UČNI NAČRT Srednje splošno izobraževanje 31:41



OSNOVE / smer; modul C: jazz-zabavna glasba 5 2 0 2 . 9 .

Umetniška gimnazija - glasbena //



IMPROVIZACIJE 03



1

UČNI NAČRT

IME PREDMETA: osnove improvizacije

Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba:

druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: glasbeno ustvarjanje (105 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Gašper Bertoncelj, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Ana Bezjak, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Marko Črnčec, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Matej Hotko, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; mag. Klemen Kotar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Lunder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Matković, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Jani Moder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Nanča Muck, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jure Pukl, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; Milan Stanisavljević, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vid Žgajner, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola.



JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-osnove-

improvizacije_um_gl_c.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 251382019

ISBN 978-961-03-1145-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt osnove improvizacije za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11

2. LETNIK .................................................. 12

Akordi in lestvice ................................... 12

Harmonske strukture ............................. 13

Linije in razvezi ...................................... 14

3. LETNIK .................................................. 15

Akordi in lestvice ................................... 15

Harmonske strukture ............................. 17

Linije in razvezi ...................................... 18

4. LETNIK .................................................. 19

Intervali .................................................. 19

Pari trozvokov ....................................... 20

Pentatonike ............................................ 21

Modernejše in svobodnejše glasbene

oblike .................................................... 22

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 23

2. letnik ................................................. 23

AKORDI IN LESTVICE ........................ 23

HARMONSKE STRUKTURE .............. 23

LINIJE IN RAZVEZI ............................ 23

3. letnik ................................................. 23

AKORDI IN LESTVICE ........................ 23

HARMONSKE STRUKTURE .............. 23

LINIJE IN RAZVEZI ............................ 24

4. letnik ................................................. 24

INTERVALI .......................................... 24

PARI TROZVOKOV ............................. 24

PENTATONIKE ................................... 24

PRILOGE .............................................. 25





3


1

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

0

3



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet osnove improvizacije dijaka seznani z različnimi slogi improvizacije od dixielanda do svobodne improvizacije in stičnimi točkami vseh teh slogov, samimi temelji improvizacije ali improviziranja – komponiranja v trenutku. Dijaku predstavi povezavo med ritmi, bodisi jazzovskimi ali drugačnimi, in melodijo, ter ga skozi uporabo omejenega obsega ritmičnih vzorcev in kasneje dodanih melodičnih vzorcev nauči sistema kombinatorike manjših fraz v zaključene celote in

reciklaže ter deljenja daljših fraz na osnovne dele. Skupaj z drugimi strokovnimi predmeti vzgaja in izobražuje glasbene talente ter jim omogoča pridobivanje dodatnih glasbenih znanj in izkušenj. Predmet osnove improvizacije je vezni člen med individualnim poukom izbranega instrumenta in predmetom skupinska igra, saj poglablja in v teoretske okvire prestavi del snovi prvega in z novimi znanji obogati drugega. Pri predmetu osnove improvizacije dijaki razširjajo estetska, intelektualna, čustvena in domišljijska obzorja ter razvijajo oseben kritično-analitični odnos do glasbenih del oz. do

različnih improvizacijskih pristopov.

Predmet osnove improvizacije dijaka pripravi na slogovno pravilno poustvarjanje del in – kar je najpomembnejše – na ustvarjanje novih del s pomočjo preustvarjanja starih v kombinaciji s svežimi idejami.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Improvizacija je umetniški izraz, ki zahteva od dijaka hitro prilagajanje, kreativnost in sposobnost sodelovanja. Improvizacija ni zgolj izražanje idej, temveč je v veliki meri sposobnost poslušanja drugih in s tem ustvarjanja kreativnega prostora. Dijaku je potrebno odpreti možnost raziskovanja iz znanega (forma, harmonije, vzorci) v neznano.

Pri načrtovanju in izvajanju učnega procesa učitelja vodi več ključnih načel. Prvo načelo je spodbujanje kritičnega mišljenja, saj improvizacija zahteva od dijakov, da hitro ocenijo situacije in sprejemajo odločitve. To spodbuja razvoj kritičnega mišljenja in sposobnosti reševanja problemov. Dijaki se učijo analizirati različne situacije in hitro prilagajati svoje odzive, kar je pomembna veščina tako v umetnosti kot v vsakdanjem življenju.



9





3


1

:

4

1

/

/

Drugo pomembno načelo je razvoj čustvene inteligence. Sposobnost poslušanja in odzivanja na 52/

druge zahteva visoko stopnjo čustvene inteligence. Dijaki se učijo prepoznavati in upravljati svoja 0

2

.

čustva ter empatijo do drugih. To jim omogoča boljše sodelovanje in razumevanje v skupinskih 9

.

0

situacijah, kar je pomembno za uspešno improvizacijo. 3

Improvizacija omogoča dijakom, da raziskujejo nove ideje in pristope, kar spodbuja inovativnost in ustvarjalnost. Učni proces je zasnovan tako, da dijake spodbuja k iskanju novih rešitev in eksperimentiranju z različnimi tehnikami in pristopi. Dijaki se učijo povezovati različna znanja in veščine ter jih uporabljati na nove in kreativne načine.

Proces improvizacije vključuje tudi samorefleksijo, kjer dijaki ocenjujejo svoje nastope in iščejo načine za izboljšanje. To spodbuja osebnostno rast in razvoj, saj se dijaki učijo prepoznavati svoje močne in šibke točke ter delati na njih. Učni proces je dinamičen in prilagodljiv, kar omogoča dijakom, da se učijo v realnem času in se prilagajajo spreminjajočim se okoliščinam. To spodbuja fleksibilnost in pripravljenost na spremembe, kar je ključnega pomena za uspešno improvizacijo.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Poučevanje osnov improvizacije zahteva celostni pristop, ki vključuje teoretične in praktične vidike. Učitelj mora zagotoviti, da dijaki aktivno usvajajo cilje in standarde znanja.

Poudariti je treba pristope, ki spodbujajo kreativnost, analitično mišljenje in sodelovanje v skupinah. Eksperimentalno delo, analiza improvizacijskih tehnik in praktične vaje so bistveni. Učitelj mora ustvariti spodbudno učno okolje, v katerem se dijaki počutijo varne in motivirane za raziskovanje novih idej in tehnik.

Učitelj mora zagotoviti varno uporabo glasbenih instrumentov in opreme.

Poleg tega je pomembno, da učitelj spremlja dijakovo počutje, odzivanje in napredek ter prilagaja pouk glede na njihove individualne potrebe.

Spodbuja dijakove ambicije in nadstandardne sposobnosti ter pomaga pri oblikovanju in uresničevanju ciljev. S pristopom, osredinjenim na dijaka, le-ta gradi svojo glasbeno identiteto in dosega najvišji potencial.



10





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


3


1

:

4

1

/

/

/



2. LETNIK 5202.9.03

OBVEZNO



OPIS TEME

Osnove improvizacije so z začetkom v drugem letniku izobraževanja za dijake vstopna točka v svet improvizacije. V prvem letniku seveda že improvizirajo v okviru ur glavnega predmeta in pri skupinski igri, vendar je znanje improvizacije pri dijakih na povsem različnih ravneh. V drugem letniku se pri osnovah improvizacije postavi temelje za vse nadaljnje delo na področju improvizacije, dijaki pa lahko svoj napredek spremljajo pri izvedbi vaj, ki se v drugem letniku izvajajo predvsem na harmonskih formah bluesa in rhythm changes.



AKORDI IN LESTVICE



CILJI

Dijak:

O: se seznani z zapisom akordov od trozvoka do peterozvoka;

O: se uri v slušnem prepoznavanju četverozvokov v osnovni postavitvi;

O: se seznani z modusi v durovi lestvici in melodičnim molom;

O: s pomočjo analize stopenj akordov v harmonskih strukturah različnih skladb spoznava ustrezne lestvice;



O: spoznava durove in molove pentatonične lestvice. (1.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» slušno prepozna četverozvoke v osnovni postavitvi;

» razume povezavo akorda z lestvicami in zna na podan akord določiti ustrezno lestvico;

» z analizo funkcionalnih harmonskih struktur v skladbah določi, katere lestvice ustrezajo podanim

akordom;

» v zmernem tempu odigra vse obravnavane lestvice v obsegu ene oktave.



TERMINI

◦ četverozvok



12





3


1

:

4

1

/

/

HARMONSKE STRUKTURE /

5

2

0

2

.

9

.

3

CILJI 0

Dijak:

O: preko posnetkov in notnih zapisov spoznava različne oblike bluesa od osnovnih do jazzovskih;

O: spoznava, razume in igra obliko molovskega bluesa;



(1.1.2.2)

O: se seznani z obliko razširjenega bluesa na podlagi primerov iz soul-jazza in ostalih stilov, ki to formo uporabljajo;

O: spoznava jazzovske oblike AA' in AABA;

O: se preko glasbenih primerov seznanja z modalno glasbo;

O: se uči analizirati krajše blues sole.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» razume in iz posnetka prepozna obliki bluesa in molskega bluesa;

» uporabi podane naloge (vzorce) s solom na harmonsko strukturo durovega in molovega

bluesa;

» zaigra transkripcijo krajšega blues sola;

» improvizira na blues, molovski blues, modalne skladbe in preproste AA' oblike z uporabo

trozvokov in enostavnejših vzorcev.



TERMINI

◦ blues ◦ molovski blues ◦ AA' ◦ AABA ◦ modalna glasba



13





3


1

:

4

1

/

/

LINIJE IN RAZVEZI /

5

2

0

2

.

9

.

3

CILJI 0

Dijak:

O: spoznava in igra osnovne jazzovske linije in vzorce;

O: se seznani z načini ustvarjanja lastnih fraz z uporabo krajših linij in akordičnih tonov;



(1.3.4.1)

O: spoznava in v improvizaciji uporablja »approach« tone v kombinaciji z akordičnimi toni.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pozna in zaigra osnovne jazzovske linije in vzorce;

» pri improviziranju uporablja tipične jazzovske linije;

» pri improvizaciji uporabi in zaigra »approach« tone.



TERMINI

◦ approach toni ◦ linije



14





3


1

:

4

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

9

.

0

OBVEZNO 3



OPIS TEME

V tretjem letniku dijaki nadgrajujejo temeljna znanja improvizacije, pridobljena v prejšnjem letu. Raziskujejo širši spekter harmonskih form, vključno z modalnimi strukturami, jazz standardi in kompleksnejšimi oblikami. Poudarek je na razvoju osebnega izraza. Dijaki se učijo improvizirati v različnih stilih (npr. swing, latin, funk) ter razvijajo sposobnost interakcije z drugimi glasbeniki v realnem času.



AKORDI IN LESTVICE



CILJI

Dijak:

O: obnovi znanje zapisovanja akordov od trozvoka do peterozvoka;



O: seznanja se z zapisom akordov do šesterozvoka; (1.1.4.1)

O: se uri v slušnem prepoznavanju peterozvokov v osnovni postavitvi;

O: seznanja se z dominantnimi lestvicami, izpeljanimi iz melodičnega mola, harmoničnega mola in zmanjšane lestvice (alterirana, dominant diminished, hm5, lydian b7);

O: z analizo funkcionalnih harmonskih struktur v skladbah določa ustrezne lestvice akordom;

O: obnovi znanje durove in molove pentatonike ter igra enostavnejše vzorce (skupine not po tri ali štiri note).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» slušno prepozna peterozvoke v osnovni postavitvi;

» razume povezavo akorda z lestvicami in na podan akord določi ustrezno lestvico;

» z analizo harmonske strukture skladbe določi lestvico podanim akordom;

» v zmernem tempu zaigra vse obravnavane lestvice v obsegu ene oktave;

» zaigra durovo in molovo pentatoniko z zahtevanimi vzorci v štirih tonalitetah.



15

3

1

:

4

1

/

/

/

5

2

0

TERMINI 2

.

9

.

◦ 30

peterozvok ◦ pentatonika



16





3


1

:

4

1

/

/

HARMONSKE STRUKTURE /

5

2

0

2

.

9

.

3

CILJI 0

Dijak:

O: spoznava obliko »Parker blues«, ki je osnovana na harmonijah skladbe Blues For Alice;

O: se seznani z obliko Rhythm Changes in variacijami le-te;



(1.1.2.1)

O: poglablja razumevanje oblik in harmonskih postopov značilnih jazz standardov;



(1.3.2.1)

O: razvija sposobnost transponiranja harmonij s pomočjo stopenjske analize;

O: se uri v pomnjenju harmonskih struktur z uporabo stopenjske analize.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v zmernem tempu zaigra akordične vaje na obliko »Parker blues« v treh tonalitetah;

» v zmernem tempu zaigra akordične vaje na obliko Rhythm Changes;

» zaigra akordične vaje s pridanimi approach toni na Parker blues in Rhythm Changes;

» zaigra enostaven solo v formi bluesa v več tonalitetah (Bb, Eb, F - didaktična priporočila).



TERMINI

◦ Parker blues ◦ Rhythm Changes



17





3


1

:

4

1

/

/

LINIJE IN RAZVEZI /

5

2

0

2

.

9

.

3

CILJI 0

Dijak:

O: igra bebop major in bebop dominant lestvice;

O: z dodajanjem approach tonov lestvicama major bebop in bebop dominant tvori in igra kohezivne linije;



(1.1.5.1)

O: se uri v uporabi tension tonov (b9, b13) in jih v improvizaciji razvezuje po pravilih funkcionalne harmonije;

O: spoznava tri osnovne oblike jazzovskih linij 2-5-1.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» zaigra lestvico bebop dominant iz vseh stopenj (razen četrte) čez vse akorde v B delu

Rhythm Changes;

» izvede lestvici bebop major in bebop dominant iz vseh tonalitet;

» pri improvizaciji na dominantnih akordih uporabi tension tona b9 in b13 ter ju razveže po

pravilih funkcionalne harmonije.



TERMINI

◦ bebop major ◦ bebop dominant ◦ tension toni



18





3


1

:

4

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

9

.

0

OBVEZNO 3



OPIS TEME

V četrtem letniku dijaki utrjujejo in poglabljajo improvizacijske veščine z večjo samostojnostjo in ustvarjalnostjo. V ospredju je razvoj osebnega glasbenega izraza ter improvizacija v kompleksnejših stilskih in harmonskih okoljih.



INTERVALI



CILJI

Dijak:

O: spoznava improvizacijsko metodo, ki temelji na uporabi večjih intervalov od kvarte naprej;

O: spoznava in improvizira z zaporednimi intervali in approach toni;



(1.3.4.1)

O: spoznava in razume superimpozicijo harmonij čez običajne harmonske postope.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» na izbrano skladbo improvizira z uporabo večjih intervalov;

» na izbrano skladbo improvizira z uporabo zaporednih intervalov enake kvalitete in jim pridaja

ustrezne approach tone;

» razume tehniko superimpozicije harmonij in jo uporabi v improvizaciji.



TERMINI

◦ superimpozicija



19





3


1

:

4

1

/

/

PARI TROZVOKOV /

5

2

0

2

.

9

.

3

CILJI 0

Dijak:

O: spoznava koncept parov trozvokov;

O: igra pare trozvokov pri jazzovski improvizaciji v modalni glasbi in v moderni glasbi, ki bazira na funkcionalni harmoniji.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v improvizaciji uporabi ustrezne pare trozvokov.



TERMINI

◦ pari trozvokov



20





3


1

:

4

1

/

/

PENTATONIKE /

5

2

0

2

.

9

.

3

CILJI 0

Dijak:

O: pri improvizaciji usvaja uporabo durove, molove in dominantne pentatonike;

O: poglablja uporabo in poznavanje pentatonskih vzorcev;

O: seznanja se z izpeljankami durove in molove pentatonike;



(1.1.2.2)

O: pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi uporablja digitalno tehnologijo ter upravlja s svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1 | 4.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» v improvizaciji uporabi pentatonske vzorce;

» znotraj pentatonik zaigra lastne vzorce.



21





3


1

:

4

1

/

/

MODERNEJŠE IN SVOBODNEJŠE GLASBENE OBLIKE /

5

2

0

2

.

9

.

3

CILJI 0

Dijak:

O: seznanja se s prosto improvizacijo, nekonvencionalnimi harmonijami in ambientalno glasbo;

O: seznanja se z razširjenimi (nekonvencionalnimi) tehnikami igranja na izbrani instrument ali vokal;

O: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni in kolektivni ravni.



(2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» prepozna glasbene stile, ki vključujejo prosto improvizacijo, nekonvencionalne harmonije in

tehnike igranja.



TERMINI

◦ prosta improvizacija ◦ ambientalna glasba



22





3


1

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

3



VIRI IN LITERATURA PO 0



POGLAVJIH



2. LETNIK

Levine, M.: The Jazz Theory.

Ligon, B.: Connecting Chords With Linear Harmony.

Berg, S.: The Goal Note Method.

Bergonzi, J.: Inside Improvisation.

AKORDI IN LESTVICE

Levine, M. (2005). The Jazz Theory Book. Sher Music.

Mulholland, J., Hojnacki, J. (2013). The Berklee Book of Jazz Harmony. Berklee Press.

HARMONSKE STRUKTURE

Levine, M. (2005). The Jazz Theory Book. Sher Music.

Mulholland, J., Hojnacki, J. (2013). The Berklee Book of Jazz Harmony. Berklee Press.

LINIJE IN RAZVEZI

Ligon, B. (1996). Connecting Chords with Linear Harmony. Hal Leonard.

Berg, S. (1989). Jazz Improvisation: The Goal-Note Method. Lou Fischer Music Publishing.



3. LETNIK

AKORDI IN LESTVICE

Levine, M. (2005). The Jazz Theory Book. Sher Music.

Mulholland, J., Hojnacki, J. (2013). The Berklee Book of Jazz Harmony. Berklee Press.

HARMONSKE STRUKTURE

Levine, M. (2005). The Jazz Theory Book. Sher Music.

Mulholland, J., Hojnacki, J. (2013). The Berklee Book of Jazz Harmony. Berklee Press.



23





3


1

:

4

1

/

/

LINIJE IN RAZVEZI /

5

2

Ligon, B. (1996). 20 Connecting Chords with Linear Harmony. Hal Leonard. .9

.

Berg, S. (1989). 0 Jazz Improvisation: The Goal-Note Method. Lou Fischer Music Publishing.

3



4. LETNIK

INTERVALI

Weiskopf, W. (2010). Intervalic Improvisation–The Modern Sound: A Step Beyond Linear Improvisation. Jamey Aebersold Jazz Inc.

Liebman, D. (2015). A Chromatic Approach To Jazz Harmony And Melody. Alfred Music.

PARI TROZVOKOV

Campbell, G. (2001). Triad Pairs for Jazz: Practice and Application for the Jazz Improviser. Alfred Music.

PENTATONIKE

Bergonzi, J. (2015). Inside Improvisation, Vol 2: Pentatonics. Advance Music.



24





3


1

:

4

1

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

3



PRILOGE 0



25