SKLEPNA PRIREDITEV NATEČAJA O REVOLUCIJI Ali smo Slovenci res hlapci Jerneji V Cankaijevem domu sta bili konec maja, pred Dnevom mlado-sti ob zaključku 6. natečaja z na-slovom Revolucije še traja, kje je naše in moje mesto v njej, dve prireditvi. Na prvi so srednješolci razpravljai o svojem položaju v družbi, v večini pogovorov pa so segli tudi precej čez to. Spraše-vali so se, ali smo Slovenci še da-nes hlapci Jerneji, o občutku ev-forije o ztnagi 1945 in o današ-njem stanju, o zaščiti življeiyske-ga okolja in ne nazadnje o vlogi posameznika v družbi. Isti dan pa je bila v veliki dvorani sklepna kulturna prireditev, kjer so s svo-jimi glasbenimi in plesnimi pri-spevki nastopili učenci iz Murske Sobote, Delnic, Adlešičev in naše občine. Predstavo je zrežiral Mar-jan Belina, slavnostni govornik pa je bil član predsedstva republi-ške konference SZDL Primož Hainz. Objavljamo dva izvlečka in ene-ga najbolje ocenjenih prispevkov pod naslovom »Je imel hlapec Jernej prijateje?« Svobodo tudi tistim, ki mislijo drugače Pri uveljavUanju osebne svobode pa je treba biti previden. Svoboda dejanj je svoboda le do takrat, dokler druge-mu ne omejuje njegove svobode. V tem je tudi vloga zakonov. Misli-mo, da nam zakoni omejujejo svobo-do. Vendar so dobri zakoni tisti zako-ni, ki nas svarijo pred dejanji, ki bi bila v škodo nas ali drugih. Če je zakonov in predpisov preveč, nas to vodi v suž-nost. Toda nekateri zakoni so za svo-bodo nujni. Kako neki bi bil videti nogomet, če bi vsak igralec delal, kar bi hotel. Nujno potreben je trener, ki jih usmerja z nasveti in navodili. V naši družbi, ki postaja bolj demo-kratična, je nevamost, da bi nekateri to razumeli kot »vsak lahko dela, kar hoče, brez omejitev«. Taka usmeije-nost pa v bistvu vodi v anarhijo. RUOI DOLOAN Kako lepa si Bela krajina Valovit svet, preprežen z njivami in dolinami ter razkošnimi stelniki. Viso-ka praprot, ki jeseni skriva najbolj zav-zetim gobaijem množice gob. Breze tenkolaske šelestijo v prjjetnem vetru, ki veje skozi spokojno pokrajino. Son-' ce se zrcali v srebrni Kolpi, po kateri plava jata račk. Ob obronkih temnih host se dvigiuejo k nebu stoletni ko-staiyi in orehi, ki vsako jesen bogato obrodijo. Vse hosta odmeva od ptičjih zborov. Od daleč se sliši zvon cerkvice vrh hriba. Nedaleč od gozda se dviguje vinska gorica v sončnih barvah zida-nic. Prvi dopojdanski veter nam prine-se vonj po cvetočih trtah in lipah. Na meglenem jugu se oblastno dviguje tu-ji Klek, o katerem kroži toliko zgodb. Tako te vidi popotnik, tako te opevajo v sliki, glasbi in besedi. Narava počasi umira. Nad lepo, spokojno pokrajino in Kolpo, nad katero poleti še vedno kot nekoč zaide štorklja, ležijo sence. Katarina Košork Je Tmel hlapec Jernej prijatelje? Hlapec Jernej je gotovo ena največ-jih postavitev v naši literarni zgodovi-ni. Simbol hkratnega iskanja poniža-nih in razžaljenih ter pravičnih in kri-vičnih. Naše iskanje je uperjeno in usmerje-no predvsem v prijatelje, ki naj bi jih ta starec, ta mladenič polnega duha, imel. Postavimo si okvir, ki naj zaznačuje razmišljanje Jemejskega idealizma. Le-to se dokaj hitro razkrije in razvije v vprašr^je: čigavo je; od tistega, ki je zasadil drevo ali od tistega, ki ga je obiral. Hlapec Jernej v vsej svoji hlapčev-ski zvestobi, pa vendar gosposki trd-nosti išče svojo pravico. In pot k tej pravici naj bi bila tudi pot k tistim, ki misljjo enako, ali vsaj dovolj podobno. Mislijo ali si vsaj upajo podobno raz-mišljevati. Morda skoraj nevede, je tudi Ivan Cankar začrtal ob hlapievi poti pravič-nosti tudi pot k tistim, ki so zmožni vsrkavati glasove vpijočega v pušča-vi... Pot k tistim, ki bi to puščavo uničili, jo morda preuredili. Toda, če je pot stoodstotna, če je pot trdna in večna in namenjena pohodu k »domu pravice«, če je njen obstoj potijen, pa žal veliki hlapec nima od-krite in soočene sreče s vojimi prijate-Iji. Enote, v katerih bi mogel Jernej iskati prijatelje, naj bi bile opredeljene z vsemi junaki, z vsemi tistimi, s kate-rimi se je srefceval. Gre predvsem za tri enote in sicer: - osebe, ki Jerneja popolnoma za-vračajo - osebe, ki se mu posmehujejo brez vzroka - osebe, ki mu dajejo prav Zadnjih oseb je gotovo najmanj. Prvi le teh je Student, ki ga razbuija-jo besedne novice iz halpčevih ust... Vendar obstane vse le pri navduše-nosti. Drugi del njegovih pnjateljev so vsi tisti, ki so prav tako za nekaj prikrajša-ni pred drugim... S temi se hlapec poveže le miselno in se z njimi le mi-selno zveže... Edini, ki pa pravno pri-trdi hlapcu Jerneju je mladi ljubljan-ski sodnik - vendar mu tudi ta ni bil prijatelj. Bil je le človek zazrt v lskanje prilikanjske simbolike, kar čutimo le še kot zanos za nadaJjevanje hlapčeve agonije. Ostalo prjjateljstvo je le nestvarno, je stkano v čudežno iskanje in v zapi-ranje vase. Največjega prijatelja je čutil Jernej v Bogu, njemu je posvetil tudi svoj Oče nas, k njemu se je zatekal in ob iskanju svoje pravice je iskal tudi njega. V sklepnem razmišljanju se Jernej retorično vpraša: Je pravica ali je ni, je Bog ali ga ni. In tako kot Boga Jernej tudi pravice ni našel in tako kot pravice, Jernej tudi Boga ni našel. Izgubil je vero, izgubil je Boga, svo-jega edinega prijatelja. Izgubil je torej nekoga, ki ga je vsaj imel za pryatelja. Zanimiva je tudi primerjava, ki nam jo Ivan Cankar ponuja - Potovanje hlapca Jerneja primerja z Jezusom Kristusom in njegovim križevim po-tom. Zastavlja se nam vpraSanje, če torej Boga ni v vesolju, je torej vsaj v človeku? Morda pa je resnični in dokončno izpričani prijatelj hlapca Jerneja v pri-povedovalcu samem. Celotno popotje Jerneja in Jernejan-stva je v bistvu otožno samevanje in otožno iskanje in otožno opazovanje velike moči pripovedovalca. Če se postavimo v stališče, da si Ivan Cankar išče v hlapcu Jerneju poosebi-tev in notranje očiščenje in da je hla-pec Jernej s to trditvijo poistoveten z Ivanom Cankarjem, zgubimo še zad-njega navdušenca nad hlapcem Jerne-jem, še zadnjega njegovega prijatelja. Takšna je usoda Jerneja in Jemejan-stva! Prijate^jev najbrz ni imel, čemu jih imeti? Revolucionaiji ne potrebujejo prija-teljev! Tone Smolej, 2. r.