensko pesništvo med obema vojskama. Uvodno besedo bo govoril dr. Tine Debeljak, predavala pa bo o pesni¬ ku dr. Julija Payman. Večer se bo vr¬ šil v novih prostorih Ilirije, Alvarado 350, Ramos Mejia. Izlet Družabne pravde v Tigre — na otok Hiawatha — bo v nedeljo 27 ja¬ nuarja 1957. Podrobnosti bomo še obja¬ vili. Vsi rojaki vabljeni. Družabna pravda Sociedad de Fomento v Villa Eslovena Lanus vljudno vabi na SILVESTROVA¬ NJE, ki bo zadnji dan leta z začetkom ob 20. uri. Na sporedu so dramatske in pev¬ ske točke, za godbo bodo pa skrbeli la- nuški harmonikarji, čsti dobiček je namenjem prvenstveno za zgraditev pločnika do “Slovenskega doma”. jih je imel č. g. J. Kopač iz Toronta. C. Jakob Žakelj je v fc>rif*ofcil Š f. bimo, da vsaj o počitnicah prihajajo na te tečaje tisti slovenski otroci, ki so med šolskim letom v tem ali onem tukajš¬ njem zavodu. Verski pouk v našem jeziku, pa vzgo¬ ja narodne zavesti ne bo nobenemu otroku škodovala, pač pa samo koristi¬ la. Podrobna navodila dobijo starši v od-* govarjajočih šolskih središčih. II. poletni kulturni večer SKA bo v NOVA PRIDOBITEV slovenske skupnosti v Velikem Buenos Airesu je SLOVENSKA AGENCIJA, ki je na razpolago vsem slovenskim or¬ ganizacijam in založbam ter vsem roja¬ kom, ki bi se je želeli poslužiti pri po¬ biranju oziroma plačevanju članarin, naročnin in podobnega sploh pri posre¬ dovanju med rojaki in raznimi slovenski¬ mi ustanovami. Uradnik “Slovenske agencije” je go¬ spod inšpektor Ludvik Štancer, ki bo v ta namen stalno obiskoval slovenske do¬ move, naselje za naseljem, kjer bo tre¬ ba. Doslej so “Slovensko agencijo” poob¬ lastile za to posredovanj sledeče usta¬ nove: “Svobodna Slovenija”, list in za¬ ložba; “Slovenska kulturna akcija”, or¬ ganizacija in založba; “Slovenska misi¬ jonska zveza” s “Katoliškimi misijoni”’ in založbo, z Družbo za širjenje vere in DSD; Slovenski lazaristi z “Misijonsko mašno družbo”; “Južnoameriška Bara¬ gova zveza” in “Slovenska gospodarska zadruga” s svojo Hranilnico. Vabimo' še druge slovenske ustanove, da se poslužijo posredovanja “Sloven¬ ske agencije”, vse rojake pa prosimo, da njenega uradnika, ko jih obišče, ljubez¬ nivo sprejmejo in mu zaupajo svoja vpračila in naročila gornjim slovenskim ustanovam. — Vsa pojasnila na telefon: 28-6924. | KEGLJAŠKI KLUB ! | vabi vse svoje člane in prijatelje f j kegljišča na silvestrovanje na j j Pristavi v Moronu. ! Kegljaški klub j »..e...»..a..*.. Darilni paketi iz Trsta ” C I T R U S " v težini od 5 do 100 kg brez plačila carine prispejo v roku od 25 dni. Prav tako pošilja kolesa, radio-apa- rate in šivalne stroje. Zahtevajte cenike in informacije Glavni zastopnik OTON FRESL, Buenos Aires Maipu 735/L T. E. 31 - 5142 i Bivši slovenski borci v Argen- \tini želijo vsem rojakinjam in ; rojakom ter vsem slovenskim \ organizacijam, društvom ter u- \ stanovam prav srečno in uspe¬ hov polno novo leto. t Prav srečno in veselo ter zdravo ■ NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam, prijateljem in znancem DAMSKI FRIZERSKI SALON ** VENA ” iPedro Goyena 1702 i ! esq. Curapaligue Capital VENA VILI POTOČNIK Srečno in uspehov polno NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem URARNA IN ZLATARNA Silvester Lipušček Prov. Unidas 3616 San Justo, FNDFS VELIKA IZBIRA. UR IN ZLATNINE PO IZREDNO NIZKIH CENAH Poslovite se od starega in počakajte Novo leto v slovenski gostilni "IRIRIJA". ALVARADO 350, RAMOS MEJIA na našem prostornem, lepo razveseljenem vrtu. Za ples sta na raz¬ polago 2 salona. Igrali bodo "Veseli godci" in svetovno znani or¬ kestri moderne plesne glasbe na ploščah. Odlična domača hrana in pijača; solidna postrežba, zmerne cene. Prav lepo vabljeni! Kolektivi štev. 196 do Primera: Junta in 3 do Liniersa vozijo vso noč! NA MISIJONSKI PRAZNIK SV. TREH KRALJEV v nedeljo. Vt. januarja 1957 VI. VELETOMBOLA ZA VSE SLOVENSKE MISIONARJE na prostranem in senčnem vrtu "ILIRIJE", Alvarado 350, R. Mejia Ob 16.00 uri: Slov. Misijonska zveza pozdravi svojega pokro¬ vitelja, ljubljanskega škofa, dr. Gregorija Rožmana Ob 18.30 uri: Pričetek veletombole s preko 300 dragocenimi do¬ bitki. Zadostno število miz in stolov. Hitra postrežba. Dobra jed in pijača. VSI SLOVENCI PRAV LEPO VABLJENI!