IZVESTJE DRŽAVNE KLASIČNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI za Šolsko leto 1931/32 c LJUBLJANA 1932 :'fig&j-:•*;- \ ..*■ \ ■ ■ -d? ■■■ v.;>•.;: ».V,.. ;jv .^r ,/;*• ; ;V’.- ■■"'t .■''■'■• : ■■• /; v; -"v. ’ : vi^•>■>,* : .'-'...'v'. •J-'..-:''..•••^?-•’:■ {„Z-v.. ;• v, '<• ..„i- ^!P . •■ ' W ■•, -f •.. '•" s * S«'". .- :V' * •■ **. '• r-:''’' ~4 • "* ' ' -J* IZ V E S TJ E DRŽAVNE KLASIČNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI ZA ŠOLSKO LETO 1931/32 LJUBLJANA 19 >2 Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1931./>2. I. Profesorski zbor. a) Izpremembe v šolskem letu 1931/32. 1. / odlokom ministrstva prosvete Snbr. 28312 od 26. avgusta 1931 je prestala služba suplentu Dr. Ferdu kozaku na osnovi el. 14, točka 6 uradniškega zakona. Na zavodu je učil še do 19. oktobra 1931. 2. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 3(>S91 od 11. oktobra 1931 je bil na zavod premeščen z realne gimnazije v Leskovcu profesor Slavko Vimpolšek. Službo je nastopil 28. oktobra 1931. 3. Z odlokom prosvetnega oddelka Kralj, banske uprave v Ljubljani IV - 18671/6 od 3. januarja 1932 je dobil profesor Rudolf Grošelj bolezenski dopust. Prenehal je poučevati z drugim pollet jem. 4. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 45506/31 od 25. januarja 1932 je bil dodeljen suplent Ivan Repovš moški učitel jski šoli v Ljubljani, profesor Emil Adamič pa s te šok' našemu zavodu. Suplent Ivan Repovš je bil razrešen dosedanje službe 4. februarja, profesor Emil Adamič pa je nastopil novo službo 5. februarja. 5. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 854 od 30. januarja 1932 je bil dodeljen zavodu Milan Ziegler, suplent drž. realne gimnazije v Kranju. Službo je nastopil 8. februarja 1932. b) Profesorski zbor ob koncu šolskega leta 1931/32. Direktor: Dr. Lokar, Janko, 111/1.* Profesorji: 1. Adamič Emil. VI., učil petje I abed 8 ur, 2 abe 6 ur, zborovo petje 3 ure; varuh pevske zbirke. 2. Dr. Arnejc Ivan, I1I/2, učil latinski jezik 1 bc 10 ur, 4 ab 8 ur, raz- rednik 1. c. 3. Baučer Srečko, Vil., učil prirodopis 2 abe 9 ur, VI. 2 uri, matem. 2 ac 6 ur, liigijeno 3 ab 2 uri, VI. 1 uro. 4. Dr. Capuder Karel, IV/L učil zemljepis 4 ab 4 ure, VI. 2 uri, 8 ab 4 ure, zgodov. 4 a 3 ure, 8 ab 6 ur. * Prva številki» zn imenom označuje uradniški položaj. H 5. Gujezda Franc, 1V /J, učil latinski jezik 2 ul) 10 ur, umetnost 8 ah 4 ure, osnove filozofije 7 a 3 ure; razrednik JI. a, varuli učiteljske knjižnice. (». Dr. Grafenauer Ivan, 111/2, učil slovenski jezik I I) 5 ur, 4 1) 4 ure, nemški jezik 8 b 3 ure, 7 b 3 ure, 5 a 3 ure; razrednik 1. 1>. 7. Grošelj Rudolf, IV/l. Upokojen z odlokom Snbr. 17327 od 2. VI. 1932. 8. Južnič Rudolf. 1V/I, učil latinski jezik I a 5 ur, francoski jezik I abcd 12 ur, 3 1) 3 ure; razrednik l.a. 9. Kapus Franc, V, učil prirodopis I abc 6 ur, 5 ab 4 ure, 7 ab 4 ure, higijeno 4 ab 2 uri, 8 ab 2 uri; razrednik V. b, varuli prirodo-pisne zbirke, poslovodja in tajnik. 10. Koletič Josip, 1V/2, učil latinski jezik 7 ab 8 ur, grški jezik 5 ab 8 ur, zgodovino 2 c 2 uri; razrednik VII. b. 11. Krek Juli j, 111/2, učil slovenski jezik 3 ab 8 ur, 7 ab 8 ur; razrednik VII. a, varuh dijaške knjižnice. 12. Kunc Karel. 1V/I, učil matematiko 3 b 3 ure, VI. 3 ure, liziko 7 ah 6 ur, 8 ah h ur; razrednik VIII. a, varuh fizik.-kemične zbirke. 13. Lovše Anton, 1 V/l, učil latinski jezik 5 ab 10 ur, grški jezik 7 ab 8 ur; razrednik V. a, varuh podporne zaloge učnih kn jig. 14. Osana Josip, IV/2, učil latinski jezik Bab 8 ur, grški jezik 3 ab 8 ur, matematiko 2 b 3 ure; razrednik Vlil. b. 15. Prebil Andrej, IV/1. učil latinski jezik I d 5 ur, grški jezik 4 ab 8 ur, slovenski jezik I d 5 ur. 16. Dr. Pregelj Ivan. IV/I. učil slovenski jezik 5 ab 8 ur, VI. 4 ure, 8 ab 8 ur. 17. Dr. Rupel Mirko. VII. učil slovenski jezik 4 a 4 ure, srbskohrvaiski jezik 4 a 2 uri, francoski jezik 2 abc 9 ur, 3 a 3 ure; razrednik IV. a. 18. Sivec Ivan, V. učil latinski jezik 3 ab 8 ur, srbskohrvaiski jezik 1 cd 4 ure, 2 abc 6 ur; razrednik III. b. 19. Sovre Anton, V. učil latinski jezik VI. 3 ur, grški jezik 8 ab 8 ur, slovenski jezik I c 5 ur: razrednik VI. 20. Dr. Šarabon Vinko, II1/2. učil zemljepis I abcd S ur, 2 abc 6 ur, zgo- dovino 2 ab 4 ure. 21. Tomec Ernest, IV/2, učil hit inski jezik 2 a 5 ur, grški jezik VI. 4 ure, osnove filozofi je 7 b 3 ure. 8 ab (> ur; razrednik II. c. 22. Dr. Turk Ernest, VI, učil zemljepis 3 ab 4 ure, zgodovino 4 b 3 ure, 5 ab (> lir, 7 al. () lil*. 23. Vimpolšek Slavko, VI, učil slovenski jezik 2 abc 12 ur, srbsko- hrvaiski jezik I al> 4 ure, 3 ab 4 ure, 4 I) 2 uri; razrednik II. b. 24. Dr. Vrečar Ivan. Vil, učil verouk I abcd 8 ur, 4 ab 4 ure, VI. 2 uri, 8 ab 4 ure. 25. Zalaznik Albin, VI. učil zemljepis 3 ab 4 ure. zgodovino 3 ah () ur, VI. 3 ure, slovenski jezik I a 5 ur; razrednik III. a. varuh zemlj.-zgodov. zbirke. 26. Dr. Zupan Alojzij, VI. učil verouk 2 abc 6 ur, 3 ab 4 ure, 5al> 4 ure, 7 ab 4 ure. 27. Žilnik Alojzij, VI, učil nemški jezik 4 ab 6 ur, 5 b 3 ure, VI. 3 ure, 7 a 3 ure. 8 a 3 ure; razrednik IV. b. Telovadni učitelji: 1. Čop Josip, VIL. učil telovadbo 1 abcd 8 ur, 2 abc 6 ur, 3 ab 4 ure, 4 ab 4 ure, VI. 1 uro; varuh telovadnega orodja. 2. Kozak Josip, Vil, učil telovadbo 5 id) 4 ure (nameščen na I. drž. real. gimu. v Ljubljani). 3. Šlibar Ljudmila, VII, učila žensko telovadbo 1. tečaj 2 uri, II. tečaj 2 uri, III. tečaj 2 uri (nameščena na II. drž. real. gimn. v v Ljubljani). S u p 1 e n t i : 1. Detela Leon, učil prirodopis I d 2 uri, matematiko I abcd 12 ur, liziko 3 ah 4 ure, kemijo 4 ab 4 ure; razrednik I. d. 2. Globočnik Olaf. učil risanje I abcd 8 ur, 2 abc h ur, nadaljevalni tečaj 2 uri; varuh risalne zbirke. 3. Ziegler Milan, učil matematiko 3 ah 6 ur, 4 ab () ur, 5 a 3 ure, 7 ab 6 ur. II. Neobvezni predmeti. Razen obveznih predmetov so se učili na zavodu v š. 1. 1931/32 ti-Ie predmeti: t. Češki jezik po 2 uri na teden za učence IV.—VIII. razreda. 2. Ruski jezik v dveh oddelkih po 2 uri na teden za učence IV. do VIII. razreda. 3. Francoski jezik v dveh tečajih (vsak dva oddelka po 2 uri na teden) za učence V.—Vlil. razreda. 4. Opisna geometrija v enem tečaju po 2 uri na teden za učence VI.—Vlil. razreda. 5. Risanje v enem tečaju po 2 uri na teden za učence III.—VIII. razreda. h. Stenografija v enem tečaju po 2 uri na teden za učence V. do Vlil. razreda. 7. /borovo petje po 3 ure na teden. III. Važnejši ministrski odloki v šol. 1. 1931/32. 1. Snbr. 3801 od 9. II. 1932: na realkah se smatra risanje kot naučen predmet. 2. Snbr. 3802 od 9. II. 1932: ob koncu prvega polletja po § 34 Zakona o srednjih šolah oddaljenim učencem se ne more dovoliti v istem šolskem letu privatni izpit, temveč delajo lahko samo razredni izpit iz vseh predmetov dotičnega razreda, in sicer v juniju. 3. Snbr. 9991 od 8. IV. 1932: učencem ni dovoljeno snovati v šoli udruženj na verski osnovi. Izven šole so pa lahko člani odobrenih verskih društev, vendar se ne smejo sestajati k sestankom v šoli in ne smejo nositi v šoli znakov teh udruženj. Tudi je zabranjena v šoli vsaka agitacija v korist poedinih verskih organizacij. 4. Snbr. 12412 od 5. V. 1932: učenci V,. VI. in VII. razreda delajo lahko popravni izpit samo iz enega predmeta. 5. Snbr. 12845 od 9. V. 1932: izpremenilm Pravil o nižjem tečajnem izpitu. Glavna izpiememba obstaja v tem, da se tega izpita oproste laliko samo oni učenci, ki imajo v vseli naučnili predmetih prav dobro ali odlično oceno. 6. Snbr. 12840 od 9. \ . 1932: izpiememba Pravil o višjem tečajnem izpitu. Glavna izpiememba je, da tvori narodna zgodovina zase en predmet, obča zgodovina ter zemljepis kraljevine Jugoslavije pa en predmet. V Dravski banovini se bo pisala od prihodnjega šol. leta tudi naloga iz srbskohrvatske književ nosti (na njenem jeziku). Tako višji kot nižji tečajni izpit sinejo delati le oni učenci, ki imajo iz vedenja najmanj oceno dobro. IV. Šolski letopis. Popravni izpiti so se izvršili med 24. avg. in I. sept., višji tečajni izpit od 9.—13. sept., nižji pa od 29. avg. do 2. sept. Vpis učencev se je izvršil od 3.—5. sept. Skupno se je vpisalo 787 učencev, med temi 119 učenk. Število oddelkov je ostalo isto kot lani, ker primanjkuje v poslopju za nove oddelke prostora. Radi tega je imelo nekaj oddelkov višje število učencev, kakor predpisuje zakon. Pouk se je pričel 14. IX. s šolsko mašo. Učiteljski zbor je bil ob začetku leta popoln, vendar se je moralo učiti petje v zmanjšanem obsegu (po I uro na teden), ker je moral učitelj pet ja Ivan Repov š poučevati tudi na drž. ženski učiteljski šoli v Ljubljani. Seje učiteljskega zbora so sc vršile: 14. IX., 29. X., 21. XI., 10. XII., 22. XII.. 12. 1., 20. L, 1. III., b. IV., 27. V., 24. VI.. redne seje razrednih zborov so bile ob polovici in koncu polletij. Strokovne seje so se vršile: 30. IX. za klasične jezike, 11. XI. za Iraneoski jezik in pro-pedevtiko, 13. XI. za veronauk. Seje glede zglednih predavanj so se vršile za vsak nastop posebej. Redovalna seja za IV. in Vlil. razred je bila 17. V., za ostale razrede 9. VI. 1. polletje se je končalo 22. XII. z dobrim uspehom (negativen rezultat: 39'5(»%), pouk v II. polletju je prenehal (>. VI. Zdravniško so bili učenci pregledani na drž. šolski polikliniki: IV. a 21. IX., IV. 1) 23. IX., VIII. b 23. IX., VIII. a 30. IX.. |. a i„ f.d 2. X., 1. b 7. X., T. c 9. X.. učenke I. in IV. razreda 2(>. IX.. one VIII. razreda 30. IX. 20. IX. se je vršila plavalna tekma srednješolcev v kopališču Ilirije. Naš zavod je že drugič dosegel prvenstvo. 10. X. se je udeležilo nekaj učencev proslave vojnih dobrovolj-cev v dvorani ljubljanskega Uniona. 29. X. so imeli razredniki, odnosno njihovi namestniki s razredih prigodne govore o obletnici osvobojen ja velikega dela našega naroda od Avstro-Ogrske. 31. X. je proslavil zavod stoletnico Levstikovega rojstva po sledečem sporedu: I. Levstik, Preprostega otroka molitev (deklamiral Mitja Goreč, II. a); 2. Levstik, Ob Prešernovem grobu (deklamirala Hermina Turk. IV. a); 3. Prof. dr. Rupel, predavanje o Levstiku; 4. Levstik, Ubežni kralj (deklamiral Janez Čampa, IV. a); 5. Levstik-Premrl, Slovenska pesem in I.evstik-Ocvirk, Kolo (zapel gimnazijski mešani zbor). ti. XL — na dan miru — je bil odrejen dveminuten molk o!) 1 I. uri v spomin vojnih žrtev. 17. XL je proslavil zavodov Podmladek Rdečega križa dan miru. 20. XI. je prisostvoval pouku v nekaterih razredih načelnik prosvetnega oddelka Josip Mazi. 30. XI. je prisostvovalo nekaj učencev pri telovadni akademiji, ki jo je priredil v proslavo praznika ujedinjenja Ljubljanski Sokol v dvorani Union. L XII. je praznoval zavod dan državnega ujedinjenja s slovesno božjo službo. Za ta dan od ministrstva prosvete že odobreni program se ni mogel izvajati, ker je bil učitelj petja obolel. Pač pa se je slo vesno proslavil 17. december, rojstni dan N j. Veličanstva kralja. Spored je bil sledeči: 1. Govor osmošolca Kazimirja Derganca; 2. Repovš, Molitev za vladarja (izvedel šolski pevski zbor z orkestrom); 3. Simon Gregorčič, Molitev (deklamiral Anton Hočevar, V. b); 4. a) Viktor Parma, Balkanska koračnica; b) B. Zerkowitz, Prebujenje — igral šolski orkester; 3. Simon Gregorčič, Oljki (deklamiral Ladislav Lenček. Vlil. a); 6. Iz III. šopka jugoslovanskih narodnih pesmi — mladinski zbor s spremljevanjem orkestra; 7. M. Djukič, Ja sam vojnik (deklamiral Anton Pengov, III. a); 8. A. Dvorak. Valce, op. 54, b — igral šolski orkester; 9. A. Gervais, Jadranska barkarola — igral šolski orkester: 10. Kosovska devojka (deklamiral Mitja Goreč, 11. a): 11. Iv. Ocvirk, Kolo — mešani zbor a eapella: 12. Dav. Jenko: Bože pravde — zbor in orkester. Od 24. XII. do 10. I. so bile božične počitnice. S 13. jan. se je uvedel celodnevni pouk po nalogu ministrstva prosvete. Poldnevni pouk se je zopet pričel na skoro soglasno željo staršev 4. febr. po odloku bana Dravske banovine (IV—1937/18 od L II. 1932). Radi obolelosti prof. Grošlja se je v II. polletju moral skrčiti v nekaterih razredih pouk matematike in fizike za I uro na teden. To stanje je prenehalo 10. 11., ko je dobil zavod za prof. Grošl ja zamenika s suplentom M. Zieglerjem. Ker je skoro istočasno nastopil službo tudi prof. E. Adamič, so se mogli poučevati odslej vsi predmeti v predpisanem obsegu. 27. I. je proslavil zavod dan sv. Save tako-le: L Kraji in kulturne ter politične razmere, v katerih je živel sv. Sava. Predaval direktor. 2. a) Pojte, diobne piice — slovenska narodna; b) Sveiosavska himna —- zapel šolski pevski zbor. 4. II. se je počastilo Stroßmayerjevo delo za jugoslovanstvo s prigodnimi govori v razredih. 8. II. si je ogledal zavod \ kinu Ljubljanski dvor film iz življenja naše vladarske rodbine. 10. 11. so poslušali učenci višjih razredov v Delavski zbornici predavanje sanitetnega polkovnika dr. Mateja Justina o zaščiti zaledja proti strupenim plinom. 20. II. se je predavalo učencem v razredih o Vuku Karadžiču in o nacijonalnem pomenu njegovega dela. Za njegov spomenik v Iršiču se je nabralo ob tej priliki Din 102-75. 22. II. se je spomnil zavod s predavanji v razredih 200 letnice rojstva Jurija Wasliingtona, ki je vodil s pomočjo Francozov osvobodilno borbo za severnoameriške Zedinjene države, v katerih je našlo že mnogo naših ljudi svoj kruh. Proslave Masaryka, ki jo je priredila J ugoslovensko - Češkoslovaška liga v Ljubljani 5. 111. v dvorani Uniona, se je udeležilo lepo število učencev. Žar, udruženje naših dijakov, je uprizoril 12. II. v ljubljanskem dramskem gledališču Cankarjeve Hlapce. Dijaki so igrali v splošno zadovoljnost ter ponovili igro 25. II., v ljubljanskem Radiju so jo pa ponovili 28. II. Kulturni film Beograd, prestolica Jugoslavije, si je ogledal zavod v kinu Ljubljanski dvor 17. 111. Velikonočne počitnice so trajale od 24. 111.—29. lil. 28. IV. je predaval o Zrinskem in Frankopanu ter tedanjih razmerah prof. Dr. E. Turk. Zavodov Podmladek Rdečega križa je priredil 29. IV. v veliki dvorani Uniona akademijo s sledečim sporedom: I. O. Župančič, Naša beseda (deklamiral Ladislav Lenček, Vlil. a); 2. a) Sattner, Nazaj v planinski raj!, b) Ocvirk, Igra kolo — zapel gimnazijski mešani zbor; 5. O. Župančič, Razgovor (nastopila Zlatica Hribar, Vlil', a, Mitja Goreč, II. a); 4. a) Bach, Air, b) Tartini, Varijacije na Corellijev tema — igral ob sprendjevanju klavirja na vijolino Uroš Prevoršek VII. b; 5. a) J. Canič, Stara ljubezen, b) O. Deu, Flosarska — zapel gimnazijski oktet; 6. Iv. Cankar, »Kralj Matjaž — recitiral Anion Röger, Vil. a; 7. a) E. Adamič, Za plotom, b) Fr. Marolt, Vigred približava se — zapel gimn. oktet; 8. M. Skrbinšek, Rože, dramatski prizor — igrali Zlatica Hribar, Vlil. a, Mitja Goreč, II. a, Uroš Vagaja, I.c; 9. St. Mokranjac, Kosovske pesmi, rukovet TT. — zapel gimn. mešani zbor. Obisk akademije, ki je prav dobro uspela, je bil lep. Akademija se je ponovila v ljubljanskem Radiju 8. V. Že prej so bili zavodovi podmladkarji nabrali med seboj za od suše prizadete siromake Din 95940, katera vsota se je poslala odboru Rdečega križa za pomoč revnim Belokran jcem. 5. V. je nadzoroval pouk veronauka na zavodu Dr. Mihael Opeka, nadzornik veronauka na srednjih in njim, sorodnih šolah. Materinski dan se je obhajal 7. V. Razredniki so predavali v svojih razredih o materinski ljubezni ter o dolžnostih dece do mater. Celodnevni izlet je imel zavod ob lepem vremenu I I. V. Razen tega je napravil vsak oddelek še štiri poldnevne poučne izlete. Osmošolci so vrhu tega šli pod vodstvom prof. Gnjezda 16. V. v Zagreb, da so si tam ogledali poleg Stroßmaye r j e ve galerije slik arheološke in zgodovinske zanimivosti. Učenci so imeli spoved in so prejeli sv. obhajilo v dneh 21. in 22. X.. 12.—15. 111. (duhovne vaje) in 12. ter 15. V. Kot direktorjev dan je bil prost 51. maj. 15. V. je bil v opernem gledališču javen pevski nastop vseh ljubljanskih srednjih šol. ki je žel priznanje, 6. VI. pa telovadni nastop na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. S Zavod je pregledal v času od l.—24. VI. ministrski odposlanec dr. Josip Pipenbacher. Pouk se je končal v IV. in VIII. razredu 14. V., v ostalih razredih pa (). VI. Popravni izpiti četrtošolcev so se izvršili 7. VI., privatni, razredni in dopolnilni izpiti pa v času do (). VI. Izpričevala so se razdelila učencem, na Vidov dan po šolski slavnosti, ki se je izvršila po sledečem sporedu: I. Nagovor direktorja; 2. Petar Preradovic. Naša zemlja (deklamiral Mitja Gorec-, II. a); 3. a) Popotnik, h) Večerna, c) Kukavica — slovenske narodne pesmi, ki jih je zapel gimnazijski mešani zbor; 4. govor prof. Josipa Osana o Vzgojnem pomenu klasičnega študija. Govor se glasi: I) ra g a ni I a d i n a ! Lani ste s tega mesta slišali predavanje, ki vam je pokazalo, kateri razlogi zahtevajo nadaljnji obstoj klasičnih gimnazij v naši mladi državi. Naj na kratko obnovim vodilne misli tega predavanja! Danes gledamo antiko s kritičnim očesom. Renesansi je bila antika vzor lepega sloga in nanovo odkrit vir že pozabljenih znanosti. Po zalomi renesanse je ostal sad: probuja narodnosti, navdušenje za v-scobčo grško humanileto; antika jo odslej le seme, ne več norma. Sledil je neohumanizem F. A. Wolfa in G. Herderja. Danes pa vidimo bistvo formalne izobrazbe v tein, da učenec z lastnim delom čim globlje prodira v drugorodno miselnost, da jo skuša v njeni svojstveni bitnosti objektivno presoditi, razumeti in v svojem jeziku izrazili. Zato mladi duli bol j aikiivno sodeluje pri Ciceronovih in kivijevih periodah nego pri materinščini. Antika, zlasti grška, pa ima svojo vrednost tudi za srčno izobrazbo. Ta misel o v z g o j n i v rednosti klas i č nega študija, ki jo je lansko predavanje le kratko nakazalo, zasluži, da se natančneje pobavimo z njo. Današnji čas ceni predvsem umsko izobrazbo, ki človeka usposablja, da si čim prej pridobi ugledno mesto v družbi in z njim gmotno blaginjo, bogastvo. Vendar ne zadostuje zgolj umska izobrazba za človeka vredno življenje. Kajti poleg uma imamo tudi srce in voljo, in če zanemarimo srčno izobrazbo, se od živali razlikujemo le po bist rejšem umu in ne dosežemo č I o v e š k e g a d o s t o jan-st va, ki ustvarja v človeku mirno soglasje med njegovo telesnostjo in duševnostjo, ga povzdiguje nad ves ostali čutni svet ter dela za najlepše bitje v božjem stvarstvu. V čem obstoji srčna izobrazba? Na misel mi prihajajo besede našega Prešerna: Okusil zgodiij sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj strup njegov je vinoril: sem zvedel, da v e s t čisto, dobro d j a n j e svet zaničvati se je zagovoril. Ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko se je dan zazoril. VI o d r o s t, |> r a v i e n o s t, učenost, device, brez dot žalvati videl sem samice. S temi besedami pesnik toži, da svet ne da nič na srčno izobrazbo. Odkod ta prikazen? Izvira pač iz sebičnosti, ki si jo je svet zlasti v današnjih časih postavil za poplavil no načelo vsega dela in nedela. Sebičnost se poraja že v mladih letih, in če je človek nc brzda, zamori polagoma v njem čut za pravičnost in ljubezen, človeku srce zakrkne, da postane trd, neusmiljen, nehvaležen in sirov ter nima več zmisla za to, kar je lepo, dobro in blago. S tem pa sc človek poniža pod žival, v njem ni več človeškega dostojanstva. Odtod boj vseh proti vsem, iz tega boja pa izvira vse zlo in gorje na svetu. Kdo ne hi sprevidel, kolikega pomena za pravo človeško življenje je srčna izobrazba v mladih letih? Sebičnost je naraven nagon in služi človeku, da si ohrani in uredi življenje. Toda s sebičnost jo je kakor z drugimi naravnimi nagoni. Če jih človek brzda, so mu koristni in dobri hlapci, če jim pa spusti vajeti, zdivjajo in potegnejo človeka s seboj v prepad. Zato je treba pravočasno začeti z brzdanjem in omejevanjem sebičnosti. Mladi človek se mora zavedeti, da ni sam na svetu, da imajo tudi drugi pravico do življenja. Še več! Zavedeti se mora. da smo vsi odvisni drug od drugega in da se moramo med seboj podpirati, da si ustvarimo življenje, ki je človeka vredno. Ta zavesi mu bo ohranila že po naravi mehko, čuteče srce, da ne bo delal svojemu sobratu vedoma in hote krivice. Mladi človek je kakor mlado drevesce. Ne zadostuje, da mu skrben vrtnar samo zemljo rahlja in gnoji, mora mu tudi v suši prilivati, obrezovati divje poganjke, cepiti ga in dajati opore, da vzraste v veliko, močno drevo, ki bo rodilo plemenit sad. Tako je treba mlademu človeku vlivati poguma za boj proti slabemu nagnjenju in za izvrševanje dobrega, obrezovati divje poganjke vzbujajočih se strasti, zlasti jeze in sirovosti, plemenititi mu srce z lepoto, dobroto in resnico in mu za oporo kazati vzornike, da bo videl, da je lepo, plemenito življenje mogoče, pa tudi. koliko so se morali vprav najboljši možje bojevati in truditi, da so zatrli strasti, ki so segale po njih. in si utrli pot ad astra. Tako se bo mladi človek pripravil na nevarnosti, ki mu groze na življenski poti in si utrdil voljo, «la bo stremiI za tem. kar spozna za dobro in pravo. Ne bom preveč trdil, če rečem, da je vprav klasični študij primeren. da vrši to veliko nalogo. Saj so učenjaki lr5. in It), stoletja dobro spoznali, da vodi študij latinščine in grščine naravnost, do pravega človečanstva in so ga zato imenovali h u m a 11 i s I i č n i študij. Pred seboj gledamo namreč n a ra v n ega človeka, ki ga slabe strani visoke kulture še niso izpridile. Toda ta naravni človek ni žival ali nekulturen divjak, ampak je na najboljšem potu, da si ustvari visoko umsko in srčno kulturo. Bistrega pogleda je ta grški in latinski človek za vse dobre in slabe strani življenja, a kar je najbolj čudovito pri njem, je to. d;i ima tildi smisel za pravo človeško dostojanstvo. Z nenavadno ostrim čutom z;i resnico in pravico ii zavrže grde zablode in pokaže pravo pot, po kateri moraš hoditi, da postaneš in ostaneš človek. Seveda se pri vsem tem dobro zaveda, da je vendar le revno, slabotno bitje, kakor je Ovidius lepo izrekel: vitico meliora proboque, deteriora sequor.1 1 Vlet. VII. -0: vidim boljše in odobravam, sledim pa slabšemu. Zato je odvisnost od božanstva temu naravnemu človeku sama po sebi umljiva. Smemo ga torej brez skrbi predstaviti mlademu človeku, da si ga natanko ogleda in so ob njem uči. kajti vzgojno vplivajo ne samo vrline, ampak tudi napake, če se nam pokažejo v svoji pravi podobi. In stari niso imeli navade, da bi poveličevali hudobijo in spreminjali krutost, pohotnost, laž v posnemanja vredne kreposti. Najlepše pa vse to spoznavamo pri Homer j n . pri tistem veko-viiem Homerju, ki je bil središče vse vzgoje Grkom in tudi Rimljanom. Otroku je bil učna knjiga, da se je ob njem učil brati in pisati. Dečku je kazal odlične može in junake, ki so si s svojo bistroumnostjo znali pomagali v vsaki stiski ali pa s svojim junaštvom osvajali svet in si pridobivali slavo in imetje. Dorašča jočemu mladeniču pa je kazal še vse drugačne strani življenja, dobre in slabe, in ga navajal, kako mora oblikovati svoje življenje, da se ogne zmot in postane vrl in plemenit človek. Homer je vademecum življenja, ki tudi v današnji dobi še ni izgubil prav nič od svoje aktualnosti. Kot učitelja prave živi jenske modrosti je pojmoval Homerja že Sokratov učenec Antisilienes in rimski pesnik Horatius nam je to pojmovanje prelepo zapisal v svoji prvi knjigi pisem, kjer v pismu na Lollija Maksima (2. ep.) pravi: (|iii, quid sit p u I c li r u ni . quid t u r p c , quid utile, quid non, planius ac melius Chrysippo et Cirantore dicit.1 Potem pa kaže na zgledih iz Iliade, kam zapelje človeka, tudi najboljšega. sebičnost in iz n je izvirajoče strasti, ako se jim neovirano predaja. Paris 11. pr. ne posluša modrega Antenorja, ki mu svetuje, naj vrne krivično ugrabljeno Heleno iu zaklade Grkom. Horatius nam podaja Paridov odgovor v sarkastični obliki: ut salvus regnet vivatque beatus, cogi posse negat.2 Drug primer: Achilleus, Agamemnon in Nestor. Nestor se trudi, da bi poravnal spor med Aehillom in Agamemnonom. Zaman! Tako postane vsa nadaljnja llias en sam učinkovit dokaz, kam vodi sebičnost in vrtoglavost mož, ki morajo skrbeti ne samo zase, ampak tudi za vso ljudstvo. Koliko mora trpeti Agamemnon zaradi svojeglavnosti in krivičnosti, koliko podrejena 11111 ljudstva! In Achilleus? Svojega najboljšega prijatelja izgubi zaradi svoje divje, neukrotljive jeze. Prav tako pa se godi tudi drugim navadnim ljudem, kajti seditione, dolis, scelere a,tque libidine et ira lliacos iutra niuros peccntur et extra.3 Odiseja pa nam slika Horatius tako-le: rursus quid v i r t u s et quid sapientia possit, ulile proposuit nohis exeniplar Ulixen, 1 Ep. I, 2, 3. -t: kaj je lepo, kaj grdo, kaj je koristno in kaj ni, pove 011 (Homer) nazorneje iu bolje nego ( hrysippos iu ('rantor. 2 Ep. I, 2, 10. II: pravi, da se ne da prisiliti, da bi zdrav vladal in srečno živel. Ep. I, 2, 15. I(>: upor, zvijačnost, zločin, pohotnost in jeza rodi greli znotraj in zunaj ilijskili zidov. qui doinitor Troiac inultoriim |i rovi il n s urbes et mores honiimim inspexit, latumquc per aequor dum sil)i, dum sociis rodilum pnrat, aspera mulla pertulit, adversis rerum immersabilis undis.1 Uči se torej, mladi človek: če greš po svetu — in iti boš moral —, odpri oči in dobro si oglej ljudi in njih. šege in življenje! Kolika korist za tvoje življenje in delovanje, a k o sc; naučiš pametno gledati po svelu in opazovati ljudi in njih ravnanje. Kajti spoznal boš zlasti Simmin voces et C'ircae pocula: quae si cnm sociis slultus cuj>iiss<*i, silI) domina nicretrice fnisset turpis et exeors, v ixiisset cunis immuiidus vel amica Iuto stis." Beži torej pred nečistost jo, kakor je bežal pred Sirenami Odi-sc.j> ki je svojini tovarišem ušesa zamašil, da niso slišali zapeljivega petja! Kako pa mi? Očitajoče pravi Moralins: Nos mimerus siimus et fruges consumere nati, sponsi Penelopae nebulones, Alciuoique in cule curanda plus aecpio operata iuventus, cui pulehrum {uit in medios dormire dies et ad strepitum citliarae cessaitum ducere somnum.'1 Ali ni lo živa slika današnjih dni? t'e že ne moremo, pa bi vsaj srčno radi bili laki nebulones. A vidimo, tla. ni prav tako. Penelopine snubce je pogubila njih požrešnost in razbrzdanost. Alkinojevo mladino je |)a v tekmi zlahka premagal utrjeni Odisej, ker je bila mehkužna in je izgubila že vso vztrajnost v premagovanju naporov. Nasprotno pa je Penelopa vzor ženske zvestobe in 'pretkanosti v najboljšem pomenu besede'. Kako zna zadrževati nasilne snubce, ker hoče ostati zvesta svojemu soprogu! — Lep zgled dekliške sramežljivosti in taktnosti je ljubka Navzikaja, ki je pa vendar takoj pripravljena pomagali ubogemu Odiseju v potrebi, mc'dlem ko njene tovarišice zbeže. — V šestem spevu Iliade nam slika božansko nepristranski llomeros, kako se trojanski, torej sovražni junak Hektor —■ ljub in drag nam je že; od poprej po svojem junaštvu. odkritosti in poštenosti — poslavlja od svoje družine. To ni barbar, to je velik človek, ki mu bije* mehko čuteče srce pod oklepom. Komu se ne bi otajalo srce ob silnem prizoru, ko se poslavlja ta vrli junak, oče in mož od ljubl jene žene Andromache, ki jo mora vsakdo občudovali kol skrbno soprogo s pristno žensko čutečim srcem in materinsko nežno ljubeznijo do svojega otroka Astyanaksa? 1 l.p. I, 2. 17—22: kaj zopet premore možatost in modrost, nam je za .koristen zgled postavil IJliksa, ki je po ukrolitvi Troje razumno motril mesta mnogih ljudi in ujili šege in na Širokem morju, medtem ko je; skušal sebi in tovarišem omogočiti vrnitev v domovino, prenašal mnoge stiske1, ne da bi sc: dal potopiti nasprotujočim valovom nezgod. 2 l'.p. I, 2, 2">—20: glasove Siren in pijačo Kirke: če bi jo bil v nespametnem poželenju izpil kakor tovariši, bi bil prišel v oblast hotnice in bi bil ostudno in brez pameti živel kot nečist pes ali blato ljubeč prašič. :1 l'.’p. I. 2, 27—>1: Mi pa smo ničle in prišli na svet, da st; z zemlje sadovi redimo, vetrnjaški ženini Penelope in Alkinojeva mladina, ki je bila le preveč zaposlena z nego telesa in se ji je zdelo lepo spati do poldneva in ob zvokih kitare priklicati zakesneli spanec. T;iko je neprekosljivi mojster pevcev Homer v Iliadi in Odiseji zares tudi vzoren vzgojitelj. Nikdar ti ne vsiljuje svoje modrosti, nikdar ne podaja suhoparnih naukov za življenje, ampak vsepovsod gledaš umetnika pevca, ki ti z živo. sočno besedo slika življenje: nikoli ne začutiš, da te hoče učiti. Njegova Iliada in Odiseja sta umetnini, oh katerih uživaš, umetnini, ki učinkujeta s svojo lepoto. In vprav lepota je bila vzor vse grške izobrazbe. KnXoi: xäya{h>$ je bilo vodilno načelo it' vzgoje: glej, da ti bo telo lepo in duša vrla! To je treba poudarjati tudi v današnji dobi športa in telesne; vzgoje. Pač se trudimo, da bi bilo telo lepo. a za dušo se premalo brigamo. Kako je vendar naša doba podobna atiški prosvetljeni dobi z n jenim koristolovstvoin in sebičnostjo! Zato so mogočna opora mladini Sokratove besede v apologiji (29 I), E): „l jubim in spoštujem vas, Atenci, pokoren pa bom bolj Bogu kakor vam in do svojega zadnjega diha ne bom nehal iskati resnice in vas opominjati in opozarjati vsakogar izmed vas, ki pridem z njim skupaj, takole: predragi, iz Aten si, iz največjega in najslavnejšega mesta, kar zadeva duhovne sile in moči, pa s e ne s r a m u j e š , da skrbiš z a č i 111 večjo čast i n slavo, za p r a v o s p o /. 11 a 11 j e i 11 r e s 11 i c o pase 11 e b r i -g a š in tudi 11 e z a d u š o , d a bi bil a v e d 11 o 1 e p š a , (zakaj) ne rodi sc krepost iz premoženja, ampak iz kreposti se rodi premoženje in vse druge dobrine ljudem v zasebnem in javnem življenju." Tako je govoril mož 400 let pred Kristusom. Komu ne bi segle te besede globoko v srce? I11 kaj pravijo tragiki? Aischvlos je v svojih tragedijah orjaški duh, podoben Mojzesu; prerok in voditelj je svojemu ljudstvu, ki mu, zlasti v Orestiji, nazorno kaže, kako vsak greh rodi zopet greh in prelita kri kliče po maščevanju do neba. Iz duševne in duhovne sirovosti in zaostalosti skuša prebuditi svoje ljudstvo k čistejšemu pojmovanju božanstva in nravnih načel. In Sol ok les? V svojem kralju Ojdipu kaže, da je božanstvo večna resnica, ki ne more ne varati ne varan biti. Antigona pa da tudi svoje življenje za resnico, da velja nepisani, v človeško srce položeni nravni zakon več kakor njemu nasprotujoči pisani zakon, kajti nvtm (rvvš^Oeiv, «Al« ffVficpiXstv scfivr.1) Kakšna vrla sestra je ta Antigona! Kdo ne bi sočustvoval z njeno ljubeznijo do padlega brata! Lep zgled otroške ljubezni do očeta in spoštovanja do starosti je Achilleus. Ko stopi sivolasi Priamos, od žalosti za padlim sinom ves potrt, v Achillov šotor in ga kleče prosi, da bi mu izročil sinovo truplo, se zjokata oba: Priamos zaradi mrtvega Hektorja, Achilleus pa, ker ga je starček Priamos živo spomnil očeta Peleja in mu zbudil goreče hrepenenje po njeni, /ato je „takoj vstal s stola, prijel starčka za roko in ga dvignil, pomilujoč njegovo sivo glavo in sivo brado“ (II. 24. 515. 510). Nežno hrepenenje po domovini navdaja tudi Odiseja; o ujem pripoveduje pesnik, kako je daleč od domovine na tujem otoku dan za d nein posedal ob obali in s koprnenjem gledal po morju, češ 1 Ant. v. i umrl... 2 Od. 9, 27, 28: jaz vsaj ne, morem / misliti slajšega si mimo ljube zemljice domače. 3 Aen„ 2, ~i: neizrekljivo bolest, o kraljica, veliš mi obnovili. 4 Aen., 2, 657, (>58: jaz da bi mogel pustiti le, oče, in sam pobegniti? Misel na to je strašni», še strašnejša v ustih očeta. popolnoma razvitem rožnem popku, tako stopa v antični literaturi /. njenim razmeroma lahko preglednim in razumljivim kulturnim ozadjem vsepovsod v ospredje človek z vsemi svojimi dobrimi iu slabimi stranmi, medtem ko je treba pri modernih literarnih delih najprej razjasnili dostikrat zelo zapleteno kulturno ozadje in soeijalne razmere moderne dobe, da stopi človekovo delo in nedelo v pravo luč. Človek sam se tekom tisočletij ni bistveno spremenil, spreminja se samo oblika in predmet njegovega mišljenja in čuvstvovanja, a naravnega antičnega človeka gleda mladina lahko skoraj neposredno in se ob njem vzgaja. Zato je tudi za srčno izobrazbo klasični študij še vedno prav primerno sredstvo: čim globlje vanj prodiraš, tem več koristi in užitka boš imel, tem laže in pravilneje boš razumel tudi modernega človeka. Nadaljnji spored Vidovdanske svečanosti je bil: 5. a) Mousorgski: Solza, b) Schubert, Čebela — igral na vi jolino Uroš Prevoršek, VII. b; 6. Oton Župančič: Kovaška (deklamiral Ladislav Lenček. Vlil. a); 7. Državna himna — zapel gimnazijski mešani zbor. V. Udruženja. 1. Društvo šola in dom je stremelo za tem. da bi ojačalo vezi mecl domom in šolo, med starši, učitelji in učenci in da bi vzbudilo pri roditeljih zavest o potrebi, da se čim češče pouče o napredku in vedenju svoje dece v šoli. Roditeljski sestanki so se vršili 4. XI., 25. XI.. 27. XI.. K). XII., 14. I., K). Ili.. K). IV.. 4. V., 20. V. Na njih so govorili direktor ter profesorji: dr. Arnejc. Fr. Gnjezda, Fr. Južnič. V splošnem so bili ti sestanki dobro obiskani. Vendar se je videlo, da se takih sestankov izogibljejo baš oni starši, katerim so najbolj potrebni. Razpravljalo se je na teh sestankih o domači vzgoji in pripravi ter o delu v šoli. Dosegel se je vsaj ta uspeh, da so se starši uverili, da morajo gledati v učitelju predvsem prijatelja svoje dece in svojega odkritega svetovalca v šolskih, odnosno splošno vzgojnih vprašanjih. 2. Podmladek Rdečega križa je vodil prof. J. Osana s sodelovali jem šolskega odbora. Na rednem občnem zboru, ki se je vršil 19. oktobra I95|„ so bili izvoljeni v šolski odbor: Derganc. VIII. b. Lenček. Vlil. a. Keber. Vlil. b. Mozetič. Vlil. b. Lovše. Vlil. a in Žebre. VIII. b. S kooptacijo so prišli v šolski odbor tudi: Logar, V. a, Stopar Božena. III. a. Štiglic Nada. III. a. Goreč. II. a. Osana. II. a. Rupel. La. Goreč Larisa. I. a. Včlan jenih je bilo 14 razredov s približno 250 člani. O podrobnem delu je razpravljal šolski odbor s hvalevredno vnemo na 12 rednih in 7 izrednih sejali. — V proslavo mirovnega dne ji' predaval prof. J. Osana članstvu PRK 17. novembra 1951 o mednarodnem delti za svetovni mir in kako more mladina sodelovati pri tem delu. — 5. decembra 1951 je priredil šolski odbor Miklavžev večer. na katerem je bilo 12 siromašnih dijakov obdarovanih z različnimi potrebščinami, ostalemu članstvu pa se je nudilo primerno razvedrilo. — 17. decembra 1951 sc je vršila v okviru proslave rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra 1. šolska proslava desetletnice PRK. — 29. aprila 1952 je v veliki dvorani Uniona lepo uspela akademija našega PRk, katere spored je omenjen v šolskem letopisu. Od čistega dobička, ki je l)il sicer namenjen za letovanje siromašnih in slabotnih učencev, je prispeval PR k za podporno zalogo na zavodu 500 Din. — Tekom leta je bilo dohodkov 4868 Din, izdatkov 4546.50 Din. Stanje blagajne koncem šolskega leta je Din I2.28L56. 5. Podružnica Ferijalnega saveza je pričela novo poslovno leto z jesenskim občnim zborom, ki ga je vodil predsednik Boris Trampuž (VII. a) in na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Keber Franc, VIII. b, tajnik I.: Derganc kazimir. Vlil. b, blagajnik 1.: Mozetič Albin. Vlil. b, tajnik II.: Mahkota Stanislav, VII. a, blagajnik 11.: Derganc kristjan, Vil. a, ekonom: Lajovic Vid, V. a. Nadzorstvo nad podružnico je bilo poverjeno prof. A. Prebilu. Z vso vnemo se je poprijel novi odbor tlela in si zastavil nalogo, vzbuditi v svojih članih zanimanje za potovanje in proučavanje naše kraljevine. Uspeli se je pokazal v porastu članstva in v številu pobranih ekvivalentov. Na sejah, ki jih je bilo pet, so se obravnavale poslovne zadeve in organizacijsko delo. Ene izmed prvih sej se je udeležil tudi komisar prot. Rado Pavlič in nas opozoril na smotrno, koristno in ekonomično delo v podružnici ter na ugodnosti, ki jih imajo člani F S. V letošnjem šolskem letu je vpisanih v društvo 290 članov. Blagajniškega prometa je bilo 22.586’— Din, in sicer dohodkov 12.150'— Din in izdatkov 10.456'— Din. 5. maja je bil sklican izredni kongres F. S. v Belgradu. Podružnico so zastopali trije delegati: predsednik. I. tajnik in I. blagajnik, kongres je otvoril komisar Zarič. Pri novih volitvah je bil izvoljen za predsednika vrhovne uprave F. S. prof. kneževič. Po sklepu kongresa so komisarijati razpuščeni in se mora do 20. junija sklicati oblastna skupščina. Vsi delegati so zahtevali, da izposluje nova uprava pri ministrstvu prometa četrt insko vožnjo. Člani so dobivali med šolskim letom list Ferijalac. 4. Treznostni krožek je tudi letos deloval z veliko vnemo za širjenje treznostnega duha. Res je. da ni bilo število članov, ki so se zvali Mladi junaki, veliko — krožek jih je štel 59 — in da se je gibanje' omejevalo na nižje razrede. Zato pa so kazali člani pravo, iskreno navdušenje. Vpisovanje se je vršilo brez posebne agitacije. Sestanki, ki jih je bilo 9. so se vršili ob sobotah, in sicer v času od oktobra do aprila. Nadzoroval je prof. A. Zalaznik. Predavanja članov so bila prav dobra, nekatera celo izborna. Najbolj so sodelovali dijaki in dijakinje: Robida Jana (je najčešče nastopila), DnIIt*i* Marica. Pengov Anton (s 5 nastopi), vsi iz III. a. Precej članov je čitalo list: Mladi junak. krožek si je izvolil naslednji odbor: predsednica Duller Marica, III. a. namestnik Artnak Friderik. III. b. tajnik Južnič Cojmir. namestnik šalehar Franc, oba iz III. a. Zastopniki razredov pa so bili. Artnak P riderik za III. b. Ruch Dušan za II. a. Razberger Stanislav za II. c. krape/ Dušan za I. a in Bergant Luka za I. d. 5. Srednješolska organizacija Žar je začela takoj v začetku šolskega leta z izvajanjem svojega programa, /ar ima predvsem literaren značaj, njegov namen je, tla krepi meti člani narodno in državno zavest, da jih izobrazuje v leposlovju in vedah, tla jih vatli \ govorništvu, tla goji glasbo, dramatiko in nravno življenje. Svoj na- lil meii dosega predvsem z mesečnikom, v katerem izhajajo duševni proizvodi dijakov. Nadzorstvo nad organizacijo je imel najprej dr. Ferdo Kozak, ko pa je ta zapustil zavod, prof. Krane Gnjezda. V letošnjem letu se je glasilo organizacije tehnično izboljšalo ter se je povečala naklada od 400 na 800 izvodov. Medtem ko je prevladovalo lansko leto v listu leposlovje, je prišel letos tudi znanstveni del do veljave. Poleg rednih poročil o dramskih predstavah ljubljanskega Narodnega gledališča je bilo v listu precej razprav o umetnosti ter tudi splošno kulturnosocijalno vprašanje se ni zanemarjalo. Nanovo so se uvedla letos književna poročila. 26. septembra 1931. se je vršil 111. redni občni zbor. Po daljšem poročilu Stareta Leona se je izvolil sledeči odbor: predsednik Leon Stare, odborniki: Hribar Zlatica (podpredsednica), Snoj Jože (tajnik), Polič Branimir (zapisnikar), Prochazka Jože (blagajnik), uredniki: Stare Egon. Kastelic Jože, Truhlar Karel. Žabkar Jože, Dolinar Franc, Logar Cene, Röger Anton (vodja dramatskega odseka). Žebre Mito (vodja glasbenega odseka), Lenček Lado, Lovko Mirko ter preglednika: Grafenauer Marija ter Župančič Andrej. Odbor se je pozneje nekoliko izpremenil: mesto tajnika in zapisnikarja je prevzel Lovko Mirko, meslo upravnega urednika Stare Egon, v uredništvo pa so vstopili: Kastelic Jože. Truhlar Karel. Žabkar Jože in Dolinar Franc. 'Kooptirala sta se Derganc Mirko (skrb za sestanke) in Grum Janez. Na občnem zboru se je določilo tudi znižanje članarine od 40 na 30 Din. da sc s tem omogoči pristop k društvu tudi revnejšim dijakom. Zastopniki v posameznih razredih so bili: v I. a Krapež Dušan, v l.b Verderber Franc, v 1. c Sedlak Stanislav, v 11. a Smole Sergej, v II. b Maček Leopold, v 11. c Koritnik Cvetko. Škulj Alojzi j, v 111. a Verovšek Anion, v 111. b Watzke Jurij, v IV. a Kunc Drago, v IV. b Poženel Pavel, v V. a Lajovic Vid. v V. b Varl Janez, v VII. b Gabrovšek Emil, v ostalih razredih pa odborniki. Odbor je imel 12 rednih sej. Sestanki so bili letos trije. Njih namen je bil. da se na njih dijaki skupno pomenijo o različnih vprašanjih. Obravnavale so se sledeče leme: Tendenčna umetnost. Vrednost in cena osebnosti ter Sodobna mladina. — Umetnostnih sestankov društvo letos ni priredilo, pač pa dve ekskurziji, in sicer eno celodnevno v Stično in na Muljavo, na drugi pa so si dijaki ogledali znamenitosti Ljubljane. Dramaiski odsek je igral tudi letos v Narodnem gledališču. Medtem ko so igrali dijaki v prejšnjih letih tuje antične in klasične drame, so uprizorili letos Cankarjeve Hlapce, s katerimi so dosegli precejšen moralen in gmoten uspeh, saj je bilo gledališče dvakrat napolnjeno. Tudi časopisna kritika je sprejela igro z veliko simpatijo. Režijo je vodil M. Skrbinšek. Pri igri so sodelovali v glavnih vlogah: Röger. Hodnik. Lenček, Mozetič A.. Mahkota, Kezele, Hribar, Morel. Dobovšek. Arh, Derganc, Pokoren, Ozimič, Lovko. Jakulin, Novak, Polič, Zupančič, Lipoglavšek, kot statisti pa dijaki in dijakinje iz VII. a. VII. b, VI.. V. a. V. b. IV. a, IV. b in 111. a razreda. Poleg igre je priredilo društvo v dvorani Delavske zbornice predavanje s filmom o Ameriki v dveh delih. Predaval je naš umetnik I?. Jakac, nekdanji učitelj risanja na zavodu, in tolmačil film. ki ga je na svojem potovanju po Ameriki sam posnel. I* ilm je bil zelo za- nimiv; tudi dvorana je bila, zlasli drugič, dobro obiskana. Počastilo pa je društvo s svojini prihodom tudi več uglednih osebnosti. Srednješolska organizacija Žar je izdala kot prilogo k Žaru: Pregled zgodovine L, v katerem je na kratko obdelana zgodovina starega veka. Društvo je štelo v letošnjem šolskem letu 204 elane. Naročnikov glasila Žar pa je bilo okrog 800. Denarni promet je znašal v teku leta Din 33.000. VI. Poročilo šolske poliklinike. i\a šolski polikliniki smo opazili, da iščejo dijaki, čim nastopijo hladnejši jesenski dnevi ali pa v zgodnji .pomladi, ko se hitro menjava zračna temperatura, zdravniško pomoč ponajveč radi prehlajen ja. Prehlajenje smatra narod za neposredni vzrok najrazličnejših bolezni, kot angine, pljučnice i. t. d. Res je, da povzroča hitro ohlajen je človeškega telesa obolenje, vendar sodelujejo poleg mraza še številni drugi činitelji. Človek ima stalno telesno toploto, bodisi da živi na jugu ali severu. Ob tej stalni telesni toploti potekajo vsi biološki procesi normalno — človek je odporen proti kužnim klicam. Ako pa sc človeško telo tako ohladi, da pade telesna toplota, oslabijo odporne telesne moči. Kužne klice, ki se tudi normalno nahajajo v našem organizmu, v ustih, žrelnicah in tudi globlje na dihalnih organih, se začnejo močno razmnoževati, oslabljene obrambne telesne sile jim niso več kos — bolezen se pojavi. Da obvarujemo mladino pred večnim nahodom, kašljem, anginami itd., je potrebno, da jo utrdimo, da dvignemo njene telesne odporne sile in s tem zmanjšamo njeno sprejemljivost za bolezni. Utrjevanje začenjamo z milejšimi dražljaji, to je s svetlobo in z zrakom. Pri slabokrvnem otroku nežne konstitucije je najboljši uvod v utrjevanje zračna kopel. V kopalno obleko ali lahko srajco oblečen otrok naj izvaja dihalne vaje zjutraj, takoj ko vstane, najprvo v zaprti sobi (15"—20° C), nato-pri odprtem oknu, poleti na prostem, in sicer stopnjevaje od 5—15 minut. Te kopeli odvzamejo telesu slabokrvnega otroka mnogo man j toplote kakor voda, učinku jejo zelo ugodno na kožo, ki ima važno obrambno vlogo pri nalezljivih boleznih, povečujejo presnavljanje in krepijo celo telo. V letnem času kombiniramo zračno kopel s sončno kopeljo. Tudi sončna kopel povečuje raci i vpliva ultravi joletnih žarkov odpornost kože in vsega organizma. Zraku in soncu pridružimo končno še utrjevanje s hladno vodo. Umetnost utrjevan ja z mrzlo vodo je v doziranju. Pomehkuženo telo moramo polagoma privaditi na hitro menjajoče se toplotne dražljaje, da postane organizem sposoben, da takoj reagira na ekstremne mrzle in toplotne vplive. Zato ne začenjamo teh vodnih, osvežilno krepilnih kopeli z ledenomrzlo, temveč s temperi rano vodo ler stopnjujemo jakost dražljaja dnevno. Hladna kopel sme trajati malo časa, le par minut, ponavljati pa jo moramo dan za d nem. Poleg pomehkuženja je pri sprejemljivosti za bolezni često sood-ločilno tudi duševno stanje otroka. Duševna potrtost vpliva slabo na IS vse delovanje telesa, zmanjšuje torej tudi odpornost proti boleznini. Popolno duševno ravnovesje je važen t i n i tel j za zdra vje doraščujoče mladine. Z druge strani je pa seveda telesno zdravje zopet izredno važen činitelj za duševni napredek in razvoj. Telesno zdravje in duševno ravnovesje sta torej v medsebojni vzročni zvezi. Ko pošljejo starši svoje otroke v srednjo šolo, se rado dogaja, da osredotočijo vso svojo pozornost na napredovanje v šoli, zanemarjajo pa telesno krepitev otroka, ne pomislijo, da pomehkužen otrok preje in češče oboli in radi pogostega izostanka in bolehnosti težje napreduje. Prva skrb staršev naj bi bila harmoničen razvoj telesnih in duševnih sil otroka. Na šolski polikliniki so dognali in zdravili v minulem' šolskem letu te-le bolezni: infekcijske 21. sušica na I. stopnji 11 (3)*. kirur-gične bolezni 62 (1). krvne bolezni 7, očesne bolezni 41 (3), ušesne in nosne bolezni 22 (2), živčne bolezni 5 (I). bolezni zob 56 (4), bolezni srca in krvnega obtoka 2. bolezni dihal 24 (1). bolezni prebavil 6, kožne bolezni S. ostale bolezni 40 (6). Umrl ni noben učenec. Za zdravstveno zaščito so plačali učenci v š. I. 1931/32 Din 15.680. Od te vsote ni dobil zavod ničesar. VII. Stanje šolskih zbirk in knjižnic. Na kr a ju šol. I. 1931/32 so razpolagale gimnazijske zbirke s temi predmeti: 1. Učiteljska knjižnica: 4102 deli. in sicer: a) slovenskih 570; b) nemških 2303; c) srbskohrvatskih 233: č) romanskih 123; d) grških in latinskih S73 Prirastek tekom leta: 20 del. 2. Knjižnica podporne zaloge: 2369 del, in sicer: a) slovenskih 1123; b) nemških 703; c) srbskohrvatskih 135; č) romanskih 406. Prirastek tekom leta: 193 del. Podporna zaloga je imela v minulem šolskem letu dohodkov Din 657949. izdatkov Din 1959. Njeno premoženje znaša torej razen prej omenjenih knjig Din 4620-49. 5. Dijaška knjižnica: 6001 delo, in sicer: a) slovenskih 2596; b) nemških 2376: c) srbskohrvatskih 992; č) romanskih 47. Prirastek tekom leta: 33 del. 4. Zemljepisnozgodovinska zbirka: a) slike: stenske 717, za stereo-skop 54. za projekcijski aparat 10; b) reliefi 6; c) aparati 7; č) zemljevidi 171: d) atlanti 13; e) knjige 11. Prirastek: 1 zemljevid. 5. Prirodopisna zbirka: a) slike 183: b) modeli: pravi 185. shematični 12: c) aparati: S (pokvarjeni 4): č) preparati: v tekočini 174, suhi 35. mikroskopi 184, nagačene živali 223; drugi 440; d) kemikalije 30; c) minerali 446. kamenine 327. okamenine 12; f) herbariji 3 (nepopolni); g) strokovne knjige; 19. Prirastek: 0. 6. Zbirke za fiziko. kemijo in matematiko: a) slike: stenske 22: za stereoskop 37. za projekcijski aparat 40: b) modeli: 21; c) aparati 731 (pokvarjenih 71): č) preparati: suhi 25. mikroskopski 17, kemikalije 236. Prirastek: 0. * število v oklepaju pomenja, koliko je \ skupnem številu učenk. VIII. Šolske učne knjige. Za verouk. 1. razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma, I. del. JI. razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona. Ul. razred: Stroj, Liturgika, 3. izdaja. IV. razred: Mlakar, Katoliški verouk za JV. razred srednjili in meščanskih šol. V. razred: Svetina, Katoliški verouk, I. knjiga, Resničnost katoliške vere, 2. izdaja. VI. razred: Pečjak, 'Katoliški verouk, 11. knjiga, Resničnost katoliške vere, 2. izdaja. VII. razred: Pečjak, Katoliški verouk, III. knjiga, Življenje po katoliški veri, 2. izdaja. VIII. razred: Medved, Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja. Za slovenski jezik. I. razred: Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica J. II. razred: Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar. Slovenska čitanka in slovnica II. III. razred: Breznik. Slovenska slovnica, \ izdaja. Wester, Slovenska čitanka lil. IV. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. Wester, Slovenska čitanka IV. V. razred: Breznik. Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska, čitanka 1. Fr. Poljanec, I sto rij a srpskohrvatskog književnog jezika. Vodnik, Narodne pjesnie. Finžgar, Pod svobodnim soncem (1931). Jurčič, Deseti brat. Cankar, Na klancu. VI. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka II. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Vodnik, Pregled lirvatskosrpske književnosti n ogledima. Sophokles-Sovre, Kralj Oidipus. Scliiller-Župančič, Marija Stuart. Shakespeare-/,upančič. Sen kresne noči. Gogolj-Prijatelj, Revizor. Župančič, Veronika IJeseniška. ('ankar Iz., Obiski. Demeter, Teu ta. Kostič, Per a Segedinac. VII. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Graf enauer. Slovenska čitanka III. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Popovič, J ugoslovenska kn jiževnost. Živanovič, Primeri nove književnosti I.—II. Jurčič, Sosedov sin. Jurčič, Cvet in sati. Jurčič, Med dvema stoloma. Trdina, Bajke in povesti o Gorjanci]] (Zbr. sp. II.). Mencinger, Moja hoja na Triglav (lzbr. sp. V.). Popovič, Tvrdica. Mažurnnič, Smrt Smail-age čengiča. Šenoa, Seljačka buna. Vlil. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka IV. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Živanovič, Primeri nove književnosti II. Popovič, Jugoslovenska književnost. Popovič B., Antologija srpske lirike. Prijatelj, Stritarjeva antologija. Gregorčič, Poezije L—II. Tavčar, V Zali. Tavčar, Cvetje v jeseni. Kersnik, Agitator. Detela, Tro jka. Mencinger, Abadon. Aškerc, Balade in romance. Aškerc, Lirske in epske poezije. Kelte, Poezije. Cankar, Hlapci. Cankar, Podobe iz sanj. Cankar. Hlapec Jernej in njegova pravica. Župančič. Mlada pota. Župančič, V zarje Vidove. Župančič. Naša beseda. Srbskohrvatski jezik. I. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica II. razred: Rupel, Srbskohrvatska vadnica III. razred: Rupel, Srbskoluvatska vadnica IV. razred: Kakor v III. razredu. Francoski jezik. I. razred: Južnič, Francoska vadnica. II. razred: Šturm, Francoska vadnica. III. razred: Šturm. Francoska vadnica, IV. razred: Kakor v III. razredu. l. iz Nemški jezik. V. razred: Pascher, Njemačka čitanka za V. in VI. razred srednjih škola. VI. razred: Kakor v V. razredu. VII. razred: Pinter. Njemačka čitanka za VIT. razred srednjih škola, 4. izdaja. Vlil. razred: Pinter, Njemačka čitanka za Vlil. razred srednjih uč lišta, 3. izdaja. Latinski jezik. I. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, J. del, 4. izdaja. Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izdaja. II. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, 11. del, 3. izdaja. Slovnica kakor v I. razredu. III. razred: 1’ipenbacher, Latinska vadnica, 111. del, 2. izdaja. Slovnica kakor v 1. razredu. Sovre: Lanx satura. IV. razred: Sovre, Lanx satura. Slovnica kakor v I. razredu. V. razred: Čolic, Latinska čitanka za višje razrede gimnazije. Sovre, Lanx satura. VI. razred: Kakor v V. razredu. VII. razred: Kakor v V. razredu. V11L razred: Huemer-Petscheuigg, Q. lloratii 1'lacci cannina. Weidner, Tacitus’ Historische Schrilten in Auswahl. Kolini, T. Macci Plauti Menaechmi. Sovre: Lanx satura. Slovnica kakor v L razredu. Grški jezik. III. razred: Bradač, Grška vadnica. Bradač-Osana, Grška slovnica. IV. razred: Kakor vlil. razredu. V. razred: Prinz, Auswahl aus Xenophon, L Schneider, Auswahl aus Llerodot. Slovnica in vadnica kakor v lil. razredu. VI. razred: Christ, Homers Ilias. Christ, Homers Odyssee. Schickinger, Auswahl aus Plutarch. Slovnica kakor v III. razredu. Vil. razred: Schneider, Lesebuch aus Platon und Aristoteles. Wotke, Demosthenes* Ausgewählte Reden. Bach, Des lil. Basilius Mahnworte an die Jugend. Slovnica kakor v III. razredu. Vlil. razred: Schneider, Lesebuch aus Platon n. Aristoteles. MulT-Euripides, Iphigenie bei den Tauern (Velhagen 6: Klasing. Slovnica kakor v lil. razredu. Zgodovina. II. razred: Bučar, Zgodovina starega veka. za nižje razrede sred njih šol, 2. izdaja. Stanojevič, Ilistorijski atlas. III. razred: Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, 1 Stanojevič, Ilistorijski atlas (kakor v II. razredu). IV. razred: Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Sloven Alias kakor v II. razredu. V. razred: Bučar, Obča zgodovina za V. razred srednjih šol. Atlas kakor v 11. razredu. VI. razred: Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja. Atlas kakor v II. razredu. Vil. Komotar - Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol. Atlas kakor v II. razredu. Vlil. razred: Kakor v VII. razredu. Zemljepis. I. razred: Pajk-Kržišnik, Zemljepis za srednje šole, I. del, 3. izd. Kozenn-Šenoa, Geografijski atlas. II. razred: Kržišnik, Zemljepis za srednje šole, 111. del (pomožna knjiga.) Atlas kakor v 1. razredu. III. razred: Prijatel j - Bohinc - Savnik. Zemljepis za sredn je šole, II. del. Atlas kakor v 1. razredu. IV. razred: Melik, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred. Atlas kakor v I. razredu. V. razred: Geistbeck-Pavičič, Opča geografija za više razrede sred-njih škola, 3. izdaja. Atlas kakor v I. razredu. VI. razred: Miškovič, Kozmografija za VI. razred srednjih šol. Atlas kakor v 1. razredu. VIII. razred: x\tlas kakor v I. razredu. Prirodopis. I. razred: Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede sredn jih šol, 3. izd. II. Kakor v 1. razredu. VI. razred: Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja. VIL razred: Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol. Fizika. Kemija. III. razred: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. IV. razred: Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razrede sred- njih šol. VII. razred: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja. VIII. razred: Kakor v VII. razredu. Matematika. I. razred: Kunc, Aritmetika za 1. in II. razred srednjih šol. Mazi, Geometrija za I., II. in lil. razred srednjih šol. 3. izdaja. 11. razred: Kakor v I. razredu. III. razred: Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol. Geometrija kakor v I. razredu. IV. razred: Aritmetika kakor v III. razredu. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred. V. razred: Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol. Geometrija kakor v IV. razredu. Sodnik, Logaritmi. VI. razred: Aritmetika kakor v V. razredu. Matek-Zupančie-Jeran, Geometrija za VI.—Vlil. razred. Logaritmi kakor v V. razredu. Vil. Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za VI.—Vlil. razred. Geomeirija kakor v VI. razredu. Logaritmi kakor v V. razredu. Osnove filozofije. VII. razred: Veber, Očri psihologije. Ozwald, Logika, 2. izdaja. VIII. razred: Kakor v VII. razredu. IX. Pismene naloge. a) Iz slovenske# a j e z i k a. I. a razred. Šolske naloge: I. Zvon na Čreti. (Sultan pripoveduje.) 2. Škrat in gozdar. (Obnova.) 5. Kralj Matjaž. (Obnova.) 4. Indija Koromandija. (Po lastni domišljiji.) 5. Pastir in kača. (Obnova i/. Valjav-čeve pesmi.) 6. Žabji pogovor. (Obnova Župančičeve pesmi.) 7. Zakrpane hlače. (Obnova.) 8. Kralj Peter v albanskih gorah. (Obnova.) 9. Naša šolska soba. (Opis.) Domače naloge: I. Nedeljski izprehod. (Prosta naloga.) 2. Na sveti večer. (Osebni doživljaji.) Pogled skozi okno mojega stanovanja. (Prost spis iz lastnega življenja.) ' A /a|aznik I. b razred. Šolske naloge: I. Indija Koromandija. (Obnova.) 2. Hvaležni medved. (Macizojka pripoveduje. — Pretvorba po narodni pripovedki.) \ Prvikrat v šolo. (Doživljaj.) 4. Umolkli vir. (Obnova takoj po čilanju.) Moje jaselce. (Opis.) (>. Muca in papiga. (Skrčilev po Gantierju.) 7. Kaj pripovedujejo zakrpane hlače. (Sanje imovi-tega dečka. — Pretvorba po Foersterju.) S. Kako smo doma ugibali uganke. (Doživljaj.) (). Moja domača hiša. (Opis.) Domače naloge: I. Kako sem hodil na božjo poi. (Doživljaj.) 2. Poslopje klasične gimnazije v Ljubljani. (Opis.) \ Piši tovarišu, ki si ga razžalil, oprostilno pismo. (Pismo.) ,v (;ru|. a) Zima. (Razmišljanje.) b) Na drsališču. (Opis.) 7. Nad petelina. (Skrčilev.) 8. Pred nižjim tečajnim izpitom. (Pismo staršem.) 9. Naloga pri nižjem tečajnem izpitu. Domače naloge: I. Moja prva knjiga. (Spomini.) 2. a) Zakaj je božič praznik veselja. (Razmišljanje.) b) List iz dnevnika. (Doživljaj.) 3. Na postaji. (O ris.) I)i'. liupcl Miiko. IV. h razred. Šolske naloge: I. Sončnega popoldne v jesenskem gozdu. (Oris.) 2. Kako se spominjamo svojih rajnih. (Razprava po dani razporediti.) 3. Turki gredo! (Prizori i/, malega mesta v I(>. stol. Zgodo- vinski oris po dr. Fr. Detela povesti „Takšni so“.) 4. Miklavžev-ske šege v mojem domačem kraju. (Razpravica.) 5. Prvi spomini iz mladosti. (Oris po načinu Cankarjeve avtobiografije: Moje življenje.) 6. Katera vrsta zimskega športa mi je najljubša? 7. Vodne sik' na Slovenskem. (Razprava.) 8. Kaj zobotrebec pripoveduje. (O naši domači lesni obrti v obliki pripovesti.) 9. Naloga pri nižjem tečajnem izpitu. Domače naloge: I. Snaga — pol življenja. (Nar. pregovor. Razprava.) 2. Kako sc človek brani prirodnili ncprilik. (Razprava.) \ Naj-lepši trg v Ljubljani. (Arhitektonski opis.) Dr. Iv. Grafenauer. V. a razred. šolske naloge: I. Ženitev kralja Vukašina. (Obnova.) 2. Moj najljubši prijaielj. (Označba.) \ December — mesce, veselih godov. (Označba.) 4. Aškerc, Našli so rokopise. (Obnova, označba in smisel.) j. I lrislos voskrese! (Velikonočna črtica.) 6. a) Staroslovenščina. (Označba jezika in slovstva.) b) Veselje je gibalo vsega življenja. (Prigodniško razmišljanje v maju.) Domače naloge: I. Pripovedne prvine v jugoslovenskem narodnem pesništvu. (Pregled.) 2. Beseda je sila: zdaj zida, zdaj podira. (Razprava po dispoziciji.) Tragedija Prešernovega življenja. (Povzeto po „Sonetih nesreče“.) V. 1> razred. Šolske naloge: I. Uroš i Mrnjavčeviei. (Obnova.) 2. Moj najljubši prijatelj. (Označba.) \ December, mesec veselih godov. (Označba.) 4. Gregorčič, V pepelnični noči. (Obnova, smisel, označba.) 5. Na cvetno nedeljo. (Črtica.) (>. a) Naša velika dediščina. (O pomenu staroslovenskega in jugoslovenskega tradicionalnega slovstva.) b) Soncu naproti! (Prigodniško razmišljanje v maju.) Domače naloge: Kakor v V. n razredu. d,. ivull pregelj. VI. razred. šolske naloge: I. kasij in lirut. (Označba po Shakespeare ju.) 2. Moji domači. (Označba.) "i. „Jugoslavija.“ (Opis po namišljeni alegorični živi sliki.) 4. a) Dubrovniško slovstvo pred Gunduličem. (Pregled.); Značaj klasicistične drame. (Ob Schillerjevi Mariji Stuart.) Jugoslovenski renesančni ep. (Označba oh „Osmanu.“) 6. a) V srcu vsega življenja. — (Župančič. Prigodno v mesecu maju.) b) Zlata doba v dubrovniškem slovstvu. (Označba.) Domače naloge: I. Zgradba v Shakespearejevem Juliju Cezarju. (Osnova) 2. 8e /tet£oi’ ovx satir xitxnv (Sophokles. Dispozicij- ska naloga.) \ Na odru življenja. (Primerjanje med življenjem in odrsko igro.) D,.. lvan |>rC(ft.ij. VII. a razred. šolske naloge: I. Kadar človek izgubi duševno ravnovesje. (Prost spis.) 2. Žalostni domovi. (Misli po Fr. K s. Mešku.) 5. Manaslir llo- ij) r>. povo. (I/, „Života" Dos. Obradoviča.) 4. Stiska in beda naših dni. (Prost spis.) 5. Antično božanstvo. (Vergil, Fneis !.) 6. Dva svela v malem. (Fr. Detela, Trojka.) Domače naloge: I. Večerni zvon. (Misli.) 2. Zavratni ljudje. (Slika i/ življenja.) 3. Na predzadnji postaji. (Misel ob sklepu sedmega šolskega leta.) VILI) razred. Šolske naloge: I. Prazni pogovori. (Prost spis.) 2. Skrivnost uspehov. (Prost spis.) \ Večna knjiga modrosti. (Po Dos. Obradovicu.) 4. Ljubezen s sveta je zbežala. (S. Gregorčič. Misli k sedanji socialni krizi.) 5. Vergil, Ekloga I. (Predgovor in vsebina.) 6. Vladimir Dragan. (Označba po Fr. Detele povesti: Trojka.) Domače naloge: I. (,'lovek v jutru. (Prost spis.) 2. Hudobni jeziki. (Slika iz življenja.) \ Še ena postaja. (Misel ob sklepu sedmega šolskega leta.) J. Krek. VIII. a razred. Šolske naloge: I. Značaj Gregorčičeve pesmi. (Poetična oznaka.) 2. Prebujenje. (List iz dnevnika o prvih močnih življenskih doj-mih.) \ Ob petindvajsetletnici Gregorčičeve smrli. (Označba s prigod niškim poudarkom.) 4. Najvažnejša prosvetna središča v zgodovini jugoslovcnskih rodov. (Pregled in označba.) r>. Župančičeva politična pesem. (Obris.) 6. Naloga pri višjem tečajnem izpit u. Domače naloge: I. Slovenski Leasing. (Ob stoletnici Levstikovega rojstva). 2. Pokažite z nekaj zgledi i/. tuje in domače literature, kako slika življen je naturalist in kako simbolist. (Razprava.) Umetnik in mislec — narodna vodnika. (Razprava.) VIII. 1» razred. Šolske naloge: t. Zorin. (Označba po Stritarjevem romanu.) 2. Prebujenje. (List iz dnevnika o prvih močnih živl jenskih dojmih.) 3. Ob petindvajsetletnici Gregorčičeve smrti. (Označba s prigodniškim poudarkom.) 4. Tuji vplivi v jugoslovenskem slovstvu. (Pregled in označba.) I>. Župančič, Duma. (Analiza.) (). Naloga pri višjem tečajnem izpitu. Domače naloge: Kakor v VIII. a razredu. I)r. Pregelj Ivnn. b) Iz s r b s k o h r v a t s k e g a j e z i k a. 1. a razred. I. Kuča i škola. (Pitanja i odgovori.) 2. Pitanja i odgovori. \ Naše telo. (Pitanja i odgovori.) 1. b razred. I. Kuča i škola. (Pitanja i odgovori.) 2. Pitanja i odgovori. 1. Stara baka. (Opis.) s- Vimpolšek. I.c razred. 1. Pitanju i odgovori. 2. Pitanja i odgovori. \ Vukovi i ovce. (Pri' pričavanjc.) I. d razred. 2. Pitanja i odgovori. 2. Pitanje i odgovori. 3. Težak i pomorac. (Prepričavanje.) Ivan Sivce. II. a razred. I. Selo. (Opis.) 2. N.i ledu. (Opis.) Šl;i znamo o kraljeviču Marku? (Po štivu.) II. I) razred. I. Kako se vladam? (Opis.) 2. Kako kratimo du ge zimske večeri? (Opis.) >. Šla pričajii narodna predanja o kraljeviču Marku? (Po štivu.) Tl. c razred. I. Kuča. (Opis.) 2. Kako su gradili novu kuču? (Opis.) ". Kako sam pulovao železniiom? (Opis.) Ivan Sivec. III. a razred. I. Jesenska kisa. (Opis.) 2. Stanko polaže ispil za hajduka. (Prema šlivu.) i. Zečeva žcnidha. (Slobodna prerai arciiiiii( r. VIII. a razred. šolske naloge: I. a) Don Manuel mul Don Cesar in Schillers Trauerspiel „Die Braut von Messina." (Vergleichende Charakteristik.) b) Das deutsche Schicksalsdrama. (Mit Anlehnung an Schillers Trauerspiel „Die Braut von Messina.“) 2. Zanga — der Mephistopheles des Ehrgeizes. (Eine Abhandlung im Anschluß an Grillparzers dramatisches Märchen: ..Der Traum, ein Leben.") 3. Übersetzung aus Eduard Mörikes Novelle: Mozart auf der Beise nach Prag. (Lesebuch, Seite %. Zeile 8—27.) 4. Naloga pri višjem tečajnem izpitu. Domače naloge: I. Lerne dich in die Menschen schicken! (Abhandlung.) 2. Das wahre Gliiek ist die Genügsamkeit. (Abhandlung.) AI. Žitnik. VIII. h razred. Šolske naloge: I. „Der Geist, der stets verneint" als Teil von Eausls Persönlichkeit. (Charakterskizzo nach Goethes Laust I.) 2. Ein Blick aus meinem Fenster. (Beschreibung.) 3. Prevod iz Goethejevega Wilhelm Meisters Wanderjahre. (Pintcr, Njemačka čitanka, VIII. str. 15, 17—30.) 4. Naloga pri višjem tečajnem izpitu. Domače naloge: I. Das GriiBen. (Eine Betrachtung.) 2. Michael Kohl-haas. (Charakteristik nach Kleists Erzählung.) I)r. I\. GrnlVnmier. X. Popravni in razredni izpiti. 1. V avgustovem roku 19>l. a) Izdelali so: I. a razred : Končar Darko, Vogrič Stanislav, ('internimi Stanislava, Jakulin Zdenka, Oniorau Vera, Trtnik Danica. 1. b razred : Černe Ivan, Horjak Adalbert, Jerše Karel, Kolar Andrej, Kos Janez, Maček Leopold, Perčič Jože, Remec Rogomir, Vavpetič Alojzij, Vilčnik Janez, Zalokar Boris, Žakelj Vinko, Žgajnar Anton. I. c razred: Batagelj Slavimir, Komar Marijan, Levičar Jožko, Masič Ciril, Medič Albert, 1’aljevec Cvetko, Pavlič Drago, Rozman Jožef, Štucin Julijan. Tiran Jože, Vovk Božidar, Windl Vaclav. I. d razred : Finžgar Borut, Coršič Stanislav, Karpe Karel, Kotnik llerilierl, Kunaver Ivan, Steklasa Josip, Valenčič Stanislav, Žorž. Miroslav. II. a razred: Albreht Boris, ('erin Mihael, Jarc Drago, Kocmur Sebastijan, Ko- šak Josip, Logar Janez, Pirš Mirko, liode Dominik. II.b razred: Bokal Anton, Corjnn Stanislav, Horvat Valentin, Karlin Stanislav, Kerč Boris, Mazovec Pavel, Podobnikar Ivan, Puhar Ivo, Pust Bogomil, šerjak Jožef, Teran Karel. III.a razred: Debevc Stanislav, Istinič Albin, Liischiitzky Dušan, Remškar Ivan, Bode Leopold, Sever Marijan, lomeč Viktor. III. b razred : Cerar Ivan, Dolinšek Ivan, Fajdiga Alojz, Frandolič Vladimir, (iabrenja Slavko, Ogrinec Jožef, Podboršok Viljem, Poženel Pavel, Simonišck Budolf, Žele Josip. IV.a razred : Pavlovčič Milan, Notar Ivo, Bcnič Mavra, Bergant Silvu. IV.b razred : Areli Albert, Furlan Vincencij, Clavnik Marijan, Hribar Frančišek, Hrovatin Ivan, Kovič Jožef, Kranjc Leopold, Lenarčič Stanislav, Mejač Jožef, Vrhunec Zdravko, VValla Viljem. V. razred: Bolcijan Martin, Koch Danilo, Kremžar Marijan, Pajnič Jožef, Pivk Karel, štrnncar Anton. VI.a razred: Lovšin Jožef. Banko Viktorija. VI. b razred : Vene Anton. VI. c razred: Čarman Adolf, Drobcž Karel, Hrovatin Janez. VII.a razred: Abram Vladislav, Bukovec Anton, Dobrovoljc Alojzij, Kramar Ivan, Lenček Ladislav, Logar Vincencij, Wilfun Karel, Jakulin Albertina. VII.b razred: Dobrota Rajko, Hočevar Marijan, Kastelic Dušan, Kavka Mihael, Lovko Friderik, Perše Venceslav, Šolar Rudolf, Žobro Demetrij. VIII. a razred: Kavčič Jernej. VIII. I) razred : Drinovec Milan. b) Izdelali niso: I. a razred: Benčina Vladimira, Cril Ljudmila, Logar Ve- ronika. I. h razred: Kozole Budolf, Ruunig Albert, Ritlop Štefan, Zorman Stanko, Žemlja Valentin. Le razred: Cotman Janko, Jeločnik Albert, Kavka Karel. I.d razred: Jezeršek Ivan, Oblak Marijan. Pavlič Pavel, Bojc Ostrivoj. II. a l-ii/ red : Drolc Karel, Mlinar Marijan. II. b razred : Jakopič Karel. Kepic Roman, Kompare Ciril, Rebselj Adolf. III. a razred : Češnovar Marijan, Jerman Janez, Traven Ciril. III. 1) r a z r e d : Capuder Alojzij, Eržen Avguštin. IV. a r a z r e d : Kalan Jožef. IV. b r a z r e d : Gruber Štefan. V. r a z r e d : Golorej Jožef, I.enassi Viljem, Potočnik Pavel. VI. b razred: Gogala Vladimir, Selan Jožef, Vajevec Marijan. VI. c razred: Lah Aleksander, Niklsbacher Ferdinand, Ogrin Frančišek, Pod- krajšek Rudolf, Schweiger Harald, žužek Jožef. VII. a razred : Trampuž Boris. VII. b razred: Arh Valentin, Bačič Boris, Lapajne Milan, Simčič Gabrijel. VIII. b razred: Kus Bogomir. c) K izpitu niso prišli: I. a razred: Tomšič Romana. I. b razred: Frece Albin, Tiringer Anton. II. a razred: Šuštar Mihael. III. b razred : Klemenčič Edvard. Vernik Jožef. 2. V junijskem roku 1932. a) Izdelali so: IV. a razred: Čampa Janez, Debevec Stanislav, Dolinar Vinko, Je- rina Miha, Kunc Drago, Novak Franc, Rode Leopold, Klopčič Karolina, Komar Božena. IV. b razred: Curk Viljem, Fajdiga Alojzij, Hribar Ladislav, Klavž Leopold, Koman Ljubomir, Ljubič Bogomir, Selič Jože, šeme Branislav, Vrtnik Janez, žužek Anton. b) izdelali niso: III. a razred: Mazovec Pavel (razredni izpit). IV. b razred: Praprotnik Alojzij. Simonišek Rudolf, Žele Josip. VI. razred: Beltram Jožef (razredni izpit). c) K izpitu ni prišla radi bolezni: IV. a razred: Viden Marica. VI rI1 v • • • • J • Al. tečajni izpiti. A) Nižji tečajni izpiti. I. Sople m b o r s k i r o k 1931. Izdelali so v a - oddelku: Arh Josip. Debevec1 h rane, Pavlovčič Milan. Rotar Ivo: v h-oddelku: A reli Albert. Klajnik Janez. Glavnik Marijan. Jakulin Marijan, Kregar Aleksi j, Marinčič Frane, Mejač Jožef. Suhadole Vincenc. Varl Janez. Vrhunec Zdravko, Wal la Viljem. Izdelali niso v a-oddelku: Benič Mavra, Bergant Silva, Srakar Frane, Štucin Adolf; v b-oddelku: Furlan Vincenc, Hribar Frančišek, Hrovatin Ivan. Kovič Jože, Kranjc Leopold. Lenarčič Stanislav. Zupančič Miroslav. 2. J n n i j s k i rok 1932. Oproščeni so bili izpita na osnovi čl. 2 Pravil v a-oddelka: Gnjezda Olga, Pipan Anton, Verlič Ivan; v b-oddelku: Bajuk Stanko, Jan Ivan, Platovšek Viljem, Rcmše Bogdan. Pismeni izpii so delali ostali pripravniki 8. VI. Naloga iz srbsko-hrvatskoslovenskega jezika se je glasila: Gozd, njegove lepote in koristi. Ust ni izpit se je vršil 10. VI. iz srbskoluvatskoslovenskega jezika; tl. VI. iz narodne zgodovine in zemljepisa Jugoslavije; 13. VI. iz matematike v' a - oddelku, iz latinskega jezika v b-oddelku: 14. VI. iz latinskega jezika v a - oddelku, iz matematike v b - oddelku. a) izpit so dovršili: v a-oddelku: Ahčan Rudolf, Blaj Anton, Dražil Emerik, Duhovnik Alozij, Gruber Štefan, Kozak Nikolaj, Krečič Alfonz (priv.), Krištof Franc, Kunaver Rajmund, Kunc Drago, Luschützky Dušan, Mikolič Edvard, Novak Franc, Remškar Ivan, Robida Valentin, Šmon Simon, Vavpetič Feliks, Ozimič Marija. Turk Hermina, Benič Mavra. Bergant Silva; v b-oddelku: Bernik Pavel. Curk Viljem. Černe f ranc, Derganc Viktor, Fajdiga Alojzij Hribar Frančišek, Hrovatin Ivan, Ivanec Stanislav, Klemenčič Frančišek. Kovič Jožef, Kos Vladimir, Kozjek Franc, Lenarčič Stanislav, Makovec Viktor. Mallv Miran, Ocepek Maksimilijan, Pečan Bogomil, Perhavc Leon. Plešec Vladimir, Sojer Franc, Tabor Martin, Trdan Anton, Zupančič Miroslav. b) Popravni izpit i m a j o: v a - oddelku: Cvenkel Marijan, narodna zgodovina in zemljepis Jugoslavije). Debevc Stanislav (matematika). Dobnikar Vincenc (matematika), Jerina Mihael (matematika), Lenart Franc (latinski jezik), Poglajen Franc (matematika), Grafenauer Dobrovlaska (zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Klopčič Karolina (latinski jezik), Ložar Julija (zgodovina in zemljepis Jugoslavije). Pegan Nives (latinski jezik); v b-oddelku: čerček Marijan (latinski jezik). Dolinšek Ivan (latinski jezik), Hribar Vladislav (matematika). Klauž Leopold (zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Kranjec Frančišek (matematika). Ljubič Mirko (zgodovina in zemljepis Jugoslavije). Ogrinec Jožef (zgodovina in zemljepis Jugoslavije). Rakovec Karel (zgodovina in zemljepis Jugoslavije), Selič Jožef (latinski jezik), Starc Franc (latinski jezik). Šeme Branislav (zgodovina in zemljepis Jugoslavije). Vrinile Janez (zgodovina in zemljepis Jugoslavije), žužek Anton (latinski jezik). c) O d k 1 •()■ n jeni so bili za leto dni: v a - oddelku: Čampa Janez, Rode Leopold. Komar Bojana: v b-oddelku: Koman Ljubomir, Podboršck Vil jem. B) Višji tečajni izpit. 1. Se p t e m b e r s k i r o k 1931. Izdelali so: Benedik Stanislav, Milavec Karel, Tomažič Ivan. Zupan Ivan. Odklonjen je bil za 3 mesece: Kavčič Jernej: za leto dni: Drinovec Milan. Izpitui odbor: predsednik ministrski odposlanec dr. Josip Pipen-bacher, gimnazijski direktor v p., podpredsednik direktor dr. Janko Lokar, člani: za srbskolirvatskoslovenski jezik prof. dr. Ivan Pregelj, za nemški jezik v a - oddelku prol. Alojzij Žitnik, v b-oddelku prof. dr. Ivan Grafenauer, za latinski jezik prof. Josip Osana, za grški jezik prof. Anton Sovre, za občo in narodno zgodovino ter zemljepis kraljevine Jugoslavije prof. dr. Karel Capuder. Pismeni izpit se je izvršil v dneh 9., !(). in II. VI. Za naloge so dobili pripravniki: a) iz srbskolirvatskoslovenskega jezika: Slovstveni stiki med Srbi, Hrvati in Slovenci; b) iz nemškega jezika: Wiener Blätter für die Freunde der Antike, VII. Jahrgang, 5. Heft, Seile 114 od: Den musealen Bestre- bungen günstig... do: in großzügiger Weise belohnt. c) iz latinskega jezika: Cicero, De officiis III, 99—101 (sed omittamus — utile esse). č) iz grškega jezika: Dion. I'.vfioixng, 2—7 (srečanje z gostoljubnim lovcem). Ustni izpit je bil 15.. 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23., 24. VI. Uspeh kažejo sledeči podatki o popravnikih: 1. a - oddelek. 1. Abram Vladislav, sin Andreja, brzojavnega nadzornika, roj. 30. jan. 1913 v Rojanu, Italija — zrel 2. Binter Smiljan, sin t Rudolfa, davčnega upravitelja, roj. 14. avg. 1912 v Kamniku — zrel. 3. Bradač Franc, sin Dr. Franca, vseučili.škega prof., roj. 26. sept. 1911 v Ljub- ljani — zrel.* 4. Brojan Franc, sin Valentina, posestnika, roj. 30. jul. 1911 v Domžalah — zrel. 5. Bukovec Anton, sin f Antona, orožnika, roj. 5. sept. 1912 v Čezsoči, Italija — zavrnjen za 3 mesece. 6. Demšar Ciril, sin Rajka, lovskega čuvaja, roj. 25. jun. 1913 v Radovljici — zrel. 7. Dobrovoljc Alojzij, sin Janeza, delavca, roj. 19. jun. 1911 na Verdu — zrel. 8. Dolžan Branko, sin Janeza, višjega računskega nadzornika, roj. 6. apr. 1913 v Ljubljani — zavrnjen za leto dni. Duhovnik Jožef, sin Melhijora, žel. delavca v pok., roj. 9. marca 1913 v Medvodah — zrel. 10. (lerčar Janez, sin f Janeza, posestnika, roj. 5. maja 19(2 v Dupeljnah — zrel. 11. Jakoš Alojzij, sin Alojzija, posestnika, roj. 15. maja 1913 v Roženberku — zrel. 12. Kavčič Jernej, sin Karla, žel. uradnika, roj. 22. avg. 1912 v št. Petru na Krasu — zrel. 13. Kneisel Živko, sin f Andreja, žel. nadrevidenta, roj. 19. aprila 1914 v Ljubljani — zrel. 14. Koncilija Janez, sin Mihaela, poljedelca, roj. 27. sept. 1911 v Topolali — zrel. 15. Kramar Ivan. sin f Janeza, trgovca, roj. 6. maja 1911 v Ljubljani — zrel. 16. Kušar Franc, sin 1'ranča, posestnika, roj. 18. okt. 191J na Ježici — zrel. I". Lenček Ladislav, sin f Ignacija, prokurista, roj. 5. febr. 1914 v Ljubljani — zavrnjen za tri mesece. IS. Logar Vincencij, sin Jakoba, kmetovalca, rojen 14. jul. 1915 v Horjulu — zrel. 19. Lovše Samo, sin Antona, ginm. profesorja, roj. 11. marca 1914 v Novem mestu — zrel. 20. Mosetizli Emil, sin Jožefa, finančnega svetnika, roj. 5. nov. 19(3 v Črnomlju — odklonjen za leto dni na osnovi pismenega izpita. 21. Otrin Rajmund, sin Jakoba, podpreglednika fin. kontrole v p., roj. 31. avg. 1913 v Kranju — zrel. 22. Prebil Andrej, sin Franca, posestnika, rojen 26. nov. 1911 v Horjulu — zrel. 23. Prezelj Boris, sin Franca, davčnega uradnika, roj. 12. marca 1914 v Črnomlju — zrel. 24. Pustišek Ivan, sin Ivana, trgovskega ravnatelja, roj. 19. jun. 1912 v Ljubljani — zrel. 25. Stupica Leon, sin Franca, trgovca, roj. 3. jun. 1915 v Ljubljani — zrel.* 26. Trček Stanislav, sin Franca, zidarja, roj. 5. maja 1912 na Stari Vrhniki — zrel. 27. Valentinčič Stanislav, sin f Ignacija, nadzornika mestnega užitninskega zakupa, roj. 22. aprila 1913 v Stranski vasi — zrel. 28. Wilfan Karel, sin Jožefa, odvetnika, roj. 4. febr. 1914 v Trstu, Italija — zrel. 29. Zorc Alojzij, sin f Jožefa, posestnika, roj. 17. jul. 1912 na Dobrovi — zrel. 30. Grafenauer Slavka, liči Ivana, profesorja, roj. 27. febr. 1915 v Ljubljani — oproščena ustnega izpita. 51. Grossmanu Tatjana, hči f Karla, odvetnika, roj. K», jan. 1915 v Ljutomeru — zrela. 52. Hribar Zlatica, hči Ivana, senatorja, roj. II. junija 1915 \ Pragi, Čehoslov. rep. — zrela. 55. Jakulin Albertina, liči Alojzija, magistralnega uradnika, roj. t2. marca 1914 v Ljubljani — zrela. 54. Jenko Valentina, hči Franca, trgovca, rojena 14. febr. 1914 v Škofji Loki — zrela. 55. Kezele Stanislava, liči f Andreja, revidenta južne žel., roj. 22. jan. 1914 v Zalogu — zrela. 56. Lenassi Rozalija, hči Viljema, preglednika lin. kontrole, roj. 4. okt. 1909 v Ljub- ljani — zavrnjena za tri mesece. 57. Morel Lniilija, hči Jerneja, pedikerja, roj. 10. nov. 1915 v Kopru, Italija — oproščena ustnega izpita. 38. Ozimič Lea, liči Leona, davčnega kontrolorja v pok., roj. 15. apr. 1915 v Ljubljani — zrela. 59. Pokorn Gizela, hči Jožefa, čevljarja, roj. 2. dec. 1915 v Ljubljani zrela. 40. Rihar Bernarda, liči Valentina, usnjarja, roj. 4. novembra 1912 v Polhovem Gradcu —- zrela. 2. b - oddelek. 1. Banič Stanislav, sin Andreja, posestnika, roj. 22. nov. 1915 \ Brezju pri Leskovcu — zrel. 2. Derganc Kazimir, sin dr. Franca, zdravnika, roj. 4. marca 1914 v Ljubljani — zrel. 5. Dobrota Rajmund, sin f Franca, žel. liadstrokovnika, roj. 2. dec. 1910 v Ljubljani — zrel. 4. Drinovec Milan, sin Ivana, orožniškega stražmojstra, roj. 5. jul. 1910 v Kranju 5. Gorjup Anton, sin Franca, delovodjo tobačne tovarne v pok., loj. 8. jun. 1914 na Glincah pri Ljubljani — zrel. 6. Hočevar Marijan, sin Janka, posoj. uradnika, roj. 5. nov. 1913 v Ljubljani — zavrnjen za tri mesece. 7. Hodnik Janez, sin f Franca, posestnika, roj. 25. dec. 1912 v Žalcu — zrel. 8. Jernejčič Franc, sin Ivana, banov, cestarja, roj. 15. jul. 1910 v Dolnjem Lo- gatcu — zrel. 9. Jevšek Vladimir, sin dr. Mihaela, uradnika drž. žel., roj. 22. aprila 1913 v Kranju — zrel. 10 Kastelic Dušan, sin Franca, brivskega mojstra, roj. 26. sept. 1912 v Ljubljani — zavrnjen za tri mesece. 11. Kastelic Jožef, sin Frančiške, zasebnice, roj. 18. avg. 1915 v Št. Vidu pri Stični — oproščen ustnega izpita. 12. Kavka Mihael, sin Mihaela, črevlj. mojstra, roj. 27. julija 1913 v Domžalah — odklonjen za leto dni na osnov i pismenega izpita. 13. Keber Franc, sin Viktorja, trgovca in posestnika, roj. 17. avg. 1910 v Bukovici pri Gorici — zrel. 14. Lovko Friderik, sin t Franca, urarja, roj. 24. 1'ebr. 1912 v Cerknici — zavrnjen za tri mesece. 15. Mozetič Albin, sin + Albina, mizarja, roj. 26. avg. 1914 v Solkanu pri Gorici — oproščen ustnega izpita. 16. Novak Anton, sin Jurija, žel. zidarja, roj. 10. jan. 1912 v Zbiljah pri Medvodah — zrel. 17. Perše Venceslav, sin Ivana, služitelja finančnega ravnateljstva, roj. 25. dec. 1912 v Ljubljani — zrel. 18. Rigler Leon, sin I ranca, šol. upravitelja, roj. 19. aprila 1914 v Hotiču — zrel. 19. Rus Roman, sin f Josipa, sprevodnika drž. žel., roj. 14. febr. 1913 v Ljubljani — zrel. 20. Salberger Bogdan, sin Mihaela, učitelja, roj. 28. sept. 1912 na Jesenicah -— zrel. 21. Skala flugon, sili llugona, trgovca, roj. 23. nov. 1913 v Ljubljani — zrel. 22. Šolar Rudolf, sin Rudolfa, uslužbenca drž. bolnice, roj. 18. jun. 1914 v Ljubljani — zrel. 23. Žebre Demetrij, sin f Alojzija, viš. dež. sodnega svetnika, roj. 22. dec. 1912 v Ljubljani — zrel. 24. Župančič Otokar, sin Otokarja, laboranta, roj. 29. jan. 1913 v Tčičih, Ttalija — odklonjen za leto dni na osnovi pismenega izpita. 25. Žvanut Franc, sin t Franca, poštnega zvaničnika, roj. 1. okt. 1912 v Ljubljani — zrel. 26. Žvegelj Franc, sin Franca, tov. delavca, roj. 25. dec. 19(3 na Jesenicah — zrel. XII. Statistika učencev. R a z r e d Skupaj i. 11. 111. IV. V. VI. VII. VIII. in. z. TO a, 3 III. /. «T a, 3 III ž. 'i? 3 in Ž. "co D. 3 Ul. Ž. «P P, 3 M 111. Ž. 'rt c. % m cd G. 3 M III. Ž. «J cu 3 i« I. Število učencev: vpisanih v začetku šolskega leta: od teh novincev . . . od teh ponavljalcev vpisanih naknadno . . vseh vpisanih .... Zavod je tekom leta zapustilo: . . . . . radi odhoda v druge šole radi izključenja po § 43 radi smrti radi drugih vzrokov . . 145 134 11 2 147 9 3 1 5 32 28 4 32 2 1 1 177 162 15 2 179 11 3 o 6 128 120 8 1 129 4 1 3 35 34 1 35 2 1 1 163 154 9 1 164 6 1 1 4 73 7i> 3 3 76 4 4 14 14 14 87 s-l 3 3 90 4 4 82 74 8 2 84 3 1 2 9 9 9 91 83 8 2 93 3 1 2 75 72 3 2 77 4 4 4 79 76 3 2 81 42 33 9 2 44 1 1 4 4 4 4( 37 9 2 48 1 t 72 or 7 2 74 10 10 10 82 75 7 2 84 51 51 51 11 11 11 62 62 62 7s7 733 54 14 SOI 25 4 4 17 Število učencev koncem leta 138 30 168 125 33 158 72 14 86 81 9 90 77 4 81 43 4 47 74 10 84 51 11 62 776 II. Statistika ocenjenih učencev ob sklepu II. polletja. Število učencev koncem leta ! Med letom so ostali neocenjeni po § 52 po § 54 138 1 30 168 1 125 33 158 72 1 14 1 Sli o 81 9 90 77 4 81 43 1 4 47 1 74 1 10 84 1 51 11 62 776 5 skupno 1 — 1 — — — 1 1 2 — — — — — — 1 1 1 - 1 — - — 5 Število ocenjenih učencev 137 30 167 125 33 15? 71 13 84 81 9 90 77 4|81 42 4 4( 73 10 83 51 11 62 771 R a z red Č3* O. 3 M tn 0 t* a' Cu 3 M m n. | lil. IV. V. VI. VII 1 VIII. O d d e 1 e k a b c d n b c a b a b a b — a b a b III. Uspeh učencev: odličnih prav dobrih dobrih 62 18 13 63 1! i: 1 9 11 1 7 15 14'o 17" 53 10 18 10 4 12 11 4' 10« 6-' H 7 2' 132 ll3 3 12 12 4 16» 172 5 13 12 2' 162 11' 4' i 175 82 | 1 5 23 54 16« 16' 2 1( 13 7720 24 447 20719 99 31'4 26-7 Razred so torej dovršili 1 Popravni izpit imajo j Razredni izpit po § 52 imajo j Razredni izpit po § 54 imajo ! Razred ponavljajo . . ! Izgube pravico do šo-| lunja po § 53 . . . . 30IN 139 33 3! f 1 2 21 9 8 1 23 10 2 3624 12’ 2 38 16 1 27 1!) 7 20 1 L63 2' 3 2r 14 1 ! ( 26>6 to3 7 27 13 6 •J74 2 1 30 8 2 294 10 1 3 29® | 4' 1 7' 29 12 2 (7 1 2r 5281,6 I7424 5' 6>24 7 68'd 22-4 0-6 8-0 10 Skupaj 463r 4P 39 35 50 33 55 53 tl14 ir 439 47 40« 41 474 41 10 13 17' 2f 776" 1000 'Više ležeča številka zaznamuje število učenk. XIII. Redovanje učencev. I. n razred. Razredni starešinu: Južnič Rudolf, profesor. u) Izdelali so: 1. Bricelj Ivo iz Ljubljane.* 2. F r a n k o M i 1 o š iz Ljubljane. 3. Gosar Josip iz Ljubljane. 4. Grošelj Vid iz Ljubljane. 5. 11 r o v a t i n 15 o r u t iz Ljubljane. (). Krapež Dušan iz Ptuja. 7. Merala Rajko iz Kočevja. 8. Osa na Ivo Ljubljane. 9. Prepeluh Marko i/. Ljubljane. 10. Ramovš Primož iz Ljubljane. 11. R u p e 1 Sl a v k o iz Ljubljane. 12. S t r o j n i k A 1 e š iz Ljubljane. 13. A n žič Milica iz Ljubljane. 14. Batista Evelina iz Studencev Mariboru. 15. 15 e d n ar Mari j a iz Ljubljane. 16. Božič Marta od Št. Lenarta Slov. Goricah. pri 17. 18. 19. 20. 21. _’4. 25. 2(>. 2" 28. 29. I) l' j a k Ida iz Ljubljane. Dolenc Darinka iz Št. Vida pri Stični. Dolgan Roza iz Dolnjega Zemona, Italija. Goreč Vanda Larisa iz ljubljane. G r a f e n a u e r H 1 a g i c a iz Ljubljani'. Grasselli Nevenka iz Ljubljane. Hrovatin Jela iz Ljubljane. Ogorclec Nasta iz Ljubljane. Pavlovčič Bernarda z Viča. Stan o v n i k A n a iz Ljubljane. Verbič Juli j a n a s Stare Vrhnike. Zajec A n g e 1 a iz Ljubljane. žužek Meta iz Ljubljane. b) Popravni izpit imajo: 1. Capuder Danilo iz Maribora (iz fran- coskega in latinskega jezika). 2. Jerič Božidar i/. Zgornje šiške (iz ma- tematike). 3. Killer Alfred iz Hrastnika (iz latinskega jezika in petja). 4. Kunaver Beno iz Ljubljane (iz latin- skega jezika). 5. Čuček Vlasta iz Stične (iz latinskega jezika). 6. Geoheli Angela z Vrhnike (iz latin- skega jezika in matematike). 7. Gomzi Frančiška iz Sevnice (iz ma- tematike). 8. Jalen Ana iz Ljubljane (iz matema- tike). 9. Jandl Ana iz Ljutomera (iz matema- tike). 10. Logar Veronika iz Most pri Ljubljani (iz latinskega jezika), tl. Moljk Dragotina iz Ljubljane (iz latinskega jezika). 12. Rozman Marija iz Zgornje šiške (iz matematike). 15. Susman Ljudmila iz Mirk pri Vrhniki (iz latinskega jezika). 14. Zrnec Josipina iz Spodnjega Blata (iz francoskega in latinskega jezika). c) Izdelali niso: 1. Curhalek Antonija iz Ljubljane. 2. Kačar Jožica iz Ljubljane. 3. Kovič Frančiška iz Ljubljane. 1.1) razred. Razredni starešina: dr. Tvan Grafenauer, profesor, a) Izdelali so: t. Beber Frančišek iz Kala. 2. B ö h m Oskar iz Grahovega pri ('erknici. 5. Bole Alojzij iz Ilotunj pri Ponikvah ob j. ž. 4. B o 1 j k a Stanislav iz Poženika. *) Debeli tisk pomenja odličen, razprti tisk prav dober uspeh. 5. Ciglenečki Milan iz Šmarja pri Jelšah. 6. Depoli Anton s Sušaka, Savska bano- vina. 7. D o 1 č i č E in i 1 iz Zgornje Zadobrove. 8. Drinovec Jožef iz Laz pri Borovnici. 9. I s t i n i č 15 o r i s iz Zagreba, Savska banovina. 10. Jazbec Ivan iz Gabrij pri Celju. 11. Jereb Jernej iz Ljubljane. 12. Kadunc Frančišek iz Zdenske vasi. 13. Kapsarovie Josip iz Niša, Moravska banovina. 14. K 1 e m e u Stanislav z Bele pri Špitaliču. 15. Kolenc Miroslav iz Šabca, Drinska ba- novina. 16. Krušič Janez z Dobrave pri Komendi. 17. Kuclar Leopold z Glinec pri Viču. Kvas Jožef iz Zaloga pri Cerkljah, ’.uskar Frančišek iz Podpeči pri Planini. 18. 10. 20. Melik Vasilij iz Ljubljane. 21. O s t r o n i č Alojzij z Vinice. 22. Pibernik Avguštin iz Suhadol pri Ko- mendi. 23. Plevel Ciril iz Zaloga pri Cerkljah. 24. Porovne Franc iz Gliuja pri Cerkljah. Pristovnik I, j u bi voj iz Ljubljane. P r p a r A n d r e j iz Ljubljane. P u n t ) Popravni izpit imajo: 1. Božič Cvetko iz Ljubljane (iz sloven- skega jezika). 2. Dragar Bogomir iz Ljubljane (iz ma- tematike). 5. Erjavec Jožef iz Ljubljane (iz prirodopisa). 4. Garibaldi Franc iz Ljubljane (iz matematike). 5. Ravnikar Karel iz Oderza v Italiji (iz latinskega jezika). 6. Remškar Anton iz Brezovice (iz ma- tematike.) 7. Škrbec Ivan iz Dola pri Borovnici (iz francoskega in latinskega jezika). S. Šturm Franc iz Ljubljane (iz slovenskega jezika). Zajc Marijan iz Ljubljane (iz slovenskega jezika in matematike). c) Izdelali niso: 1. Cerkvenik Rudolf iz Vižmarij. 2. Hodoscsek Koloman iz Celovca v Av- striji. 3. Kurnik Marijan iz Zgornje šiške. 4. Praprotnik Marijan iz Krope. 5. Selan Franc iz Hradeckega vasi. 6. šeme Srečko iz Trsta v Italiji. 7. Topolšek Franc z Hov. S. Vagaja Uroš iz Kranja. Zupan Josip iz Ljubljane. I. d razred. Razredni starešina: Detela Leon, suplent. n) Izdelali so: 1. Bizilj Albin iz Ljubljane. 2. Borštnar Janez iz Srednjih Jarš pri Kamniku. 3. Brsan Jožef iz Dobravice pri št. Jer- neju. 4. Dečman Vinko z Ježice pri Ljubljani. 5. Glavan Anton iz Dolnjega Križa pri Žužemberku. 6. Gregorač Franc iz Tacna pri št. Vidu. 7. Habič Franc iz Stražišča. 8. Jaz I) e c Alojzij iz Drožanj pri Sev niči. 9. Jezeršek Ivan iz Ljubljane. 10. Klavs Vladi m i r iz Metlove, (Avstrija). 11. Komar Milan iz Ljubljane. 12. Mole Jakobs Stare Vrhnike. 15. Mrevlje Franc z Viča. 14. Pavlič P a v e 1 iz Ljubljane. 15. Poglajen Radko iz Ljubljane. 16. Praprotnik Alojzij iz Most pri Ljub- ljani. 17. Pucihar Josip iz Ljubljane. 18. Šenčur Marijan iz Gor. Logatca. I<>. S o n c F r n n c s Črnuč. 20. Sonc Iv a n s čmuč. 21. Štergelj Roman iz Ljubljane. 22. Zupančič Anton iz Ljubljane. 25. žitnik Stanislav iz Ljubljane. h) Popravni 1. Babnik Anton iz št. Vida nad Ljubljano (iz matematike). 2. Bergant Luka iz Ljubljane (iz mate- matike). 3. Blažič Alojzij iz Most pri Ljubljani (iz matematike). 4. Kavčič Stanislav iz Ljubljane (iz fran- coskega in latinskega jezika). 5. Kladnik Janko iz Kamnika (iz latin- skega jezika). c) Izdelala I. Pirš Blanko iz Ljubljane. izpit imajo: 6. Kobal Josip s Studenca pri Ljubljani (iz latinskega jezika). 7. Kunej Jožef iz Ljubljane (iz franco- skega in latinskega jezika). S. Leben Franc iz Dola pri Borovnici (iz francoskega in latinskega jezika). >>. Marucelj Marijan s Pijave gorice pri Ljubljani (iz matematike). 10. Pavlič Marijan iz Zgornje šiške (iz francoskega in latinskega jezika). nista: 2. Zupan Ivan iz Ljubljane. II. a razred. Razredni starešinu: Giijezdil Francs profesor. n) Izdelali so: 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Arko Vojsluv iz Ribnice. Goreč Dimitrij iz Ljubljane. Gosar Puvel iz Ljubljane,. C! r a 1' e n u u e r lladogost iz Lj ubij ane. K o n v a 1 i n k a V o j a n iz Dol. Toplic. Lampič Franc s Črnuč pri Ljubljani. Osa na Josip iz Ljubljane. Rogi Du š a n iz Prage, Čelioslova- sk a. Riiss in a n n IVI a t k o iz Vevč pri Ljubljani. R u e h I) m š a n iz Ljubljane. Smole Sergej iz Ljubljane. Šanda Borut iz Ljubljane. A n t i č e v i č M a r i j a iz Trsta, Tta-lija. Babič Helena iz Starega trga ob Kolpi. Cvalite Simona iz Ljubljane. Duhovnik Angel a iz Medvod. Jakulin Zdenka iz Ljubljane. 18. 19. 20. 21. 24. 25. 26. '>7 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. Kalan Vekoslava iz Ljubljane. Keblušek Štefanija iz Celovca, Avstrija. Knafelj M arij a iz Ljubl jane. Knez Milena iz Celja. Krištof V e r e n a iz Ljubljane. Marinček Marija iz Cerkelj ob Krki. Mazovec Marija iz Ljubljane. Ozimic Melka iz Ljubljane. Pintar Marjanca iz Cerknice. Pregelj Bazilija iz Kranja. I? a n t M a r j a n ca iz Ljubljane. Rogač Anica iz Ljubljane. Rus Milena z Bleda. S c li w e i g t' r M a r i j a iz Seničice pri Medvodah. Snoj Ivanka iz Ljubljane. Stojkovič Marija i/. Ljubljane. T a v č a r I, j e r k a iz Središča. II j č i č M a r i j a iz Žminjn pri Pazinu, Kaliju. Z u p a n V e r o n i k a iz L jubljane. I») Popravni izpit imajo: 1. Černeha Ivan iz Trsta, Italija (iz fran- coskega in latinskega jezika). 2. Drolc Karel iz Zagorja ob Savi (iz francoskega in latinskega jezika). 3. Mlinar Marijan iz Ljubljane (iz fran- coskega in latinskega jezika). 4. Cimerman Stanislava iz Most pri Ljub- ljani (iz francoskega in latinskega jezika). 5. Dovjak Anica iz Ljubljane (iz fran- coskega jezika). 6. Kranjc Marija iz Ljubljane (iz fran- coskega in latinskega jezika). 7. Kranjc Otilija iz Ljubljane (iz latinskega jezika). S. Lichtcnegger Marija iz Ljubljane (iz francoskega in latinskega jezika). 9. Šuštaršič Angela iz Ljubljane (iz latinskega jezika). 10. Trtnik Danica iz Most pri Ljubljani (iz francoskega in latinskega jeziku). 11. Vrhove Nada iz Sp. šiške (iz franco- skega in latinskega jezika). 12. Zupančič Silva iz Ljubljane (iz fran- coskega in latinskega jezika). c) Izdelala nista: 1. Končar Darko iz Pliberka, Avstrija. 2. Lichtcnegger Franc iz Ljubljane. II. I) razred. Razredni starešina: Vimpolšek Slavko, profesor. 1. Balo h A n t o n z Bleda. 2. Bokal Franc iz Stepanje vasi. 3. Brenk Jožef iz Dravelj pri Ljub- ljani. 4. C v i r n I g n a c z Jezerskega pri K run j u. 5. D a n ko Albi n iz Rujhenburga. 6. Demšar Ladislav iz Rudna pri Kranju. Ul so: 7. Globočnik Martin iz Poženika pri Kra- nju. 8. 11 Li d n i k Bogdan iz Zagorja ob Savi. '). J a k o p F r u u (• i/ Zbilj pri Ljubljani. 10. Jcrše Karel iz l ista, Italija. 11. J e v n i k a r A n I o n z Vrhovega pri I jubljani. 12. Kaline Jožef iz Trbovelj. 13. Kalan Peter i/, Pevna pri Kranju. 14. Kocjan Anton z Butoraja. 15. K o rn |> are Ciril iz Mengša. 16. K o n č a n L e o p o 1 d iz Polhovega Gradca. 17. Kopač Ivan od št. Jakoba ob Savi 18. Kotnik Alojzij iz Starenove vasi pri Ljutomeru. 19. Lenarčič Dragotin iz Nove vasi pri Logatcu. 20. Maček Leopold iz Sp. Zadobrove pri Ljubljani. 21. M a li n it- Mi r k o iz Bohinjske Bi- strice. 22. Mejač Franc i/ Zaloga pri Ljub- ljani. 23. Mesarko Pavel s Čateške gore pri Li- tiji-. 24. Mihelčič Franc z Brega pri Celju. 38. Ž a 1) k n r 1 v a n 23. Mrvar Ivan iz Žužemberka. 26. Pavčnik Leopold iz Eveleetha, Ame- rika. 27. Puhar Jožef z Dolskega. 28. S a d r a v e c C i r i 1 s Iluma pri Or- možu. 2‘). Se h e r A n t o n iz Borovelj, Avstrija. 30. Slovša Alojzij z Vrzdenca pri Ljub- ljani. 31. Suh a <1 o 1 c A n t o n iz Gaberju pri L j ii bij ani. "2. Šimenc Anton i/ Zgornjega Brnika pri K ran j n. 33. štenta Anton iz Žerovnice pri Logatcu. 34. Št r u bolj F r a n c iz Rudnika. 35. šušteršič Franc iz Žerovnice pri Lo- gatcu. 36. Zajec Z v o n i m i r iz Doline pri Novem mestu. 37. Zupančič Pavel z Iga pri Ljubljani, iz Mikot pri Krškem. b) Popravni izpit imajo: Božič Jernej i/. Pliberka, Avstrija (iz francoskega in latinskega jezika). Černe Ivan iz Lok pri Trbovljah (i/. francoskega in latinskega jezika). Hercigonja Milan iz Ljubljane (iz francoskega in latinskega jezika). Horjak Adalbert iz Ljubljane (iz francoskega in latinskega jezika). 5. Janžek Ignac iz Zg. šečove pri Šmarju (iz francoskega in latinskega jezika). Kos Janez iz Stare vasi pri Krškem (iz latinskega jezika). Nabernik Anton iz Ljubljane (iz latinskega jezika). Pavček Peter iz Podgore pri Novem mestu (iz francoskega in latinskega jezika). *). Perčič Jožef iz Straže pri Šmarju (iz latinskega jezika). 4. 6. S. 10. 11. 12. Popit Vincenc z Viča (iz francoskega in latinskega jezika). Pucihar Anton iz Ljubljane (iz francoskega in latinskega jezika). Pust Jožef iz Dolenje vasi pri Kočevju (iz francoskega in latinskega je- zika). 13. Hebselj Adolf iz Dob pri Kostanjevici (iz francoskega in latinskega je- zika). 14. Remec Bogomir iz Zg. šiške pri Ljub- ljani (iz francoskega in latinskega jezika). 15. Trobevšek Milan z Vrhpolja (iz mate- matike). 16. Žakelj Vinko od št. Jošta pri Vrhniki (iz francoskega in latinskega je- zik a). c) Izdelal ni: Žgajnar Anton iz Ljubljane. II. c razred. Razredni starešina: Tomec Ernest, profesor, a) Izdelali so: 1. Rač ni k 1 v a n z Glinec pri Št. Vidu. 2. Cerjak Ivan iz Zagreba, Savska bano- vina. 5. D u b rovi č K r a u iz Vodmata. 4. Ga čili g Franc iz Opalkovega. 5. Go mezel Mirko iz Št. Vida nad Ljubljano. 6. J a v o mik Bog o m i r z Boštanj- skega gradil. 7. Jermol Adolf iz Ljubljane. S. Kocmur Alojzij iz Most pri Ljubljani. (>. K o r i t n i k I v a n s Prevoj. 10. Kralj Janez iz Srednjih Jarš. 11. Kristan Vinko iz Verja pri Med- \ odah. 12. Masič ( iril iz Zaloga. 13. Pavlič Drago iz Ljubljane. 14. Pelc Marijan iz Ljubljane. 15. Petrič Franc z Vidma oh Savi. 16. 1’ o I j š a k I! n d o I f i/ Dortmunda v Nemčiji. 17. Poženel Marijan s Sola pri Ljubljani. 18. R a s [) e i' g er St a n k o i/. Ljubljane. 19. Stek lasa Josip i/ Domžal. 20. Škulj Alojzij iz Kaplanovega. 21. ■vi 23. 24. 25. 2(>. Tomažu- Alfred iz Domžal. I o r i S a v o iz Trbovelj. Uršič Marijan z (ilinec pri Viču. Vider Miroslav iz Tržiča. Windl Vaclav iz Ljubljane. Zajc Al o j z i j iz Žigmaric. Zaviršek Krane z Zgornje Slivnice. h) Popravni izpit imajo: 15. 14. 1. Batagelj Slavimir iz Strnišča pri Ptuju II (iz francoskega jezika). 2. Benko Dušan z Zidanega mosta (iz 12 francoskega in latinskega jezika). 3. Debevec Peter iz Ljubljane (iz fran- coskega jezika in prirodopisa). 4. Finžgar Borut iz Ljubljane (iz fran- coskega in latinskega jezika). 5. Jeločnik Nikolaj iz Ljubljane (iz la- tinskega jezika). 6. Jesse Stanislav iz Ljubljane (iz fran- coskega jezika in iz petja). 7. Komar Marijan iz Kranja (iz latin- skega jezika). 8. Kovač Dušan z Jesenic (iz francoskega in latinskega jezika). 9. Levičar Jožko iz Ljubljane (iz. franco- skega jezika in matematike). 10. Novak Stanislav iz škofje Loke (iz latinskega jezika). Paljevec Cvetko s Sela pri Ljubljani (iz prirodopisa in matematike). Potočnik Mihael iz Ljubljane (iz latinskega jezika). Sellak Bogomir iz Ljubljane (iz prirodopisa). šmon Ivan iz Zagorja (iz francoskega in latinskega jezika). 15. Štucin Julijan iz Ljubljane (iz franco- skega jezika in petja). 16. Tiran Jože iz Ljubljane (iz francoske- ga in latinskega jezika). I". Vovk Božidar iz Škofje Loke (iz francoskega jezika). 18. Zupan Ciril iz Ljubljane (iz latinskega jezika in prirodopisa). C). Žorž Miroslav iz Famelj pri Vremskem Britofu, Itali ja (iz francoskega in latinskega jezika). c) Izdelali niso: 1. Goršič Stanislav iz Ljubljane. 4. Medič Albert iz Ljubljane. 2. Kompare Franc z Brezja pri Krtini. 5. Bonner Svoj ni ir z Clinec pri Ljubljani. 3. Kunaver Ivan iz Savelj pri Ježici. 0. Rozman Jožef z Ježice. 7. Weilgonv Marijan iz Ljubljane. III. a razred. Razredni starešina: Zalaznik Albin, profesor, a) Izdelali so: 1. Čermelj Samo iz Trsta, Italija. 2. F r a n k Ant o n iz Vnanjih goric. 5. C r n m F r a n c iz. Zg. šiške. 4. Južnič Gojinir iz Novega mesta. 5. Kalin A n g e 1 iz Ljubljane. 6. Lavrič Ciril iz Žabnice. 7. Petrič Danijel iz Ljubljane. 8. šaleliar Franc iz Ljubljane. 9. Ve.rovšek Anton iz Ljubljane. 10. Bahovec Marija iz Ljubljane. 11. B a n j a i M a r i j a iz Medvod. 12. Derganc Martina iz Ljubljane. 13. Dulier Marija iz Ljubljane. 14. II oče v a r M a r ica iz Ljubljane 15. II riba r K s e n i j a iz Ljubljane. 16. J a z b e c F r i d a iz Most pri L jub I jani. 17. M a t k o S ta nisi a v a iz Ljubljane 18. Kiieli Marija iz Ljubljane. 19. S t iglic N a d a iz Varaždina, Sav- ska banovina. 20. Stopar Božena iz Ljubljane. b) Popravni 1. Čerin Mihael z Ježice (iz slovenskega jezika). 2. Frjavec Silvester iz Radovljice (iz slo- venskega in francoskega jezika). izpit imajo: 5. Grčar Bojan iz Starega trga (iz slovenskega jezika in fizike). 4. Jarc Karel iz Ljubljane (iz slovenskega in francoskega jezika). 5. Jonko Miloš iz Št. Vida pri Stični (iz francoskega in grškega jezika). (>. Lavrenčič Ladislav iz Ljubljane (i/ latinskega in grškega jezika). 7. Logar Janez iz Most pri Ljubljani (iz slovenskega jezika). 8. Pengov Anton iz Ljubljane (iz sloven- skega jezika). 9. Pirc Ivan iz Kukanja. Drinskn bano- vina (iz slovenskega jezika). 10. Rode Dominik od Device Marije v Polju (iz slovenskega jezika). 11. Rozman Dušan iz Ljubljane (iz fran- coskega in latinskega jeziku). 12.Štritof Peter iz Ljubljane (iz francoskega jezika). 13. Unk Jožef iz Zgor. šiške (iz slovenske- ga jezika). 14. Žugel Anton iz štopanje vasi ( iz slo- venskega in francoskega jezika). 15. Kalan Marija i/. Ljubljane (i/. franco- skega jezika in fizike). 16. Robida Jena i/. Ljubljane (iz fizike in matematike). 2. Makek Vincenc iz Ljubljane, iz Zadvora. sla ostala: 2. Račič Nevenka iz Križevcev, Savska banovina. c) Izdelali niso: t. Košak Josip iz Toplic pri Novem mestu. ", 'Likov Alojzij č) Neocenjena 1. Sclioru Günter iz Ljubljano. III. h razred. Razredni starešina: Sivec Ivan, profesor, n) Izdelali so: 14. Osir o n i č | a n o z z Vinice. 1. B a n e r K a r o I od L are. 2. (egi a r I. u d o \ i k iz Metlike. 3. G r č a r A 1 o j z i j iz Dragomelj. 4. Horvat Vnlentin iz Kamnika. 5. Jarc Vladimir iz Ljubljane. 6. Jermen Janez z Brda pri Domžalali. 7. Kambič Bogomir iz Kloštra. 8. K o c j a li Sl a nisi a v iz Dolenje \ asi. 9. Kol a r A n t o n i/ Podboča. 10. Kovač Anton s Pake. 11. Lampič Stanislav s črniič. 12. List Frunc iz Vodrancev. 1". Orehek Tomaž iz Dobovlja. b) Popravni 1. Artnak Friderik iz Vrliovdola (iz slo- \enskegu jezika in lizike). 2. Bambič hrane iz Vareša, Drinska ba- novina (iz slovenskega jezika in lizike). 3. Benko Vladimir iz Krškega (iz franco- skega in grškega jeziku). 4. Hrumeč Jožef iz Zagreba, Savska ba- novina (iz slovenskega jezika in fizik«'). 5. Grom Pavel s Stare Vrhnike (iz slo- venskega jezika). 6. Koncilja Mihael iz Suhadol (iz slo- venskega jezika). 7. Kerč Anton iz Gradca. Avstrija (iz slo- venskega jeziku). 15. I’ e r F r a n e iz Podbrda pri Kamniku. K). I’ e z. <1 i r A 1 o j z i j iz Vnunjih goric. 17. I’ o d o b n i k a r I v a n z Brezja. IH. II e n č e I j M i 1 o j k o iz Sovodue. 19. I{ u p n i k A n t o n iz M luč. 20. S a v š e k F r a n c z Brezovske gore. 21. S I i v n i k Herbert iz Gradca, A vstrija. 22. T o p o 1 o \ e e M i r a n iz Ljubljane. 23. Verbajs Marijan iz Ljubljane. 24. Z o r m a n V i k t o r iz Vclesovega. 25. Zwitter Janko iz Š(. Jakoba v Rožu, Avstrija. izpit imajo: S. Kerničar Peter z Zg. Bele (iz slovenskega jezika). 9. Kocmur Sebastijan iz Most pri Ljub- ljani (iz francoskega jezika in matematike). 10. Kuželički Emil iz Petrine (iz grškega jezika). II. Lampret Stanislav iz Stične (iz sloven- skega in grškega jezika). 12. Pogačnik Vladimir iz Ljubljane (iz francoskega in grškega jezika). 15. Teran Karel iz Ljubljane (iz slovenskega jeziku). 14. Watzke Jurij iz Ljubljane (iz slovenskega jezika). c) Izdelali niso: 1. Bokal Anton iz Sp. Hrušice. 3. Mazovec Pavel (razredni izpit) i/, l.jub- 2. Kerč Boris iz Ljubljane. ljane. 4. Pavlič Ivan iz Ljubljane. IV. a razred. Razredni starešina: dr. Rupel Mirko, profesor, a) Izdelali so: 1. Aličan Rudolf iz Zagorja. 2. Bla j Anton iz Gradca, Avstrija. 3. C v e n k e 1 Marija n iz Ljubljane. 4. D r a ž i 1 E meri k iz Ljubljane. 5. Duhovnik Alojzij iz Medvod. 6. Gnjezda Olga iz Radgone, Avstrija. 7. Grafenauer Vlasta iz Ljubljane. 8. Gruber Štefan iz Ljubljane. 9. Krečič Alfonz (priv.) iz Novega Kota pri Kočevju. 10. Kozak Nikolaj iz Ljubljane. 11. K r i š t o f Franc iz Ljubljane. 12. Kunaver Raj ni u n d iz Stožic. 13. Lenart F r a n c iz Ljubl jane. I>) Popravni 1. Čampa Janez iz Nemške vasi (iz ke- mije). 2. Debevec Stanislav iz Ljubljane (iz gr- škega jezika). 3. Dobnikar Vinko z Ježice (iz srbsko- hrvatskega jezika). 4. Jerina Mihael iz Žihnolja, Avstrija (iz srbsko-hrvatskega jezika). 5. Klopčič Karolina iz Ljubljane (iz gr- škega jezika). 14. Ložar Julija iz Ljubljane. 15. Luschiitzky Dušan iz Ljubljane. 16. Mikolič Edvard iz Sodražice. 17. Ozim ič Marija iz Ljubljane. IS. Pegan Nives iz. Ljubljane. 19. Pipan Anion iz Vižmarij. 20. Poglajen Franc iz Litije. 21. Remškar Ivan z Brezovice. 22. II o b i d a Valenti n iz Št. Vida nad Ljubljano. 23. šinon Simon, iz Nadgorice. 24. T u r k II e r in i n a iz Ljubljane. 25. V a v peti č l1' e 1 i k s iz Šutne. 26. Verbič Iv a n iz Ljubljane. izpit imajo: 6. Komar Rojana iz Ljubljane (iz grške- ga jezika). 7. Kunc Drago iz Novega mesta (iz nem- škega jezika). 8. Novak Franc z Vrhpolja pri Kamniku (iz grškega jezika). 9. Rode Leopold s Stare Vrhnike (iz nemškega jezika). 10. Vider Marija iz Tržiča (iz grškega je- zika). c) Izdelali niso: 1. Avguštin Jožef iz Gorenje vasi. 4. Morbaclicr Viljem iz Sarajeva, Drin- 2. Dušak Franc iz Šmartnega pri Litiji. ska banovina. 3. Istinič Albin z Vrhnike. 5. Sever Marijan iz Novega mesta. 6. Tomec Viktor iz Gradca, Avstrija. 7. Zupančič Albin iz Ljubljane. IV. I) razred. Razredni starešina: Žitnik Alojzij, profesor, a) Izdelali so: 1. Bajuk Stanko iz Drašič. 8. Jan Ivan iz Škal. 2. Bernik Pavel iz Puštala. 9. Klemenčič Frančišek iz Dola. 3. Čerček Marijan iz Ljubljane. 10. Kos Vladimir z Vidma ob Savi. 4. Černe Franc iz Kranjske gore. II. Kozjek Franc iz Zbilj. 5. Derganc Viktor iz Ljubljane. 12. Kranjec Frančišek iz Repen j. 6. Dolinšek Ivan iz lierma v Istri, Italija. 13. Makovec Viktor iz Krašč. 7. Ivance Stanislav iz Srobotnika. 14. M a I I y M i r a n iz Ljubljane. 15. Ocepek Maksimilijan i/. Dobrave pri Kamniku. 16. Ogrinec jožef z Zlatega repa. 17. Pečan Bogomil iz Ljubljane. 18. Perhavec Leon iz Ljubljane. 19. Platovšek Viljem iz Ljubnega. 20. P 1 e š e c Vladi m i r iz Sore. 27. Tr d a n A n b) Popravni 1. Curk Viljem iz Zadru, Italija (iz gr- škega jezika). 2. Fajdiga Alojzij iz Glinec pri Ljublja- ni (iz grškega jezika). 3. Hribar Vladislav iz Ljubljane (iz zgo- dovine). 4. Klauž Leopold iz Frama (iz grškega jezika). 5. Koman Ljubomir s Čresa, Italija (iz zgodovine). 6. Ljubič Bogomir iz Dragomera (iz grškega jeziku). 21. Podboršek Viljem iz Monakovega, Nemčija. 22. Rakovec Karel iz Ljubljane. 23. Reinše Bogdan iz Prihove. 24. Sojer Franc iz Kozarij. 25. Starc Franc iz Stoj). 26. Tabor Martin iz Ljubljane, on iz Zadolja. izpit imajo: 7. Praprotnik Alojz iz Domžal (iz zgo- dovine). 8. Selič Jožef z Večjega brda (iz lan- skega jezika). 9. Simomišek Rudolf iz Gradca, Avstrija (iz grškega jezika). 10. Šeme Branislav od Sv. Ivana pri Trstu, Italija (iz matematike). 11. Vrtnik Janez iz Litije (iz zgodovine). 12. Žele Josip od Sv. Petra na Krasu, Ita- lija (iz grškega jezika). 13. žužek Anton iz Divače, Itali ja (iz zgo- dovine.) c) Izdelali niso: 1. Cerar Ivan iz Ljubljane. 4. Frandolič Vladimir iz Gorice, Italija. 2. Cizerle Herman iz Ljubljane. 5. Calirenja Alojzij iz Zavodne pri Celju. 3. Dovč Valentin z Ježice. 6. Kalin Marijan iz Ljubljane. 7. Poženel Pavel iz Beljaka, Avstrija. V. a razred. Razredni starešina: Lovše Anton, profesor. a) Izdelali so: 1. Abram Miloš iz Novega mesta. 2. Arh Josip iz Ljubljane. 3. Benedik Božidar iz št. Vida nad Ljub- ljano. 4. Cunder Josip iz Stožic. 5. Debevec Franc iz Laz pri Ljubljani. 6. Dolenec K r a n c iz Horjula. 7. Gogala Evgen iz Ljubljane. 8. G regorač I g n a c i j iz Ljubljane. 9. Grum Leopold iz Spodnjega Kašlja. 10. II a 1 i k Anton iz Glamoča, Vrba- ska banov ina. 11. Južnič Marijan iz Novega mesta. 12. Kočar Alojzij iz Zaloga pri Kamniku. 13. Kr a n j e c I g n a c i j iz Velike Po- ljane. 14. Krist a n I v a n iz Ljubljane. 15. Križ a j P e t e r iz Most. 16. Lajovic Vid iz št. Vida pri Lu- kovici. 17. Logar Val e n t i n iz Hor jula. 18. M a r i n č e k A n t o n i/ Ljubi jane. 19. Osredkar Marko iz Ljubljane. 20. Pavlovčič Milan iz Brezovice. 21. Pavlovčič Roman i/. št. Lenarta I ,aškem. 22. Pečar Albin iz Nadgorice. 23. Planinšek Gvidou iz Trbovelj. 24. P 1 i b e r š e k F r a n c z Glinec. 25. Prelog Franc z Vrhnike. 26. K o tar I v o iz Lilije. 27. Schweiger Willfried iz Ljubljane. 28. S o j e r V 1 a d i n 29. š e r k o I' r a n c 30. Trdi n M i li a e Kamniku. 31. Vodopivec Ivan z 32. Volbank Karel iz 33. Zarnik Nikolaj iz 34. Č e r m e 1 j Vlasta 35. Pavlovčič Otilija iz 36. ~ " ~ pri i i r iz Podbukovja. iz Novega mesta. I iz Zg. Lok pri Italija. Rajšp Ladislava Z a vodnik M Ljubljani. Viča. Sera valle, Ljubljane. iz Trsta, Italija. Reti j. iz Gorice, a r i j a z Italija. Glinec pri h) Popravni izpit imata: 1. Glaesener Jurij iz Medije (iz materna- 2. Glavnik Marijan i/ Ljubljane (iz srb-tike). sko-lirvatsko-slovenskega jezika). c) l/delal ni: Genov Krum (priv.) i/. Plovdiva, Bolgarija. V. 1) razred. Razredni starešina: Kapus Franc, profesor, a) l/delali so: 1. Drolc Adolf iz, Zagorja ob Savi. 2. Gašperšič Frančišek iz Pe- kla pri Trebnjem. 3. Germovnik Frančišek iz. Vodic. 4. G r a f e n a u e r 15 o g o s I a \ iz. Ljubljane. 5. Gros Henrik iz Krke pri Litiji. 6. Illad Janez iz Dupelj pri Vipavi, Italija. 7. Hočevar Anton iz Mokronoga. 8. Ivanuša Pavel iz Mozirja. 9. Jakulin Marijan iz Ljubljane. 10. Kregar Aleksij iz. Ljubljane. 11. K r i ž a j Janez iz Toplic pri Za- gorju. 12. Lemut J a n e z z Vrhpolja pri Vi- pavi, Italija. 13. Mejač Jožef iz Zaloga pri Ljubljani. 14. Miklič Ciril iz Št. Lovrenca pri No- vem mestu. 15. Modec Jožef od Fare pri Logatcu. h) Popravni 1. Areli Albert iz Starega trga pri Slove- njem Gradcu (iz latinskega jezika). 2. Auersperg Emil iz Ljubljane (iz latin- skega jezika). 3. Kovič Tvan iz Postojne (iz nemškega jezika). 4. Marinič Franc z Bleda (iz matematiko). S. c) Izdelali 1. Dolenc Karel iz Ljubljane. 2. 3. Walla Viljem iz I G. N o v i n a. K a: r e lj iz k audije pri Novem mestu. 17. N o v š a k F r a n c iz Ljubljane. 18. Potočnik Pavel iz Železnikov. 19. P u c e 1 j J a n e z iz Žlebiča pri Rib- nici. 20. Soklič Anton s Sela pri Bledu. 21. Stare Viktor iz Boli. Češnjice. 22. Suhadolc Vincenc iz. Šujice pri Do- brovi. 23. š t u 1 a r F r a n c iz Vavte vasi pri Novem mestu. 24. Tomazin Ladislav iz Tržiča. 25. Tii r k Radovan iz. Milielja, Italija. 26. Varl Janez iz Tržiča. 27. Vodopivec Vladimir i/. Ljubljane. 28. Vrhunec Zdravko iz Novega Vodmata pri Ljubljani. 29. ž a k e I j Ciril iz Stare vasi pri Žirch. 30. Žakel j Vladimir iz Starc vasi pri Žireh. izpit imajo: 5. Modic Milan z Volčjega (iz. matema- tike). 6. Pclan Jožef iz Št. Vida pri Vipavi (iz matematike). 7. Rupelj Miroslav iz Ljubljane (iz ina-tem atike). Stare Adoll iz Ljubljane (iz inateina-(ike). niso: Flajnik Janez iz. Hrasta pri Vinici. I. jubljane. VI. razred. Razredni starešina: Sovre Anton, profesor, a) Izdelali so: 1. Bohinc Stanislav iz Dol. Do- 2. Bratina Voj ni ir iz Šturij, Italija, brave. 3. Do b n i k u r F r a n c e iz Linča, Av- strija. 4. Dolenc Alojzij iz Divače, Ita- lija. 5. Doli ii a r Rudolf iz Lučin. 6. E i 1 e t z Rafael iz Mokronoga. 7. G o g a 1 a Jožef iz Ljubljane. 8. Grden Avguštin iz Št. Vida p. Stični. 9. Koch Danilo iz Prvačine, Italija. 10. Kremžar Marijan iz Gradca, Avstrija. 11. La v r i h Ivan od Sv. Roka p. Št. Vidu iui Dol. 12. M o 1 j k Anton z Vrhnike. 15. N a h t i g a 1 Anton iz Gradca, Avstrija. 14. Pavlič L in i 1 iz Trnovega. 15. Pavlič Peter z Jesenic na Gorenjskem. 16. Pogačnik Anton iz Kamnika. 17. Riliar Jožef iz Gaberja pri Ljubljani. 18. 19. 20. 21. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. Rojc Alojzij iz Zgornje šiške. Rojnik Alojzij iz Spod. Grušovlja p. Sv. l’etru v Savinjski dolini. Salmič Anton z Dolge Rake. Sluga Alojzij iz Podgorja pri Kamniku. Stopar-Babšek Marijan iz Ljubljane. Valenti Davorin iz Ilirske Bistrice, Italija. Virant Miroslav iz Bohinjske Bele. Ž u p a n č i č Andrej iz Ljubljane. 15 o 1 e M arij a iz Ale, Italija. Derganc Zofija iz Ljubljane. Srebrnič Gabrijela iz Ravnice pri Gorici, Italija. Verbič Breda iz Ljubljane. b) Popravni izpit imajo: 1. Belcijan Martin iz Male vasi pri Ljub- ljani (iz matematike). 2. Cerar Matevž s Hudega pri Kamniku (iz matematike). 5. Gogala Vladimir z Grada na Bledu (iz matematike). 4. Lah Aleksander iz Gorice, Italija (iz matematike). 5. Lampič Izidor iz Ljubljane (iz mate- matike). 6. Mevlja Franc iz Pulja, Italija (iz nem- škega jezika). 7. Niklsbacher Ferdinand iz Trsta, Ita- lija (iz latinskega jezika). 8. Pajnič Jožef iz Ljubljane (iz matema- tike). 9. štrancar Anton iz Ljubljane (iz mate- matike). 10. Žerjal Anton iz Rojana pri Trstu, Italija (iz matematike). c) Izdelali niso: 1. Beltram Jožef (razredni izpit) iz Aj- dovščine. Italija. 2. Ogrin Frančišek (priv.) iz Ljubljane. 3. Pivk Karel iz Ljubljane. 4. Podkrajšek Rudolf iz Ljubljane. 5. Schweiger Harald iz Ljubljane. 6. Vuga Svetozar iz Trsta, Ttalija. 7. žužek Jožef s Strmca pri Vel. Laščah. č) Neocenjen je ostal: Pušenjak Bogdan iz Maribora. VII. n razred. Razredni starešina: Krek Julij, profesor, a) Izdelali so: 1. Derganc Kristijan iz Ljub- ljane. 2. Dobovšek Jožef iz Ljubljane. 3. Dolenc Karel iz Ljubljane. 4. Dolinar F rane iz Ljubljane. 5. Erker Jožef iz Ljubljane. 6. G r u m I v a n iz Spodnjega Kašlja. 7. Klemenčič Friderik iz Ljubljane. S. K o v a č Ciril iz Ljubljane. 9. Krečič Ladislav iz Cerkelj pri Kranju. 10. Mahkota S t a n i s 1 n v iz Vokle- ga pri Kranju. 11. M r n v 1 j e Anton iz Sp. šiške. 12. P r o c h a z k a Jože iz Studenca pri Igu. 15. Kiiger Anion iz Ljubljane. 14. Sitar Ivan iz Stožic pri Ljubljani. 15. Snoj Jožef iz Toplic pri Zagorju ob Savi. 16. Stare Egon iz Trsta. Italija. 17. Stare Leon iz Trsta, Italija. 18. Trampuž Boris iz Pazina, Italija. 19. Truhlar Karel iz Gorice, Italija. 20. 7. a b k a r Jože iz Ljubljane. 21. 7. u p razred. Razredni starešina: Koletič Josip, profesor, a) Izdelali so: 8. 9. 10. It. 12. 13. Arb Franc iz Ljubljane. Avguštin Albin iz Gorenje vasi. B a s t i č Š t e f a n iz Lj ubgojne. Breskvar Kainilo iz Trsta, Italija. Derenda Martin iz Toplic pri Zagorju. Gabrovšek Jožef iz Rožne doline. Javornik Ivan iz Št. Vida nad Ljubljano. Kandus Franc iz Ljubljane. Kastelic Franc iz Ljubljane. Klemenčič Alojzij iz Ljubljane. Krže Ivan iz Ribnice. Lapajne Milan iz Trsta, Italija. L i p o g 1 a v š e k F r a n č i š e k od Sv. Križa pri Ajdovščini, Italija. 20. Žibert Viktor U. Lipovec Vin c c n c iz Sp. Jar>i. 13. Lukan Andrej iz Ljubgojne. I(). Maicr Josip iz Ljubljane. 17. Pezdevšek Karel iz Maribora. 18. Prevoršek Lroš iz Ljubljane. 10. I? o u s M a t i j a iz Beltincev. 20. Sajovic Miroslav iz Gor. Logatca. 21. Sartory Marijan i/. Ljubljane. 22. Simčič Gabrijel i/ Gorice, Italija. 23. Simoniti Radoslav iz Fojane pri Go- rici, Italija. 24. Sterle Alojzij iz Podcerkve. 23. Sušnik Pavel iz Doba. 26. Škofič Franc iz Sp. Jarš. 27. Vene Anton iz Naklega. 28. Vizlar Jožef iz Litije, iz Ljubljane. b) Popravni izpit imajo: Babnik Ferdinand iz Zgornje Šiške (iz matematike). Bačič Boris iz Pazina, Italija (iz srb-sko-hrvatsko-slovenskega jezika). Gabrovšek Emil od sv. Križa pri Trstu, Italija (iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika). Gašperlin Anton iz Ljubljane (iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika). Hrovatin Janez iz Gorice, Italija (iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika). Legat Franc iz Slovenjega Gradca (iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika). to. 11. Novak Stojan iz Ljubljane (iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika). Penko Ivan iz Trsta, Italija (iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika). Rozman Frančišek iz Bukovice (iz grškega jezika). Suhadolc Jožef iz Šujice (iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika). Trobevšek Jožef z Vrhpolja (iz srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika). Weiss Otmar iz Ljubljane (iz grškega jezika). I. Čarman Adolf iz Tržiču. c) Izdelala nista: 2. Štuhec Murko iz I j uliljane. VIII. a razred. Razredni starešina: Kunc Karel, profesor, l/.delali so vsi. 1. Abram Stanislav iz Rojana, Italija. 2. Binter Smiljan iz Kamniku. 3. B r o j a n F r u n c iz 1 )omžal. 4. Bukovec Anton iz čezsoče, Italija. 5. D e m š a r Ciril iz Radovljice. 6. Dobrovoljc Alojzij z Verdu pri Vrh- niki. 7. Dolžan Branko iz Ljubljane. 8. 1) u h o v n i k Jožef iz Medvod. 9. G er čar Janez iz Dupelj pri Kamniku. 10. J a k o š Alojzij iz Roženberka. 11. Kneisel Živko iz Ljubljane. 12. Koncilija Janez iz Topol pri Kamniku. 13. Kramar Ivan iz Ljubljane. 14. Kusu r F r u n c z Ježice. 13. Lenček Ludislav iz Ljubljane. 16. Logar Vincencij iz Ilorjula. 17. Lovše Samo iz Novega mesta. 18. Mosetizh Fmil iz Črnomlja. 19. Otrin Rajmund iz Kranja. 20. Prebil Andrej iz Horjulu. 21. P r e zolj 15 oris iz Črnomlja. 22. P u s t i š e k l v u n iz Ljubljane. 23. Trček Stanislav s Stare Vrhnike. 24. Valentinčič Stuuislav z, Brinja pri Ljubljani. 23. Wilfan Karel iz Trsta, Italija. 26. Zorc Alojzij iz Dobrove pri Ljubljani. 27. Grafenauer Slavka iz Ljubljane. 28. Grossmanu Tatjana iz Ljutomera. 29. Hribar Zlatica iz Prage, Češkoslovaška republika. 30. Jakulin Albertina iz Škofje Loke. 31. Jenko Valentina iz Škofje Loke. 32. K e z e 1 e Stanislava iz Zaloga pri Ljubljani. 33. Lenassi Rozalija iz Ljubljane. 34. M o r el Emilij n iz Kopra, Italija. 33. O z. i m i č Le n iz. Ljubljane. 36. P o k o r n (lizel a iz Ljubljane. 37. R i li a r B e r n a r d a iz Polhovega Gradcu. VIII. h razred. Ruzredni starešina: Osami Josip, profesor, l/.delali so vsi. 1. Banič Stanislav z Brezja pri 13. Leskovcu. 14. 2. Derganc Kazimir iz Ljubljane. 15. 3. Dobrota Rajko iz Ljubljane. 4. Gorjup Anton z Glinec pri Ljubljani. 16. 5. Hočevar Marijan iz Ljubljane. 17. 6. 11 o d n i k Janez iz Žalca. 18. 7. Jernejčič Franc iz Dolnjega Logatca. 19. 8. Jevšek Vladimir iz Kranja. 20. 9. Kastelic Dušan iz Ljubljane. 21. 10. Kastelic Jožef iz. Št. Vida pri Stični. 22. 11. Kavka Mihael iz Domžal. 23. 12. Keber Franc iz Bukovice pri Gorici. 24. 23. Žvegelj Franc Lovko Friderik iz Cerknice. Mozetič Albin iz Solkana pri Gorici. Nova k A n t o n iz Zbilj pri Med-\ odah. P e r š e V e n c e s 1 a v iz Ljubljane. Rigler Leon iz Hotiča. Rus Roman iz Ljubljane. Salberger Bogdan z Jesenic. Skala II u g o n iz Ljubljane. Šolar Rudolf iz Ljubljane. Žebre Demetrij iz Ljubljane. Župančič Otokar iz Ičičev, Italija. v a n u t F r a n c iz Ljubljane, z Jesenic. XIV. Naredba učencem. 1. Vedenje o počitnicah. Učenci se opozarjajo, da se morajo o počitnicah dostojno obnašati ter da so za svoje vedenje tudi o počitnicah odgovorni svoji šolski oblasti. 2. Izpiti. Popravni in razredni izpiti sc bodo izvršili od 24. avgusta do 1. septembra, ločen razpored bo objavljen na zavodovi oglasni deski do 15. avgusta. Kdor bi k izpitu prepozno prišel, sc bo odklonil. Prošnje za dovolitev popravnega ali razrednega izpita se naslavljajo na ravnateljstvo in sc morajo pri njem vložiti najkasneje do 10. julija. Spisane morajo biti lepo na celi poli. Prošnjam za popravni izpit je treba priložiti letno izpričevalo, a kolkovati se morajo s 3 Din. Za dovoljenje izpita znaša pristojbina za vsak predmet v kolkih Din JO-—. Za razredni izpit se vlaga samo s 5 Din kolkovana prošnja. 3. Vpis v I. razred. Kdor se hoče vpisati v I. razred, se mora prijaviti s prošnjo, kateri mora priložiti izpričevalo, da je dovršil IV. razred osnovne šole brez kake slabe ocene (iz vedenja mora imeti najmanj red dobro), in krstni list (ali vsaj izpisek iz krstne knjige), iz katerega se razvidi, da je v tekočem kalendarskem letu dovršil ali da dovršuje K) do 13 let. Vpisati se more, če napravi sprejemni izpit. Ta se dela iz materinega jezika in iz računstva. Sprejemni izpit iz materinega jezika je pismen in usten, iz računstva samo usten. Pri pismenem izpitu iz učnega jezika mora pokazati učenec, da ume gladko in pravilno pisati po diktatu, ki se piše v Dravski banovini samo z latinico. Diktat traja največ 13 minut. Pri ustnem izpitu iz učnega jezika se zahteva, da učenec lepo, gladko in razumljivo čita, da zna prečitano berilo lepo s svojimi besedami ponoviti, da pozna besedne vrste in da najde zanesljivo v prostem stavku osebek in povedek. Razen tega mora znati na pamet kako pesem, najbolje kako narodno. Iz računstva mora znati učenec: I. pisati cela števila do 1,000.000; 2. štiri osnovne račune s celimi števili na praktičnih nalogah; 3. me-terske in denarne mere; 4. popolnoma točno malo naštevanko; 3. štiri vrste računanja (seštevanje, odštevanje, množenje, del jenje) z zgora j imenovanimi števili (točka I). Učenec je napravil izpit, ako dobi iz vsakega predmeta najmanj oceno dobro (iz učnega jezika mora biti splošna ocena pismenega in ustnega izpita najman j dobra). Prijave za sprejemni izpit sprejema ravnateljstvo 20.—23. junija od 10. do II. ure. I čenči se lahko prijavijo ludi po pošli do 24. junija. Izpit se bo vršil 23. junija. Priglašeni učenci se naj zbero tega dne v avli gimnazijskega poslopja ol) % na 8. S seboj naj prineso peresnik in pivnik, papir dobe za plačilo v šoli. 4. Vpisovanje ob pričetku šolskega leta. Vpisovanje se bode vršilo za II. razr. I. septembra, za 111. razr. 2. septembra, za JV. razr. 3. septembra, za V. razr. 5. septembra, za VI. razr. 7. septembra, za VII. razr. 9. septembra, za VIII. razr. 10. septembra. Učenci, ki bodo napravili sprejemni izpit zn I. razred, se bodo vpisali 12. septembra. Vpisovalo se bo vedno od 8.—12. ure. Učenci so dolžni, da pridejo k vpisu pravočasno. Ravnati se morajo točno po tem, kar je navedeno v poglavju Šolnina, sicer se ne bodo mogli vpisati. Navedeni roki veljajo tudi za učence, ki bi se hoteli vpisati s tujih zavodov. Šolsko leto se bo pričelo 14. septembra. 5. Šolnina in pogoji vpisa. V šolskem letu 1932/33 bo moral plačati vsak učenec na državnih srednjih šolah po $ 43 Zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah šolnino po tej-lc razpredelnici: Kdor plača na leto davka III. II. 1 . skupina preko Din BOO— do 500- - 100 125 150 V V 500'— 750-— 125 150 200 V V 750’— V 1000-- 150 200 250 y> V 1000*— V 1500-— 200 250 B00 y> v 1500 — 2500-— 250 B00 350 v v 2500-— Y) 4000-— BOO B50 400 v n 4000 — V (!000 — 350 400 450 v v <;ooo-— V 9000 — 400 450 500 v v 1)000-— v 12000 — 450 500 550 v y) 12000 — v 15000’— 500 550 600 n v 15000-— od vsakih Din 1000'— 20 BO 50 Za osnovo plačevanju šolnine služi neposredni davek roditeljev (očela in matere skupaj) dotičnega učenca iili pa davek učenca samega. če je brez roditeljev ali če ima tudi svojo imovino. Neposredni davek se plačuje v naši državi v nastopnih oblikah: I. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgrada-rina); 3. od dohodka pod jeli j. obratov in samostalnih poklicev (pri-dobnina); 4. od rent (rentnimi); 5. od dobička podjetij (ki so zavezana k javnim računom (družbeni davek); (>. od dohodka nesamostal-nega dela in poklica (uslužbenski davek). Na srednjih šolali sc mora plačati solina za nižje razrede po 111. skupini, za V. in "VI. razred po 11. skupini, za Vil. in Vlil. razred po I. skupini. Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen prejemkov ne predpisuje kaka druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ostalo), izdaja potrdila o velikosti davka urad ( državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je predpisan tem uslužbencem še davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi zadevno potrdilo. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Potrdila o velikosti davka so zavezana pristojbini iz tar. post. 1., 3. in 4. pristojbinske tarife. Ker mora plačati vsak učenec že pri vpisu šolnino, se ne bo vpisal noben učenec, kdor ne bo prinesel k vpisu tu omenjenih, pravilno izpolnjenih potrdil in obenem vplačal šolnine. Šolnine ne plačajo državni gojenci in učence, katerih roditelji plačujejo manj kakor 300 Din davka na leto. Za učence, katerili roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine. Šolnina se plača za šolsko leto in ne za vsako polletje posebej. Privatni učenci morajo plačati pred izpitom 3-kratno šolnino, predpisano za 1 šolsko leto. Za vpis v višji razred, ki se ne more izvršiti brez izpričevala o dovršenem nižjem razredu, se plača Din 50.— in razen tega Din 20.— za zdravstveni lond učencev. Na predpisanih prijavah za vpis je že vtisnjen kolek za Din 50. Za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o dovršenem nižjem tečajnem izpitu. Pri vpisu v V. razred ne sme hiti učenec starejši od 17, pri vpisu v VII. razred starejši od 19 let. O izjemah za V. in Vil. razred odločuje minister prosvete, ako nima učenec več kot 2 leti nad predpisanim številom let. Prošnje za spregled starosti se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 10. julija. Kolkovati jih je treba s 5.— Din in jim priložiti zadnje letno izpričevalo. Vsebina. I. Profesorski zbor.....................................................3 II. Neobvezni predmeti..................................................5 III. Važnejši ministrski odloki v š. 1. 1931/52..........................5 IV. Šolski letopis......................................................(, V. Udruženja............................................................15 VI. Poročilo šolske poliklinike.........................................18 VII. Stanje šolskih zbirlk in knjižnic..................................19 Vlil. Šolske učne knjige...................................................20 IX. Pismene naloge.....................................................24 X. Popravni in razredni izpiti.....................................52 XI. Tečajni izpiti......................................................33 XII. Statistika učencev ........................................38 XIII. Redovanje učencev....................................................39 XIV. Nared ha učencem......................................................52 TISKALI J. BLASNIKA N A S L. U N 1 VE R Z IT E T N A TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI O D G O V O R EN J. V E 11 A R ' ShS «fcj, :i «»’-<*£*}•?£ is§® ■'«sw-Bösa: ■ .", , 'V.-;'’'1 •(-' '-‘v .-' '’-H'’ •:;v'}:'- ;vi; »i^V'4CTF . c- .VA.« mmM'm :,,'{VV;^:;;; vv.:' :.v , *.'• ’i >■'"■ i&t-rfSi/;: . ■'■■ ■■* mmmz V- :;/-. X; ■ ,-;^;.-v;šV^;-; ■ ;■ " •'••■■•■■■■;."-/'■■• ;■ .*:■>: ■%?:■■*: : "v^v- ^Vv.j' .. .,.,.,,, ■,;■■. . :,•- .'. - ' v,,:-:.;- .'■v ••■■> • ■ ■ •..■■■■ .-iVsVir m*mukmA -V- - . v , I • *■■4;'"-;»^ -- r-^'V.k,.,'1- >:■ Ji; : **" • imw mm