DOLENJSKI LIST št. 6 (881) L.XVni. NOVO MESTO, četrtek, 9. februarja 1967 NOVOSTI V ODNOSIH PODJETJE—SKUPNOST ' Prispevki v 1967 bodo isti, le drugače so razdeljeni Iz gospodarstva bo šlo več za prosveto na škodo administracije Plačilni sezaiami za jainuiar-ske osebne dohodke so že sestavljeni in se ne razlikujejio od prejšnjih, kolikor se tiče odstotka tistega prisipevfca, ki ga delavci dajejo od svotjega zaslužka i^kupnosti. Kakor v letu 1966 še naprej velja obveznost, da se od kosmatih osebnih dohodkov odvaja točno 33 odst. za proračome, izobraževanje in socialno zavarovanje. To hkrati poaneni, da se nič ne spremeni udeležba splošne potrošnje v razdelitvi narodnega dohodka, dasi so bile prav v zadinjih mesecih glasne zahteve za po-novmo razdelitev. Vefndar pa je veliko sprememb v teh 33 odst. prispevkov. Skupni iTvezni, republiški in občinski prispevek od ose- bnih dohodkov iz delovnega razmei\ja je znašal pnešnje le- Drevi v Prešernov spomin Drevi, 9. februarja ob 19.30, bo v novomeškem domu kulture svečana proslava Prešernovega dne: VRATA ŽIVLJENJA, ki so jo pripravili Oder mladih, pevski zbor osnovne šole »Katja Rupena« in gojenci glasbene šole. Počastimo s svojim obiskom naš kultiimi praznik, PREŠERNOV DAN! ODGOVOR NA ČLANKE V »TV 15« NEMO, TOmiŠI! Glasilo Zveze združenj borcev NOV Slovenije je 24. januarja objavilo članek »Medvedja usluga ali privičnost?«. Predstavniki občinskega odbora ZZB v Novem mestu so novinarja lista »TV 15« pred tem seznanili s svojimi pogledi na revizijo pokojnin, za katere naj bi jim bil dal povod članek v Dolenjskem listu z dne 29. decembra 1966 z naslovom »Pokojninska črna borza razkrita«. 31. januarja je »TV 15« objavil odmeve na svoj prvi članek, hkrati pa tudi daljši odgovor Komimalne-ga zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu. V uredništvu »TV 15« smo medtem zadnji petek dopoldne zvedeli, da je njihov novinar Mile Pavlin napisal ob svojem obisku v Novem mestu 13. januarja samo to, kar je zvedel na občinskem odboru ZZB. Njegov članek je hote ali nehote postavil naš tednik v zelo čudno in sumljivo luč. Tega so krive izjave tovarišev iz občinskega odbora ZZB v Novem mestu, ki so po svoje razumeli naš omenjeni članek od 29. decembra 1966. V sestavku, ki smo ga objavili lani konec leta, je naš tednik samo načel vprašanje revizije pokojnin na področju KZSZ Novo mesto. Podatke o reviziji smo dobili pri vodstvu KZSZ Novo mesto, o tem vprašanju pa smo pisali tudi že prej in bo o njem še treba poročati. Niti z besedo pa naš tednik v tem članku ni omenjal tega, kar je izjavil novinarju »"H^ 15« tovariš Miloš Jančič s sodelavci! Popolnoma odveč so namreč namigovanja, da bi Dolenjski list »užalil borce«, če je po svoji dolžnosti na splošno por(^l o zahtevani reviziji pokojnin. Odveč je stavek Rudija Mraza, ki pravi v »TV 15«; »Čudim se pisanju v Dolenjskem listu v številki, ki je izšla 29 decembra lani«. V Dolenjskem listu za vseh 18 let nazaj ni mogoče niti enkrat trditi, da bi bil naš tednik kakorkoli kriv kakršnekoli »hajke« na bivše borce! S tako »hajko« ni zadovoljen tudi Tone Pire iz Novega mesta, ki pravi v »TV 15«, da taka »splošna hajka na borce skuša prikazati, da smo vseh težav krivi ravno mi. Užaljena smo nad takima očitki.« Da ne bo nesporazuma: Dolenjski list ni kaj takega ali podOibnega nikdar nikomur očital, najmanj pa za- j služnim članom ZZB! Moramo zapisati celo tole; kritika, ki jo člani občinskega odbora ZZB Novo mesto v prvem članku v »TV 15« v taiki ali drugačni obliki naslavljajo na Dolenjski list, je zgrešila namen. Revizije pokojnin ništa predpisala ne Dol. list in ne KZSZ Novo me.«ito, vf^ KI SAM PRESVITM CESAR PRED MIKROFONI! V slavnostnih govorih ob inšpiciranju belokranjske proge so TO rn fti se zvfstU pfcđ š'.cvilnimi poslušalci na karnevalu v Metliki najuglednejši predstavniki treh generacij: cesar razumeu: iwmunisti, cia- Jožef I., ki se mu je oko kar orosilo ob pogledu na svoj mili narod; poslanec seljačke-stranke Radič v belo- lu iiveze Dorcev in ^tani ^ no.ši in delegacija I friMjanskega združenega železniškega podjetja. Več o rentabilnosti belo- (Nadaljevanje na 2. str.)) kranjske pruge na 12. strani (Foto: M. Vesel — M. Moškon) V 11 TEDNIH 3466 novih! Enajsttedensko nagradno pridobivanje novih naročnikov za naš pokrajinski glasnik SZDL je uspešno za nami: kar 3466 novih naročnikov si je v tem času pridobil naš tednik, ki je hkrati dosegel redno tedensko naklado 27.640 izvodov. Po obči- ^ nah smo v tem času pridobili novih naročnikov: BREŽICE:...........297 ČRNOMELJ:..........233 KOČEVJE:.......... 382 KRŠKO: ...........371 METLIKA: .............109 NOVO MESTO:.........722 RIBNICA:...........193 SEVNICA: ..........491 TREBNJE:..........317 Razne pošte:..........283 Inozemstvo:..........68 to 10,5 odst.; od tega je federacija vssela 2,5 odst. Prispevek reipublikam in občinam je budi leto« osital isti, to je 8 odst. Od teh prispevkov moraijo poslej odvajati en del tudi za novooblikovane sklade za izobraževanje. Republike bodo morale predpise*' določen odstotek odivaja-nja za občinske sklade za izobraževanje] S tem bo odpravljena možnost, da bi od-trgovali sredstva, potrebna za nazvoo šolsUna in za osebne dolK)dke prosvetnih delavcev (Nadaljevanje na 3. str.) Medrepubliški sestanek ob Kolpi Predstavniki občin Kočevje, Delnice in Cabar pripravljajo skupen sestanek, na katerem bi se pogovorili o zadevah, ki so p>ereče za vse tri občine. Tako se nameravajo pekovo riti o skupni cestni, veterinarski in zdravstveni službi, o okupih kmetijskih pridelkov in lesa, o usodi obrata DIP v Brodu na Kolpi, o avtobusnih zvezah in drugem. Sredi januarja so se že sestali predstavniki množičnih organizacij s hrvaške in slovenske strani Kolpe (Brod na Kolpi, Vas-Fara) in zbrali več predlogov, o katerih naj bi razpravljali predstavniki občinskih skupščin na bližnjem sestanku, katerega datum pa še ni določen. »E, PAZI GA — OVA SLIKA BU ZA FORMU VIVU!« je razposajeno vzkliknila z odra kostanjeviškega doma kulture v nedeljo i>opoldne Nela Eraišnik, znana radijska in TV humoristka iz Zagreba. Kostanjeviški šel-marji so najprej razglasili običajno ohcet, nato pa so nastopili domači pionirji ter pevci, in drug^ gostje iz Ljubljane in Zagreba. Znana za^ebška humorista Nela Eržišnik in Braco Reiss (na sliid) sta požela viharen aplavz i>olne dvorane (Foto: Tone Gošnik) Republiško tekmovanje v Kočevju Republiško tekmovanje goizdnih delavcev bo letos avgusta v Kočevju. Udeležilo se ga bo okoli 200 tekmovalcev iz v;^ Slovenije. Domače Turistično društvo je že pred dnevi razpravljalo, kako bo po svojih močeh pomagalo ■organizatorjem tekmovanja. L Končno: gozdovi bodo ostali v GG Novo mesto Hudo negodovanje med prebivalci trebanjske občine, do katerega je prišlo pred kratkim, ko so ljudje zvedeli, da republiški sekretariat za gospo^rstvo zahteva prenos zasebnih gozdov v gospodarjenje GG Brežice, je pripeljalo tudi do sestanka na izvirnem svetu Slovenije 3, februarja. TJdeležiM so se ga predstavniki obeh gozdnih gospodarstev. Na njem je bilo sklenjeno, naj z gozdovi v zasebni lastnini v trebanjski občini tudi še naprej gospodari GG Novo mffsto, kot so zahtevaJi lastniki gozdov in občinska skupščina. Bilo je tudi rečeno, naj bi takšno stanje ve'jalo da'j časa. Čateske Toplice: Združitev ni «d1ni izhod! V Cateških Toplici ve-liiko raapraivljalo o prihodnosti zdravilišča. Odipira-jo si različne možnosti, med katerirni int^racija ni edini izhod iz krize, v katerii so se kooiec leta znašli. Ce se bodo združili s podjetjem SAP ali GENERALTURIST, ' bodo skušali zadTžaiti čim več samoistojnosrti. O problematik^ zdravilišča je pred dnevi raz-praivljal tudi že svet za gospodarstvo, danes pa bo na dnevnem redu seje občinske sifcupščine. Krko bodo zaščitili Reka Krka postaja turističr no vedno bolj zanimiva, zato je nujno, da jo zaščitijo vse občine, skozi katere teče. V Krškem takega predpisa niso imeli. Zdaj so se odločili, da bodo sprejeli odlok, o katerem je že razpravljal svet za urbanizem. Ta odlok naj bi preprečil vsako samovoljno spreminjanje pokrajinskih značilnosti ob brego, vih zelene Krke. OD 9. DO 19. FEBR. Oliladitev s padavinami pričakujemo okrog 8., 13., 14. in od 17. februarja dalje. V vseh primerih sneg do nižin. Vmes izboljšanje in nadaljnja ohladitev.' Dr. V. M. ZUNIINJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED SVETI ZAVAROVANCEV O DOPLAČILIH Previsoka doplačila Predvidena previsoka doplačila z3 invalidske vozičke, bergle in druge ortopedske pripomočke Sveti zavarovancev, ki so bili v minulem tednu od 1. do 3. februarja v krški, črnomaljski, metliški, trebanjski in novomeški občini in so se jih med drugim udeležili tudi člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, občinskih skupščin, občinskih sindikalnih svetov in sindikalnih podružnic, delavskih svetov in drugih organov, so razpravljali zlasti o vplivu doplačil pri stroških zdravstvenega varstva. Na vseh sestankih so pripominjali, da je predpis republiške skui>ščine socialnega zavarovanja o doplačava nju invalidskih vozičkov, bergel in drugih ortopedskih pripomočkov prekrut in da bi morali doplačila zmanjšati. Živahno so obravnavali predloge za doplačila stroškov pri zdravstvenem varstvu v novomeški komimalni skupnosti. Najprej o doplačilih, ki jih je komimalna skupnost dolžna predpisati! B 10 Ndin naj bi doplačali zavarovanci, ki bi jih zdrav nik obiskal na domu. Všteti so stroški za prevoz zdravnika ne glede na to, kako daleč se pripelje. ■ Za prevoze z reševalnimi avtomobili naj bi zavarovanci plačaJi 30 odstotkov stTo6koiv, vendar ne manj kot 10 N din. Sveti zavarovancev so menili, naj bi prevoase z reševalnimi voo^ komimalna skupaosa predpisala pavšalne zneske. B Zdravljenje zaradi hudih zastrupitev z alkoholom bi veljalo posameznika 50 N din, sveti zavarovancev pa se s tem nifto strinjali in so predlagali, naj ustrezne stroške plača zavarovanec sam. in ne družba. In zdaj o doplačilih, ki jih komunakia skupnost U h • k o predpiše! ■ Predlagano Je, naj bi vse preglede pri specialistih zavarovanci doplačevali enotno — po 3 N din. V nekaterih občinah so mreti zavarovancev pripomnili, da bi ne smeli predpisovati soudeležbe pri stroških za specialistične preglede, drugod pa so vztrajali pri nasprotnem. Ker Je bila većina »za«, je obveljal predlog, naj bi le predpisali doplačilo 3 N din. B Po prvotnem predlogu naj bi zavarovazkci iz svojega žepa doplačali 1,5 N din ob vsakem pregledu v splošnih ambulantah, ker pa so bili sveti zavarovancev drugačnega mišljenja, bo najbrž treba doplačati le stroške za prvi pregled. ■ Oskrbni dan med zdrav- ljenjem v bolnišnici naj bi po prvotnem predlogu veljal zavarovanca 3 N din, in sicer v primeru, če bi se zdravil do 30 dni. V posameznih občinah so sveti zavarovancev pripomnili, naj bi zavarovanci iz svojega žepa plačali več, v zadnjih (do 30 dni) pa manj. B Mladina do 15. leta (oz. do 26, če se šola) bi bila doplačil oproščena. Sveti zavarovancev so povedali tudi svoja miš.ljenja o izplačevanju nadomestil v prvih 30 dneh bolezni. Predloge za predpisovanje doplačil pri stroških zdravstvenega varstva je včeraj obravnaval izvršilni odbor pri skupščini socialnega zavarovanja delavcev, okoli 15. februarja pa bo o n^ razpravljala tudi sama skupščina. Ustrezni predpisi bodo začeli veljati že 1. marca. 1. marca bodo začeli veljati tudi predpisi o izplačevanju nadomestil za čas bolesni. Delovne organizacije bi morale ustrezne akte sprejeti najkasneje do 28. februarja. Predsednik 'lito ^ je vrnil iz Moskve in Budimpešte, vnovič pa so bila prav pretekli teden pokopana upranja na skorajšnji razplet vietnamske krize. To sta dogodka pr^ tekle^ tedna, ki nas posebej zam-mata in ki sta bila tudi v središču pozornosti mednarodne javnosti. Naš predsednik se je mudil v Sovjetski zvezi in na Madžarskem na neuradnem obisku, kar pa nič ne zmanjšuje pomena tega obiska. S sovjetskimi voditelji se je pogovarjal zlasti o svetovnem političnem položaju in posebej o položaju v Evropi, kjer se stvari zadnje čase vendarle premikajo, dalje^ seveda o Kitajski in njenih stališčih ter naposled o položaju v mednarodnem delavskem in komimističnem gib^ nju, v katerem zavzema bližnje sklicanje posvetovanja komunističnih in delavskih partij posebno mesto, saj se za tako posvetovanje posebej zavzemajo v Sovjetski zvezi. In končno, kar pa niti ni po pomenu poslednje, pogovarjala sta se tudi o nadaljnjem razvijanju sodelovanja med obema državama. Ker obisk ni bil uraden, tudi sporočilo o obis^ ne omenja podrobnosti in stališč, glede katerih so se dogovorili na teh pogovorih v Moskvi in v Budim-peštL Poudarjeno je le, da so se pogovarjali v prijateljskem vzdušju in v ozračju medsebojnega razumevanja. S predsednikom je potoval tudi zvezni sekretar za finance Kiro GU-gorov, ki se je bil udeležil zasedanja mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Na njem je prišlo do več pomemb nih rezultatov. Dogovorjeno je, da se bo medsebojna trgovinska menjava še povečala In le-ta znaša okrog 400 milijonov dolarjev, dogo- vorili so se za nadaljnji razvoj mdu-strijske koopera^e, za sodelovanje na področju turizma in še na drugih področjih. Torej lahko sklrae-mo le to, da se niso uresničile tiste vesti nekaterih zahodnih komentatorjev in poročevalcev, ki so da je začelo med nami nekaj škripati. Drugi dogodki okrog Vietnama so za^je čase spet stopili v ospredje pozornosti svetovnega časopisja. Spet so se namreč razširile govorice, da se »nekaj plete«. V to je vzbujalo upanje tudi govorjenje Roberta Kennedyja, ki je bil te dni»y Evropi, češ, da se bo v treh ali štirih tednih nekaj bistvenega godilo. TITOVA POT Toda zdaj so ti ui» pokopani, kajti predsednik ZDA Johnson je dejal novinarjem, da »komunisti ne kažejo prav nobene vol^ za pogaja^ nja« in naj novinarji nikar ne verjamejo sevemovietnamskim vodite-Ijepi osvobodilne fronte Južnega Vietnama ter naj na {Mdlagi njihovih izjav nikar ne ugibajo, kaj bi se zdaj utegnilo zgoditi. Potemtakem je treba verjeti samo njemu in njegovim predstavnikom, saj je ^ njegovem resnica le tisto, kar on in njegovi pravijo. Toda novinarji se s tem le niso dali ugnati v kozji rog. Se naprej pišejo, kako so sevemovietnamski voditelji v resnici jasno povedali, da so pripravljeni za pogajanja, da so svoje že povedali in da je zdaj vrsta na Johnsonu. No, Johnson je vse te upe pokopal. In po vsem-tem se je zgodUo še to, da obe plati, tako ZDA kot Vietnamci, zanikajo, da,bi Robertu Kennedyju karkoli rekli glede tega, kako bi mogli mimo uee-diti to že toliko let trajajočo vojno. Ob tem pa je prav zadnje čase prišlo na dan še nekaj drugega. Pravniki so podrobno analizirali t meriška in vietnamska stališča glede tega, kdo ima prav. ZDA namreč trdijo, da je zanje ta vojna pravična, ker se DR Vietnam ne drži ženevskih dogovorov in je on napadel Južna Vietnam. Ta je zaprosU ZDA za pomoč, ki so mu jo tudi dale. Podrobnejše analize specialistov za mednarodno pravo pa so tako amriško stališče ovrgle. Z ženevskimi dogovori leta 1954, na katere so pristale tudi ZDA, je bilo dogovor-jeno,da se ustavijo sovražnosti in raz^šejo volitve, ki naj odločijo, iraitžna bo usoda Vietnanul ter kakšno vlado bo imel. Ta dogovor temelji torej na stališču, da je Vietnam ena država in da to nista dve državi, kakor to trdijo ZDA. Američani so volitve preprečili dobro ve-doč, kakšen bi bil njihov izid.. Ta namreč ne bi bil njim v prid. Ker se torej ZDA dogovora niso držale, potlej se ga nI treba držati tudi DR Vietnamu in gre potemtakem za nadaljevanje prejšnje vojne in ne za novo vojno. Torej Severnega Vietnama nikakor ni mogoče obdolžiti agresije, ampak je agresor ZDA, ki so pripeljale tja'svoje čete, čeprav je bilo v 2enevi dogovorjeno, da je treba likvidirati v Vietnamu vsa tuja vojaška oporišča. Tako so prav specialisti za mednarodno pravo spodbili tisto poglavitno, na kar se Johnson in njegovi generali opirajo v tej umazani vojni. /i/e tako, tovariši! (Nadaljevanje s 1. str.) SZDL v_ kolektivu Doleaij-skega lista celo z obema rokama podpišemo večino navedb, ki so jih na rač\in neenotnih meril in tudi dostikrat prenizkih pokojnin nekdanjim borcem v navedenem članku v »TV 15« povedali predstavniki ZZB iz Novega mesta! Lahko, čeprav brez prave podlage in vsakega vzroka pa je zdaj očitati nekemu časniku to, česar sploh ni kriv! Zato izjave, kolikor letijo v omenjenem članu v »TV 15« na naš tednik, javno zavračamo! Člani občinskega odbora ZZB v Novem mestu prav dobro vedo, da je bil Dolenjski list več kot poldrugo desetletje z vsem svojim pisanjem vedno do- sledno na Stranj, delovnega človeka. Bivši okrajni in sedanji občinski odbori ZZB so ponovno pohvalili in javno priznali velik delež, ki ga ima Dolenjski list za nego tradicij NOB, za njihovo uspešno pr^iašanje na mladino in za vse drugo, kar je tednik s svojimi skix>mnimi močmi v pre-tekiih 17 letih napravil koristnega tudi pri reševanju problemov v borčevskih organizacijah. Ogromno je bilo v preteklih letih pisanega o delu organizacij ŽB, o NOB na Dolenjskem, o delu oibčinskih in krajevnih organizacij ZB, invalidov in rez. oficirjev. Izredno visoko je število prispevkov samih članov ZB, ki jih je naš tednik vsa ta leta nazaj objavljal. Zato je odveč in krivično na vsem lepem očitata Dolenjskemu listu, da je proti borcem! Naš tetbiik je po svo}i dolžnosti poro<^ o reviziji pokojnin; nikakor pa ndsmo nu krivi, te je vmes tudi nekaj znanih novomeških in dolenjskih imen, ko gre za nj^ov postopek v tej reviziji! Strinjamo se v celoti z večino navedb, ki sta jih glede vprašanja pokojnin nateli zadnji številki »TV 15«. Dolga je vrsta sestavkov, člankov in zapiskov v Dolenjskem listu o tem, kaj so prispevali borci NOV za našo svobodo in kako kaj družba danes gleda nanje! V celoti se strinjamo z vsemi glavnimi navedbami tudi glede pokojnin bivšim borcem, kakor smo odločno in dosledno za ukrepanje proti vsem tistim, ki so pokojnine dobili na podlagi lažnih podatkov ali pa po raznih zvezah! * Z vsem tem smo s člani občinskega vodstva ZZB Novo mesto enakega mnenja — odManjamo pa tiste očitke, ki so Jih m^ vrsticami v svojih izjavah 24. 1. 1967 dali tovariši Miloš Jančič, Martin Pavlin, Rudi Mraz in Tone Pire. Doleođ-ski list jim nikakor ni dal povoda za take izkrivljene izjave o pranju v našem tedniku. C'e pa Je treba glede revizije pokojnin naših borcev koga kritizirati, potem naj bo^ take kritike poslane na pravi naslov! Za uredništvo Dolenjskega lista: TONE GOSNIK ■ PRIPRAVE NA EVROPSKO KONFERENCO KP — GUsUo francosko KP Humanite Je sporočilo, da pripravljajo posvetovanje evropskih komunističnih partij. Posvetovanje naj bi bilo spomladi, zanj pa se zavzenu tudi poljska združena delavska partija. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ SREDNJEROČNI NACRT RAZVOJA SRS SPREJETT. Republiški in gospodarski .zbor republiške sku^čine sta te dni sprejela srednjeročni načrt razvoja SR Slovenije v letUi 1966 do 1970. Miiito Jamer je, ko je pojasnjeval smotre načrta, med dragim rekel, da je načrt podlaga %a akcijo. Inž. Tone Tri-bušon je o načrtu dejal, da je v resnici program izvajanja reforme. Srednjeročni plan predvideva najvišjo možno rast proizvodnje. V njem so poudarjene predvsem tiste dejavnosti, ki so pogoj za splošni družbeni in gospodarski napredek in ki se doslej niso dovolj hitro razvijale. To so naslednje dejavnosti: razvoj kadrov in izobraževanje, znan-stveno-raziskovalna dela, energetike in prometnega omrežja. Ako J>odo izpolnjena pričakovanja srednjeročnega načrta, potem se bo stoimja rasti družbenega proizvoda gibala med 7,5 in 8,5 odstotka na leto. Investicije v osnovna sredstva v gospodarstvu bi dose^ v S letih 11 milijard N din. Izvoz blaga in storitev bi na^ rašj^ po stopnji 13 do 15 odstotkov na leto. Osebna potrošnja iH^bivalstva v 5 letih bi se povečala za 50 odstotkov. Splošna potrošnja bi morala ostati v okviru razpoložljivih sredstev. ■ NAJVEČJA DRSALNA REVIJA V LJUBLJANI. To je bila doidej največja drsalna prireditev ▼ Jugoslavi^ Udelelžnci — t^mo-▼alci in gledalci — na evropskem prvenstvu ▼ umetnostnem drsunju so bili zadovoljni. ..(ana in športna dvorana v Tivoliju sta jih sprejeli nadvse prisrčno in gostoljubno. Organizacije prireditve niso mogU prehvaliti. Zares smo lahko ponosni na našo športno dvorano v Tivoliju in na tako sposobne or-(;anizatorje. Prve lovorike na prvenstvu je pobral sovjetski iiar Belousova—^Protopopov. Najboljši Program izvajanja reforme evropski drsalec Je Dunajčan Danzer. Izmed tdanovalk Je ^rej^ zlato kolajno Gabriela Seyfert iz Nemške' demokratične republike. ■2ELEZNICARJI: NADOMESTITI ZAMUJENO. Na skupnosti Jugoslovanskih ieleznic ▼ Beogradu bo te dni ugotovili, da je mogoče dveletiM zamudo v izvajanju programa mo-deniizacije Se nadomestiti, ampak le s pogojem, ako bodo železniška transportna pod* jeija takoj storila ustrezne ukrepe. Predvsem «e ne bi smela odločati za investicije, Id ne sodijo v okvir programa modernizacije. Modernizacija mora biti za vse največja naloga. ■ ZASEBNA POBUDA V NAŠEM GOSPODARSTVU. V Beogradu pripravljajo posebne predpise o zasebni pobudi v našem ^ gospodarstvu. Na tem področju je še marsikaj nejasnega in neurejenega, zato so takšni predpisi zares nujno potreboL Ob tem so nekateri sprožili tudi vprašanje, ali naj bi občanom omogočili odpirati lastne prodajalne, V Jugoslaviji je namreč kakih 6000 vasi in zaselkov, kjer ni prodajaln, tako da so prebivalci teh krajev prisiljeni pešačiti na desetine kilometrov daleč, da bi si nakupili potrebno.-^ ■ SPREJEMANJE SKLEPOV V KOMUNI JE PREVEČ CENTRALIZIRANO. Na sestanku sekcije zvezne konference SZDLJ za družbeno-gospodarske in politične odnose v komuni so med drugim poudarili, da občani ne marajo več, da bi se z njimi samo formalno posvetovali, medtem ko so pomembne odločitve v komuni 8e zmeraj zelo centralizirane. V razpravi so tudi naglasili, da občani niso več pripravljeni i^ na vsako zborovanje in razpravljati o vsem, temveč se opredeljujejo samo za stvari, ki jih zani-hourJo. ■ ČASNIKARJI O SVOJEM MESTU IN VLOGI V RAZMERAH REFORME. Na sobotnem izrednem občnem zboru bodo slovenski časnikarji obravnavali mesto in vlogo sredstev množiimega obveščanja t razmerah družbeno-ekonomske reforme. V drugem delu občnega zbora bodo časnikarji razpravljali o nekaterih materialnih in poklicnih problemih svojega deUk KRATKE Z RAZNIH STRANI ■ K06IG1N v LONDONU — Predsednik jninistrskeKa sveta ZSSR AlekieJ Kosisin Je prispel na nradni (Aisk v VelUco Britanijo. »Poadravljam v Londonu starega prijatelja in driavnika, m katerefK vem, da Je hladen in moder T odločitvah, a topel po čustvih,« (a Je po ruako posdravil na letališča britanski premier WUson. Od t««a obiska si Britanci dosti obetajo. ■ SKANDAL NA PEKINSKESI LETALIŠČU — Spričo čedalje hnj-ies* sapostavijanja sovjetskih državljanov, Id so zaposlni v sovjetskih predtftavnIStvili na Kitajskem, so le-ti sklenili poslati svoje družine domov. Toda na letalUču, s katerega bi maralo odleteU letalo, se Je sbrala množica tdečesardi-stuv, ki so preprečili letalu polet in na najbolj grob in žaljiv način zasmehovali sovjetske d^vljane. I'rvo letalo Je poletelo s sedcmur-iio zamudo. Nič boljše ni bilu takrat, ko se Je druga skupina odpravljala domov v bovjetsko svezo, in te to: na letališču so sovjetske žene in otroke spremili tudi drugi diplomatski predstavniki. Tudi njih Je obkolila rdeča garda tn tudi nje so na najbolj grob način zaiimchovaii. ■ BRtIZNJEV V PilAGl — Na Češkoslovaško Je prišel generalni sekretar CK iU' Sovjetske zveze, kjer se bo nekaj dni mudil uu prijateljskem obisku. ■ i>OGAJANJA O ALZIRStUilM PUNU SE NADAUUJEJO — Spričo vesti, da so pogajanju za na« kup alžirskega plina prctrgaim,. Je družba Unlon-gas, ki se v imena Jugoslavije pogaja s Alžirijo, izjavila, da se pogajanja nadaljujejo in da novica o preUnitvI pogajanj ni utemeljena. ■ SUKARNA BODO ODSTAVI* Ll? — indonezijski minister za in-tonnacije Burbonudln Diah Je dejal novinarjem, da bodo pred!>e4-ulka Sukama kmalu odstavili s tega položaja. Pozval Jh Je, naj ljudstvo pripravijo na »ta kniti dogo-delt« in pristavil, da bo to utegiU-lo sprožiti nasilje in pripeljati d« imllvanja krvi. ■ ODKRITA ZAROTA V SlRUl — Sirska vlada Jb sporočila, da so odkrili zaroto proti sedanjemu re-iomu. Glavni pobudnik naj bi uU po teh vesteh kralj Jordanije iiu-sdn. Aretirali so saboterje io agente ter zaplenili denar, ki so ga bili poslali sarotnikom v Sirijo. ■ na aVEDNKO nic VEC na bLEPO — V Stockbolmu so spo> ročili, da od 1. marca ne b^o dovolili več tujim drtavljanam priti na Švedsko, te si prej ne urede vaeh zadev glede zaposlitve in atanovanja. To so med drugimi sporočili tudi Beogradu. ■ AMERIŠKO zrro ZA INDIJO — Predsednik ZDA Johnson Ji ■poročil, da bodo ZDA nujno poslale v Indijo dva milijona ton žita, da bi JI pomagali premostiti sedanje tdUve, kot Je dejal Joluk-son. Prispevki v 1967 bodo isti, le drugače so razdeljeni (Nadaljevanje s 1. str.) v korist občinske administra-c^, kakor se^ je to lahko dogajalo doslej. POVEČANA JE ZVEZNA LESTVICA Za 2,4 odst. se zvi^ zveeona lestvica prispevkov od oseb-nili ^hodkov iz delovnega razanerja, tako da znaša sedaj 4,9 odst. Razlaga za zvišanje za 1,4 odst. tega prispevka je enostavna. Takoj se lahko poudari, da to ne FKMneni dejanskega zvečaixja izdatkov fede-iiacije. marveč je to le prenos obveznosti s socialnega zavarovanja na zvezni proračun, kar zadeva izplačila prejemkov up>okojencem, ki so viživali posebno ugoden delovni staž. Kar pa se tiče drugega dela odstotkov, gre na račun povečanja denarnih virov za "pokritje večjih, posebnih izdatkov zvezmega proračuna. O tem je bila odločba izdana že lanskega julija ob sprejetju srednjeročnega plana. Po vsem tem so se letos prisf)evki vs«n i>roračunom povečali od 10,5 odst., kolikor so znašali lani, ha 12,9 odst. Na drugi strani pa se je zmanjšal prispevek socialnemu zavarovanju od 20,5 odst. na 20,1 odst. Dejansko bodo delovne organizacije plačevale 19 odst., vendar se računa, da bo ostalo 1.1 odst., potrebnega za poravx>anje nadomestila za bolezenski ctopust do 30 dni. Ta obveznost pa je, kakor znano, letos prenesena od so- cialnega aavBiTovanja na delovne kolektive. Ce vse to seštejemo, vidimo^ da je skupni znesek prispevkov od osebnih dcđiod-kov zaposlenih v prejšnjem letu znašal 31 odst., letos pa je zrastel kar na 33 odst. Račun je točen, vendar pa se obremenitev delovnih kolektivov ni povečala. Stvar je v tem, da so podjetya po sprejemu reforme plačevala še poseben prispevek v višini 2 odst. v sklade skutpndih reczerv gospodarskih organizacij. Ti skladi, ki so pri .republikah in občinah, so imeli na ta način več denarja za pKjmoč I>odjetjem, ki so prišla v težave za.radi težjih pogojev v gospodarstvu. Prispevek je bil plačan od bruto osebnih dohodkov. Ta dva odstotka sta povečevala obveznosti organizacij, zato je skupni prispevek v 1966 znašal 33 odst. Res se je govorilo, da bo ta prispevek popolnoma odpravljen, to pa bi privedlo do nadaljnje razdelitve sredstev v korist delovnih kolektivov. Finančni ix> ložaj pa je narekoval drugačno rešitev. Prispevek je »prekvalificiran« in gre sedaj 1 nih izdatkov federacije, druga niz izdatkov federacije, druga polovica pa za izoblikovanj® nujno ix>trebnih denarnih rezerv v socialnem zavarovanju. Na koncu vam preglednica naz^ v-je pokaže spremembe, do katerih je prišlo v strukturi prisp>evka od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja. GOSPODARSKO SODELOVANJE S SEDMIMI SOCIALISTIČNIMI DEŽELAMI V EVROPI Tretjina našega izvoza gre na Vzhod 1966: 1967: Zvezni prispevek 2,5 % Republiški in občin^i prispevek; 8 % Prispevek k skupnim rezervam: 2% Prispevek za socialno žavarovanje: 20,5 % Nadomestilo za bolehanje do 30 dni (plač»oeJ gospo^ dinjstva upokojencev. Vprašanja ae bodo nanašala na število članov gospodinjstva, njihovo Izobrazbo, Število zaposlenih, na dohodke gospodinjstva in stanovanj^e razmere. V anketi, ki jo bodo izvedli v prvi polovici letošnjega leta, bodo zbirali tudi podatke, za kaj porabijo go-Hpodinjstva denar. (fotografsko, kulinarično in filatelistično), razen tega umetniške razstave v kočevskem Likovnem salonu, ki jih bodo organizirali kulturni delavci. Z Izseljensko matico se dogovarjamo, da bi Junija ali julija v Kočevju gostoval slovenski oktet iz Pittsburgha. Takrat bi nas obiskala tudi večja skupina izseljencev. Razen tega bomo pripravili nastop folklorne skupine iz Predgrada in poizkušali doseči, da bi končno le uredili nekatere podzemske jame; nameravamo pa tudi založiti 4 ali 5 različnih motivov barvnih razglednic v skupni nakladi do 30.000 izvodov. V: Kakšni so bili lamki glavni turistični uspehi? O: Prvič v zadnjih letih je začelo število nočnin naraščati. Število nočnin domačih gostov sicer še vedno rahlo pada, nočnin tujih turistov pa smo zabeležili za okoli 85 odstotkov več kot leto prej. Zelo hitro narašča tudi število ialetnikov, ki obiskujejo naše kraje. DAJ-DAM v Ribnici? Delavska sveta gostinskega podjetja DAJ-DAM iz Ljubljane in Gostinskega podjetja Ribnijca sta pred kratkim na ločenih sejah sklenila, da se pKKlJetJl združita. Od'očltev pa ni dokončna, ker se morala o predlagani združitvi ze-diniti tudi delovna kolektiva z referendumom, ki bo v kratkem. Samoupravni organi obeh podjetij so uvideli, da bi bila združitev 2» oboje koristna. VSESTRANSKO ZNANSTVE-NO IN TEHNIČNO SODELOVANJE Samo v zadnjih desetih letih je Sovjetska zveza od Jugoslavije dobila 162 popolnih t^mičnih dokumentacij, našim strokovnjakom pa je poslala 401 tehnično dokumentacijo. V zadnjih štirih letih sta Vzhodna Nemčija in Jugoslavija sklenili 223 sporazumov o medsebojnih strokovnih posvetih, posebno v kemični industriji, strojništvu in lahki industriji. Ena izmed praktičnih oblik tehničnega sodelovanja je jugoslo-vansko-romunska kooperacija pri graditvi »Djerdapa«. Samo v letu 1965 je šlo čez tisoč naših strokovnjakov na izpopolnjevanje v te dežele, in približno enako število strokovnjakov iz teh dežel je prišlo na strokovno izpopolnjevanje v naša podjetja in ustanove. KOOPER.\CIJA IN SKUPNO NASTOPANJE NA SVETOVNEM TRŽIŠČU V domačih gospodarskih krogih je izraženo mnenje, da poleg že obstoječih oblik sodelovanja obstajajo pogoji, da posamezna podjetja ali skupine p>odjetij iz Jugoslavije in evropskih socialističnih dežel skupno in enotno nastopajo na svetovnem tržišču. Menijo, da bi Jugoslavija in Vzhodna Nemčija lahko skupno nastopali na tretjem tržišču s kovinsko predelovalnimi proizvodi: Jugoslavija in Bolgarija bi lahko nastopali s tobakom, Jugoslavija, Romunija in Madžarska pa imajo isti cLlj v izkoriščanju Donave in podobno. Tako na primer naša dežela in Češkoslovaška zelo uspešno sodelujeta v proizvodnji tovornih vagonov, električnih V: In ena izmed vaših turističnih želj? O: Da bi imel hotel »Pu-gled« cene določene za vse leto vnaprej. Vendar si tega ne upa, ker cene na splošno pri nas še vedno niso trdne. Vabilo na kmetijski velesejem v Veroni Turistična poslovalnica v Krškem prireja večdnevni izlet v Verono. Tam si bodo udeleženci lahko ogledali mednarodni velesejem kmetij skdh proizvodov. Potovanje bo trajalo štiri dneve. Predvideno je v marcu, prijave pa sprejema poslovalnica le do 25. februarja. Izletniki se bodo ustavili tudi v Benetkah in si ogledali najlepše zanimivosti mesta na vodi. Obisk velesejma bo koristen zlasti za delavce kmetijskih organizacij in za kmetovalce. 7.000 ton premoga so prodali Novomeško kurivo je pro-. dalo lani potrošnikom v Novem n>estu okoli 700 ton pre moga raznih vrst ter okoli 1000 prm drv za kurjavo. Od lani dostavljajo .strankam na željo tudi žagana drva. Kurivo ima na zalogi razen premoga in drv še gradbeni ma terial; prodaja zidno in strešno opeko, herakit plošče, živo in gašeno apno, bitumen, cement, stavbno pohištvo, betonsko železo in drugo. Pri nas v seaom gradbenega materiala vedno amanjkuje, zato zlasti zasebni graditelji v zimskem času zelo radi kupujejo te stvari vni^rej. pisalnih strojev in polavto-matičnih stružnic. Med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo so dolgoročne pogodbe za ko-operacijsko izdelavo dvigal in izdelkov precizne mehanike, optike in elektronike. Na enem zadnjih zasedanj jugo-slovansko-poljskega gospodarskega komiteja je bilo ugotovljeno, da 24 industrijskih skupin v teh dveh deželah lahko razvije kooperacijo. Madžarska in Jugoslavija bosta povečali kooperativne posle, katerih vrednost je lansko leto dosegla šest milijonov dolarjev. SODELOVANJE SLOVENSKE BISTRICE, KARLOVCA, NIŠA, TUZLE, TITO-GRADA Podjetje »Impol« iz Slovenske Bistrice je že začelo pošiljati aluminijaste konstrukcije za reprezentativne stavbe na Kalininovem bulvarju v Moskvi. Njihova vrednost znaša več kot dva milijona dolarjev. Sovjetski proizvajalci pa bodo s svoje strani v letih 1967 in 1968 poslali poleg drugega kompletne naprave za dve tefmoelektrarni p>o 200 megavatov. Tovarna »Jugoturbina« v Karlovcu je sklenila pogodbo s predstavniki ladjedelske industrije na Poljskem, da bo-dobavila glavne in pomožne ladijske motorje v vrednosti treh milijonov dolarjev. V sodelovanju z varšavskim podjetjem »Cekop« izdeluje strojna industrija iz Niša opremo za rekonstrukcijo tovarne ša-motnih izdelkov v Arandje-lovcu. Tuzlanska industrija strojev in češkoslovaške tovarne »Trsinsport« so podpisali pogodbo o poslovnem in tehničnem sodelovanju pri izdelavi rudarske transportne mehanizacije. Tobačni kombinat v Titogradu, Skopju in Nišu zelo uspešno razvijajo poslovno sodelovanje z odgovarjajočimi podjetji v Bolgariji pri izdelavi cigaret posebne kvalitete. Vse to nepHbsredno sodelovanje naših in vzhodnoevropskih gospodarskih organizacij se neprestano izpopolnjuje in dobiva nove oblike. S. MILJAKOVIC RK bo organiziral nabiranje zdravilnih zelišč VeDke možnosti za nabiranje zdravilnih zelišč v Sloveniji so napotile organizacije Rdečega križa, da so začele razmišljati, kako bi z nabiranjem omogočile članom in društvom, predvsem pa pod-nUadku RK, da bd prišli do več denarja, ki ga potrebujejo za svojo dejavnost. Znano je tudi, da bo verjetno že letos povsem presahnila mednarodna ptHnoč šolskim kuhinjam in bi si učenci s skupno akcijo pri nabiranju ali celo gojenju zdravilnih zelišč lahko pridobili denar tudd za te namene. O vsem tem je imel pred kratkim glavni odbor RK poseben seminar, občinski odbor RK v Trebnjem pa bo podrobnosti določil na današnji seji 9. februarja. V februarju bodo končani tudi občinski zbori krajevnih orgaiiizacij, v marcu pa bo o dejavnosti organizacije BK razpravljala občinska konferenca RK. Kmetijski nasveti Slovenski turizem -zlata jama Republiški m gospodarski zbor skupščine SR Slovenije sta 2. februarja sprejela srednjeročni načrt razvoja republike do leta 1970. Glavna namena načrta sta hitra rast življenjske ravni in povečanje deleža osebnih dohodkov v delitvi narodnega dohodka ter razvoj samoupravnih odnosov." Po načrtu naj bi se družbeni proizvod vsako leto povečal za 7,5 do 8,5 odstotkov, produktivnost dela pa za 7. Predvidevajo, da se bo delež izvoza v celotni proizvodnji povečal od 11 odstotkov v letu 1965 na 14 do 15 odstotkov v letu 1970 Po tem programu naj bi se v petih letih devizhi priliv od turizma povečal od 23 na r>. mimonnv dolarjev. ^ • • vir Sejmišča: Velik promet na sejmišču 6. februarja Je bil v Novem me«iii zelo dobro obiskan sejem za govedo in prašiče. Kupcem je bilo na voljo 657 pujskov in 21:! ^lav govedi. Prašiče so skoro rse pokupili (608, govedi pa precej manj (102 glav), ker zadruga in mesarija nista odkupovali. — Cene: prašički od 16.500 do 33.000 dinarjev, voli 500—510 dinarjev kilogram krave 320 do 425 dinarjev kilogram, mlada živina 500 do 520 dinarjev kilogram žive teže. V Brežicah spet živahno sejmišče Na tedenskem sejmu 4. februarja v Brežicah je bilo spet živahno. Kejci ho pripeljali 850 prašičev, od tega le 50 starejših od treh mesecev. Prodali »o 470 do tri mesece starih prašičev po 10 Ndin za kilogram žive teše in 30 prašičev, starejših od treh nuv«ecev, po 6.40 Ndin m kilogram žive tei«. Lucerna - kraljica krmnih rastlin Vse manj delovnih rok na kmetijah sili dobre gospodarje, da sejejo in sadijo tiste kmetijske rastline, ki potrebujejo malo obdelave in nege, pa dajo veliko hranilnih snovi. Med takimi rastUnami vsekakor prednjači lucema, na kmetih predvsem nemška detelja ali »nemšca« imenovana. Ker mnogi neuki poljedelci njenih zahtev ne poznajo, ne dosegajo željnih uspehov in se ji raje odi>ovedo, kar pa je velika škoda. I Lucema, trajna detelja visoke rasti in izredno globokih korenin, raste po vsem svetu. Posebno dobro uspeva v toplih, sončnih krajih in na apnenih tleh. V naših krajih se še ni toliko razširila, čeprav bi to po svojih lastnostih zaslužila. Velika ovira so ji kiselkasta tla, ki imajo ponavadi tudi slabe fizikalne lastnosti. To je bilo ugotovljeno tudi pri nas na Dolenjskem. Pred štirimi leti so jo p)oskušali razširiti na steljnikih okoli Črnomlja, vendar poskusi niso rodili sadov, ker zemlja ni ustrezala. Nasprotno pa vemo, da na zmerno težkih tleh z malo vode v Suhi krajini prav lepo raste, in je škoda, da je tam ne sejejo še na večjih površinah. ■ Pomembna naloga žlahtnitelj^v lucerne je vzgojiti take vrste, ki bodo uspevale tudi v manj ugodnih razmerah. Mogoče se vam bo čudno zdelo govoriti o sortah pri lucemi, čeprav so med posameznimi sortami prav tolikšne razlike, kot so med sortami pšenice ali koruze. Res pa je, da so sorte luceme mlajšega izvora, saj je znani grmski profesor Rohrman še pred 50 leti ločil samo ogrsko, kitajsko in vipavsko lucemo. Mednarodna organizacija za prehrano in poljedelstvo (FAO) je tudi v Slo-venijd delr» financirala p>oskuse z 80 uvoženimi sortami luceme. Poskusi so pokazali, da se v naših ostrejših zimah posebno dobro obnesejo francoske sorte, med rijimi zlasti sorta Du Puits, ki v sebi odlično združuje rodnost in odpornost proti mrazu. Zaenkrat je ni sorte, ki bi ji bila enaiui. B Na kaj je treba paziti, da posevek uspe? Skrb se začne že pri setvi. Zajamčeno zdravo seme se jemo v naših podnebnih razmerah čimbolj zgodaj spomladi na čistino ali pa v varovalni posevek, da se mlade rastlinice čimprej okrepijo in uidejo spomladanski suši, ki je mladim posevkom najbolj nevarna. Na roke sejemo 25 do 35 kg na hektar, na stroj pa nekaj manj. Zemlja mora biti skrlj-no pripravijerui, najbolje je, da jo že jeseni glolx>ko pre-orjemo. Nikdar pa ne smemo sejati na sveže zorano njivo. Sejatd Je treba na dobro f>ovalJano ali vsaj uležano njivo 1 do 1,5 centimetra globoko. Posevek je dobro povaljati tudi po setvi. i Ce hodemo imeti zanesljiv posevek, primešamo detelj nemu semenu tudi seme trav. Odlične travno-deteljne mešanice dajo pasja trava, visoka pahovka in travniška bilnica. Kolikor let nameravamo imeti lucemo na njivi, toliko različnih vrst trav lucemi primešamo, pa nam bo uspevala. Seveda ne smemo pozabiti tudi ne gnojenje, saj je luoema rastlina, ki ji poselMK> prija gnojenje s fosforjem, kalijem lu kalcijem. Valvasor o gradovih v dolini Krke Mnogo naših bralcev nas je ponovno prosilo in hkrati opomnilo: — Povejte nam še kaj o preteklosti naših krajev! Zgodovinsko branje je tako mikavno, vsak rad pogleda, kako so živeli naši davni predniki, naši dedje in njihovi dedje! — Naprosili smo tov. Jožeta Mlinarica iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu, da nam je pripravil več krajših in daljših sestavkov, kako je bilo z gradovi po dolini Krke. Danes objavljamo uvod v vrsto zanimivih člankov, prihodnji teden pa se bodo pred nami začeli vrstiti naši znanci — gradovi in gradiči vzdolž desnega in levega brega največje dolenjske reke. Ne zamudite prihodnjih številk Dolenjskega lista, s podobami in besedili iz Valvasorja vam bomo predstavili zanimiv del naše ožje preteklosti! DoMno Krke so že od nekdaj radi imenovali dolino gradov, in tak prideveik nosi dolina tudi z vso upravičenostjo. Spremljaj rao Krko od njenega izvira pa do njenega izliva, povsod se bo naš pogled srečal z grajskima zido- vi, obzidji in stolpi, ki p>a so danes žal večidel že v razvalinah.-Spričo velikega Števila gradov se moramo nehote vprašati, zakaj jih je prav tu toliko. Njihovo veliko število je pogojeno s posebnimi političnimi in gospodar- PRILJUBLJENA PEVKA MAJDA ŠEFE, ki jo je spremljal ansambel Mojmira Šepeta, je v nedeljo popoldne zapela na odru kostanjeviškega doma kulture več pesmi. Pela sta tudi Nino Robič in Rafko Irgolič (Foto: Tone Gošnik) sfcimi razmerami tega predela slovenske zemlje. Za Dolenjsko je značilno, da se je zemlija fevdalnih gospostev npr. v primeri s štajersko in Koroško silno drobila. Medtem ko lahko v ostalih slovenskih pokrajinah naštejemo še v novem veku veliko število fevdalnih gospodstev z občirnim in sklenjenim teritorijem, tega na Dolenjskem ne moremo. Značilnost majhne, razdrobljene in med seboj pomešane fevdalne pose sta na Kranjskem je opazil že Valvasor ter jo skuša razložiti tako-le: »Posestva so med seboj tako pomešana, da se posestniki sami . v tej zmedi skoraj ne znajdejo in ne vedo' podati natančnejših podatkov o zemlji. S prodajo, dedovanjem, pokloni in podolMiim je prišlo do takega drobljenja posestev, da jih je skoraj nemogoče opisati in o njih podati natančribjše poročilo. će kak grad ali gospostvo proda nekaj kmetov, prestavi takoj po kupčiji novi lastnik na pridobljeno posestvo svoj dvorec ali plemiško bivališče. Novi lastnik si ščasoma pridobi še več posestev, in tfico se nekdanje kmečko po^pje spre-meod v sijajno prebivališče, ki ga nato imenujejo grad.« Pod imenom grad in graščina sd torej ne smemo predstavljati vselej velikih grajskih poslopij z obširnimi posestvi, ampak pogosteje le hiše in majhna posestva, ki se večkrat p>o velikosti niso razlikovala od hiš in posestev trdnejših kmetij, le da je gra-ščak za razliko od kmeta iiži-val pravice privilegiranega razreda plemstva. Pa naj o tem Valvasor spregovori sam: »Spoštovani bralec naj se ne čudi, če rabim včasih ime gospostvo, včasih pa le ime grad, ker pač nekatera stai-a gospostva nimajo skoraj nič več zemlje, zato tudi. nisem rabil imena dvor, ampak sem namesto tega dejal vedno le gradovi ali gradiči.« Za fevdalno posest na Do-Lenjskem je tudi značilno neverjetno hitro spreminjanje obsega posestev in menjavanje njihovih gospodarjev, razen za samostanska posestva (Stična, Kostanjevica), posest treisinških škofov ter za posestva večjih in pomembnej-šilh fevdalnih rodbin. Valvasor pravi: »Zelo redko je najti gospostva ali graščine, ki bi dolgo lahko kazala svojo staro moč in bogastvo. Kmalu namreč iztrgajo ix>samez-ne dele zemljišč iz posestva s prodajo, zamenjavo, poroko, dedovanjem, z delitvijo deležev med otroke, z zastavami, zaradi sporov ali pa z voiUli, darili in pokloni sa-most^om.« I IZ VALVASORJA: DOLENJCI Izmed vseh petnajstih knjig Valvasorjeve. Slave vojvodine Kranjske j^ritegne go. tovo največ pozornosti njegova enajsta knjiga, tako imenovana »knjiga gradov«, ki prinaša zgodovimski in topografski opis gradov, trgov in mest na Kranjskem. Avtor dela pravi, da se je stvari lotu zaradi tega, ker so nekateri pred ixjdm samo zapisali imena nekaterih mest, gradove pa samo mimogrede omenili, in da se je zaradi t^[a v nekaterih ljudeh zakoreninilo mnenje, češ da je Kranjska le malo vreden in malo pomemben kot Evrope. v želji, da izruje iz ljudi to napačno predstavo o Kranjski, se je lotil ne samo opisa vojvodine Kranjske, am-{>ak tudi opisa njenih mest in gradov, in temu opisu je dodal tudi podobe. Kako pa je z verodostojnostjo zgodovinskih podatkov in podob pri Valvasorju? Sam v uvodu pravi, da so njegove prošnje za podatke o gradovih pri mnogih lastnikih gradov naletele na gluha ušesa, zato je moral s trudom Iskati pisane vire doma in v tujini. Za starejšo zgodovino je Valvasor precej nezanesljiv, za novejšo zgodovino pa je v veliki meri uporabljal arhivalne vire, zato je ta v rparsikaterem pogledu zanesljivejša. Valvasorjevega deleža pri slikah nI mogoče natanko ugotoviti. Pri topografskih slikah so njegovo delo predvsem silclce, saj sam pravi, da ni hotel podati samo opis mest in gradov, temveč tuđi njihove podobe, fci jih je lastnoročno skiciral. Čeprav je verodostojnost podob gradov treba jemati s pridržkom, je pomen Valvasorjevih topografskih ' podob v tem, da je ohranil mn(^[o gradov v podobi pred njihovo t>arokizaoijo, mnoge pa, ki so pozneje docela prc^adli, je t^o otel pozabi. Gradove, mesta in samostane je Valvasor raa5>oredil po abecednem redu. Pri gradovih razpravlja avtor najprej o njihovi zemljepisni legi, o njihovem imenu in izvoru imena, nato o prvotnih, poz- nejših in sodobnih lastnikih, pri tem pa ne pozabi na važnejše dogodke, ki so se zgodila na gradu ali v njegovi okolici. Naj nam Valvasor najprej spregovori o gradovih, ki še stojijo, ali pa so stali v najbližji okolici Novega mesta, to so: Grm, Kamen, Pred malim mostkom, ž^aboršt. Graben in Pogaoce, nato pa še o drugih gradovih v dolini Krke. JOŽE MLINARIC Lažnivec Nekoč je živel cesar in ta cesar je dal razglasiti po vsej driavi: »Pol cesarstva dam tistemu, ki si bo izmislil kaj tako nemogočega, da mu bom rekel: To je pa laž!« Prišel je pastir. »Da bi dolgo živeli, ce-sarost! Moj oče je imel gorjačo, da je segel z njo v nebo in zvezde mešal!« »Je to kaj posebnega,« je odgovoru cesar. »Moj ded je imel pipo: en konec si je v usta del, z drugim je k soncu po ogenj šel« Pastir se je počohal po tilniku in šel domov. Zglasil se je krojač. »Naj ne zamerijo,« je rekel cesarju, »malo sem se zakasnil. Včeraj je divjala huda ura in pliski so razparali nebo, pa sem ga moral poSiti.« »O, nič zato! Ampak bolj slabo si ga zašil, davi je spet rosilo.v In tudi krojač je odšel praznih rok. Vstopil je revež — kmet z mericć pod pazduho. »Kaj bi rad?« ga je strogo vprašal cesar. »Pri tebd imam v dobrem merico zlata, prišel sem ponj!« je rekel revež preprosto. »Kaj. ti da imaš pri meni v dobrem mero zlata? To je grda laž!« »če je laž, mi pa daj pol cesarstva.« »Ne, ne, res je!« se je spomnil cesar in se hotel izviti. »No, če je res, mi pa brž nasuj mero zlata!« je bil revež tudi s tem zadovoljen. Iz ARMENSKIH PRAVLJIC Mladinska knjiga — 1966 Prevedel: Cv. Zagorski Pritisnila sem se z 2!vezki v naročju k ograji,'ko vselej, ko sva se z župnikom tako na tesnem srečala, tako obilen trebuh je imel. »Bog daj srečo,« je odzdravil s svojim teogajajo za prodajo lo.noo samokolnic. Vendar vsi razgovori verjetno ne bodo uspešno za. ključeni, saj bi v tem primeru morali v Kovinskem podjetju v letu 1967 podvojiti proizvodnjo, doseženo v preteklem letu. Zaradi vedno večje lastne proizvodnje kmetijskih iia-prav, se zmanjšuje odstotek kooperantskih del v celotni proizvodnji. Še v letu 1966 so imeli približno 80 odstot. kov kooperantskih del, v letu 1967 pa jih bodo imeli predvidoma le 40 odstotkov. V letu 1966 so dosegli za nekaj 10 milijonov več fakturirane realizacije kot v preteklem letu, čeprav so imeli enako število zaposlenih, razen tega so prešli od- 48.ume-ga na 42-iuTii delovni teden. V Kovinskem podjetju so v glavnem pripravljeni tudi na občutnejše povečanje proizvodnje v letu 1967, kar bi prišlo v poštev, če bo podjetje dobilo vsaj večino naročil za kmetijske naprave, b katerih se prav zdaj dogo. varjajo. Pravijo, da bi v tem primeru morali zaposliti še za okoli 40 odstotkov novih delavcev ter investirati v nove stroje in prostore okoli 60 milijonov Sdin. Razen tega bi morali reorganizirati notranje delo v podjetju in preiti na bolj industrijski način proizvodnje. Odslej bodo zaposleni plačani po normah Kaže, da se bo letos v obratu INLESA v »Galanteriji« v Sodražici le premaknilo na bolje. Večja samostojnost omogoča obratu večje možnosti pri reševanju težav, ki jih je vseskozi imel obrat. V obratu so imeli tudi zelo nizke osebne dohodke, saj so bili lani s povprečnimi zaslužki 53.000 S din med najnižjimi v občini. Ker so bili prej ljudje plačani po času, so sklenili, da bodo uvedli- bolj spodbudno nagrajevanje. Lani so od predvidenih 290 milijonov Poplava je zelo škodila ribam Škode je bilo za 2 milijona S-din — Letos bodo vložili za milijon S-din rib — Ujeli so 7 krivolovcev — Novi predsednik ribiške družine je Janez Pirker Ribiška družina Ribnica bo letos vložila v svoje potoke Bistrico, Ribnico, Rašco, ODGOVOR USLUŽBENCEV »GRADBENIKA« Bo res treba začeti drugače? Clankar »r«, ki je pred dvema tednoma pisal o našem podjetju, se je za stanje premalo pozanimal. Moderno je govoriti o tem, da je uslužbencev preveč, kaj konkretnega pa že zlepa ni nihče napisal. V mnogih podjetjih so morali skrčiti obseg poslovanja, pa so mimo in složno rešili vprašanje delčvne sile. Tudi pri Gradbeniku je bila ustfAovljena komisija, ki bo uredila notranjo organizacijo dela in jo prilagodila trenutnemu stanju. Osnova rwitabdlnosti so dobri izdelki, solidne gradnje, dobra organizacija dela, racionalizacija materiala. V socialistični družbi smo vsi delavci: v našem primeru govorimo o pisarniških uslužbencih, če se poslužimo ločenega pojma, naj ne bo odveč, če obravnavamo oboje. Kolikšne dohodke so imeli pisarniški uslužbenci? Skromne mesečne prejemke in nič več. Koliko pa prejemajo delavci? Osebne dohodke po času ali učinku, terenske dodatke (tudi za delo v delavnicah), prispevek za hrano v menzi, delovno ali zaščitno obleko, FK) HTV je določeno tudi mleko. Ce pride delavec iz sosednje republike, prejme še povračilo za potne stroške, stanovanje z vso opremo in oskrbo. Gradbena ura kvalificiranega delavca stane 11 N din (brez 15 odst. đbč. davka). V zimskih mesecih. ko ni mogoče delati, gredo delavci lahko domov in prejemajo 50-ods^otne osebne dohodke. Temu nihče ne nasprotuje. Z delavnostjo si lahko vsak delavec ustvari dober dohodek. Kaj pa, če delavec na delo/noni mestu ni prizadeven? Vsakemu delu iast in priznanje! Zadnje čise pa mnogi podcenjujejo ie'j pisarp:- delo pozna vsak, kdor pozna naš gospodarski sistem, ki še vedno zahteva dosledno in točno poslovanje. Sr^ pač v družbenem sektorjii in tako vezani na dolžn sti k' jih imarpo do družbe. EIn sam človek ne more voditi vsega pod-e ju Mi vsi hočemo delati, toliko sino vredni kot uslužbenci v drugih podjetjih ali v državni upravi, ki delajo, pa jim tega nihče ne očita. Naše podjetje je 2iašlo v trenutne težave, vendar se z njimi srečujejo tudi druga podjetja. Krizo občutimo zato, ker živimo v majhni občini, ki je premajhna za tri gradbena podjetja. Položaj v Gradbeniku pa le ni najbolj kritičen. Dela primanjkuje zaradi splošne investicijske politike, ne pa zaradi visokih cen, ki jim je vzrok struktu- ra režije. V programu ni večjih investicij, stanovanjski sklad pa se ne steka več v skupna sredstva. Vendar nismo brez dela, saj imamo sklenjenih več pogodb, obetajo pa se nam tudi gradnje manjših objektov. Tovariš »r« se je spomnil Gradbenika. Prav bi bilo, da bi svoj »zakaj« osvetlil z vseh strani, in ga tudi utemeljil. USLUŽBENCI GRADBENIKA (12 podpisov) Sajevec in Tržišco 50.000 potočnih postrvi (zarod), 1500 šarenk, dolgih 15—25 cm, 2000 ščuk in 2000 lipanov. Ves ta vložek bo veljal okoli milijon S din. S tem vlaganjem pa bodo le delno omilili škodo, ki jo je naredila, predvsem v Bistrici, decembrska poplava. Cenijo, da je poplava napravila ribam za okoli 2 milijona S din škode. Med drstjo rib, se pravi februarja, marca, aprila in v delu maja, ima družina plačanega čuvaja, v ostalem letnem času pa opravljajo čuvajsko službo vsi člani ribiške družine. Lani so ujeli 7 krivolovcev, ki so družini tudi povrnili povzročeno škodo. V vodah ribiške družine Ribnica lovi vedno več domačih in tujih gostov, vendar kljub temu obisk še ni velik. Lani so prodali 115 dnevnih ribolovnih dovolilnic. Ribiška družina je bila lani kar delavna. Ribiči so organizirali razstavo, tekmovanja, odlove in skupne love rib, kupili so agregat pa izlov rib, krstili svoj čoln in vložili pn-ecej mladic in zaroda. Na nedavnem občnem zboru pa so sprejeli nova pravila družine; za predsednikia družine so izvolili Janeza Pirker-ja, za tajnika pa Vinka Ker-sniča. Matični urad Sodražica v januarju so umrli: Fra6iška Vesel, socialna podpiranka iz So-dražice, 93 let; Gabrijela Petrlč, preužitkarica iz Sodražice, 85 let, in Franc Zejc, kmet, iz Globel 21, 90 let. Matični urad Ribnica Poročila sta še: Dragan Ande-selič, avtoličar iz Kočevja, in Marija Palčič, profesorica iz Kočevja. Rodili sta; Pavla Kromar — Matejo in Julijana Hočevar — Marijo. S din dosegli le 80 odst. plana. Zdaj so delavci plačani po doseženih normah. Nekateri so to novost sprejeli z veseljem, drugi pa z nezaup>a-njem ; vendar so vsi prepričani, da bodo zaslužki večji, kot so bili doslej. Obrat se namerava specializirati za izdelavo otroškega pohištva in je s poskusno proizvodnjo že začel. čeprav se število zaposlenih ne bo povečalo (sedaj jih je 104), nameravajo letos doseči letno vrednost proizvodnje v znesku 407 milijonov S din, od česar bi 65 odstotkov prodali v tujino. Ker so nekateri očitali INLESU, da je obrat »Galanterija« dobil premalo denarja za investicije, moramo povedati, da to ni res. Iz osrednjih skladov podjetja je ^ dobil sodra-ški obrat v zadnjih letih nad 50 milijonov S din samo za •investicije, i>recej denarja p>a je bilo potrebno tudi za odplačilo dolgov (anuitet) ia prejšnjih let. Konferenca SZDL bo verjetno marca Rafcen v krajevni organizaciji SZDL v Goriči vaši so v vseh organizacijah SZDL že imeli letne konference. Na njih so izvolili 54 delegatov za občinsko konferenco, ki bo predvidoma v marcu. Na seji so predlagali, naj bi imelo ■ predsedstvo konference 5. članov, prav toliko nadzorni odbor, medtem ko naj bi izvirni odbor štel 10 ljudi. O predlogu bo dokončno od. ločala občinska konferenca. Na sestanku so tudi sklenili, naj bi na konferenci razpravljali predvsem o gospKxiar-stvu in o zaposlovanju ljudi. -r Doslej je bilo predlaganih že '67 ljudi Na nedavni seji izvršnega odbora obč. odbora SZDL v Ribnici so ugotovili, da je evidentiranih za bodoče odbornike že 67 ljudi; 45 v občinski zbor in 22 v zbor delovnih skupnosti. Za republiške p>oslance so bili doslej evidentirani 4 kandidati: dva za socialno-zdravstveni zbor in dva za orgnnizacijsko-po-litični zbor. Te poslance bodo Ribničani volili skupno s prebivalci Cerkniške občine Zanimivo je, da med doslej predlaganimi ljudmi prevladujejo starejši občani in da je evidentiranih precej kmetovalcev, zelo malo p« je kandidatov iz vrst žena. V kratkem se bo volilna komisija pri obč. odboru SZDL šesta-, la s predstavniki političnih organizacij, kjer se bodo dogovorili o pKXirobnostih. Predvidevajo, da bodo od 20. februarja do 10. marca kandidacijski zbori, na katerih bodo volivci px)trjevali kandidate za volilne liste. Doslej so bili evidentirani za občinski zbor naslednji občani: v volilni enoti Grča-rice — Rakitnica: Norbert čeme, Niko Grbec, Franc Hočevar, Janez Obrstar tn Pavel Trdian; v Prigorid: Alojz Levstik, Miro Mrhar in Fr^c Trdan; v Ribnici: Bogo Abrahamsberg, dr. Vida pvar in Slavka Pucar; v Bukovici: Jože Gruden, Ignac Jereb, Franc Mihelič, Alojz Zobec, Franc Zobec in Anton Zbačnik; v Dolenjih Lazih: Anton Dejak, Franc De- jak, Adolf Lovšin in Ivan Ka-laj^č; na Velikih Poljanah: Franc Hočevar in Anton StJ-nad; na Vinicah p>a Slavko Klun in Leopold Puželj. V sodraški volilni enoti so pred-lagah: Evgena Ivanca, Ivana Vesela in Franca Zajca; na (jori: Antona Arka, Franca Arka, Jožeta Debeljaka, Petra Gornika, Miha Kržeta, Stanka Kržeta in Franca Pe-čka; v Loškttn potoku—Ret-jah; Vinka CJarja in Antona Košmrlja; v Loškem potoku —Travniku pja Ivana Kambiča in Ivana Lavriča. V zbor delovnih skupnosti so bili predlagani: v kmetijsko i>odskupino Alojz Dejak, Franc Klim, Janez Klun, Janez Kozina,. Alojz Mam, Viktor Orbtar, MUrko Modic, Franc Levstik in Ivan Sega. Ker se volitve naglo bližajo, bodo morali volivci dobro premifUiti, katere ljudi bodo izbrali za bodoče odbornike in p)oslance. . ^ REŠETO tT RAZGOVOR Z DIREKTORJEM KGP INŽ. SAVOM VOVKOM Gozdarstvo ne krije nobene izgube Kmetijska panoga je že več let donosna — Ribniški gozdni obrat je imel lani izgubo — Les je bil prodan mimo obrata — Dolgovi gozdnega sklada še niso izterjani — Pravilnik ne dopušča kritja izgube drugače kot s posojilom v ribniški občini je večkrat sli-Sati pripombe o delu Kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje, ki gospodari tudi z ribniškimi gozdovi. Ena izmed najpomembnejših je, da KGP denar znotraj obeh punog (gozdarske in kmetijske) preliva in tako z izkupičkom pri prometu z lesom pokriva izgube v kmetijski panogi. Obiskali smo direktorja KGP inž. Savka Sovka in so pozanimali, koliko je na teh očitkih resnice. Inž. Vovk: Kmetijska panoga našega posestva posluje že tretje leto s pozitivnim finančnim rezul-' tatom. Predvidevamo tudi, dti je lani zaključila leto uspešno, čeprav še nimamo izdelanega zaključnega računa. Pravilnik posestva tudi predvideva, da morebitno izgubo v eni izmed panog krije druga panoga le s posojilom. Tudi ostalo gospodarsko poslovanje obeh panog je strogo ločeno. Skupna imata le obratna sredstva, ker se obe panogi glede na časovne potrebe po obratnih sredstvih dopolnjujeta. Panogi ločeno oblikujeta sredstva za Investicije in Jih tudi ločeno uporabljata. Z ribniškimi zasebnimi gozdovi smo začeli »gospodariti« konec inf)3. DejuDsko pa so nam bili ti gozdovi dodeljeni v gospodarjenje z uveljavitvijo zakona o gozdovih. Na račun proizvodnje iz zasebnih gozdov nismo želeli ustvarjati nobene akumulacije, ampak le zajeti surovino za lesno industrijo In skrbeti za čimboljšo nego In obnovo gozdov ter gradnjo gozdnih cest. Gozdni obrat Ribnica ni predvidel za lansko leto nobenega ostanka dohodka. Ker pa gospodarjenje na tem obratu ni potekalo po načrtih (precej starfega lesa je bilo prodanega mimo obrata drugam), je obrat zaključil lansko leto z Izgubo. v t?:^! nrimerii torej sploh ni mogoče prelivati sredstev v kme- tijstvo. Razen tega KGP vztraja, naj ostanejo sredstva, ustvarjena v gozdarski dejavnosti, na območju, kjer so bila ustvarjena. KGP prispevale tudi krajevnim skupnostim Tudi sredstev biološke amorti-zacije ni mogoče prelivati, saj jih vodimo ločeno za območja posameznih občin. Iz teh sre^tev je bila v letu 1965 zgrajena cesta v Retjah pri Loškem potoku, lani pa so bila porabljena za nadaljevanje gradnje ceste v Mali gori. Predvidevamo tudi, da se je lani nabralo za okoli 100 milijonov starih din biološke amortizacije, ki jih nameravamo porabiti za gradnjo ceste Zadolje-Velika gora. Naše posestvo bi na ribniškem območju gradilo še več, če bi bil na tekočem gozdni sklad, ki ga je do začetka lanskega leta vodila občina. Ko smo prevzeli gozdni sklad, je imel za okoli 45 milijonov starih din dolžnikov, ki še do danes niso izterjani. Lani Je KGP prispeval iz lastnih sredstev tudi 30 milijonov sta- dih din za gradnjo gozdarskega doma v Ribnici, letos pa bomo zanj dodali nadaljnjih 20 milijonov starih din._Za gradnjo nove osnovne šole v Ribnici smo prispevali lani 6 milijonov starih din. V dogovoru z občinsko skupščino se je naše posestvo skupaj s podjetjem INLES obvezalo, da bo dalo krajevnim skupnostim za urejanje komunalnih zadev po 1000 st€irih din od kubičnega metra dobavljene hlodovine. Tako smo lani izplačali krajevnim skupnostim 9 milijonov starih din, letos pa bomo predvidoma 6 milijonov starih din. Koliko je na osnovi tega dogovora prispeval INLES, nam ni znano. Lani je naše podjetje začelo reševati tudi stanovanjske zadeve ribniškega obrata, za kar je porabilo 16 milijonov starih din. To je bila udeležba pri nakupu šti rih stanovanj, razen tega pa bosta zgrajeni še dve stanovanji v gozdarskem domu. Ce bo potrebno, bomo za re.ševanje stanovanjskih problemov na tem območju namenili še več denarja P. J. Za najnujnejše štiri milijone premalo CrnomBljski občkiski proračun ima iz preteklega leta 756.000 Ndin neplačanih obveznosti in 350.000 Ndin dol. ga pri šolskem skladu za financiranje šolstva II. stopnje. Ves dolg je prenesen v letošnje leto, in ker ne kaže, da bi letošnji občinski proračun te obveznosti lahko }--- Število bralcev upada Ob analizi lanskega ptoslo-vanja Ijud^re knjižnice v Črnomlju so ugotovili, da je v letu 1966 število bralcev močno padlo. Medtem ko je bflo v letu 1965 8051 bralcev, jih je bilo lani le 6654. Tudi število obiskovalcev knjižnice je bilo lani za 640 nižje kot v letu 1965.^ Vodstvo'' knjižnice si prizadeva ugotoviti, zakaj tako. Zlasti jih zanima, kje je vzrok, da mladi bralca izgubljajo veselje do branja. Knjid^ niča je namreč precej dobro založena z mlacUnsko literaturo, zato domnevajo, da jih ne odvrača premajhna izbira knjig, temveč da gre za druge okoliščine. Na Sodjem vrhu je gorelo 20 janvarjs dopoldne je na Sodjem vrhu agorelo gospodarsko poslopje JUneza Go> vednUu. Poslopje je bilo pokrito 8 slamo, fai stene je imelo lesene, en« pa sidano. Ogenj je zajel streho, tram« in leseni strop. Požar je uničil tadi Teč desk, slamo, vpreini vos in ostalo, kar je bilo shranjeno na podstrešju. pokril, nastaja vprašanje, kako uskladiti dohodke z izdatki. Sestavili so že osnutek le. tošnjega proračuna, ki predvideva za najnujnejše i2dat-ke 10,132.235 Ndin, s katerimi bi lahko krili minimalne potrebe za normalno poslovanje. Pri tem so že mnoge postavke nižje od lanske re. alizacije, le šolstvu in soci-alnranu varstvu so namenili več sredstev. V osnutku letošnjega proračuna pa je predvidenih le 6,445.800 Ndin dohodkov. Tako čmomsiljcem ni jasno, od kod dobiti še nujno p>o-trebne 4 milijone Ndin. Ce ne bo z republiško dotacijo kritih vsaj del .sredstev za Na prostem ni prijetno čakati Po Beh krajini prevažajo potnike z avtobusi kar 4 avtobusna podjetja: Gorjanci, SAP, Avtopromet Kranj in Transport Ljubljana. Potniki pa moramo ob vsakem vremenu čakati na postajališčih kar na prostem, ker v bližini ni nobene hiie. Zato telimo, da bi avtobusna podjetja s skupnimi sredstvi postavila vsaj zasilne avtobusne čakalnice? V Podzemlju je tak objekt nujno potreben. Prav tako ugotavijamo, da je v Podzemlju, na Krasincu, v Gribljah, v Gradcu ter v Pravutini že okoli 150 motornih vozil in traktorjev. Podjetje Petrol bi lahko razmislilo o postavitvi bencinske črpalke, saj moramo zdaj po gorivo v T km oddaljeno Metliko ali Črnomelj. Črpalko pa bomo v Podzemlju vedno bolj pogrešali tudi zato, ker se kraj turistično razvija. TVAN BUTALA priznavalnine in plačila oskrbnih dni v socialnih domovih, je gotovo, da v letoš. njem proračunu ne bo mogoče zagotoviti toliko dohodkov, kolikor bo najnujnejših izdatkov. Dobili so razumljiva pojasnila Na pobudo črnomaljskih delonvih organizacij je občinski sindikalni svet v petek popoldne sklioed posvet predstavnikov samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Strokovnjaki ko-mimalnega zavoda za socialno zavarovanje in ljudski poslanec dr. Albin Pečaver so ob tej priložnosti pojasnjevali nova zakonska določila s področja socialnega zavarova-tvja in vse spremembe. Navzoči so bili z razlago zelo zadovoljni. - M Danes teden je vse dopoldne pred gostiščem Grad precejšnja množica ljudi opazovala kako so podirali topole, zasajoie pred stavbo družbenih organizacij. Drevje, ki so ga Italijani zasadili med vo^io, je bilo že staro in mdomljeno, tako da bi ga malo večji vihar lahko podrli in izzval nesrečo. Za šole ugoden veter, a prenizka jadra člani občinskega sklada za šolstvo o lanskem poslovanju in možnostih za letos — Kot kaže, zahtevam prosvetnih delavcev ne bo mogoče v celoti ugoditi Kanec januarja so se v Črnomlju sestali dlani občinskega sldada za šolstvo skupno z ravnatelji šol ter obravnavali vse pereče zadeve s področja šolstva. Ugotovili so, da bi moralo šolstvo do leta 1970 po predlogu družbenega f>lana precej napredovati in da je to mogoče doseči le z izboljšanjem učnih metod, z boljšo materialno osnovo šolstva itd. Toda — kako nuditi brezplačno osnovno šolanje, ko primanjkuje sredstev še za osnovno dejavnost v Šolah? Lani so šole dobile le 80 odst. predvidenih sredstev, s katerimi so krile le osebne izdatke prosvetnih delavcev. Tako je bila osnovna šoia v Adlešičih pritaT^Jša-na za 13291 N din, osnovna šcda Črnomelj za 88.708 N din, osemletka v Dragatušu za 21.246 N din, šola v Semiču za 42.268 N din, š(^ v Starem trgu za 15.585 N din in osno^ma šola Vinica za 38.608 N din. Občinska skupščina ni mo- Za poslance in odbornike so predlagani Občani ao ob več sestankih pretekli teden ©videotkrali še nasledmje za ođbotmike občinske skuipdčiae Cmomelj: Jodieta Movrina, kmete ic Loke; v Črnomlju so predlagali Fan^o Jeiršin, gospodinjo, ao Pavla Oarja, občinskega tožilca; na Talčjem vrhu Joneoa Sprajoeirja, kmeta z Nogometaši so priredili maškerado Nogometni Uub^ela krijina Je 4 februarja ob 107 uri priredil v gostišču Grad veselo pustno rajanje. Rezervacije po 500 Sdin so bile večinoma že vnaprej prodane. Nogometaši so se lotili organizacije maMrariMle sato, ker Jim primanjkuje sredstev ta udelefim v pomladanskem prvenstvu v ljubljanski nogometni podsvesi. Dohodek prireditve Je torej namenjen nadaljnjemu udejstvovanju CmomalJMUh nogometašev. Rožič vrha; ▼ Adlešičih Nika OvitiDOviča, upokojenca iz Do-len(joerv, in Jožeta AxSeSiča, podtaoua iz Adlešić. Na Strekljevca ao bili evidentirani Drago Plut, delavec iz GoBdnika, Akidz Vidmar, kmet s Kala, in Anton Malen-šek, kmet iz Bialin. Profesorski zbor gimnazije v Črnomlju pa je za možne poslance v zepubliškieoii pfY>-svetno - kulturnem zjboru predlagal; Vero Jukić, pomočnico ravnatelja osnovne dole, piro<. Marijana Skrbinfi-ka in pirof. Ano Jankovič (oba iz Cmomija), prof. Marka Kobeta iz Starega trga in učiteljico Ano JakSe iz Črnomlja. Člani volilne komisije te dni organiziiBtjo z občani raz-gotvore o oAjesn iztoru enri. dentiranih, ki jih bodo pred- lagali za kandidate. Tak sestanek so ameli pred krotkim že na Vinici, kjer so se odločili za občinski zbor predlagati Ivana Stegneta, Rude ta Trempusa, za zbor delovnih skupnosti pa Nika Rafolja in Jožeta Portuna. Viničani tudi Sindilcat pred volitvami 6. februarja je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta rai^pravljalo o lanskem poslovanju, o zaključnem računu za leto 1966, o neu^lem referendumu v BELTU, o političnih pripravah na volitve v republiško in občinsko skupščino. menijo, nag bd v refjubli&ki zbor za kandidate pmilagali Leopolda Krešete in v gosipo-damski zbor SRS inž. Cirila Mravljo. t 33 občanov zasluži več kot 2 milijona na leto Letos je v črnomaljski ob. čini precej več občanov podvrženih darvku na osebni dohodek. Bfedtem ko Je lani plačalo prispevek le 14 ljudi, je letos kar 33 takih, ki so lani zasliižili več kakor 2 milijona. Zanimivo je, da so ljudje z ugodnim staz>dar. dom rasilLčnih poklicev, med njimi pa je precej zdravstvenih delavcev in zaposlenih v industriji. ^ zagotoviti niti i>ovsem breo^)la£nega prevoza otrok v šolo za okoli 400 učencev. Njihovi starši so morali prispevati povprečno 20 odst. redne prevozne cene. Sklono je bik) lani za potrebe šolstva porabljenih 4,219.757 N din, poleg tega pa je ostalo za 769.914 N din neplačanih pogodbenih obveznosti. Težak položaj v šolstvu se je konec lete Se občutno poostril z zahtevo prosvetnih delavcev po 40-odstotnem povišanju osebnih dohodkov v letu 1967. Šolanje v črnomaljski občini je nasploh dražje kot marsikje drugje, ker imajo šole z majhnim številom otrok razdrobljene po razsežnem terenu. Tako je šolanje za učenca v osemletki veljalo 902 N din, šolanje dijaka gimnazije pa celo 2250 N din. Ko Je sklad za šolstvo analiziral lanskoletne osebne dohodke prosvetnih delavcev, je ugotovil: ix>vprečni osebni dohodek v šolstvu je znašal 720 N din, v industriji 646 N din in v gosipodarstvu 658 N din. Povprečni zaslužki v šolah so bili torej višji od po-vpre&iega zaslužka v gospodarstvu, toda to je zelo varljiv podatek, ker je v ozadju kvalifikacija z^x>sleaih. V prosvetnih delovnfli organizacijah je namreč nmogo več zaposlenih ljudi a srednješolsko in visokošolsko izobrazbo kot kj^ikoli drugje. Ce bi hoteli upoštevati vse potrebe in zahteve šol, bi moral letošnji proračun za šolstvo T primerjavi z lanskim letom za 62 odst. porasti, tega pa ni mogoče zagotoviti, icar je bilo očitno tudi prisotnim na seji. Sklad sa Šolstvo Je ob tej priložnosti sestevil plan financiranja šolstva za leto 1967. Upoštevaje vse možne vire dohodkov so prišli do najvišje StevUke 6,008517 N din — in v okviru te bo treba šolstvo vzdrževati. Po tem predlogu pa Je šolstvu letos le namenjenih ok(4i 1,800.000 N din več kakor lani. Ker so bUi na seji sklada za šolstvo prisotni ravnatelji šol, sklad na zahtevo prosvetnih delavcev ne bo dal še posebne pismene obrazložitve. V Beli krajini odvzetih 1954 m zdravstvenih izkaznic Podružnica socialnega zavarovanja v Črnomlju Je od 16. do 20, Januarja letos pre-žigosala zdravstvene knjižice ČRNOMALJSKI DROBIR ■ VSRJETTNO JE evropsko prvenstvo v umetnem drsanju v Ljubljani vplivalo na mladi črnomaljski rod, da se Je zaćel navduševati za ta šport. Ker pa v Črnomlju ni drsališča, se na asraltlra-nem rokometnem igrišču pojavlja vse več kotalkarjev. Ob popoldnevih pridno vadijo in lepo napredujejo. Nekateri poizlnišajo ie celo plesne korake v parih. ■ UPRAVA ZA DOHCH^KE Je poslovanje v letu 1966 zaključila ■ 18 odst. neizterjanih obveznosti občanov. Od tega je največ dolžnikov iz socialnega »tvarovanja. Del neplačanih obvesnoatl bodo le l^ko izterjali, vprašanje pa Je, kaj bo s tistimi kmetovalci, ki ros ne zmorejo plačil. Odpisov ■uenkrat ne delajo. ■ ČRNOMALJSKI ČEBELARJI upajo, da bo letoSnJi pridelek medu precej ugoden, posebno za tiste, ki so Jeaenl dobro poskrbeli sa čebele. Ugotavljajo, da ao čebele dobro praalmile, in č« ne bo več dolgotrajnega mraza, bo letos modu dovolj. ■ POTOORAFl IMAJO te zmeraj toliko dela s fotogralirai^em občanov za nove osebne iakazni-oe, da komaj zmagi^lejo naročila. Tako fotograf Milan k> dve uri na dan uraduje za stranke, preostali delovni čas pa Je lokal zaprt zaradi ladelave slik. ■ IZVEDELI SMO, da smetar-ske posode pred bloki Pod smre* ko niso prepolne le saradl nered nega odvoEa smeti, temveč da go tnnu krivi tudi hi&il sveti, ki niso 'nabavili dovolj posod za odpadke. V bloku VI. in vm. Je 7« strank, smetarsklh posod pa le 5, zato m čudno, če ao v drah dneh polne. ■ ZA METUSKI PUSTNI SPREVOD Je bHo v Cmomiju precej zanimanja, zato Je turisUtei biro organizirul poseben avtobus, kije Itevllne CmcxnaUce prepeljal k odkritju rentabilne felezniike proge T Metliko. NOVICE Cft diAjormJ^sfie. komurm mm a i ^5 ■ * " ■ ■ Marija JaUjevič iz Adlešičev jc ena redkih izdelovalk belokranjtfkita jusanic, ki kljub visoki starosti ie vedno vztraja pri tem delu. Pred kratkim je pr&la iz bolnice, kjer je bila operirana. Pisanice izdeluje ie od leta 1914. V eni zimi jih izdela tudi po tri tisoč (Foto: Mirko Vesel) vsem kmetom borcem, njihovim ženam in otrokom, starim do 15 let. Ob tej prHož-nosti so v skladu z novo republiško zakonodajo odvzeli borčevske zdravstvene izkaznice vsem drugim družinskim članom in tudi borcem, ki so začeli sodelovati z NOV po 1. Januarju 1945. Po navodiJUh republi&kega zavoda so odvzemali borčevske zdravstvene izkaznice tudi članom ZVVI, vendar so jim kasneje knjižice vrnili. Ker še ni novega zakona o ZWI, je bilo sklenjeno, da dotlej člani te organipacije obdržijo pravice iz kmečkega bortevskega zavarovanja. Podružnica socialnega zavarovanja Je tako v občini Črnomelj odvzela 1593 zdravstvenih i^aznic, v metliški občini pa 361 i^aznic. Ugotovljeno je bilo, da nosilci pravice do tovirstnega zdravstvenega varstva iz 186 družin nimajo priznane udelei-be v NOV pred 1., Januarjem 1945, zato so oni in njihovi dmžinskl člani iagubiU bor* čovske zdravstvene iricaznice. Povedati pa je treba, da prizadeti niso ostali brez zdravstvenega varstva, ker so dobili le nove zdravstvene izkaznice kot kmetijski prois-vajalci, vendar imajo po novem manj ugodnosti. Odprto pismo Zdravstvenemu domu Menim, da so me kot člana looleikitiva zid(ria/vstwejiega doma v Metliki isdgfrali, zato iH rad pred javnostjo razgrnil krivico, ki se mi je zgodila. Kot štipendist adaiavBtveiiega doma Metlika sem končal šbudije na stomatoloSki fakulteti v Ljubljani in 1. 12. 1964 nastopil službo v Metliki. S tedanjdm direikitxw-jem dir. Pečaveovjem sva se razumela, dajal mi je nasvete in me kot začetnih lepo vismerjal. Vživel sem se v kolektiv, ki je bil tedaj dober, soliden in delaven. Zaradi vestnosti in marljivosti pn deUi mi je tedanji upravni odbor dodelil celo 18 dni nagiradnega dopusta. Nedolgo zatem je šel dr. Pečaiver na ncvo sUizbesno mesto. Tedaj se je zače^ v ssdran^tvenem domu druga politika m naglo so se spcremenili tudi odnosi do mene. Medtem sem moral odslužiti vojašlki rok, namesto mene pa so zaposlili še eno den/tisitko. 2e ko sem prišel domov na dopust, sem slišal govorice, da imado v z)diravstwenem domu dve dentista doivolj in da zame ne bo več kruha. Prava gonja pirofti meni pa se je začela, ko sem se vrnil od voijakov. Kolektiv me je sicer nxiral sprejeti (toda le zato, »ker nas veže zakon«, kot je dejal upravnik dr. Bie-nenfeld), Močno sem bdi razočaran, ko sem prvič prišel v ambulanto. Instrumente sem našel zaklenjene v onnairi, prav tako medikamente. Na razpolago so mi dali le klešče za izdiranje zob. Tudi instru-mentarke nisem dobil. Od tedau sem v ordinaciji sam za zobozdravniška dela, sitatistako in obračune. Povedati moram, da so mi že prej ho- . teli vsiliti za instrumentarko hčerko predsednice naše delovne skupnosti, txxia z njo nisem bil zadovoljen, ker ni imela nobene strokovne izobrazbe. To so mi grozno zamerili! Kasneje se je res izkazalo, da delu v naši ustanovi ni kos. Nekateri ljudje iz zdravstvenega doma so šli dlje: paciente so mi naravnost odganjali! V moji ordinaciji so vpričo strank tako preklinjali in psovali, da so se ljudje upravičeno zgražali. Ko so mi le dali opravljati tudi protetična dela, pe Je ^ botehnik delo za moje stranke opravljal tako povreno in neredno, da so nv>rali pacienti večkrat priti zastjonj. Za moue stranke je večkrat zmanjkalo tudi materiala. Ljudje pa so kljub temu prihajali k meni in z menoj vred potrpežljivo prenašali očitno zapostavljanje. . Na seji delovne skupnosti 9. decemijra 1966 so me javno napadli, da si na umeten način polnim čakalndco. Očitali so mi, da podkup^em šolarje! Tako sem opustil sistematično delo z otroki in stranke iz rogstne vasi namerno odklanjam. Vseemb pa imam polno čakalnico! r)ecembra lani sem imel na dan povprečno 22 bolnikov, januarja letos pa povprečno 19, kar je piBcej več kot ikol^ca dentistka, medtem kD aa šefa dentista oSmam podatkov. Na vse to nisem reagiral, ker sem vedel, da sem nekaterim na poti in da bi se me radi znebili. Takim pogojem dela se navzlic pričakovanj« nisem i*>rl, toda ker sam nisem hotel iti iz kolektiva, so se me lotili drugače. Konec lanskega leta se je začelo v kolektivu razpravljati, _ da je premalo sredstev in da za tri zobne terapevte ni dovolj dela. Prišlo je talko daleč, da je bil 13. deceofnbra lani raspisan referendum, na katerem naj bi upravljavci odločila, kdo mora stran. Ker je šef zobne ambulante dentist Nered član upravnega odbora in kot tak za odpoved ne jMide v poštev, smo glasovali samo za dentistko Attarjevo in mene. Na referendumu je kolektiv z večino glasov odločil, naj ostanem jaz, toda ko so iziid glasovanja sporočili predstavnikom delavskega upravljanja, je padla izjava »da je ta listina za na WC«. To se je .pokazalo tudi v praksi, kajti kljuib odločitvi referenduma mi je upravni odbor 1. februarja 1967 vročil odpoved ssaradi »trajnejšega zmanj-šairxja obsega dela v zx3ibo0dravstveni ambulanti« (ikar pa ne drži). Odpoved me ni niti presenetila, saj mi je komaj dva dni pred tem moj šef rekel v obraz; »Ti si samski, imaš doma gnmt in potrebujež samo za sladkor, olje in sol.« Ob vsem tem — navedel sean le del vseh krivic, ki sem jih moral pretrpeti — bi rad javno zastavil samo nekaj vprašanj: 1. Aid sem toliko let študiral in končal stomatologijo zato, da bi sedaj delal na grurvtu, ki ga sploh nimam? 2. Zakaj organi samoupravljamja niso spoštovali izida referenduma? 3. Ali je prav, da eden iz^bi službo, češ da je premato sredstev, ko gredo zaslužki v zdravstvenem domu Metlika v stotisočake, ob tem pa nekateri delajo prikrite nadure ali opravljajo celo zasebno prakso? 4. Ali si lahkjo v neki zdravstveni usta-riovi privoščijo to, da morajo bolniki nalašč prihajati večkrat zastonj, ker bi radi nekoga spravili stran? Kdo jim bo povrnil izgubljeni delovni čas in potne stroške? 5. Zakaj moram stran prav jaz, edini zobozdravnik, za katerega je sistemizioia-no delovno mesto, medtem ko je v zdravstvenem domu predviden samo en dentist, a še naprej ostaneta dvpi? Podal bom ugovor na odpoved, prosim pa, da mi kolektiv na javno zastavljena vprašanja tudi javno odgovori. Tu ne gre le zame, temveč za' razmere v tej zdravstveni ustaiiovi nasploh. Kajti če bo odpoved protti meni uspela, bo morda na vrsti še kak nezaželen član kolektiva. Dr. stom. ANTON SUKLJE TEŽAVE OBČINSKEGA PRORAČUNA. Takole so metliški pustni veseljaki v nedeljo predstavili tudi širši javnosti težave svoje proračunske politike: na prvem vozu davčni lijak, na drugem prazno občinsko blagajno, na tretjem pa domačo kovnico denarja (Foto: Jože Splihal) » Komet« tretjič na sejmu mode Konfekcijsko podjetje KOMET iz Metlike je januarja že tretjič razstavljalo svoje izdelke na ljubljanskem sejmu MODA. Letos so pokazali razen že znanih damsWh steznikov in nedrčkov tudi dolge lasteks hlače za ženske in otroke, ter preproste ženske halje. Izdelkov letos niso dali v ocenjevanje. Novih vzorcev niso imeli, lani pa je eden Kometovih nedrčkov že dobil srebrno medaljo. Z učinkom letošnjega sejma niso bili zadovoljni. Nasploh je bil sejem slabše obiskan kakor prejšnja leta Poštena kritika - pogoj za uspešno delo in tudi kupcev ni bilo toliko, kot so pričakovali. Veliko jih je prišlo blago ogledovat in spraševat za ceno, medtem ko so sklenili le za okoli 10 mihjonov dinarjev pogodb. Ta številka pa je mnogo manjša od lanskoletne. Samo eden je razgrajal Na pustno soboto in nedeljo, ko je vsa Metlika vese-Ijačila, in ko je bilo precej ljudi vinjenih, večjih izgre. dov in pretepov vendarle ni bilo. Le^^en izmed Bubnjar-čanov, ki so prišli k odkritju železniške proge, je zvečer pred vinsko kletjo nekaj razgrajal, a so miličniki takoj posredovali. Organizatorjem pohvala! v letošnjo pustno prire-res veliko truda, zato zaslužijo orgianizatorji in sodelujoči javno pohvalo. Razen članov pripravljalnega odbora — glavnega gadjega gnezda so tudi tokrat veliko prostovoljnih del opravili v komunalnem podjetju, v delavnici »Beti«, v podjetju »Lepiš« in zasebni obrtniki. Celo kmetovalci iz okoliških vasi imajo pri uspeli prireditvi svoj delež, saj za izposojene konije niso hoteli nobene odškodnine. Metliški komunisti so zadovoljni z dosedanjim delom organizacije in želijo, da bi tako delovala tudi v prihodnje — Tokrat so spet spregovorili o razmerah v zdravstvenem domu 23. januarja je imela redno letno konferenco osnovna or-gjmizacija Zveze komunistov v Metliki. V delovnem poročilu je bilo navedeno, da je bilo delo te organizacije zelo pestro, saj je zajemalo celotno problematiko mesta. Vodstvo organizacije se je posluževalo različnih metod dela in sodobnih organizacijskih prijMnov. Pri pripravi analiz gospodarske in komimalne problematike šolstva, kulture in prosvete, družbenega samoupravljanja in dela v množičnih organizacijah so sodelovali naj^posobnej.'ii člani ZK. Vse leto je organizacija posvečala precej skrbi tudi mladini in kadrodvskim problemom v vodstvu ter sodelovala pri utrjevanju vodstva v SZDL. Za mladino so organizirali seminar in skupno posvetovanje, prav tako za aktiv SZDL. V poročilu, katerega namen je bil kritično oceniti dosedanje delo, je bilo navedeno tudi, kako so nekateri člani reagirali na kritiko. Jasno je, da so mnoge stvari po IV. plenumu veliko bolj podvrže ne kritiki in ocenjevanju ne samo članstva ZK, temveč tu- Gostinci so bili razočarani Od pustne nedelje so si gostinci veliko obetali, a jim je slabo vreme nekolikanj prekrižalo račime. Hotel Bela krajirMi je bil sicer \'i v soboto zvečer povsem za. seden. tako da so bila vsa prenočišča oddana, toda to je le del tistega, kur .so pričakovali. V nedeljo je bilo ves dan veliko gostov v hotelu, pri Oer>Kni v Rostilni Križan v Gradcu in nekaj na Vino-meru, medtem ko na Veselico nI nihče prišel. Gostinsko podjetje je postavilo kiosk pod kostanji v bližini prireditvenega prostora in poskr. belo za potujoče gostišče na vozu, a so zunaj ta dan le malo prodali. Za dobrote na jedilnem vozu; kuhano vino ir žganje, pustni čaj. krofe, sadje In sladkarije, je ''•Ho v torek popoldne več zanimanja. di ostalih občanov. Naloga organizacije ZK pa je spraviti v sklad vse take pojave in probleme tako, da ne bo prihajala na povfšje samovolja posameznikov in da ne bo nikomur storjena krivica. Na metliški konferenci je bilo omenjeno, da se vodstvo ni dovolj zavzelo za razčiščevanje problemov v zdravstvenem domu, kar pa ni povsem točno. V zdravstvenem domu so trije člani ZK, med njimi tudi en član občinskega komiteja. Upravnik je bil večkrat od vodstva opozorjen na nekatere nepravilnosti, ki zadevajo odnose v zdravstvenem domu. O tem sta razpravljala tudi osnovna organizacija ZK In občinski komite. marsikaj pa smo brali tudi v Dolenjskem listu. Ka ko je vodstvo zdravstvenega doma to sprejelo, je tudi znano: z delom kolektiva je začelo gonjo proti novinarki in direktno proti sekretarju občinskega komiteja ZK Metlika. AH tak način daje ugled komunistu, ki ni znal najti druge poti za reševanje problema v zdravstvenem domu? Na konferenci pa je v zvezi s tem tajnik občinske skupščine sporočil naslednje: »Predsednik občinske skupščine meni, da niso potrebni ukrepi sekretariata v zdravstvenem domu, ker tudi doslej niso ukrepali, in da bo občina poslala v zdravstveni dom posebno komisijo. Ta bo stvari raziskala in poročala osnovni organizaciji ZK Metlika.« Na konferenci se z izjavo niso zadovoljili. Predlagali so, naj komisija občinske skupščine in sekretariat osnovne organizacije ZK delajo skupno, da bodo lahko celotno zadevo tudi politično ocenili, zlasti kar zadeva družbeno samoupravljanje in odnose v kolektivu. Ko so komunisti na konferenci dobro ocenili dosedanje delo osnovne organizacije ZK, so menili, naj bi tako delala tudi v bodoče, hkrati pa iskala nove metode in oblike dela. V sedanjem obdobju je zlasti pomembno tesno sodelovanje z organizacijami v podjetjih, ker problemi terena v mestu niso in ne morejo biti samo stvar terenske organizacije ZK. Razpravljali so tudi o reorganizaciji osnovne organizacije ZK in izvolili nov sekretariat, ki bo skupno s sekretarjem sposoben uspešno voditi zahtevno delo. REGINA PIR Od davkov je odvisno Po metliški občini pravkar poteka izterjava zaostanka prispevkov iz kmetijske dejavnosti in pri-.spevkov za kmečko zdravstveno zavarovanje. Vsi zaostankarji se morajo zavedati, da je od njihovih vplačil odvisen občinski proračun! Iz proračuna pa vzdržuje občina šolstvo, socialno varstvo in komunalno dejavnost. Zaman je tarnati in se jeziti nad slabimi potmi, nad neurejeno javno razsvetljavo, nad tem, da imajo kmetje premajhne pravice v zdravstvenem zavarovanju in nad tem, da so socialne podpore in priznavalnine prenizke! Vse te potrebe vzdržujemo iz proračuna, v proračun pa ^ stekajo prispevki občanov. Izpolnimo torej svojo dolžnost, da bo denar vsaj za najnujnejše skupne potrebe! Kratke iz osnovne šole ■ v Irtošnjiii zimiikili pučitni-u»b so bili šolarji metllSlce osemletke prikrajšani za teden prostih dni. Šolske počitnice so namreč l7.jemoma trajale le od 28. januarja do 6. februarja, ker so jeseni aačell pouk 12 dni kasneje kot drugje. Učenci so dobili spričevala fiele tik pred počitnicami, vendar so bile ocene ie prej zaključene. Zato eadnjl te den ni bilo mr/ličnee« spraševanja ne posebne živčne napetosti. ■ i^olHka kniiinic* Šteje 1206 knjig In je prav dobro obiskana. V novi Soli jI je namenjen lep prostor, kjer Imajo tudi mize in stole za učence, ki hodijo biat v knjižnico. Rajsen obveznih beril za Šolsko čtlvo, si precej izposojajo tUdI drugo mladinsko llte-laturo. ■ Televisijuki sprejemnik, ki ga Je Sola za novo leto dobila v dar od časopisnega podjetja »Delo« iz Ljubljane, še ne dela Zaradi naw»čno vgrajene antene morajo čakati monterja, da bo o-pravil strokovno napeljavo in priključek. Pravijo, da bo te dni zadeva urejena. meHisktei^irfedhik St.G (KKi) DOLENJSKI LIST 9 Več kot 100 prošenj za sprejem na delo Dekleta iz vseh krajev brežiške občine se želijo zaposliti v obratu BETI v Dobovi — Trenutno šteje kolektiv 125 članov — Na povečanje zaposlenih ne mislijo, ker delajo že zdaj v utesnjenih prostorih — Strokovno izpopolnjevanje je za sedaj najpomembnejša naloga mladih deklet za šivalnimi stroji v obratu belokranjske tekstilne industrije BETI ^Dobovi so od leta 1965 do danes podvojili število zaposlenih. Tedaj je štel kolektiv 61 delavcev; še v istem letu se je p>ove^ za 14 članov, lani pa je število zaposlenih naraslo že na 125. V obratu BETI dobivajo vsak dan nove prošnje za sprejem na delo; zaposlitve si želijo predvsem mlada dekleta, ki so po osnovni šoli ostala doma in nimajo .možnosti za uk. Trenutno jim ne morejo ustreči. 2e tako delajo v utesixjenih prostorih. O razširitvi obrata precej raizmišljajo in 'želijo, da bi matično pKXijetje upoštevalo te potrebe v programu nadaljnjega razvoja. Lansk^a plana proizvodnje, katere vrednost je bila sre^ leta povečana na 78.978 N din, v dobovskem obratu Pridružila $o se nova imena Po krajevnih organizacijah SZDL v brežiški občini je evidentiranje bodočih odbor-niških kandidatov zaključeno. Seznamu evidentirancev so se pridružila nova imena. Na Veliki Dolini so občani predlagali Ivana Kvftrtu-ha, Emila Hostnika in Fran ca Bizjaka. Na Bizeijdkeni so zabeležili štiri imena. Izbrali so Milana šepetavca, predsednika ObS v Brežicah, Ivana Mihelina, Mirka Muleja in Ivana Ureka. Anton Požar in Miroslav Podpečan sta bila evidentira na v Kapelah, v Artičah pa Slavko Gorišek, Jože Lapuh, Franc Glogovšek in Jože Mo-lan. V Globokem bodo izbirali kandidate med petimi evidentiranci. To so: Ivan Suler, Jože Cizelj, Ivana To-minc, Ivan 2ivič in Franc Strgar. Pišečani so na konferenci Socialistične zveze predlagali za bodoče odbornike Ivana CizljB, Jožeta Ogorevca in Antona Hribai\ia. Za zveznega poslanca so razen Viktorja Avblja predlagali še Milana Šepetavca. Za republiški ^or skupščine SBS so občani evidentirali Milana Šepetavca, Antona Rebselja in Lojzeta 2oka-Ija. Stari stroji - dolg delovni dan niso dosegli. Približali so se mu z 89,5 odst. Vzroki za zaostajanje so v priučevanju na novo sprejetih delavk, ki so šele po daljšem obdobju kos postavljenim normam. Povprečni osebni dohodki so se lani povečali na 500 do 546 N din, medtem ko se je ix>vprečje še predlanskim gibalo med 250 in 424 N din. Na občnem zboru sindikalne podružnice, ki so ga delavke v BETI vzorno pripravile, je tovarišica Cilka Rada-novičeva grajala malomaren odnos delavk- do strokovnega izpopolnjevanja in družbenega izobraževanja. Vse so ji pritrdile, ko je dejala, da je z znanjem najtesneje povezana kakovost dela in uveljavitev . v samoupravnih organih. Marsikaj v obratu še ni urejeno tako, kot bi pričakovali. Zaradi tega so članice kolektiva sklenile, da Poleti na Debeli rtič Predsedstvo občinske zve::, prijateljev mladine- v Brežicah j€ 25. januarja pretresalo možnosti za letovanje obrok na Deb^em rtiču. Za počitniško bivanje otrok ob mor. ju bo prostih tam 260 ležišč. če oskrbni dan ne bo predrag, potem meni predsedstvo ZPM, da lahko račimajo na odziv tudi v brežiški občini. V tem primeru predvidevajo za letovanje 200 otrok. naslednja akcija za izobraževanje ne sme ostati brez odziva. Novi upravni odbor sindikalne podružnice, ki mu predseduje Vera Horvatičeva, se bo zlasti potrudil, 4» ^ sproti seznanjen z načrti za razvoj celotnega podjetja in še posebej z načrti za povečanje obrata v Dobovi. Čimprej bo poskušal uresničiti sklep občnega zbora za napredek samoupravljanja v kolektivu, ki je izredno mlad in zato mnogo premalo izkušen v teh stvareh. J. T. 85 letnica brežiških gasilcev 22. januarja je predsednik PGD Brežice tovariš Brudet, man začel 185. redni letni občni zbor. Z enominutnim molkom so nato počastUi spomin Franca Gerjeviča, ki je bil 35 let član prostovoljnega gasilskega društva. Poveljnik, tajnik in blagajnik so v svojih referatih osvetlili delo društva v lanskem letu. Društvo je lani sodelovalo pri gašenju le treh požarov, pa še to izven občine, saj na njihovem področju zaradi dobre preven. tivne službe ni niti enkrat gorelo. Društvo ima težave pri organiziranju gasilskih vaj zaradi preobremenjenosti svojih čilanov, v "svoje vrste pa -ne more pritegniti mladine. Prav temu bodo morali posvetiti več pozornosti. Brežiške gasilce tarejo stare težave, ker nimajo denarja. Morali bi kupiti nove delovne kombinezone, adapti. rati prostore v gasilskem domu, urediti centralno kurjavo, ker sicer voda v cisterni zmrzne itd. Na koncu so sklenili, da~ bodo prvo nedeljo v avgustu priredili nastop gasilcev, obenem pa pripravili gasilsko veselico. S tem bodo proslavili 85.1etnico društva. 0-vič Torkov pustni ringaraja varovancev otroškega vrtca v Brežicah (Foto: J. Teppey) Ko so se komunisti poslovne enote SLOVENIJA-VINAv Brežicah zbrali na konferenca osnovne organizacije, so pokazali izredno zanimanje za gospodarski razvoj enote, v kateri so zaposleni. Nekdo izmed njih je zastavil vprašanje, zakaj ne morejo preiti na 42-umi delovni teden. Sledil je odgovor, da ob se-dar\ji mehanizaciji to ni mogoče. To se povsem ujema z ugotovitvijo delavcev, da pri teh strojih še v osmih urah komaj iztisnejo normo. Sele potem, ko bo imela p>olnilni-ca dva filtra, ko bo dovolj črpalk, dovolj vozil in drugih izboljšav, se bodo lahko pogovarjali o ^krčenju tedenskega dela še za nadaljnje tri ure. Za letos imajo obljubljene tri tovorne avtomobile, verjetno bodo dobili tudi črpalke in filtre, toda na večje investicije še ne morejo računati. Potrebovali bi nov polnilni stroj in kotlarno, to F>a so še načrti prihodnosti. V sedanjih prostorih najbrž tudi. ne bi kazalo vgrajevati vsega tega. Novi odborniški in poslanski kandidati Na občinskih zborih sindikalnih podružnic v brežiški občini so v zadnjem času predlagali za odborniške kandidate še: Antona ^Cržana, Draga Novoselca, Darka Goriška, Zdravka Tomšeta, Miho Savnika, Vinka Božička in Staneta Mravljo, Roka Ker-žana, Anico Kežman, Zlato Butara in Jožeta Zabkarja. Za republiški socialno-zdrav-stveni zbor sta bila evidentirana Rudi, Požar in Ivan Starman. Šolski zavodi so za organizacij sko-politični zbor zvezne skupščine namesto dr. Jožeta Brileja predlagali Nika Siliha, za kultur-no-prosvetni zbor zvezne skupščine pa Staneta Kranjca in Miloša Poljanška. OBČINSKI ODBOR SZDL V BREŽICAH O INVESTICIJAH Kje dobiti milijone za obnovo šol? Socialistična zveza predlaga najzanesljivejši vir: samoprispevek občanov — Samo za dograditev brežiške osnovne šole bi potrebovali 3,000.000 Ndin — Na dozidavo štirih učilnic čakajo še šole v Dobovi, Cerkljah, Artičah in na Bizeljskem — V Globokem in Pišecah pa želijo čimprej napeljati vodovod in centralno kurjavo naj bi že tudi seznanili prisotne z različnimi možnostmi zbiranja samoprispevka občanov. V najtežjih razmerah dela brežiška osnovna šola, kjer imajo še štirje oddelki pouk v treh izmenah. Za dograditev petih učilnic, upravnih prostorov, kabinetov in prostorov za varstvo otrok bi potrebovali okoli 3,000.000 N din. V Dobovi nameravajo do- Sredi februarja bo občinski odbor Socialistične zveze v Brežicah razpravljal o investicijah v šolstvu. Na razširjeno sejo bodo vabljeni vsi predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij in društev ter predsedniki krajev-nilv organizacij SZDL. Do takrat bodo na občini pripravili program obnove šol in izračunali, kolikšne investicije so potrebne. Obenen NOVO v BREŽICAH ■ ZA KMK'I'K. ZA UKL.\VCi!: NA UKL2BKN1H POSESTVIH iN KMKTUSKK SlrtOKOVNJAKE pri reja turistična poslovalnica v Brežicah zanimiv in pouden izlet v Italijo. Ud 13. do 17. marca si bodo udeleženci lahko ogledali mednarodni kmetijski sejem v Veronl. Potovtuije bo trajalo iUrl dni. V programu sta tudi obisk Benetk, Ir. ogled mnogih drugih zanimivosti. Cena izleta Je 375 Ndin. Poslovalnica SAP sprejema prijave do 25. februarja. ■ TKUOVSKU POUJKTJK »LJUU-SKA l>()Ti{OANJA« prireja tudi le tOR veliko nagradno žrebanje. Udeležijo .se ga lahko vsi tisti kt^Kd, ki bodo od 15. februarja do 15. marca v njenih poslovalnicah naenkrat kupili vsaj za 50 Ndin blaga. Zraven bodo dobili kupon aa žrebanje. Za vsakih naslednjih 50 Ndin bodo ponovno prejeli nagradne kupone. Žrebanje bo v drugi polovici maja. LJUDSKA POTROŠNJA obeio veliko lepih nagrad. ■ ZA JUTRI NAPOVEDUJE IJUDSKA UNIVERZA začetek Jezikovnih tećajev za odrasle. Razpi- sala je začetne, nadaljevalne in intenzivno tečaje nemikega, angleškega, Italijanskega in Inucdskega jezika. Letos priCakuJe' "bolJSl odziv, saj smo v mednarodnem turističnem letu, ko dobdva »nanje Jezikov vedno večjo ceno, slasti v gostinskih in trgovskih delavnih organisecijah. ■ V TOREK POPOLDNE SO IMELI UCENCI OSNOVNE SOLE URATOV RIBARJEV veselo pustno prireditev. Popoldanska Izmena Je bila prosta, da so se mladi veseljaki lahko udeležili pisanega karnevalskega spnn'oda. SooCoo vreme Je bilo za pustovanje najmlajših zelo dobrodošlo. ■ V pretrklem tednu se je iz Bohinjske Bl.strioe vrnilo 22 otrok, ki so preživeli enajst dni počitnic. Letovanje Je bilo v okviru izmenjave med obema DPM. ■ 29. januarja so se v domu JLA zbrali člani In ljubitelji radioamaterskega kluba EHektron iz CerkelJ na občnem zboru. Pregledali so delo minulega obdobja in najbolj prizadevnim članom podelili pohvale. Brežice: brez sklada za kulturo ne bo šlo »Vse preveč se še vedno pehamo za materialnimi dobrinami,« je dejal eden od delegatov na letni skupščini občinskega sveta Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij 28. januarja v Brežicah, kjer so bili navzoči sekretar republiške ZKPO Martin Zakonj-šek in sekretar odbora za družbene centre Izidor Hvalica ter predstavniki družbenopolitičnega življenja iz brežiške občine. V razpravi, ki je temeljila na mislih referata »Kultura in prosveta v socialistični družbi« — prebral ga je predsednik Sveta Jakob Der-nač — so osvetlili uspehe amaterske dejavnosti v zadnji sezoni, hkrati pa ugotovili, da kultura in prosveta v brežiški občini zamirata. Povečalo se je le število pevskih zborov in pevcev. Očitno je, da bo treba poživiti društva v večjih krajih, saj se je zdaj zgodilo, da nekatera (Cerklje, Bizeljsko, Pišece) niso poela- zidati štiri učilnice in prostor za otroško varstvo, kar bi jih veljalo 400.000 N din. Po štiri učilnice bi potrebovali še v* Cerkljah, Artičah in na Bizeljskem. V Pišecah in v Globokem imajo v načrtu vodovod, centralno kurjavo in parket. In če zdaj seštejemo približne zneske za te investicije, naraste končna vsota na 5,000.000 N din. Toda kako priti do tolikšnega denarja? Občinski odbor Socialistične zveze je že dal pobudo za zbiranje samoprispevka. Zaposleni občani bi ga plačevali od osebnega dohodka, kmetje pa od katastrskega dohodka. Ce se bodo udeleženci razširjene seje Socialistične zveze ogreli za tak način zbiranja sredstev, potem se bodo razprave o samoprispevku nadaljevale v kolektivih in po krajevnih skupnostih. Dokončno odločitev občanov bo pokazal šele referendum. J. T. Slaba ocena obrtniških del Gradbeni inšpektor v občini Brežice je na zadnji seji skupščine seznanil odbornike z ugotovitvami na gradbiščih. Stalno nadzoruje objekte med gradnjo, pregleduje dokumentacijo in dovoljenja za zidavo, strokovnost izvajalcev in kakovost gradbenega materiala. Pri gradnji stanovanjskih blokov se je v zadnjih letih delo precej izboljšalo. Ob tehničnih prevzemih ugotavljajo komisije, da gradbena dela lahko ocenijo s prav dobro oceno, medtem ko obrt. niška dela zaostajajo kar za dve oceni, inštalacijska dela zaslužijo enako oceno kot gradbena dela. Povabili so zdravnika v Mrzlavi vasi bodo imeli 12. februarja občni zbor or. ganizacije Rdečega križa. Za to priložnost organizirajo tudi predavanje zdravstvene vsebine. Predaval bo doktor Marko Pire. Prireditelji upajo, da se bo zbralo dovolj poslušalcev. Matični urad Artiče v januarju ni bilo ne rojstev ne smrti. Poročili uo ae: JoA^ Bon, delavec iz DeČnih sel, in Marija Petan, poljedelka Iz Dolenje vai; Stanko Svt^]ger, mesarski pomočnik iz Zgornja Obrežn, in Olga Novak, krojaoica Iz Zgornjega Ob-reža; Marko Zibert, delavcc ii Oor. Skoplc, in Marta Novak', delavka iz Gornjega Lenarta. BREŽIŠKE VESTI ia aeiegatov. tu tudi sedanje oblike kulbumo-prosvetne dejavnosti ne ustrezajo več, potrebne so take, ki bodo pritegnile v društvene vrste mlajše člane in več občinstva. Dolgo tudi brez sklada za kulturno dejavnost ne bo šlo, saj je financiranje zelo hud problem, kar so ta sklad lana ukinili. Morda bo po vsem tem, kar je bilo obravnavanega, svetovanega in predlaganega na tej skupščini, v brežiški občini le kaj boljše tudi na polju kulture in prosvete in da bo vseh 26.000 občanov bolj skrbelo za kulturo. Razumljivo je, da bo to odvisno tudi od programske politike in amaterske dejavnosti, ki mora kvalitetno rasti. V občini je 332 obrtnikov V brežiški občini je 45 trgovskih poslovalnic, 10 gostinskih obratov v družbenem sektorju in 35 zasebnih gostiln. Družbenih obrtnih organizacij je 14, zasebnih obrtnikov pa 332. Zakaj ne bi domicila podelili v Pišecah? Na občnih zborih krajevnih organizacij ZB v brežiški občini so obravnavali odlok o družbeni priznavalnini borcem, Studijski pomoči njihovim otrokom in gmotnem položaOu članstva. V tiSecah so razen tega pripomnili, da bi bili sposobni izvesti svečanost ob podelitvi domicila Kozjanskemu odredu, kar je predvideno v Brežicah. Okoli 50 nekdanjih borcev Ko- zjanskega odreda, ki živijo na območju Pišec je menda že izjavilo, da jih ne bo na svečanost v Brežice. Kaže, da bo treba to reč znova proučiti. Na občnih zborih so govorili tudi o pomoči kmetom borcem, ki jo potrebujejo zlasti za obnovo hiS. Pišečani so lani dobili tretjino vseh sredstev v ta namen, pa tudi letos je več prosilcev. z LETNE SKUPŠČINE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZZB V KRŠKEM Skrbi ob spremenjeni socialni zakonodaji Ce lahko rečetno za kako organizacijo, da uspešno de. hije in pripravlja letne skupščine, potem to lahko trdimo za osnovvo organdzaciiio Združenja zveae borcev NOV v Krškem. Sindikalna dvorana ▼ tovarni papirja je komaj prejela vse Slane te množične organizacije, ki so želeii prisostvovati nedavnemu občnemu zboru. Poročilo dosedanjega pred- sednika Joža Vodoplvca je govoiulo o aktivnosti organizacije in upravnega odbora. Dela niso Opirali le na finančne možnosti, saj so se zavedali položaja in gospodarskih ukrepov ter trenutno manjših možnosti za materialno pomoč. Kljub temu so nudili članom 6,500.000 Sdin dolgoročnega kredita za stanovanjsko izgradnjo, izplačali so 1,308.000 S din priznavalnin. SENOVČANI, DANES JE VAŠ PRAZNIK! Na Senovem danes praznujejo. V spomin na junaški pohod XIV. diviaje skozi te l^je prirejajo proslavo in vabijo nanjo vse občsuie. Nastopila bo rudarska godba na inhala, zapel bo senovski oktet, o legendarnih podvigih borcev XIX divizije pa bo si^egovoril predsednik krajevne organizacije SZDL tov. Sterban. V prejšnjih letih so bile v okviru krajevnega praznika tudi športne prireditve. Letos ni snega, zato niso mogli organizirati nobenih tekmovanj. Poskušali bodo to nadomestiti s kulturnimi prireditvami, vendar ne sedaj. Jes^ bi radi organizirali kulturni teden, če bodo občani pokazali dovolj zanimanja zanj. DOBRA ZNANCA ZAGREBŠKE RADIJSKE POSTAJE in zagrebške TV, Nela Eržišnik in Braco Reiss, sta na otvoritveni pustni predstavi v nedeljo popoldne v Kostanjevici nastopila tudi s šaljivo točko »Nemec na Jadranu«. Priljubljena »Marica Hrdalo« je 'nadutega Frica pošteno izplačala in pripravila Kostanjevičane v dvorani, da so se nasmejali do solz... (Foto: Tone Gošnik) uredili davčne olajšave "kmetom borcem, nudila pomoč otrokom borcev pri šolanju ifd. V razpravi so veliko govorili o premajhni skrbi za prenašanje pridobitev in tradicij NOB na mlajšo generacijo. Skupščina je bila mnenja, da morajo biti borci prvi, kd bodo utrjevali ugled teh pridobitev. Borci z razočaranjem sprejemajo sprememlje zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter revizijo i>okojain, ki je najbolj prizadela borce. Obsojajo neživljenjski način izvajanja revizije, od komu-nainpgfl zavoda pa zahtevajo obrazložitev, po kakšnih kriterijih revizijo opravljajo. Bor ci menijo, da bi morali revizijo izvršiti pri tisočih, ki so se na nedopusten način dokopali do priznanja delovne dobe in previsokih pokojnin. Letošnja razprava se jS po vsebini močno razl'&ovala od prejšiyih. Ni bilo razprav o stanovanjskih problemih borcev, čeprav še niso vsi rešeni, ni bilo govora o štipendiranju in zaposlitvi borčevskih otrok. V ospredju je bila spremenjena socialna za-kroJdrtant-skima organizacijama, kar naj bi plačal izvajalec. Naše po^tje se močno čudi načinu obveščanja in tratenju prostora ▼ časopisu zgolj za to, da se Javno pojasni in v dvomljivi obliki načne neki spor, naposled p« ugotovi, da Je za spor kriv samo izvi^alac. Clan-karji telijo s številkami in ku-baturami, kar naj bi zvedeli pri projektantu, dokazati, da Je grešni kosel gradbeno podjetje, ne pa Izbor projekta ali druge razmere, ki vplivajo na zaključno vrednost objekta. Javnosti telimo povedati, da gre v primeru brestaniške^ šole za sgrodltev osemletke z vsemi -po-niotnimi prostori, telovadnico, (Utierobami, mlečno kuhinjo, zunanjo ureditvijo, skratka za objekt, ki bo lahko ustregel velikim potrebam širšega območjs. U|rt>-toviu moramo tudi, da Je dose-dunla br(>stHntška šola dotrajala, da otnici In tiV*!- teljl stalno v nevamosU za šiv-IJfflJe in zdravje, da pa Je nova šola za kraj Velika pridobitev. Brestaniška šola Je zgrajena po projektu, s katerim so soglašali vsi lokalni in republiški fonmil, zato so bile prednosti izbranega projekta verjetno pretehttne. Javnosti šelimo povedati, da Je bilo potrelmo med delom marsikaj spremeniti, zlasti glede dre-nsšnih dd, temeljev, izMave ko-Uovnice in obrtniških del, zara-,dl česar se Je spremenila tudi cena (tipskega) objekta. Naše podjetje Je objekt zgradilo v roku — v enem letu. Dokončna vrednost nove šole Je 200 milijonov starih dinarjev. Ce upoštevamo, da Je poleg pritiklln (centralne kurjave, zunanje ureditve, kolesarnice in tako dalje) bilo šoli zagotovljenih 1493 kvadratnih metrov uporabne površine, lahko izračunamo,' da velja kvadratni meter take površine 139 tisoč starih dinarjev. Bralcu prepuščamo presojo in morebitno krivdo izvajalca, vendar naj upo-števa, da je v kvadraturi všteta velika telovadnica in da je stavba opremljena s centralpo kivja-vo in vsoni sodobnimi napravami. Menimo, da Je naše podjetje za brestaniško šolo naredilo vne, da se po ceni In kvaliteti djodnje lahko šteje za najbolj do-Knan« nblekte te vrsle v Slove-nMI. Prtmrlčsnl «nio. rli\ 1" mo- da smo mnogo prezgodaj pozabili na njihove zasluge. Na skupščini so sklenili, da se bodo člatH organdsiacije ZB priključili krvodajalski akciji za vietnamsko ljudstvo. Pričakujejo, da bo poziv naletel tudi pri vseh drugih občanih na razumevanje, saj ni tako dolgo tega, kar smo bili še sami potrebni pomoči. Pavk Transformator je, toka ni Prebivalci v spodnjem Senovem že več let čakajo na ureditev električna omrežja. Tok je tako slab, da radia in televizije sploJi ne morejo več uporabljati. 2e pred leti so prosili podjetje Elektro iz Ki^ega,' da bi pK>pravi'o omrežje, pa so jim odgovorili, da bodo vode priklopili na novi transformator. Transformator pri senovski šoli so zgradili že pred dvema letoma, vendar je ostalo vse po starem. Z otvoritve osnovne šole ADAMA BOHORIČA v Brestanici. Predsednik občinske skupščine Anton Javorič predaja ključe predsedniku delovne skupnosti tov. Rakar-ju. (Foto: J Teppey) OSNOVO ŠOLO V BRESTANICI IMENOVALI PO ADAMU BOHORIČU Dragoceno darilo mlademu rodu V nedeljo, 5. februarja, so v Brestanici odprli novo šolo — V njej je deset učilnic, velil^ telovadnica, kuhinja, pionirska soba in več drugih prostorov, ki jih taka šolska zgradba ne sme pogrešati Otvoritev osnovne šole so Brestaničani združili z lepim kulttirnim programom, v katerem so se sp>omnili tudi velikega Prešerna. Pred novim šolsldm poslopjem se je kljub dežju in snegu zbrala množica domačinov in gostov. Vsi so bili prazaiično razpo'.oženi. Med gosti je bil pomočnik sekretarja za kul-^o in prosveto SRS Boris Lipužič, pršli pa so tudi predstavniki sose±ijih občin, predstavniki družbenega in politifeiega življenja v občini Krško ter številni prosvetni delavci. Preden je predsednik Anton Javorič prereza! vrvco pred vhodom v šolo, ^je odkril bronasti relief kiparja štovička, ki krasi pročelje zgradbe in ponazarja najtežja leta v zgodovini teh krajev, obdobje 1941—1945. V novi šoH je d^set prostornih in svetlih učilnic, telovadnica, šolske delavnice, ka bineti, pionirska soba, kuhi- nja in še več,drugih prostorov, ki jih takšna sodo trna šola ne more pogrešati. Udeleženci otvoritvene slovesnosti so si šolo ogledali z velikim zadovoljstvom. Mnogi med njimi niso mogli prikriti presenečenja nad izredno lepo telovadnico, ki je že do kraja opremljena. Brestaniška osnovna šola nosi ime prvega slovenskega slovničarja Adama Bohoriča, ki mu je tekla zibel v teh krajih. ZAPISEK IZ BRESTANIŠKE ELEKTRARNE ^ Za dežjem vedno sonce pride... Lani rekordna proizvodnja — 115 milijonov kilovatnih ur — Za premog niso več v skrbeh — Dovolj imajo zalog, ponudb pa tudi na pretek — Rudnik Senovo je največji dobavitelj — Kolektiv elektrarne si ne obeta lahke prihodnosti — Velike, modernejše elektrarne so cenejše rebitna dognanoet lahko posledica poceni pridobljene kvadratiu« in funkcionalnosti, kar je v tem primeru združeno. Ce uporabimo izjave članov komisije za tehnični pregled (bilo Jih Je 25), bi lahko rekli nekako takole; ObJ^t Je zgrajen v splošno zadovoljstvo vse komisije. Ta Je zlasti poudarila veliko solidnost, kar pa Je rezultat vztrajnega sodelovanja med projektantom, investitorjem in izvajalcem. Komisija v nobeni točki zapisnika ali drugih ugotovitvah ne oporeka kvaliteti opravljenih del. Delu komisije Je prisostvoval tudi člaiikar MilivoJ L^nih, samostojni svetovalec pri s^cretariatu za gradnjo in opremo šol SRS, zato bi lahko informiral Javnost o resnici. Namesto tega Je uporabil povsem netočne in izmišljale P9datke, ki hočejo narediti iridez neurejenosti in pomanjkljivega sodelovanja med vsemi sodelavci, ki so prej navedeni. Vsem, ki bodo šolo uporabljali, šelimo dobro počutje, hkraU pa upamo, da smo občane s tem dodatnim pojasnilom o stvari pravilno informirali. Po vsem tem menimo, da bi bil edino pravilen in pošten naslov članka o bre5tanl.W šoli le iiLq>a šota za malo denarja«. KRANKO VODOPIVEC, rofU« mvflhlV« v Elektrarna v Brestanici je lani dosegla rekordno proizvodnjo: 115 milijMiov kilovatnih ur. Pred dvema letoma je bil rekord 101 milijon. Plan za leto 1966 je bil še večji in je predvideval celo 132 milijonov kilovatnih ur. Letos so zaokrožili številko na 130 milijonov, vendar je najbrž ne bodo dosegli. Za dežj^ res pride vedno scm-ce, toda padavin je običajno več, kot si jih želijo. Za premog že nekaj časa Tvwy> več v skrbeh. Senovski rudnik je precej p()večal dobavo. Letos nameravajo dobiti iz Senovega okrog 100.000 ton premoga. Imajo precej zalog, okrog 41.000 ton. Naročila pri drugih rudnikih bodo zmanjšali in tako bodo imeli tudi m^ dela s pre-važaz^jem premoga od' železniške postaje do elektrarne. Na dan so včasih zvozili tudi po 500 do 600 ton, poiv-prečno pa 300 do 400 ton. Dnevna poraba premoga je dOAegla pred nedavnim 770 ton piri maksimalni proizvodnji 593.000 kilovatnih ur. To }e bilo doslej največ, kar so lahko iztianUi iz n^rav. Prej, ko Je bil premog slabši, so ga porabili tudi 900 ton na dan. Stari dobavitrijl pa se Se vedno ogilašajo. Zlasti Banja Luka ponuja premog izred- no poceni. Direktor Leo Likar je povedal, da so rekli celo tole: »Premog vam bomo dobavili, če ga plačate ali ne.« Take izjave dokazujejo, da je ponudba premoga izredno velika in da so se rudniki znašli v stiski. Marsikje tudi nimajo prostorov za uskladiščenje zalog, zato jih pcmujajo na vse strani. Brestaniška elektrarna je razmeroma majhna in si ne obeta rožnate prihodnosti. Bolj ko rastejo v deželi večji in modernejši energetski objekti, bolj se veča tudi raz- lika v ceni električne energije. V Brestanici šteje kolektiv elektrarne 193 ljudi. Največ je bilo zaposlenih 212 delav-.cev. števila zaposlenih že nekaj časa ne povečujejo. Od marca 1966 delajo 42 ur tedensko. Na nekaj odpustov še računajo, če se bo prevoz premoga s postaje omejeval. Povprečje osebnih dohodkov je bilo lani 96.000 S din. V okviru občine je to p»recej visoka številka, v okviru elektro gosjjodarstva pa so bili ti dohodki majhni. DROBNE s SENOVEGA ■ REZERVNI OFICIRJI IN PODOFICIRJI 90 Hneli v sobot« prvo predavanje po novem načrtu, žal pe se ga je udeležila te dobra treitjina članov. ■ PUSTOVANJA lotos ni bilo. Prijetno prireditev Je vsako leto jrdfmmio kuMur-no - prosvetno dfrušibvo Svoboda s Senovega v telovadnici osnovne šole. Letos pa so jim ta prostor, ki ga imajo po pogodbi aa dnre prirediitvi, odpovedali. ■ NOVI ODBOR SZDL je imel pretekli teden prvo sejo. Za predsednlJai so spet izvolili Karla za t»ijni' ka Mileno Zalokair ioi za bla-gaijnika Tineita Gmajnarje. Podpredsednilka bodo izvolili na pn-ihodndi seOi. # ■ DOLENJSKI LIST Moped v Sevnico, kolo pa v Kočevje Posebnih presenečenej, s kakršnimi so nam zadnja leta zadnji dan zbiranja novih naročnikov posamezni pismonoše zmešali vse račime in proslavili na glavo vrstni red sodelavcev, letos kljub pričakovanju ni bilo! Tabela sodelavcev, ki smo jo objavili prejšnji četrtek, ostane tudi danes nespremenjena. V sredo, 1. februarja, smo sicer dobili še 32 novih naročnikov, vendar od novih sodelavcev, ki i>a niso vplivali na že doseženi vrstni red. V 11 tednih smo pridobili po zaslugi vseh naših sodelavcev 3.466 novih naročnikov, najboljši med zbiralci pa so bili naslednji tovariši in tovarišice: Rudi Ameršek, Sevnica:.....405 Cveto Križ, Kočevje:.......166 Štefka Breznikar, Cmomelj: .... 57 Jože Muhič, Novo mesto:.....57 Jože Auersperger, Novo mesto: ... 56 Roman Gorenc, Šentrupert: .... 56 Peter Jančan, Cmomelj:.....55 Justin Kranjčič, Novo mesto: ... 52 Ivan Reber, Ribnica:......44 Nada 2abčič, Metlika:......40 Anton Omerza, Dolenja vas: .... 39 Ivan Merhar, Kočevje:......31 ■Vsem dosedanjim sodelavcem in zbiralcem novih naročnikov; iskrena hvala za dosedanji trud in za doslej zbrane naročnike! Denarne nagrade bomo sodelavcem obračunali prihodnje dni, dve posebni nagradi (izmed šestih priprav 1 jenih) za tiste, ki so pridobili več kot 100 novih naročnikov, pa sta razdeljeni takole: Rudi Ameršek iz Sevnice bo dobil moped Cveto Križ iz Kočevja pa kolo. ^ enkrat prav lepa hvala za vsakega novega naročnika, vsem pa tudi prijazna pro.šnja: pri dobivajte nam nove naročnike Se naprej! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Cveto Kriz iz Kočevja; ,Zbral bom 400 novih!' 2e zadnjič smo na tej strani napovedali majhno presenečenje. Danes ga objavljamo. Iz mnogih pisem, ki smo jih dobili v zadnjih tednih govori želja dosedanjih sodelavcev: »Skoda, da je naše akcije že konec. Pridobili bi lahko še mnogo novih naročnikov ... « 2e zadnjič smo objavili tudi pismo tov. Ivana Ptoberja iz Ribnice, ki nam je pred tedni povedal, da bo do konca letošnjega leta sam zbral 200 novih naročnikov (medtem nam je 44 naročilnic že poslal!). Ta teden p)a smo med drugimi obiskali tudi Cveta Križa v Kočevju. V zadnjih tednih je dosegel prav lepe uspehe v Kočevju in njegovi okolici, saj je poslal že 166 novih naročnikov. Izjavil nam je; »Do konca leta jih bom pridobil vsaj 400!« Zato smo se odločili: zbiranje novih naročnikov bomo nadaljevali. do konca leta! Za vsakega novega naročnika, ki nam ga bodo sodelavci pridobili od 1. februarju 1967 do 31. decembra 1967, bomo izplavali denarno nagrado kot doslej. Za ',i zbiralce, ki bod.o v tem času zbrali in nridobili največ novih naročnikov za Dolcnjsk? risi, pa bomo konec leta razdelili še 'A posebne nagrade, ki pa naj dotlej ostanejo naša skrivnost! Zbiranje novih naročnikov se torej nadaljuje in vse naše dosedanje zveste sodelavce vabimo, da nam pri teip še naprej pomagajo tako zgledno in uspešno kot doslej! UREDNIŠTVO LISTA Proga je rentabilna! Metliški gadje in belouške so letos že tretjič presenetili gledalce z izvirnim in duhovitim karnevalskim sprevodom — Prišel je sam cesar Franc Jožef I. — Komisija z direkcije ZŽTP se je pripeljala v limuzinah Koliko časa pred pustom živi Metlika samo za svoj karneval, bi bilo težko reči. Vendar tako elegantnega vlaka, kot so ga gadje in belouške lokrat peljali po svojih ulicah, želesHiica dobrih petdeset let ni mogla skupaj spraviti. Sprevod s hlaponom je krenil v nedeljo skozi vesoljno mesto metliško nekaj p>o drugi uiu. Presvitli cesar se menda ne bo dal prestirašiti nekaj kopij icam dežja! Še manj i)a njegov mili narod, ki je dodobra napolnil pločnike in gredice parkiov povsod tam, kjer se je njegova viso-kost mimo peljala. Naoiprej so se prikazali tra-serji in geodeti k. u. k. že-lezmice, ki so kajr spiroti viso-kostrokovno zbirali podalike in ugotavljali reatabikiost proge, hkrati i>a najbrž biid-no skrbeli tudi za varnost, da se vlaku z visokimi gosti ne bi kao neljubega pripebilo. Potem so prijezdili konjeniki in gadji princ, za njimi pe je prikorakala vrla mestna godba na pihala. V slavnostno okirašenih kočijah sta se pripeljala župan in njegov svetovalec s soprogama, kmalu za njiima pa je bilo že slišati sopihanje, drdranje in piskanje »sedemnajstke« s cesar-sikim grbom in navdušeno pozdravljanje zbrane množice, ki se je za vlakom pomikala proti postaji 5>ri vinski ikleti. Slavnostni sprejem Tu je vilirala zastava av-.stro-ogrske monarhiji, in ko je dvor izstopil, je muzika zaigrala himno iz sffcarih dobrih časov: »Bog obvaruj nam česanja . « GosjJodje so se postavili v pozor, dame so se zresnile,'častniki pa so salu-Mrali. Župan mesta Je nato pozdravil cesarja: »Sere«, nam od veselja igra in solze 'ginjenosti v očeh čutimo, ko vas. Cesarskega sta-.'ega slvčka — pardon — sivega starčka tu med sabo videti moreano, da z mogočno besedo Cesarsko odločile, kaj se ima s to progo storiti . . .« Cesar je med drugim dejal: »Budmo smo paaili mi, in tudi moji pKMnočiniki so vso pot s f)osebniml merilnimi apairatuirami merili in niso prav nikjer kake nerentabilnosti našli. Zato mi, cesar Franc Jožef J., po milosti božji postavljeni, javno razgla- šamo, da so neresniOril in zlonamerni glasovi vseh tistih, ki hočejo metliškim gadom in belouškam to progo odpira-viti...« časi se menčajo, na žalost ne tudi lokomotiva. Že se bliža postaji, na kateri so naglo 'zamenjali napis »MolTUNG« z »METAHKA« in avstrijsko zastavo z SHS jugoslovansiko, ponosna (ista) »sedemnajst-ka«! v vlaiku sede ministri in poslanci Korošec, Pucelj in Radič .. . Vsi trije so nastopili pred mikrofonom, bolj s svcijo predvolilno godljo kot z iskrenimi željami za metliško' nro?"^ iMastopijo birokrati Po vojski so uničeno progo popravili br^adirji in staira dobra mašinca iz serije 17, tokrat okinčana v rdečo petokrako, je pripeljala vagon beatnikov in moclno revijo iz leta 2000. Proga postaja nerentabilna! Zato so prišli na teren še predstavniki ljubljanskega Z2TP in delavskega sa-mouipravljamja — za spremembo v rentabilnih limu-.jinah. Cesar niso mogli ugo-'oviti v direkcij-skih pisarnah, so doipolnili v hotelu Bela krajina. Govori na postaji so bili samo formalnost: zadeva ;e bila odložena za eno leito di:i prihodnjega piusta! Ciadije m belouške so izkoristili priložnost in pokazali svojim ob6a.n:om tudi težave občinskega proračuna. Na prvem vozilu so peljali ogromen lijak za davtke in prispevka. Iz njega te<5e najprej v največji sod —ZVEZNI PRORAČUN, drugi je na vrsti malo manjši — REPUBLIŠKI PRORAČUN, tretji pa je ;iajdrobnejši — OBČINSKI PRORAČUN, v našemljenih spremljevalcih proračunske alegorije ni bilo težko sipo-an/aiti resničnih vodilnih občinskih mož: bratov Moleflc, načelnika za gospodarstvo Prevolška in predsednika ZB Vergota. Na naslednjem vozu se Je peljala široko odiprta prazna občinska blagajna. Cel mežnarskih puičic je mo lel z njega: v njih so se zbirali milodari za šolstvo, za ceste, za socialno varstvo in drugo, v puščicala so na kon; cu našli celih 6000 starih dinarjev! Se en voz naprej pe se Je peljal meitlišiki »Zavod za izdelavo bankovec«, ki je Icar sproti tiskal (kot je pri nas navada) za občinske izdatke potreben denar. Tako so tudi gadje in belouške krepko pripomogli k uresničevanju gospodarske reforme! Kaj pa prihodnje leto? v sprevodu so nastopili še mlaitiči, kosci in orači, ki so že dopoldne po starem folklornem obi6aj.u preorali, pokosili in omlatili vse metliške ulice in trge. Gradčani pa so prileteli tudi toikrait s svojim vesoljskim vozilom — letečim "orožnikom. Gledalci, ki se v nedeljo niso ustrašili dopoldansikega dežja, so prišli na svoj račun, saj je letošJXji metliški karneval po aktualnosti in duhovitosti prekosil vse prejšnje. Skoda je le, da v Metliki zaradi majhnih kapacitet po prireditvi ni mogoče izkoristiti tako številnega obiska, ki bi lahko pustil lopšo vsoto v blagajni organizatorjev. Mogoče bi kazalo prihodnje leto razširita prireditev že ria soboto zvečer, saj bi s primernim zabavnim . programom lahko zadržali go»te kar dva dni. Tudi cesar in drugi ugledni gostje so ostali v Beli krajini dva dni ter se v torek popoldne spat vračali skozd Metliko. Tokrat sta lepo vreme in kačja slina privabili še več d razpoloženih zijal. M. MOSKON Veselo Spodnje Posavje — 1967 Na praznovanju občinskega praznika na Senovem je imel govor znani aktivist. Ker je ielel, da bi bil v govoru čim bolj sproščen, je govoril kar na pamet. Dejal je: »Tovariši, NOB je zahtevala od vseh mnogo irtev. Precej nas je ostalo iivih, precej pa vas je padlo...« /2 PUSTNIH NOVIC 1967 DROBCI PUSTNE 5ARE IZ BREŽIC Pobratenje treh pustnih parlamentov Letos so priredili pustovanje tudi v Cerkljah in Dobovi - Pustni parlament v Brežicah je bil izredno dobro obiskan - Vlada je bila nadvse zadovoljna z jubilejnim zasedanjem KOSTANJEVIŠKI PIONIRJI so se,.J?S vključili v pustne proslave svojega mesta. V nedeljo popoldne so pokazali j«;* folklorni pregled ljudskih običajev na vasi, vmes pa so sami pripravili tudi \rs.to lepo oblečenih in duhovitih mask. Na sliki: skupinica malih maškar ^ Celjskim programom (Foto: Tone Gošnik) Nova številka krških „PUSTNIH NOVIC" 2e prejšnji tedeii je turistično društvo v Krškem spet izdalo novo številko »PUSTNIH NOVIC«, ki gredo z njo že v sedmo leto izhajanja. Uredniški odbor se je tudi tokrat potrudil in nabral debel koš okroglih, špičastih, kosmatih in obritih iz vseh treh spodnjeposavskih občin. Uredniki so posvetili nekaterim »problemom« prav posebno skrb. Posebej so opisani brežiški »fašeng« (veliko prostora so posvetili zlasti premaganemu Mao Ce Tungu), kostanjeviška Selma, sevniš ke novice, krška kronika in dnjge lokalne zanimivosti. Oglasi v Pustnih novicah so tudi letos več ali manj duhovito zabeljeni, tarnanje nad cenzuro na 10. strani pa je verjetno le z^rega zara^ pomanjkanja gradiva. Senzacija na 11. strani ne ogreje preveč; uredniki bodo lahko za prihodnje- leto prav gotovo nabrali dobrega gradiva za vseh 16 strani. Čeprav je res, da pustnim veseljakom ne kaže zameriti vsake besede, pa bi z malo skrbne j So jezikovno pilo lahko Pustne novice na kvaliteti samo še pridobile. Vsekakor je treba pozdraviti pobudo krškega turističnega društva, ki tudi na ta tiačin in z raznimi prireditvami skrbi za svojih obča- »honorar-Ustnih no-vztrajnost in domis^ • nuioge njihove zapuščajo v bralc" odmeve ... Komu čast? Verjamete ali ne, res pa je, da se struktura kadrov menja že med delovnim časom. Ce greš po krških pisarnah ob 7. uri, najdeš tam največ starejših ljudi, ob. 9. uri pri malici pa le mlajše. In če se sprehodiš po istih pisarnah po 13. uri, vidiš na delovnih mestih le še starejše ljudi, ker so mlajši že odšli... še vedno pa velja izrek: »Mladini čast in oblast!« PUSTNIH NOVIC 1967 Niizi pisanih žarnic in veselih zastavic so na brežiških ulicah prvi naznanili norčave pustne dogodivščine. V soboto, ko je predsednik občinske skupščdne odpotovaJ na obisk v bratsko Veliko Piano, je prevzela oblast pustna vlada. Z večerom so oživela vsa, običajno prazna gostišča, gostje v ma^ah pa so popestri'li razpoloženje na plesiščih. Ob-čara so v vihravi pustni noči pozabili na zdolgočasene, go-dmjave, zaskrbljene ali sitne obraze in se zvedrili ob zvokih zabavnih melodij. Nedelja je minila v znamenju dežja in javnega oznanjanja Pusta, ki so ga letos prekrstili v »Fašenga«. V Dobovi je zvečer prvič zasedal pokrajinski pustni parlament in bil deležen vsesplošnega odobravanja volivcev. Torek je razgibal staro in mlado. Pustni ringaraja so odprli palčki in pikapolonice i J otro.škega vrtca. Imeli so i gospode« si je v soboto zvečer tudi ogledala nove prostore re-OTOCEC. Med večerom se je pokazalo, da ji je »z gvanti ino I»suw^ « priskočilo na pomoč DPĐ Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega mesta. (Foto: Janez Pavlin) veliko občudovalcev. Rajanje so jKjpoldne nadaljevali šolarji, ki -jim je Pust izboril prosto popoldne. V sprevodu po mestu se je zvrstilo na desetine Indijancev, kavbojev, balerin, kuharjev. Rdečih Kapic in drugih veseljakov. Zvečer so Brežičani do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano Prosvetnega doma. Toliko jih še nismo videU niti na kulturni prireditvi! Celo priklopniki so bdli že nekaj dni razprodani. v veselem pričakovanju v dvorani in ob radijskih sprejemnikih ge je nato začelo peto, jubilejno Jiasedanje pustnega parlamenta. Sam predsednik je ponosno izjavil, da je Fašengova vlada nadvse zadovoljna, ker je volivcem prišla zares od srca. Strelice i>a ta večer niso bile tako ošiljene kot nekaj let nazaj. Bilo je seveda dosti smeha, užaljenosti pa mnogo manj kot lani in predlanskim. Z dovoljenjem Fašenga so na zasedanju premleli svetovno politiko na občinski ravni, preobračali reformo in ko-munski drobiž. Vmes so zaigrali tamburaši z Vel. Obrežja in ansambel »Plavi« iz Narodnega doma. Torkovo jubilejno zasedanje ^ prišlo v zgodovino že zaradi srečanja treh parlamentov in zaradi pobratenja brežiškega parlamenta s parlamentoma iz Dobove in Cer-kelj. Pred zbranim občinstvom so si predstavniki vseh treh krajev obljubili sodelovanje pri nadaljnih naporih za utrditev, skupnih vladnih programov. Dvorana je soglasno potrdila predlog z dvigom rok,*^ predsednik parlamenta pa se je ob tem hudomušno spomnil glasovanja v občinski skupščini. Na zasedanju so bile ves čas prisotne Ludi maske, vendar bolj l)ur-kaške kot domiselne. Norčije se bodo končale šele danes, ko bo karneval.ski sprevod pospremil Pusta skozi Brežice. Piše dr. Josip Edgar Leopold-Lavov, psor kartuzije Pfeterje Marljivi traserji .so urno merili rentabilnost metliške proge, ostremu očesu glavnega geodeta ni ušlo niti eno brhko ličecc med spoštovanim občinstvom: kar brž Je nameril teodolit tja, kjer se mu je zdelo najbolj rentabilno in komaj je s svojo ekipo lahko odnašal pete pred sopihajočo lokomotivo, ki je vlekla tako dragocen tovor — nam preNviUl dvor k cesarico in cesar- p« staj« jem na čelu. Ko je pripeljala na okrašeno metlišK% «.4 • se je okrog nje že zbralo več tisoč glav nenasitnih j^y ®v> ki so hoteli videti prav vsak migljaj njihovih vi^o^u meJi* pa so z zanimanjem prisluhnili tudi nagovoru So la Metlika, ki je s svojim spremljevalcem in milostU'^u ' r<>-gama (desno spodaj) pričakoval visoke goste na P4' Zibolka francoskih pantizanov Od novembra i943 dalje so partizanske enote zaplenile in vmičile dosti nemškega materiala, posebno priprav za vojaška taborišča, uspešno so i^eljale tudi napade na skladišča bencina. Onesposobile so topovsko municijo v okupatorskem vojaškem skladišču, ki je bilo v bližini Gre-nobla. Zaradi takih diverzantskih akcij so partizani lahko pričakovali, da se bodo nacisti maščevali. O partizanskem gibanju v Franciji piše Tone Fajfar v svoji knjigi »Odločitev« na strani 289 pod 25. majem tole: »Danes nas je zelo razveselilo poročilo o osnovanju francoske osvobo^lne fronte, pri kateri poleg drugih v odlični meri sodelujejo tudi krščanski sindikalisti. Naš zgled torej prodira v Evropo. Menili smo se s Pavletom (Kocbekom) in Mihom (Brecljem), da pošljemo radijski poziv vsem v bivši krščanski sindikalni internacionali včlanjenim sindikalnim zvezam za aktiven nastop pri osvobodilnem gibanju v povezanosti z vsemi naprednimi silami. Obenem bi pozdravili odločitev francoskih krščanskih sindikalistov, ki so sledili našemu zgledu.« V začetku 1944 je bil Vercors osvobojeno #zemlje, kjer so imeli oblast partizani. Ta teren je postal nevaren za Nemce. Ti so bili le preveč radovedni, kakšno je to osvobojeno ozemlje, pa so ga napadli. Pri vdoru je bilo ubitih 11 Nemcev, 13 pa težko ranjenih. Izgube so razdražile nemškega okupatorja, napadel je zopet z novimi močmi. Partizani so napad spet odbili. Sovražnik se je moral umakniti. Pri umiku so Nemci iz maščevanja požigali hiše in pristave. Partizani so vedeli, da je to šele začetek in da bodo morali še dosti žrtvovati za rešitev domovine. Posebno požrtvovalna in disciplinirana ter navdušena za boj s sovražnikom je bila mladina. V boju je padlo že več pogumnih in hrabrih partizanskih oficirjev, zagrizenih Sovražnikov okupatorja. Zares, zemlja, ki je prepojena s krvjo tako srčnih sinov Francije, je izvoljena za velika dejanja. Tudi sam vercorski teren je bil jamstvo za velike uspehe v boju proti nemškemu okupatorju. Skupina francoskih partizanov, udeležencev hudih bojev pri Vercorsu: večina izmed tt4i mladih fantov in njihovih vojaških voditeljev je podlegla v neenakem boju z do zob oboroženimi Nemci. 6. junija 1944 se je začelo dolgo pričakovano izkrcavanje francoskih zaveznikov. Nihče ni dvomil v usj^h tega podviga na severu Francije, čas svobode je prišel. Pripraviti se je treba na zadnji odločilni spopad z okupatorjem. Vsa francoska srca so hitreje bila v velikem navdiišenju. Iz Alžirije so dobili francoski partizani povelje, naj gredo takoj v boj. Partizanska vojska se je v nekaj dneh izdatno povečala. Zbirali so prostovoljce. Ves Vercors naj postane ena sama mogočna trdnjava. Tu se je zbiralo vse. 20. julija je bilo 2ia boj pripravljenih kar 5000 borcejr. Tisti, ki so se odzvali kUcu generala de Gaulla, so zapustili vse: žene, otroke, delavnice, polja, trgovine, urade itd. Domovina jih je bila nad vse. Mnogi se ne bodo več vmiH iz boja. Tega so se vsi zavedaU. Prepričani so bili, da so njihove žrtve nujne. Taki so bili tudi naši. jugoslovanski partizani. Štiri leta že Francozi prenašajo težko breme okupatorskega nasilja. Nacisti jim jemljejo eno svoboščino za drugo. Na tisoče rodoljubov je svojo upornost proti zatir^cu plačalo z življenjem. Zopet drugi so bili nasilno odpveljani z domače zemlje in daleč v sovražnikovi zemlji žive kot sužnji. Nad milijon vojakov iz leta 1940 je še v nemškem ujetništvu. Vsi ostali naj se zadovoljijo s čakanjem, ne da bi kaj storili za osvoboditev? Ali naj res položijo svojo domovino in njeno svobodo samo v zavezniške roke, na katere sicer računajo? Brez njih res ne bi mogli doseči tako zaželene svobode. Redkokdaj v zgodovini je bila Francija Jako enotna kot sedaj. Nikdar ni želja po svobodi tako tesno združevala Francozov kot v drugi svetovni vojni. Vsa Francija, od najbolj oddaljene kolonije do zatoje vasice, se je dvignila, samo da izžene Nemce iz svoje dežele. Navdušeno so hiteU ljudje raznih starosti, različnih poklicev, najbolj nasprotnih nazorov po strmih stezah proti vrhovom Vecorsa, kjer se bodo bojevali, da osvobodijo domovino in da v njej zopet svobodno zadihajo. Na Vercorsu so se množice razdelile po enotah in se organizirale ter se podredile svojim oficirjem in nestrpno pričakujejo avionov iz Alžirije ter Velike Britanije, ki jim bosta spuščali vse, kar jim je za bolj potrebno. Vercors je tako postal prava tMnjava odbora. (Se nadaljuje) N!so še tako daleč časi, ko so delavke jokale Letošnji načrt konfekcije LISCE iz Sevnice predvideva skoraj sedemmilijardno vrednost proizvodnje — Zaposlili bodo še 180 ljudi in s tem dosegli mejo 1000 zaposlenih — Najbolj bodo razširili obrat na Senovem — Izdelki Lisce gredo še naprej dobro v prodajo, le v tujini opažajo zasićenje — Največje je povpraševanje po ženskem perilu, ki ima imena: Anita, Erika, Silva, Manon, Patricia, Majda, Lola — Prodajna služba ne zamudi priložnosti, da ne bi izdelkov tovarne predstavila kupcem Predvidene letošnje naloge Lisce, ki raste iz leta v leto, niso majhne; gospodarstveniki bi v svojem jeziku rekli: plan je napet. V prodajni službi ugotavljajo, da je začela prodaja ha zunanjem trgu delno zaostajati zaradi velike ponudbe nmogih konfekcijskih tovarn. Povpraševanje na domačem trgu še narašča, ker pa mora podjetje uvažati večino sintetičnih materialov, je izvoz zelo pomemben in je razumljivo, da se podjetje ni strinjalo z delitvijo ustvarjenih deviz. Na pritožbo kcmfekcionarjev dobijo začasno od enega dolarja izvoza 70 oentov za nakup v tujini. Podjetje želi prodreti tiidi na tista tržišča, kjer se še niso uveljavili njegovi izdelki, predvsem na Švedsko in v Sovjetsko zvezo. Lisca že dalj časa fbuja pozornost zaradi zelo visoke akumulativnosti in velikega dohodka, iz katerega izhajajo tudi dobri zaslužki delav- cev, ki so v povprečju med največjimi v konfekcijski industriji. Močno rastejo tudi skladi podjetja, ki zagotavljajo nadaljnjo rast podjetja in rezervo za slabše čase. Čeprav je del zaslug izven kol^iva samega (veliko povpraševanje po tovrstnih izdelkih), so v podjetju Lq>olnili organizacijo dela in nagrajevanje za naše razmere do zavidljive višine. Posebno pozornost že vseskozi posvečajo i^oriščanju delovneg^a časa, za katerega jim kot skleni imenovalec služi norma-minuta. To enoto uporabljajo tudi za izdelavo podrobnejših načrtov za vsako delovno mesto in delovno enoto posebej. Ti načrti veljajo kot zakon, če jih obrat ne izpolni v petih dneh, mora delati še šestega in nima proste sobote. Na osnovi teh merilnih enot raadelijo tudi ustvarjeni dohodek. Torej obrati ne dobijo toliko dohodka, ko- Bo treba pred sodišče? Kmetijski kombinat iz Sevnice, ki je ob stečaju KZ Šentjanž prevzel tudi šent-janšW vodovod, zahteva sedaj zanj od KS Šentjanž 1,900.000 S din. Vodovod je zanemarjen in ga krajevna skupnost želi upravljati in oskrbovati, vendar ima na voljo tako malo denarja, da je "nemogoče misliti, da bi zahtevani znesek tudi plača la. Na občinski upravi v Se v niči so predlagali, naj bi se v kratkem sestali obe strani če sestanek ne bi imel uspe ha, naj bi dokončno odlo TRI Z BUČKE ■ PRIHODNJE LETO bo treba prešolati tudi peti razred osnovne šole na Bučki, ker bo število učencev že ta ko majhno, da se jih že ne bo več izplačalo poučevati posebej. ■ Z BUČKE IN IZ OKOLIŠKIH VASI bi se prebivalci raje zdravili v novomeški bolnišnici kot v brežiški, ker imajo z Novim mestom boljše prometne zveze. ■ V PROGRAMU KS ima najvažnejše mesto ureditev lastninskih odnosov pri izvozni poti iz peskokopa v Radu-Ijah, vzdrževanje javne teht niče in zadružnega doma, popravilo vaških poti in ureditev ja\'ne razsvetUave na Bučki. čilo sodišče. Prebivalci Šentjanža pravijo namreč, da je vodovod njihov in da hočejo samo — svoje dobiti nazaj. LONČARJEV DOL; les za most že zbirajo Predvidevajo, da bo nevarni most pri Lončarjevem dolu v prihodnjih dveh mese. cih končno popravljen, saj že dovolj časa grozi, da se bo porušil pod težjim bremenom. Posebno je veliko bojazni pri prevozu šolskih otrok v Sevnico. Letos bodo tamkajšnji vaščani tudi elektrificirali zaselek Gtnaj-,no, kar bo stalo skupaj 5 milijonov Sdin. Priključek so že plačali, pripravljene pa imajo tudi že drogove. STUDENEC: zakaj ni prišlo več ljudi na predavanja? 1. februarja zvečer je bilo na Studencu pri Sevnici zanimivo predavanje o vzreji živine in o prvi pomoči pri zdravljenju. Kmetijski strokovnjaki Iz Sevnice so ljudem govorili tudi o gojenju črnega ribeza in o sadjarstvu nasploh. Ker je bilo predavanje za kmetovalce zelo zanimivo, se čudimo, da se ga ni udeležilo več ljudi. SEVNIŠKE VESTI ■ NI<:SN/UiA IN ŠTEVILNI ODPADKI po sevnlikih cestah, predvsem pa v okolici postaje, spomenika NOB in trgovine, ki jim en sum cestar ni kos, so prisilili Stanovanjsko komunalno podjetje, da je na občinski skupščini zahtevalo sprejetje nekaterih dopolnil odloka o obveznem odlaganju .smeti. Po teh dopolnilih bodo lahko ostreje ukrepali proti kriiilcem. Na seji so odborniki predlagali, naj bi učitelji v osnovnih šolah učencem več govorili o pomenu čistoče. ■ V VITRINI DPM is Sevnice, ki Tisi na domu TVD Partizan, vas lepak $e vedno vabi n^ apre-jem d^ka Mraza, ki je-bU lanskega decembra. Kot k^, g« namerava druitvo uporabiti Se enkrat, vendar bo moralo v tem primeru spremeniti datum. ■ n\ NIMA sovnlftkl slaščičar tako na debelo prahu v lokalu, kot ga ima v Izložbenem oknu, sicer bi močno dvomili, da njegov lokal obiSče ktvj voč ljudi. ■ IGRISC:A BOBO OKOLI dO- LE. Čeprav so bila Športna igrišča po prvotnem uiFbanističnem načrtu So^oe predvidena v bliti-ni kopitarne, je občinska skupščina pred kratkim potrdila spremembo te zamisli. Po novom naj otroško varstvo, ki je bila pred-bi bila igrlSča v okolici Sole, ker tam ne bo stala bodoča stavba za videna na prostoru med bencinsko črpalko in Solo. Sprva so menili, da bo bližnja bencinska črpalka ostala na sedanjem mestu le nekaj lot, vendar se je pokazalo, da motorisacija tako hitro napreduje, da bo črpalka lahko ostala tam, četiKli bi zgradili novo na desn'm bregu Save. likor ga pri njih nastane, temveč je dohodek razdeljen na osnovi vloženega dela. Ce ne bi tega naredili • tako, bi prišlo do prevelikih razliJc v zaslužkih, ki ne bi izvirali iz dela, s tem pa bi prišlo do trenj med obrati in lahko bi se celo zgodilo, da nekaterih izdelkov ne bi hotel proizvajati noben obrat, ker se pri njih premalo zasluži. V njihovih razmerah, ko imajo 90 odst. vseh del normiranih, se je takšno nagrajevanje trdno uveljavilo. Za letošnje leto predvidevajo načrti polovico večji celotni do- hodek, za 36 odst. večjo vrednost izvoza, za 37 odst. večji obseg proizvodnje, za 12,8 odstotka večjo prodtiktivnost, kot so planirali lani. Tudi lanski načrt je bil napet, pa so ga'vendar presegli: obseg proizvodnje za 11, celotni do-hodeik za 6 in osebne dohodke za 9 odstotkov; produktivnost pa se je povečala za 12 odst. Te številke, v katerih se skriva mnogo truda in prizadevanja, so izvor optimizma v kolektivu, ki bo na koncu letošnjega leta štel že 1000 članov. M. LEGAN Črna kronika Lani ste bili na območju sevniške občine 102 prometni nezgodi, v katerih je bdlo 44 ljudi telesno poškodovanih, dva pa sta celo izgubdla življenje. Na železnici je bilo pet nesreč, dve izmed njih sta se končali s smrtjo, V Sevnici je še vedno veliko črnih vinotočev. Organi milice so odkrili tri primere, za še več pa jih ve tržna inšpekcija. V občini je bilo lani 7 požarov, ki so skupno povzročili poltretji milijon stardh dinarjev škode. 7 ljudi je nosilo orožje brez dovoljenja. Zaplenjene so jim bile tri vojaške puške in ena lovska, dve pdštoli in nekaj razstreliva. 4 občani so lani pobegnili čez mejo, čeprav zdaj nd težko dobiti potrebnih papirjev. 27 vinjenih ljudi so imeli lani zaprtih v prostorih milice, dokler se ndso streznili. Sredi januarja je iz vzgojno-poboljševaln^ doma v Radečah v najhujšan mrazu pobegnila trojica mladoletnikov kar bosih. Dva dni kasneje Je bil eden izmed njih — Franc Bradač — prijet v Sevnici, ravno ko se je pripravljal, da bo vlomil v trgo^ vino v Šmarju. PRIPRAVE NA REFERENDUM V SEVNIŠKI OBČINI Za kaj naj bi porabili vaš prispevek? Ce bodo prebivalci sevniške občine na referendumu (ljudskemu glasovanju), ki bo na dan volitev odbornikov občinske skupščine, sprejeli obveznost, bodo kmetje na leto prispevali 1,5 odst. od katastrskega dohodka (skupno 7,8 milijona Sdin), zaposleni v družbenem sektorju 1,5 odst. od osebnih dohodkov (skupaj 66,2 milijona Sdin), obrtniki in upokojenci pa 1,5 odst. od osnov oziroma pokojnin, kar bo dalo skupno 5,4 milijona S din na leto. Prispevka bi bili oproščeni delavci in upokojenci, ki imajo zaslužke ali pokojnine manjše od 50 tisočakov, in lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo katastrski dohodek manjši od 50.000 Sdin. obnova strehe, centralna kurjava, ureditev telovadnice 13,500.000 Sdin. KRMELJ (za preureditev prostorov za &ol^o varstvo 1,000.000 Sdin, za parket v kulturnem domu 3,880.000 Sdin. TELCE: za novo šolo 50,000.000 Sdin (iz medobčinskega in republiškega posojila). PRIMOŽ: za dokooičanje del na novi šoli 11,000.000 Sdin (denar je že zagotovljen). Po vrstnem redu imata prednost šoM na Telčah in na Primožu, za njima pa pridejo na vrsto Blanca, TržiSče, Krmelj, Loka, Za-bukovje. Studenec, Šentjanž, Kal, Veliki Cimik, Sevnica, Bučka in prosvetni dom v Krmelju. Ker ni drugih možnosti, da bi dobili denar za popravila šol, se je bilo treba odločiti za samoprispevek v upanju, da ga starši ne-bodo odklonili, saj gre za šolanje in bodočnost njihovih otrok. Zahtevajo prenose cest v štirih letih bi tako nabrali 278,5 milijona Sdin. Ker bo občinska skupščina v tem času zagotovila v proračunu še 120 milijonov, bo tako skupno na voljo 400 milijonov starih dinarjev. Vendar bo treba v prihodnjih štirih letih poravnati tudi 296,5 milijona starih dolgov, ki so nastali z gradnjo nove šole v Sevnici in Šentjanžu ter z nekaterimi drugimi popravili na šolah. Tako bo preostalo, še 103,5 milijona, ta denar pa naj bi se po predloženem osnutku vlagal v naslednje šolske zgradbe: BLANCA (šola je bila zgrajena 1874); za obnovo podov, vrat, oken, nai)elja-vo vode idr. 5.400.000 Sdin. BOŠTANJ (zgrajena 1883, preurejena 1933): za polaganje parketa, napeljavo vode, ureditev sanitarij, centralno kurjavo idr. 13,300.000 Sdin. SEVNICA (1964): ze ureditev igrišča 2,000.000 Sdin. BUČKA (1896, obnovljena 1945): za pr^ritje strehe, obnovo fasade in podov 3,600.000 Sdin. LOKA (1907): ureditev sanitarij, napeljavo vode, obnovo oken in vrat 1,880.000 Sdin. Za obnovitev stropne konstrukcije prosvetnega doma pa 5,000.000 Sdin. RAZBOR (1886, obnovljena 1964): nima potreb po večjih vlaganjih. STUDENEC (1875, prenovljena 1914): za napeljavo vodovoda popravilo vrat, položitev parketa v učilnice 2,200.000 S din. ZiVBUKOVJE (1896, obnovljena 1948): za razna dela 3,300.000 Sdin. ŠENTJANŽ (1961): za ureditev okoUce in za centralno kurjavo v šoli 10.000.000 Sdin, za prosvetni do«m v Šentjanžu 10 milijonov Sdin. KAL (1906, preurejena 1948): nova fasada, pre-kritje strehe in novi podi 1,630.000 Sdin. * VELIKI CIRNIK (1906, prenovljena 1964): za popravila 1,550.000 Sdin. TRŽIŠČE (1888,. obnovljena 1946): nova oprema za dve učilnici, ureditev sanitarij, napeljava vode, S&VNISKI.VESTNIK v zadnjih letih so prebivalci mnogih va«ii sevniške občine uredili ali celo na novo zgradili precej cest, ki pa so pomembne predvsem zanje same. Ko je sedaj treba zgrajene ceste primemo yzdr ževati, pa bi radi dosegli, da bi te vaške poti prenesli Tržiški blok: stvari bo treba razčistiti Gradnja stanovanjskega bloka v Tržišču je doslej veljala dobrih 48,000.000 S din. Ker podjetje Pionir iz Novega mesta ni naredilo vseh pogodbenih del, hkrati pa sodnljsko izterjalo ves pogodbeni znesek, občina pa nato zamudila rok pritožbe, je bilo treba najeti še nekaj nad milijon S din dodatnega kredita. Občinska skupščina je na zadnji seji sklenila, da je treba poiskati krivce za zamuditev pritožbenega roka, SGP Pionir pa prisiliti s tožbo, da bo dokončal vsa v* p>ogodbi predvidena dela. POD VRH: zahtevajo prevoz šolskih otrok Na zadnjem javnem shodu na Podvrhu so ljudje želeli, naj bi njiliove otroke prevažali s Podvrha s kombijem v sevniško šolo. Vendar bi bilo v tem primeru treba urediti tudi cesto in poglobiti potok pri Lončarjevem dolu, kar bi stalo precej, zato sevniška šola zaenkrat tega prevoza ne more 2»go. toviti. Na zboru so tudi zahtevali, naj bi imeli vaščani Podvrha, Tmovca Stržlšča in Vranja svojo krajevno skupnost (zdaj S(>adajo te vasi v KS Zabukovje), izvolili pa so tudi že svet, ki naj bi jo vodil. Vprašanje Je, če j« takšno drobljenje krajevnih ski-.pnosti pametno, ko v ne- Prizadevni gasilci s Studenca so gasilskemu uomu pri zidali tudi dvorano, ki je bila na Studencu že nujno' katerih drugih krajih opaža- potrehna. Upajof d« bo ta dvorana Se letos dokončno mo željo po združevanju urejena. (Foto: Franc Pavkovič) manj.oni, v katerem so le trebanj-skl luiikciODarji! V Molu^onogu je več praznih lokalov, ki bi jih bilo treba uredi-U in luuristno porabiti. Pred leti je gostilničar H. B. prodal pritličje »roje Bgradbe vcletrgoviai Mercator iz Ljubljane. Novi last-pa teh lokalov Se do danes ni v trgovino, kot Je obljubil. Mercator je od PE Tr4an iz Mokronoga celo prejel dotacije In mu torej ne bi bilo treba kriti vseh stroškov. Občani Mokronoga EMl: rok za plačilo nam še ni potekel! Tovarna nalivnih peres in kemičnih svinčnikov EMI z Mirne nam je poslala na osnovi objavljene trditve, da ni spoštovala pogodbe o prispevku za asfaltiranje ceste Mirni, naslednje praja'^nl- lo: »Ni res, da naše podjetje iii spoštovalo pogodbe, ker je delavski svet sklenil, da bo Prispevek plačal šele po zaključnem računu do 31, marca 1967. Res nas je Cestno Podjetje iz Novega mesta tožilo za znesek, ki ga je delavski svet sklenil prispevati 2a oesto, vendar je podjetje kasneje tožbo umaknilo, ker rok plačila še ni potekel. PripK)minjamo pa, da smo prejeli od Cestnega podjetja, hekaj neresničnih račimov,« Predsednik DS v EMI: Božo Ponlkvar lahko upravičeno pričakujemo, da bo Mercator do občinskega prapii-ka in do 25-letnice ustanovitve Gubčeve brigade uredil trgovino, če pa je ne namerava urediti, naj prostore odstopi aU proda komj drugemu, ki jih bo lahko koristno porabil. Mokronog nima pomembne industrije, vendar bo po vsej verjetnosti Se letos dobil asfaltirano cesto, ki ga bo povezovala s Trebnjem. S tem se bo autno povečal priliv turistov, Se posebno, ko bo urejena ena najprivlačnejših turističnih točk na Dolenjskem, postojanka na FričL Tujce bodo privabljali Slikovitost doline ter lovski in ribiški turizem. -e- enoti 2: Franc Lenič iz Dol. Ponikev, Jože Fliohar iz Deč-je vasi in Ludvik Mežan iz Gornjih Ponikev; v v. e. 4: Pavel Gabrijel iz Dol. Med. vedjega sela, Alojz Mam z Dola in Anton Gole iz Starega trga; v v. e. 6: Jernej Novak iz Bllata, Franc Pust Iz Hudej in Alojz Grm iz Ved. Sevnice; v v. e. 7: Roman Ogrin, Slavko Kržan in Janez Gartiiar iz Trebnjega; v v. e. 9: Franc Hočevar iz Vavpče vasi in Jože Legan iz Sahovca; v v. e. 11; Štefan Kamin iz Gornje vasi, Jože Bedene s Trebanjskega vrha, Anton Vesel iz Goleka, Slavko Zore iz Razbor, Anton Mrhar in Drago Gorjan iz Zagorice; v v. e. 13: Tone 2i-bert iz Velike Loke, Rafael Pavlin iz Velike Loke in Lud. vik Bizjak z Mrzle luže. V 16. volilno enoto so bili predlagani: Tone Sever s Pristave, Marjan Zamljič in Alojz Barle iz Velikega Gabra; v v. e. 17: Nace Dež-man z Mirne, Rudolf Golob iz Gorenje vasi in Ivan Ja-nežič z Mirne; v v. e. 20; Stane A-vsec iz Bistrice, Franc Starič iz Gornjih Jesenic, Leopold Brcar in Filip Povše iz Prelesja. V seznamu manjkajo kandidati v 23., 24., in 25. volilni enoti. Zbor delovnih skupnosti: Ciril Pungartnik iz Tretmje. ga. Vlado Požes iz Studenca, Marija Velikonja iz Trebnjega, Slavka Nahtigal s Kamne gore, Lado Javomik, direktor Krojaškega podjetja, Nace Dežman, Anton Pate Stanovanjsko podjetje bo dobilo še stanovanja Trebanjsko stanovanjsko podjetje, ki goi^podari z okrog 290 stanovanji in 31 poslovnkiii prostori, bo dobilo po vsej verjetnosti v upravljanje še 160 stanovanj. Ker republiški sekretariat za notranje zadeve ni ustanovil svojega stanovanj. skc~a podjetja, bodo tudi stanovanja KPD z Doba prešla v občinsko stanovanjsko ^ podjetje. TUdi trebanjska Odpita aVtOmODlIska kmetijska zadruga bo njemu izročila svoja stanovanja, tako da bo velika večina stanovanj v občini strnjenih v enem podjetju. Kolikšen pcMnen bo imela izročitev teh stanovanj za stanovanjsko podjetje, nazorno kaže podatek, da bi se v tem primeru režijski stroški zmanjšali od sedanjih 20,5 na 13 odstotkov, kar bi sprostilo več de. narja saa vzdrževanje stiano-vanj ki sčasoma tudi za gradnjo novih. V Trebnjem bo Kratko pojasnilo Zaradi menjajočih se možnosti za gradnjo nove miren-ske šole so se pojavili neutemeljeni glasovi, da delovnim organizacijam ni več treba odvajati samopri^ievka za fiolo. Razumljivo je, da so takšne domneve privlečene za lase, saj je ž« skoraj povsem gotovo, da bodo na Mirni gradili novo šolo, za katero bo dobila republiško posojilo. z Mirne, Marjan Pivk iz Mokronoga, Matilda žgank in Janez Bukovec iz Trebnjega ter Miha Plaveč iz Vrtač. V kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti so bili predlagani; Avgust Jer. lah iz Velikega Gabra, Alojz Koporc, Alojz Markovič iz žabjeka, Jože Andoljšek iz Kukenberka, Jože Zupančič iz Martin je vasi, Franc Ka-stelic iz Potoka, Franc Hočevar iz Dobrave, Karel Zupančič z Dol. Vrha pri Dobmiču, Anton Cugelj z Vrha pri šentrupertu in Franc Stare iz škrljevega. V republiški zbor republiške skupščine je bil doslej predlagan Janez Mihevc, v prosvetno.kultumi zbor pa Franc Režun. Za komunalne nan^^ve je bolj malo denarja i v trebanjski občini so od leta 1963 pa do zdaj plačali že 25 milijonov stroškov za izdelavo urbanistične dokumentacije treh naselij: Trebnjega, Mirne in Mokronoga, doslej pa je bila narejena komaj četrtina vseh načrtov. Graditelji zasebnih hiš morajo vnaprej plačati sto tisočakov kot akontacijo za komunalni prispeveć, kar je zelo malo v primerjavi s potrebami. Izračunano je bilo namreč, da znašajo v naših razmerah stroški za^ komunalno ureditev okoli milijon starih dinarjev na eno hišo, samo načrti pa stanejo blizu 150.000 S din na eno hišo. Zato je razumljivo, da gre gradnja komunsJnih naprav zelo počasi, ker graditelji ne prispevajo niti za načrte. Pri tem pa je treba opozoriti, da občinska uprava ni dosledno od vseh graditeljev izterjala akontacij na komunalne prispevke. Ljudje namreč vedo za nekatere druge graditelje zasebnih hiš na Mirni in v Trebnjem, ki prispevka niso plačali, zato te pojave ostro obsojajo. Tisti, ki so prispevek morali plačati vnaprej, upravičeno spraišujejo, če predpisi niso za vse enaki. Kdo naj bi gospodaril z vodovodi? negovalnica Prejšnji mesec je bilo sporazumno z Avto-moto zvezo Slovenije sklenjeno, da bo le.ta odprla v nekdanjih prostorih Toplovoda v bližini bencinske črpalke negovalni-oo avtomobilov in bazo za. službo Pomoč in informacije. Kasneje bodo v zgornjih prostorih statvbe uredili tudi prenočišča, kjer bi lahko prespmli vozniki, ki jih je pokvarjen avtomobil pustil na cesti. Z zastopniki trgovskega podjetja Mercator pa je bilo tudi že dogovorjeno, da bo podjetje še-letos zgradilo v bližini bencinske čr. palke restavracijo z delikateso. Prebivalci trebanjske občine so do sedaj zgradili osem večjih vodovodov s približno 22 km cevi, razen tega pa obstaja še več manjših napeljav in vodovod Stična—Trebnje, ki je medobčinskega značaja. Vse te vodovode, z izjemo mokronoškega, upravljajo vodovodni odbori, ki pa slabo skrbijo za vzdrževanje in le občasno zbirajo denar za večja popravila, ponavadi šele takrat, ko voda že »v grlo teče«. Kdo naj bi s temi napravami gospodaril v bodoče, še ni odločeno. Potrebno se bo še posvetovati z vodovodnimi odbori in porabniki vodovodov, potrebni bodo še podrobnejši računi, poiskati bo treba tudi ustrezno obliko upravljanja s temi družbenimi objekti. Tako kot je imel na zadnji rim gospodari stiSka vodna seji trebanjske skupščine, ki skupnost. Mirenčani so pred-je na široko obravnavala ko- lagali, naj bi vodovode pre-munalne probleme, prvo be- vzelo Gradbeno opekar-sedo mirenski .kvintet' odbor- sko podjetje, če bi zagotovi-nikov, naj tudi mi najprej omenimo Mimo, ki jo tovrstne težave najbolj pestijo. Tamkajšnj'i 3,5 km dolgi vodovod je ponekod že dotrajan, njegovo zajetje premajhno, pritisk vode nezagotov-Ijen,vodovodni odbor, katerega vroči odborniki so mimogrede povedano tudi njegovi člani, pa je nedelaven. Znane so tudi težave s šentrui>er-škim vodovodom, ki ima izrabljeno črpalko, vodovod v Slovenski vasi pa ima ob dežju kalno in mogoče celo okuženo vodo. Nove težave obeta tudi kanalizacija, za katero se nihče preveč ne briga, razen tega jo bo po-trelHio marsikje šele graditi. Na kratko povedano: neurejenih stvari je dovolj, ni pa nikogar, ki bi v merilu vse občine načrtno skrbel za komunalne naprave. Marsikje denarja sploh niso pobirali, ko pa se je pojavila večja napaka in z njo povezani stro-pa je šlo vse skupaj v. breme občine in proračuna. Ker tako ne more več naprej, je občinska skupščina predlagala, naj bi sporazumno z vodovodnimi odbori prenesli vodovode in kanalizar cijo v upravljanje komimal-nemu podjetju iz Trebnjega, ki upravlja ie tudi mokrono-Ski vodovod. Izjema naj bi bil le stiški vodovod, s kate- lo bolj^ gospodarjenje kot komunalno podjetje. Pri gospodarjenju naj bi sodelovali porabniki vode, občina pa naj bi sprva zagotovila tudi del denarja, ki bi ga zahtevala preurešditev zanemarjenih vodovodov in kanalizacije. Podrobnejši računi Se niso znani, osnovna načela pri prenosu pa objavljamo zaradi tega, da bi prizadeti Ijud-jfe sodelovali pri odločitvah in bili pripravljeni prispevati tudi več za urejevanje ko-mimalmih problemov, kar bo gotovo potrebno. M. L. »Seminar nam bo koristil« V dvorani restavracije »DANA« na Mirni je občinski sindikalni svet v Trebnjem 3. in 4. februarja priredil seminar za vodstva sindikalnih podružnic, na katerem so zbranim udeležencem predavali priznani strokovnjaki o nagrajevanju po delu, o gospodarstvu, o samoupravljanju in o vlogi sindikatov. Opozorili so na slabi način nagrajevanja nekaterih podjetij, kjer zaposlene plačujejo le po delovnih mestih. Predavatelji so nas seznanili z osnovnimi vzroki, ki so zahtevali gospodarsko reformo, pri čemer ima pomembno vlogo tudi naš dolg v zamejstvu. Na seminarju je bilo rečeno, da je za sindikat najpomembnejše, da se zavzema za de'avce, za samoupravljanje in za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih ter se bori proti n«pravilnostim v delovnih organizacijah, žal pa nekatera »vidna« podjetja na seminar niso poslala delavcev. Vsem predavateljem: Trohi, Trinkausu, Pogačniku in Svabu iz Ljubljane se za predavanja zahvaljujemo, ker smo prepričani, da nam bo seminar veliko koristil. POPRAVEK V zadnji številki našega lista bi moralo pod naslovom Volitve in imenovanja pisati, da je trebanjska ob-čins':a skupščina na seji imenovala Alfonza Tratarja zr novega tajnika komisije za prošnje in pritožbe, i ■ ne za predsednika komisije, kot smo zapisali. TREBANJSKE IVERI ■ 7.ARADI VELlKEtlA ULOVA CIPLOV V morju v bližini Izole so prišli ribiči ponujat ribe tudi v Trebnje. Prodajali so jih po 700 S din in so Sle dobro v denar. v petek pa so prlSll v Trebnje ie drugiC; to pot so prodajali sardele po 500 S din. Pokazalo pa se je. da potujoči prodajalci v Trebnjem nimajo primernega prostora in so prisiljeni prodajati kar na cesti. O manjSi, skromni tržnici so Trebanjci ie govorili na konferenci krajevne organizacije SZDL in bi zato radi, da bi načrt tudi uresničili. Zelo primeren prostor za tržnico bi bil ob Zupančičevi hiši. kjer je napeljan velik kup zemlje. Ce bi ga poravnali, bi na tistem, zelo prometnem kraju lahko uredili manjši tržni prostor. ■ KER SMO 2E PRI RIBAH, smo povprašali trebanjske ribiče, če ne bi tudi oni mogoče kdaj organizirali prodaje rib, čeprav so samo športni ribiči. I^vedall pa .so nam grenko izkušnjo s krapi pred nekaj leti, ki so jih le s težavo prodali, čeprav so ljudje prej govorili, da bi radi kupovali ribe. ■ KO JE 2E ODLEZEL SNEG, je »znano« smetišče pri trebanjskem gradu pokazalo svojo podobo. Probivald kraja pričakujejo, da bodo odgovorni ob toll-kokratnl kritiki vsaj letos naili ustreznejše mesto za smeti, saj smo v mednarodnem letu turizma. ■ TRGOVINE SO S SADJEM Idjub pozni zimi dobro založene. Povsod je vse nmieno pomaranč, tako de so ljudje letos prišli na svoj račun. Cena je padla na 260 s din in Je le 5 S din večja kot v Novem mestu. V trgoviriah so pred kratkim začeli ponujati tudi jajčka po 53 S din. Na lepaku piše, da so sveža, prodajalci pa pravijo, da tega kupcem ne morejo jamčiti in da so jih dobili pod oznako »sveža«. ■ PO DOSLEJ OPRAVUKNEM DELU je potrebno za novi blok v Trebnjem še en mesec dela, če bo pa slabo vreme,"pa dva, in stanovalci se bodo laWto vselili. ■ BO KAJ S PRODAJO MESA po kvaliteti? Se lani je bilo slišati, da bodo v trebanjski mesariji uvedli prodajo mesa po kvaliteti, vendar se do sedaj ni nič spremenilo. Ljudje sprašujejo, zakaj ne uvedejo takšne prodaje, saj je znano, da jo uvajajo tudi dhigod. Prodajalci resda postrežejo po željah kupcev, vendar mora kdo vzeti tudi slabše meso. Ce bi prodajali po kakovosti, bi blll računi za oba partnerja bolj čisti. ■ NA TREBANJSKI BENCINSKI ČRPALKI imajo vse več dela. Takoj po otvoritvi nove črpalke je bilo tam precejšnje zatišje. Bilo je novo leto, ki je prineslo višje cene bencina, pa tudi sicer je bilo zaradi zime malo vozil na cesti. Zdaj je promet vse večji, podjetje pa je namestilo tudi velik napis PETROL, ki že od daleč opozarja na črpalko. ^HCET, kot MALOKDAJ: Bos:ato okrašen napis in mlaji na vhodu v dvr tovarne zdravil KRKA, Krna Maser, članica sveta za izobraževanje pri ObS^ inž. Milan Zorko, direktor Splošne vodne sikupnosti, Amalija Toršak, učiteljica v osnovni šoli Katje Rupena, Tone Goš-nik, urednik Dolenjskega lista, Dušan Zupane, sekretar občinskega odbora SZDL, Jože Suhadolnik, načelnik oddelka ObS, Stane šmid, predsednik sveta KS, in inž. Rade Kalinovič, član sveta KS. Režijski odibor, v katerem so predstavniki F>odjetij, ustanov, zavodov in družbeno -političnega življenja v.^Novem meatu, ima pcredivsem nalogo skrbeti za zbiranje sredstev, pripravo investicijskega programa in projektov za zidanje nove osemletne šole v Novem mestu. Če se preveč mudi! Naglica je muholovec za napake, ki jih drago plačujemo. Ne zmeraj, večkrat pa. Ko bi bili vedeli — da nimamo vselej prav! Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij v Novem mestu je moralo poučiti že marsikaterega graditelja, da ni dobro hiteti z načrtom za hišo, dokler ni zazidalnega načrta. Posameznikom je bilo že hudo žal, ker si niso mc^li pomagati z načrti, za katere pa so morali tehnikom ali inženirjem drago plačati. Več" se jih je vprašalo; »ZAKAJ? Zato, ker ti načrti niso bili usklađeni z zahtevami zazidalnega načrta! Podjetje za stanovanjsko gspodarstvo ima oddelek, ki lahko pripravi načrt, da bo v vseh pogledih neoporečen. Zato je nedvomno bolje kakšen dan počakati, da bo v«e v redu, kot pa naročati kakršnekoli načrte pri komerkoli. Računajo, da bodo letos spomladi zidali predvsem v Gotni in RegerČi vasi, v Smihelu, v podalj-ški^ naselja Majde Silo, na Drski in v Irči vasi ter na Otočcu. Podjetje svetuje graditeljem, naj ne hite z načrti in drugim, ker si sami delajo škodo. Za graditelje torej velja: KOMUR SE MUDI, DVA KRAT PLACA! Rež^sikd odbor je imenovan 2» tri leta oziroma za toliko časa, dokler ne bodo zbrana sredstva za novo šolo oziroma dokler šola ne bo zgiraje-na. Občinska skutpščina bo na eni svojih sej ustanovila sklad za novo šolo in imenovala njegov upravni od>bor. Organizatorjem pohvala slabši. Medtem ko so v Novem mestu v nižjih razredih dosegli 91,2 odstotni uspeh, je bilo na podružnicah 30 odstotkov otrok negativno ocenjenih. Na novomeški osnovni šoli imajo zaradi dvoizmenskega pouka dodatno pomoč le učenci od prvega do petega razreda, medtem ko za višje razrede še ni urejena, šoli je priskočila na pomoč Pionirska knjižnica, ki je organizirala dodatni pouk za matematiko, nemščino in angleščino. Volilni bilten Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL v Novem mestu je v posobni. Pre-štejmo denarje, izračunajmo, koliko dolgujemo za tri leta! 36. krat po 1 odstotek! Bi lahko plačali to že s prvo položnico? Mislimo na razmere v osnovni šoli »Katja Rupena«! I. Z. Odborniki še v tem mesecu o NOVOTEKSU Predvidevajo, da bo občinska skupščina v Novem mestu v februarju zasedala kar dvakrat. Na prvi seji, ki bo sredi meseca bo obravnavala poročilo o turizmu s poseb nim poudarkom na nalogah v letošnjem mednarodnem letu turizma, pKjročilo o kmetijstvu in gozdarstvu ter cigansko problematiko. Na tej seji bodo odborniki i>oslušali tudi pKjročilo komisije za družbeni nadzor o razmerah v NOVOTEKSU. Seja je bila predvidena že v začetku fe-ruarja, ker pa so čakali, da komisija za družbeni nadzor pripravi i>oročilo o NOVOTEKSU, so jo preložili. Na drugi seji, ki bo kmalu za prvo, vsekakor pa že v drugi polovici februarja, bo skupščina sprejemala bistveno nov odlok o prispevkih in davkih občanov. Pričakujejo burno razpravo zaradi tega, ker je zakon odpravil ugodnosti IV. proizvajalnih okolišev. »Sejo sem vodila jaz!« Podpisana podpredsednica delavskega sveta v NOVO-TE)KSU se ne morem strinjati s tem, kar je v prejšnji številki Dolenjskega lista o seji DS 20. januarja napisal predsednik DS Andrej Smuk. Res je, da je 20. januarja takoj odstopil od vodenja seje delavskega sveta, ni pa res, da bi za njim ne vodila seje jaz kot podpredsednica. Po njegovem to, da bi jaz vodila sejo, ne bi bilo v skladu s statutom NOVOTEKSA. Pripominjam, da sem sejo le vodila jaz, tov. Jože Udovč pa mi je pomagal. Zato tudi ne more biti res, kar trda tov. Smuk, da bi sejo samozvano vodil in štel glasove ter največ govoril tov. Hra-star. — Nisem pa jaz kriva, če me nekateri niso slišali, ko sem vodila nadaljevanje te seje. MARA PONIKVAR podpredsednica DS NOVOTEKS Volilna komisija vsklajuje Novomeška občinska volilna komisija že več dni usklajuje dejansko stanje s tistim, ki je uzakonjeno v odloku o volilnih enotah. Precej sprememb je namreč zaradi tega, ker so v volilne enote za volitve v zbor delovnih skupnosti ObS vpisane tudi delovne organizacije, ki so bile v času zadnjih volitev ukinjene. Ta del občinskega odiloka o volilnih enotah bo treba popraviti. si Javno tožilstvo že prispevalo Na tekoči račun za novo novomeško šolo, ki ga ima krajevna skupnost pri Dolenjski banki in hranilnici, so pred kratkim vplačali uslužbenci okrožnega javnega tožilstva iz svojih osebnih dohodkov 7081 S din, s čimer se je do zdaj vplačana vsota na tem računu pK)večala na 747.081 S din. Močnejši priliv iz osebnih dohodkov pričakujejo po 1. marcu. , BO LETOS KAJ BOLJE? Brusniški postavili dom naj bi Brusničani! v kulturnem domu bo tudi telovadnica Vse kaže, da bodo kulturni dom v Brusnicah že letos spravili pod streho. Za to si prizadevajo vsi občani, predvsem pa krajevna skupnost, ki pripravlja veliko nabiralno akcijo. Za zgradbo je krajevna skupnost že pripravila veliko strešne in zidne opeke in tudi za drug material ne kaže slabo. To pa vendarle ne bo zadostovalo. Predstavniki krajevne skupnosti menijo, da brez večje in vsestranske pomoči prebivalstva doma ne bo mogoče Rostaviti, vsaj ne v času, ki so' ga predvideli za dograditev. O kulturnem domu govore in razmišljajo Brusničani že nekaj let, saj bi jim taka zgradba dala prep>otreben pro- V__novem vrtcu za predšolske otroke, ki je bil odprt septembra v naselju na IVIestnih njivah v Novem mestu, je prav prijetno. Na fotografiji: otroci pri dopoldanski malici (Foto: Ria Bačer) stor, v katerem bi snovaii načrte * za napredek kraja in imeli različne prireditve. Mislili so, da jim bo dal potrebna sredstva krajevni samoprispevek, ker pa tega niso uvedli, so se odločili za nabiralno akcijo med prebivalstvom. Graditi nameravajo spomladi, brž ko bo sneg odlezel. Računajo, da se bodo prebivalci odzvali s prostovoljnim delom 'in vsestransko pomagali, da bi bil dom še jetos.pod streho. '■ Brusničani in okolišni prebivalci želijo, da bi se jim dolgoletne namere naposled le uresničile, pri čemer pa so, kot večkrat poudarijo, sami pripravljeni veliko prispe-rati. Nove stavbe' pa bodo veseli tudi šolarji, ki naj bi se jim predvsem uresničila želja, da bi telovadili v zaprtem prostoru, saj bo kulturna dvorana dovolj velika tudi za telovadnico. V ponedeljek podelitev plaket Komisija za vzgojo in varnost v prometu pri občinski skupščini v Novem mestu bo v p)onedeljek, 13. februarja, popoldne podelila petnajstim voznikom plakete vzornega voznika. Zanimivo je, da bo dobila, plaketo tudi voznica z dovoljenjem Iz leta 1938. S tem bo imelo plakete vzornega voznika v novomeški občini že 64 poklicnih voznikov in voeaiikov amaterjev. MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100 tisoč gospodinj, vdovoev, Innetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! — Poskusite! NOVOMEŠKA KOHUNrf RAZSTAVE, KONCERTI, VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Kulturni delež Dolenjskega muzeja v letu 1966 Ko vstoipamo v novo leto, je čas, ko se kritično oerecno nazaj ter pretehtamo in ocenimo, kaj in kako smo delali v minulem letu. Bilanca dela v zaključenem letu je vedno spodbvida in usmerjevalec za delo v prihodnjem leitu. Pa si na kratko oglejmo dek), ki smo ga of)irarvili v Dolenjskem m^iizeju v preteklem letu. Raiastavno sezono v lanskem letu smo odprli že januarja z razstavo pionirske fotografije na, Dolenjskem. Na noej so razstan^ljali pionirji dolenjskih in belokranjstkih šol. Pozornost so vzbudile zelo uspele fotografije foto-torožkov iz 2užemberka, Vinice in Or-rkomlja. Aprila se je prvič predstavil jaivnosti liovomeški likovni amater Ciril Podibevšek, ki je razstavil' okrog 20 initarzij. Razstava je vzbudila precejšnje aani'manje, predvsem zairadi tehnike ivjegovega dela, aaj ae le še redko kdo ukvarja s to zvrstjo likovnega ustvarjanja. Maja je v mali dvorani galerije razstavljal v Zagrebu živeči belokiranosiki rojak, kipar Julij Papič. Razstavil je drobno plastiko iz žgane gline, nekaj portretov in vrsto graflič. nih listov. Ob koncu šolskega leta sta Niko Golob in Ljubo Zageur, predavatelja za tehnični in likovni pouk na novomeški osnovni šoli, pripravila obsežno razstavo otrošloih likovnih in tehničnih iadelkov. Tudi ta raaistava je imela medobčinski zsnačaj, saj so pole« novomeških učencev razstavljeli še štOTilni drugi, predvsem iz Bele krajine. Za praznik novomeške otočine, 29. oktobra, je bdla odprta razstava partizanskih' grafik Franceta Mihelič«, ki poleg Nikolaja Pimat« in Božidarja Jekca axli v vrh grafičnega usitvarja-nja med narodnoosivobodllno vojno v Sloveniji. Decemibra pa je po poare(k>- vanj-u kulturno • umetniške skupine »Janez Trdina« v galeriji razstavljal Jože Tisnikar, slikar - samouk iz Slo-venjega' Gradca. Sipoznali smo delo ustvarjalca, ki sodi v tako imenovano skupino »primitivcev«, ki nam z grozljivo tematiko svojih del in temačnimi barvami pričara okolje in vzdušje, v katerem dela. Poleg nafitetih likovnih razstav pa je v počastdtev petindvajset-letnice vstaje slovenskega naroda pripravil Jože Zamljen, vodja oddelka ljudske revolucije v Dolenjskem muzeju, potiijočo zgodovinsko razistiavo z naslovom: Leto 1941. Ta ray.s<.ava je obiskala 10 šol v novomeški in trebanj-.siki občini. Poleti smo v muzeju temeljito preuredili in modernizirali kulturnozgodovinsko in arheološko zbirko. Seđfl< ie gr''^n».) c^i.(),; pre- gledno in nazorno predstavljfc^i,o. PRED OBČINSKO KONFERENCO RK NOVO MESTO Krajevnih organizacij RK je več kot KS Pomembna dejavnost RK pri krvodajalstvu, med socialno ogroženimi in pri zdravstvenem prosvetijevanju bi morala biti deležna širše družbene pomoči — Zakaj KS ne sodelujejo pri socialnem delu z RK, ki ima pri tem delu dolgoletne izkušnje? — Letos bo zelo manjkalo denarja v polovici marca bo v Novem mestu redna letna občinska konferenca RK. Organizacija RK ima. v novome-ški občini 29 osnovnih organizacij s 7540 odraslimi člani, poleg tega pa je še precejšnje število šolskih otrok včlanjenih v podmladek in mladino RK. Ce upoštevamo število občanov, zajema or. ganizacija RK sorazmerno malo prebivalcev, kljub temu pa opravlja zelo pomembno nalogo. Ukvarja se s socialno problematiko, z zdravstveno-vzgojnim delom in s krvodajalstvom. Največji odstotek članov je v Gotni vasd, tamkajšnja osnovna organizacija RK pa si je razen tega ustvarila tudi zelo natančno evidenco članov in pobrala vso članarino. Do začetka februarja niso edinole organizacije v Brusnicah, Šentjerneju, na Dolžu in Dvoru odvedle članarine za 1966, res pa je, da te organizacije še niso imele letnih konferenc. O čem je tekel pomenek na minulSi konferencah osnovnih organizacaj RK? Govorili so predvsem o zdravstveni vzgoji, o fcrvodajaJstvu, socialni dejavnosti in nekaterih orgam25aoiasfcih vprašanjih. Glede krvodajalstva velja omeniti, da so 1. 1967 povečali plan krvodajalstva v vseh osnovnih organizacijah. K socialnemu delu so sklenili še bolj pritegovati mladino in pri tem zlasti skrbeti za stare in onemogle, ki so brez varstva in pomoči, za družine tuberkuloznih in za družine alkoholikov. V sodelovanju s centrom za socialno delo Novo mesto so organizacije RK obiskale v času novoletnih praznikov večino socialno prizadetih družin in pri tem razdelile za 120.000 S din denarnih podpor ter 20 zavojev z živili in obleko. Mod obiskanimi so V Šentjerneju vedo: »Zakaj alkohol?« Krajevna organizacija SZDL v Šentjerneju ima v zimski sezoni 1966/67 v načrtu več predavanj. 2al ni za ta predavanja v Šentjerneju nobenega zanimanja. Od predvidenih petih sta bila doslej dve predavanji, v dvorano pa je obakrat prišlo po 12 do 15 ljudi. 2. februarja je bilo v načrtu predavanje »Zakaj alkohol?« Predavatelj dr. Franc Htib-gehr je prišel iz Novega mesta, toda v dvorani je bilo le 5 poslušalcev. Prav ta čas pa so bile vse Šentjernej ske gostilne polne. Pa naj kdo reče, da Sentjemejčani ne vedo »Zakaj alkohol?« P. M. Preurejeni Mercator na novomeškem Glavnem trgu ■ Pavle iviihelčič, poslovodja (preurejene) poslovalnice MERCATOR na Glavnem trgu v Novem mestu; »Sprašujete me, kako gre prodaja, ali smo pridobili več stalnih strank in zagotovili boljšo izbiro, kar smo se spet vmUi iz Seidlove ulice v to preurejeno prodajalno, kako se počuti osebje? Na vsa vprašanja bi brez pridržka pritrdilno odgovoril. Najprej o prodaji! Morda s temile podatki: slanine in sira smo v prvih treh januarskih tednih prodali več kot v treh mesecih preteklega leta, celoten januarski promet pa je bil za 50 odstotkov večji od lanskega v istem mesecu. Veliko stalnih strank smo pridobili na račun nove delikatese, predvsem zaradi boljše izbire. Naj povem, da prodajamo enake potrošniške predmete več proizvajalcev, zato obiskovalce ni treba siliti, kaj naj bi kupili, ampak se sam odloči. Prepričan sem, da bomo potrošnike zadovoljili vse leto. Za to imamo vse možnosti. Prodajalna in skladišče sta še enkrat večja kot pred preureditvijo, lokal je ustrezno moderniziran. Obnova je veljala okoli 23 milijonov starih din. Seveda je v takih prostorih imenitneje prodajati kot v luknji, kakršno smo imeli. Ljudje so mi večkrat rekli, da se čudijo, kako moremo v takih prostorih ustvariti tolikšen promet. Nemalokrat me je bilo sram. No, zdaj tega ni več, nič več sramu pred strankami!« ' večinoma starci in starke, ki žive jesen življenja prepuščeni samim sebi, pa jim obisk nekoga, ki se jih je spomnil s skromnim darilcem in čestitko, pomeni zelo zelo veliko. Nekatere konference osnovnih oi^anizacij so bile dobro obiskane, zlasti tiste, ki so bile povezane z zxiravstve-novzgojnimi predavanji. Za takšna predavanja je med podeželskimi prebivalci še vedno zelo veliko zanimanja in so i)Ovsod uspešna, če je le obv^čanje v redu. Na občinski konferenci RK se bodo morali aktivisti RK pogovoriti o mnogih pomembnih stvareh. Spr^voriti bo treba o sodeCavanju s KS, saj je slišati, da pri RK pogrešajo pobud za socialno dejavnost od KS, čeprav spada tu-du to delo v okvir krajevnih skupnosti. Morda je to dejavnost teže usklajevati tudi zato, ker je v novomeški občini 29 krajevnih organizacij RK in samo 19 KS? Mednarodne pomoči letos ne bo več, zato bo RK v bodoče odvisen 2^olj od članarine, pri->spevkov članov in morda občasnih prispevkov članov in morda občasnih prispevkov delovnih organiaacaj. Proračun občine je kot vir dohodkov presahnil, pa tuda denarja, ki ga je doslej dajalo socioalno zavarovanje, bo veliko manj. Socialno in zdravstveno prizadeti otroci letos ne bodo mogli brez posebne akcije v počitniške kolonije in na Debeli rtič. Ce omilimo pri nas sorazmerno zanemarjeno skrb za stare ljudi in dodamo še krvodajalstvo, bomo ugotovili, da organizaciji RK ne bo kmalu zmanjkalo dela, RK pa bo moral v bodoče biti deležen večje družbene pomoči in podpore! Levičar prvak Na januarskem Drzoturnirju v Krškem je prvo mesto prepričljivo osvojil prvokategomik Ivan Levičar. Vrstni red; Levičar 8,5, Rupar 7,5, inž. Kurent 7, Hrovat 6. TumSek 5, Pavllha 4, Colarič 3, Zupane 2 ter-Zorko in Spiler 1. (xostje od blizu in daleč, ki so se v soboto zvečer zbrali v prostorih nove restavracije hotela Grad Otočec nad Krko, so preživeli večer in urice do ranega jutra v zares veselem razpoloženju. Komisija iz vrst gostov je tale n;ir izvolila za »najboljši maski večera«; razdelih so tri lepe nagrade, steklenice fruškogorskega bisera pa so bile tolažilne nagrade za pohvaljene maske. (Foto: Janez Pavlin) Uspešen lov na sulce v Krki Ribiči so v letošnji sezoni uspešno ribariU v Krki, saj so do določenega termina potegnili na suho kar 14 merskih sulcev od 15, kolikor so jih imeli v načrtu. Srečo je iskalo okrog 180 domačih in 44 tujih ribičev. Prvi so ujeli 9 rib v skupni teži 72 kg, tujci pa 5 sulcev v skupni teži 37 kilogramov. Najdaljšega (120 cm) in najtežjega (20 kg) je ujel domačin Sre-tan Madžarevic. Ribiči so z ulovom lahko zadovoljni, še posebno, ker zaradi preobilnih padavin voda ni bila preveč ugodna. Ribiška družina Novo mesto je tako zaslužila 400.000 starih dinarjev. Domači ribiči, ki imajo precej ugodnosti, se v dnižinsko blagajno nrinesli znatno manjši delež. NOVO V AVTOBUSNEM PROMETU V večje zadovoljstvo potnikov Vsako uro avtobus iz Novega mesta v Dolenjske Toplice — Proti šmarješkim Toplicam in Škocjanu tudi nedeljske vožnje V Gabrje dodatni bus ob tržnih^neh — Mestni avtobus na vožnji vsak dan od 5.10 do 15.45 Podjetje GORJANCI in ljubljanska prevomiška podjetja unrajajo v letu 1967 več dodatnih, izred^ in se2ionsikih avtob-usmh voženj na lokalnih, medkrajevnih in medrepubliških progah. Donaače podjetje GORJAN CI je poskrbelo za nove proge v lokatoem in medkrajevnem dolenjskem avtobusnem prometu, druge odpira v sodelovanju z ljubljanskimi avtobusnimi podjetji ter prevozniškimi podjetji iz drugih krajev. Okvirni. voeni red za nove avtobusne proge in zveze je sestavljen. GORJANCI so 6. februarja že odprli dodatno avtobusno progo Šentjanž—Ljubljana, tako da vozi iz Ljubljane avtobus vsak dan posebej še do Mokronoga. Proti Dolenjskim Toplicam bo poseben avtobus iz Novega mesta odpeljal osemkrat, tako da bo prvi iz Novega mesta odhajal že ob 5. uri zadnji pa se bo iz Dolenjskih Toplic vračal ob 19. uri. Verjetno bodo uredili tako, da bo proti Dolenjskim Toplicam v poznih večernih urah vozil še en avtobus. Odslej bo proti šmarješkim Toplicam in Skocjanu vozil ob nedeljah in praznikih dodatni avtobus. Iz Novega me sta bo odpeljal ob 8.30, prispel v škocjan ob 9.15, se po desetminutoem postanku vrnil in prispel ob 10.05 v Novo mesto. Med šolskim letom bo štirikrat več (vsak dan) odpeljal avtobus v Stopiče. Prvi avtobus bo iz Novega mesta odpeljal ob 7.10. Dvakrat več na dan bo vozil avtobus na progi Novo mesto—Prečna—Straža, tako da bo prvi avtobus iz Straže odpeljal že ob 5.25. Ob ponedeljkih in petkih bosta iz Novega mesta proti Gaberju vozila dva avtobusa več. Uvedli ju bodo zaradi tržnih dni. V Novem mestu več kot 120 predlogov Občinska volilna komisija v Novem mestu je do zdaj preijela za 52 izpraznjenih od-bomiških poslanskih mest nekaj več kot 120 predlogov. Čeprav gre evidentiranje h koncu, so v delovnih organizacijah z zbiranjem predlogov še vedno počasni. Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL je v minulem tednu dobila vrsto novih predlogov za možne odbomiške kandidate. Na te-r^u so bih evid«itirani: Vinko šušteršič in Jože Cvelbar iz Smarjete in Anton Pap^ iz Hinj. Za zbor delovnih skupnosti pri občinski skupščini so bili predlagani; v LABODU: Anica Mitrič in Rajno Ilijev; v NOVOLESU; Jo- že Stok; v KRKI: Janez Ba-juk, Marjeta Potrč, inž. Miro Pivk, Marjan Sonc, inž. Anton Povše in inž. Silvo Oblak. V 13. in 14. volilni enoti sta predlagana Vladlslav Nardln oziroma Avgust Mam, v 23. volilni enoti Ivan Ravnikar in Anica Blatnik teo* v 36. volilni enoti Bogo Komelj. Okrepljen bo tudi lokalni promet v Novem mestu, kjer bo začel avtobus voziti proti Smdhelu in Bršlinu ob 5.10, nehal pa bo ob 15.45 ter opravil 27 voženj. Iz Črnomlja v Adlešiče bo v šolskem ^etu voail poseben avtobus. Odipeljai bo ob 11,45, se po kratkem postanku v Adlešdčih okoli 12.15 vrnil iD dospel v Cmoctnelj ob 12.45. (30RJANCI bodo avtobus na progi Novo mesto-—Karlovac pošiljali redno še v Zagreb, celjski IZLETNIK pa svoj avtobus, ki vozi zdaj iz Krškega v Novo mesto, še do Metlike. »Mariborčan«, ki je odpe-— Ijal iz Novegia mesta ob 5.30, bo popevoza delavcev tovarne zdravil KRKA voril četrt ure kasneje. Povsem nova bo avtobusna pjx)ga, ki jo bodo GORJANCI odprli 1. junija, in sicer sezonska proga Novo mesto— Reka. Odprta bo štiri mese ce. Iz Novega mesta bo avt<> bua odpeljal oto 5.50 in pn-spea na Reko ob 10. uri; po enoumm postanku se bo spet vrnil in prispel v Novo n>esto ob 19.40. V Novem mestu in drugih krajih ob avtomobilski cesti bodo ustavljali tudi avtobusi dodatnih voženj, ki jih uvajajo ljubljanska avto prevozniška podjetja SAP, LJUBLJANA TRANSPORT in druga. Nove vožnje "bodo na progah: Ljubljana—Skopje, Ljubljana—Niš, Ljubljana—Novo mesto—Karlovac—Bihać, Golnik—Zf^reb, Ljubljana—Novo mesto—Brežice—Kumro-vec, Senovo—Ljubljana in med drugimi kraji Novost v novomeški miuzegiski dejavnosti preteklega leta so kotncerti v velika divooBni Dolenoske galerije. Pobudo za to je dala notvoaneška glasbe-šola, ki je ob koncu lanska šolskega leta pripnaivila v galeriji »posflcus-ni« koncert pod naslovom: Srečanje mladih glasbenilnov^ v katerem so so-delo>vali gojenci glasibenih šol Iz Brežic, Krškega in Novega mesta. Kionceirt je lepo uspel, nakar je nowmešika glasbesKi šola pripnaivila še koncertni večer skladb Marjana Kjoaine. Oba kon-oeirta sta pokazala, da je za tovrstne prireditve pseceiifinije zanimande. Zato 80 se predstavniki konoeirtne postoval-nice iz Ljubljane, novomeške glasbene tole in Dolenjskega muzeija dogovorili Ba šest komornih kionceirtov v veliki divorani Dolenjske galerije. Štirje koncerti, ki fio se že zvrstili, so pcteazali, da je bila to zelo posrečena ideja, ki Je osvojila tisti del novomežke publike, ki ljubi resno, kjomonno glaSx>. Posrečena zdnižitov glasbenih ^nraritev B likoivnlmi v galerijskem ambdenitu tkanje koncertu sivo(jevTstno toplino in VBdužje, koncerti pa so si že pridobili ■votjo stalno eibonmaijsko publiko. Vse bolj In bolj prodira med pedagoške delavce spoznanje, da muzeg le ni ustanova, ki si jo paž moraš ogledati na ta načdn, da si v hitrem oWio. du ogledaš vse prostore, (ne pa razstavljeno gradivo), temveč da je treba Ejbirke muzeja spoanajvati metodično in sistematično. Učitelji in profesorji novomeških šol so storili že precejšen korak v teg smeri, sajj iz meseca v mesec to lahko ugotavljamo pri obd-sku naših 24>iik. Naša želja je, da bi muzejske zbirke postale sestavni del pouka, s tem^da dobe učenci pri ob-ranmaveniju določene snovi primemo razlago v muzeju ob razstavljenem gradivu, ki je na razpolago 2» abaav-neivano snov. Na ta način postanejo cgodovinska dogai)Bnja, umetniško letenje in Ukioivni izraz določenih obdobij veliko bolj razumljiva, učencem pa se tudi veliko boljj vtisnejo v spomin. Obitsk šolske rniarfinfi je zadovoljiv, vendar še niso ždtoriščene vse možoio-8ti dodatnega Izoibiraževanja v muzeou. ZeKirno pa, da bi pritegrdli v večjem številu tudi odrasle obiskovalce, tisite, ki delaijo v proizvodnji, ki marsikdaj nimajo ocsnovnih pojmov o diružbeno- zgodovlnski preteklosti in sedanjosti naših toraoev. V preteklem letu je Dolenjski muzej zabeležil rekordno število obiskovalcev, nekao manj kot 14.000 ljudi. Predvsem' se je treba obresti toa-diciooiaLne miselnosti, da je mi^j le skladišče starih, nerabnih predmetov. Da-ni tako, kaže janskolefaii program kulturnih manifestacij, ki so se avrati-le v Dolenjskem muzeiju. S tem je Dolenjski mojzeij doikazal, da je integralni del noivomeškega kultuannega živVjenja. Omenim naj še tisto plat m^l2ej^kle-ga dela, ki ni tako lahko vidna in se ne da izmeriti z • običajnimi merili: strokovno in znanstveno delo. Sem sodijo gbrokiovine obdelave muzejskega gradiva: opdsi, inventariziranje, izdelava ustireznih kartotek, restevriranje poškodovanih predmetov itd. in nazadnje še pisanje stroikovnih in znanstvenih raz. prav, kajti muzej ni samo pedagoška, temiveč tudi znanstvena ustanova, ki mora objavljati izsledke svojega raziskovanja. Tudi v preteklem letu smo usliižbenci muzeja pripravili več strokovnih razpraiv in štui^, ki bodo oilh javljene v slovenskem znanstvenem tisku. TONE KNEZ Novomešte kroniJa ■ v POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA je Oder mladih pripravil proslavo z naslovom VRATA 25IV1JE-NJA, ki bo danes ob 19,30 v Domu kulture. Sodelovali bodo mla^ recitat(»-Ji, osnovnošolski pevski zbor in glasbeniki iz novomeške glasbene Sole. ■ V TRGOVINI OBUTVE PEKO že dalj časa z oglasom v Moir bi opozarjajo na lepo slovenšftino Na oglasu namreč stoji: »iakori-stlte zmižanje poedJuih vrst obutve.« Kaže, da so v trgovini vzeli Prešerna prav zares iii sodijo le Se 5evlje. — V veselem pustnem časJ Je — kot kaže — večina tudi posa-bila, da so meake lahko le nie* lene (ne pa nisljene). ■ ZELO PC»IOSEN JE BIL Vl> DETI FANT, ki Je prateUo soboto popoldne v bJSi na Pugljevi 1 ven mostu postavil na okno gra mofon id ga navijal na ves glsA. Ker ima sto ljudi pckč slo okusov, tega "im bili vsi ravno veseli. » ■ AMiMiftKl WESTERN Win-netou in Aptuiafti so si Novome 6i posredovanju ni ravno lepo kaaal. ■ NA OSNOVNIH IN SRED NJIH SOLAH so imeli v torek eni-roma v sredo proslave ob cbiet nid RreSemove smoti. Gimnazijci so proslavo pripravili v Domu kulture, medtem ko so Jih vsi drugi imeli po Šolah ali pa le razredne prodave. ■ GIMNAZUSKA MLADINA je spet pokazala svojo delavnost, ko Je v torek popolžtoe 3. b razred pripravit Toa^zM zabavo. Igrali so Ct^ tuUpam ali The Black Tulps po domače. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodili Bta: Magdalena Cellk z Ze grebfike biok B — Matjaža in Mai U RaCečlč. Nad mlini » — klico. ^ w; V-j: i-- CONSKO SMUČARSKO PRVENSTVO V ČRMOŠNJICAH Od Novomeščanov samo Švent in Sonc Ljubljana) 61,2, 3. Tatjana Skulj 63,0, 4. Nina Pirnar 63,1, 5. Marjana Asona 64,0, 6. Meta Milčin-ski 65,0, 7. Alenka Pengar (vse Novinar, Ljubljana) 67,5, 8. Urša Podgoršek 68,4, 9. Majda Steblaj (Novinar) 71,9, 10. Vesna Saje (SK Rog, Novo mesto) 74,3 itd.; ■ mlajši pionirji (20, 8 v finale); 1. Igor Ferbežar (Novinar) 53.0, 2. Peter Lovšin (EMotnost) 54.1, 3.—4. Albin Stritar (Enotnost) in Gregor Vesel (Novinar) 54,9, 5. Jure Lovšin (Enotnost) 55.2, 6. Bojan Brecelj (Enotnost) 55,9, 7. Andrej Švent (SK Rog, Novo mesto) 56,9, 8. Marjan Sonc (SK Rog. Novo mesto) 57,9, 9. Uroš Mahkovec (Novinar) 58,8, 10. Branko Hafner (Novinar) 60,0 itd.; ■ starejši pionirji (20, 10 v finale); 1. Andrej Rant 56,0, 2. Boštjan Sekula 58,7, 3. Tomaž Jenko (vsi Novinar) 59,1, 4. Janez Drašler (Vrhnika) 60,0, 5. Jure Košak (Enotnost) 60,3, 6. Črtomir Kanoni (Novinar) 61,1, 7. Iko Kraševec (Vrhnika) 61,7, 8. Jure Hodolič (Novinar) 62,6, 9. Tomaž Jenko (Logatec) 63,0, 10. Vojko Pakin (Golovec) 63,9 itd. Na conskem prvenstvu v veleslalomu so sodelovali najboljši pionirji in pionirke Notranjske, Enajstletna Evica Žerov-nik, članica smučarskega društva NOVINAR iz Ljub tjane, je zasedla prvo mesto med mlajšimi pionirkami S časom 55,3 (Foto: M. Moškon) Dokaj slabo vreme je v nedeljo, 5. februarja, organizatorjem conskega smučarskega prvenstva v Crmošnjicah skoraj prekrižalo račune. Kljub temu pa je 70 pionirjev in pionirk šlo na progo za veleslalom, ki je bila dolga 700 metrov, imela je 20 vratc in 150 metrov višinske razlike. Najboljši trije v vsaki disciplini so prejeli medalje. REZULTATI: ■ mlajše pionirke (5 tekmovalk, vse so se uvrstile v finale); 1. Eva Zerovnik 55,3, 2. Mojca Skulj 60,3, 3. Breda Dobrin 61,0, 4. Danja Pemek 62,2, 5. Alenka UrSič Cvse Novinar, Ljubljana) 69,1; ■ starejše pionirke (15, 8 v finale); 1. Alenka Adamič (Novinar) 59,1, Alenka Luzar (Enotnost. m Ljubljane in Dolenjske, od katerih se jih je 31 uvrstilo v finale, ki bo v organizaciji SK Triglav iz Kranja 19. februarja na Krvavcu. Od Novomeščanov se je to posre--Cilo le mlajšima pionirjema šven-tu in Soncu. Na conskem pionirskem prvenstvu v veleslalomu (to je bilo prvo tekmovanje, ki ga je ObZTK v Novem mestu zaupala Smučarska zveza Slovenije!) je vse sodelujoče pozdravil delegat SZS Jože Pimat. Tekmovanju je med drugimi prisostvoval tudi predsednik ObS Novo mesto Sergej Thorževskij. VELIK ORGANIZACIJSKI IN TEKMa VALNI USPEH EP 67 NA CILJU: strmine na Gačah nad Črmošnjicami so že v lepem vremenu trda preizkušnja za marsikaterega smučarja. Kaj šele v takem snežnem metežu, v kakršnem so v nedeljo vozili pionirji za consko prvenstvo v veleslalomu! N31 sliki: Miro Thorževskij vozi skozi cilj (Foto: M. Moškon) Prvenstvo brez presenečenj . Novi evropski prvaki so v skladu z našimi napovedmi postali: Gabriele Sejrfert (NDR) pri ženskah p>osamezno, Emmerich Danzer (A) pri moških posamezno, angleška dvojica Towler-Pord^v tekmovanju plesnih parov ter sovjetska mojstra Belousova-Protopopov v tekmovanju športnih parov. Ocena za organizacijo: odlično! Naši predstavniki niso izpolnili pniciakovanj. Premagala jih je trema, in marsikatera točka je splavala po vodi. Dvojica Dolenc-Šketa je na 16. mestu, Derendova pa na 23. NASPROTNICI SAMO NA LEDU — Hana Maškova (CSvSR) — levo in evropska prvakinja Gaby Seyfert (NDR) sta z velikim naskokom osvojili prvi dve mesti. (Foto: F. Mikec) v nedeljo zvečer — po popoldanskem zaključnem ekshibicij-skem nastopu najboljših umetnostnih- drsalcev in drsalk — so v Tivoliju še zadnjikrat zadone-le fanfare. Spet se je ponovila slika z otvoritvene svečanosti: drsališče je bilo v temi, le v sredi sta dva reflektorja projicirala na led znak EP 67 — dva kroga 2 drsalnima likoma. Državna mladinska prvaka — komaj devetletna Helenca Gazvoda in tri leta starejši Silvo Svajger, oba iz Ljubljane — sta Se zadnjikrat odplesala pozdravni plis, nato pa je prvenstvo uradno zaključil predstavnik mednarodne drsalne zveze ISU Dunajčan Emest Labin'. Slednji je v srbohrvatskem jeziku, ki ga dobro obvlada, izrekel zahvalo za izredno organizacijo prvenstva. ■ ŠPORT ALI UMETNOST? Letošnje prvenstvo bo brez dvo- ma Se dolgo ostalo v spominu tekmovalcem, tekmovalkin in vsem drugim, ki so spremljali ];>otek. Tetanovalci in gostje ne morejo prehvaliti odlične organizacije (izpeljali so jo skoraj isti ljudje kot Hokej 66) in gostoljubnosti prirediteljev, vsem gledalcem pa bo EP 67 ostalo v spominu predvsem zaradi vse hujše konkurence v vseh štirih disciplinah prvenstva (najboljši imajo mnogo talentiranih posnemovalcev, ki zelo hitro napredujejo) in zaradi visoke ravni najboljših, ki so se posebno izkazali v ekshibicijskih nastopih. Tam so izvajali le tiste elemente drsanja, ki jim ležijo in jih najbolj obvladajo, zato so bili njihovi nastopi pravo doživetje. Njihove sestave so lahko zadovoljile tudi največje športne sladokusce. Bile pa so tudi na meji, ko šport prehaja v umetnost. Spon:^mo se samo nepozabnega plesa svetovnih in evropskih prvakov Ljudmile ^lousove In Olega Protopopova na muziko Cajkovskega iz baleta Labodje Je-«ero. Gledalci so za trenutek kar onemeli, ko sta končala z elegantno figuro, nato pa so se prebudili, pričeli navdušeno ploskati in skandirati, tako da sta sovjetska mojstra morala dodati še en ples in nato še ponoviti finale iz Labodjega Jezera. Slične ugotovitve bi lahko zapisali tudi o nastopih drugih mojstrov drsanja, kot so Sevfertova, MaSkova, Danzer, Schwarz, angleški plesni dvojici in tako dalje. Vsi so se izkazali, posebno pa na zaključnem ekshiblcljgkem nastopu, ko niso bile več važne točke. Takrat so laže premagali tremo, ki večkrat spremlja tudi najboljše. ■ FAVORITI SO POSTALI PKVAKI Letošnje prvenstvo Je v celoti prineslo pričakovane zmagovalce. Morda bi zaradi tega kdo sćdil, da ni bilo zanimivo. Toda ni bilo tako. Tekmovanja so bila vseh pet dni zelo zanimiva (razen dopoldne, ko so bili na sporedu dolgočasni obvezni liki), in to predvsem zaradi velike izenačenosti najboljših. Res Je, da sta Danzer in Sevfertova osvojila zlati medalji zelo prepričljivo (največ zaradi zelo zanesljivo izvedenih obveznih likov, ki včasih tudi najboljšim delajo preglavice), toda vsak večji spodrsljaj bi lahko drago plačala. Schwarz in Maškova ne zaostajata za njima in lahko se zgodi, da bo na prihodnjih tekmovanjih prišlo tudi do n^riča-kovane roi^e. Tudi zmagovalca v plesih Diana rowler in Bernard Ford sta prepričljivo zmagala, ker sta težki program izvedla zanesljivo. Isto pa ne velja za največja favorita Belousovo in Protopopova, ki sta zmagala z manjšim naskokom v točkah. Bila sta verjetno prepričana v zmago in to bi se Jima kmalu maštevalo. Privoščila sta si dva večja spodrsljaja (Proto-popov se je znašel celo na tleh), toda navzlic temu sta bila prva. Da pa je njuno prvo mesto popolnoma zasluženo, sta potrdila z ekshibicijskim nastopom, ki sta ga izvedla brez napake, in dokazala, da sta res razred zase, in da bi bila odločitev sodnikov, ki bi Jih spravila ob zlato medaljo, kri^čna. ■ NASI NIMAJO IZKUŠENJ O nastopu naših zastopnikov ne moremo pisati oajbolj ]^hval-no, res pa Je, da tudi razočarali niso. Plasma Je sicer slab, toda za to so tehtni vzroki; tako Derendova kot dvojica Dolenc — Sketa plačujejo davek za neizkušenost. Medtem ko imajo drugi (nekateri so stari 14 ali 15 let) za seboj vsako leto po štiri do pet Yečjih tekmovanj, tekmujejo pa že več let, je Derendova letos prvič nastopilt na večji prireditvi, za par pa Je bila to .šele druga preizkušnja. Lani sta bila zadnja v Bratislavi. Vsi, ki smo spremljali njihove priprave na EP 67, smo opazili veliko razliko med nastopom na državnem prvenstvu oziroma izvajanjem sestave na treningih ter izvajanjem v konkurenci z najboljšimi Evropejci. Trema je napravila noge težke in trde, kot je povedala Katjuša Derenda. — Vzrok Je v slabi psihološki pripravi in pa v pomanjkanju izkušenj. Ce tekmovalka teden pred tekmovanjem ne more spati, potem je jasno, da ne more pokazati vsefra, kar zna. Nespečnost in delna izčrpanost pa se dasta odpraviti z boljšo psihološko pripravo in z večjim številom nastopov na pomembnejših prireditvah. ■ POZITIVNA BILANCA EP 67 LetoSnje evropsko prvenstvo je bilo velik Športni dogodek za Ljubljano in za Slovenijo, obenem pa bo pomemben mejnik v evropskem drsanju. Udeležba je bila rekordna, kvaliteta nastopajočih ,1e vedno boljša in tudi organizacijski uspehi niso nepomembni. V pripravo prven-stva Je bilo vložejio mnogo truda In denarja (sicer precej manj kot za Hokej 66), kar se bo prav gotovo obrestovalo Da pa le bila organizacija res na višku, potrdijo besedo predstavnika ISU Dunaj-čana I-ablna;- »Bojim se, da nnm Avstrijcem ob vsej nafti stoletni tradiciji v drsanju ne bo uspelo izpeljati letošnjega svetovnega prvenstva na Dunaju tnko brezhibno, kot je vam!« FRANC MIKEC Pogovor z zdravnikom Vplivi okolja na človekovo zdravje Ker vemo, da je človekovo zdravje produkt dednih osnov in olcolja, v katerem človek živi, torej da vplivata dedovanje in okolje v enaki meri na zdravje in seveda tudi na razvoj bolezni, je dobro, da si vplive okolja malo bolje ogledamo. Ti vplivi so nam več ali manj znani, vendar vedno ne pomislimo nanje, pač pa liščemo vzroke za bolezen povsod drugje. Domnevni notranji ali podedovani vzroki pa se nam brž porušijo, ko spoznamo preprosta resnico, da »zaradi nismo spo2niali posameznih dre- ves«. Vsak gozd je sestavljen iz dreves, vendar deluje kot celota. Tako tudi okolje in dedne osnove v človeku delujejo kot celota vseh vtisov in vzrokov, človek pa reagira tako ali drugače. Bolezen ali poškodba je vedno rezultat skupnih vplivov med človekom in povzročiteljem bolezni ali poškodbe. Bolezen ni nikdar slučajen dogodek, nesreča ali napaka narave, pač pa je vedno zakonit pojav, ki izhaja iz naravnih in ciružbenih zakonov. Okolje ali zimanje vplive na človeka lahko razdelimo na nežive, žive in družbene vplive. Nekatere najvažnejše od vsake vrste bomo spoznali v naslednjem. I. Vplivi nežive prirode so fizikalni, fizikalno-kemični in kemični. Fizikalni pa se dele še na mehanične, toplotne in električne vplive ter na vplive sevanj. Fizakalno-kemične vplive zaradi poenostavljenja obravnavamo v tem sestavku v zvezi z ostalimi. Mehanični vplivi imajo za učinek rane, zlome, izvine in podobne poškodbe. Glede na velikost in mesto poškodbe so vplivi na telo različni. Od neznatnih poškodb pa do šoka je velik razpon vpliva na telo. Zapleten sistem majhnih do velikih krvavitev, poškodovanja posameznih sistemov v telesu, vzdraženje samodejnega in drugega živčevja, sproženje refleksov in fizikalno-kemičnih dogajanj v organisnnu, vse to reagira bolj ali manj burno, kar se zrcali v prizadetosti poškodovanca. Nekateri mehanični vplivi pa na zunaj ne kažejo posebnega učinka, zato je v notranjosti posledica njihovega delovanja lahko usodna. Sem spadajo predvsem posledice hitre ali počasne spremembe zračnega pritiska, od eksplozijskega vala p« do višinske in potapljaške bolezni. Pri eksploziji ohromi osrednje živčevje zaradd hitrega prenosa vala od trebušnih organov do možganskega debla. Pri višinski bolezni zaradi prenizkega pritiska zmanjka kisika v možganih, razvije se omotica, pred njo pa nekritičnost. Potapljaška bolezen povzroča pri prehitrem dvigu iz globine bolečine v sklepih, okvare živčevja in drugih organov. Ultra zvok in vsiljena nihanja povzročajo okvare ožilja, sklepov in kosti, kar opazimo npr. pri delavcih z motorno žago ali s kompresij-skim vrtalcem. Pospešek, bodisi naravnost (linearen) ali pa v spremembo smeri (centrifugalen), ki ga prinašajo vozila velikih hitrosti, lahko povzroči pomanjkanje krvi v možganih; od tod omedlevica. Ker deluje tudi na organ ravnotežja, se vzbudi slabost in bruhanje. Tudi pretres možgan spada sem, saj se posi)ešek prenaša s predmeta, ki je telo udarilo, na telo samo, v tem primeru na glavo. (Nadaljevanje prihodnjič) Dovolj snega v Ribnici že nekaj let v okolici Ribnice, Sodražice in Travne gore snežne razmere niso bile tako ugodne kot letos. Občinska zveza za telesno kulturo v Ribnici Je to izrabila in organizirala od 23. do 29. Januarja začetni in nadaljevalni smučarski tečaj v Ribnici, Sodražici in LoSkem potoku. Organizator je nabavil tudi več parov dokaj dobrih s^nuči, ki so si jih otroci lahko 'sposmlUi ali Jih kupili. V Ribnici se je udeležilo te&ija 25 otrc^, ki so bli na smučeh vsak dan dopoldne in popoldne. Kosili so v šolski kuhinji, spali pa so doma, ker so bili vsi domačini. Tako stroški tečaja niso bili visoki. Po končanem tečaju so pionirji in pionirke tekmov£^ v slalomu. Pri fantih so bili najboljši Joža Leban (zmagovalec), Benčina, Divjak, in Kožar, med dekleti pa je zmagala Nada Lavrlč pred Tončko Lesar, Mojco Demšar in Darko J, OGRINC Lavrič, jSPORT ali B\LET? Ljudmila Belousova in Olepj Proto-popov sta z nastopom na iflasbo Cajkovskega »I-.abrdje jezero« navdušila okoli 7000 gledalcev v Hali Tivoli T Ljubljani (Foto: F. Mikec) Pionirji osnovne šole v Lohkeni poroku so inieii tuiote-denski smučarski tečaj, ki se ga je udeležilo precej mladih smučarjev. Za zaključek so 28. januarja priredili .še tekmovanje v smuku, slalomu in tekili. Na sliki so zmagovalci Branko I. so se pomerili še v skokih na 25-metrski skakalnici pod Taborom. (Foto: Pajnič) NA ROB »POTROŠNIKOVEGA RAZMIŠLJANJA« T rgovci nočejo priti v Kočevje Na željo nekaterih kočevskih potrošnikov smo se pozanimali, zakaj ni več mogoče dobiti v prodajalnah masla iz kočevske mlekarne, kako je z dostavo mleka na dom, zakaj niso prodajale trgovine pred novoletnimi prazniki blaga s popustom in zakaj imajo nekatere trgovine v mestu monopol. Odgovarjata: vodja komerciale KGP Miran Smola in vodja komerciale »Trgoprome- ta« Herman Struna Proizvodnjo masla opuščajo O dostavi mleka na dom bodo anketirali potrošnike — Skušali bodo prilagoditi delovni čas mlekarne željam potrošnikov — Kosti prodajajo praviloma posebej go, ki ga pošljejo na trg premalo ali i>a ga na trg sploh še niso dobili. Seveda pa smo kljub tem našim odgovorom hvaležni po. trošnikom 2a vse njihove predloge in pripombe. 2eleli bi celo, da jih pKjtrošniki pismeno ali ustno posredujejo naši upravi. Obljubljamo tudi. da jim bomo po svojih možnostih upoštevala! PISMA UREDNIŠTVU Miran Smola, KGP: Proizvodnjo masla opuščamo, ker Se nam ob dosedanji garantirani ceni za mleko, proizvedeno na socialističnem sektorju več ne izplača. Zdaj bi morala biti namreč naša pro-^jna cena na debelo od 20 do 22 N din za kilogram, medtem ko ga nudijo ostali Proi?^ajalci po 18 do 19 N din. Potrošniki danes raje kupujejo cenejše maslo, čeprav je slabše. Za nas je zato bolj rentabilna proizvodnja sira in prodaja svežega mleka kon-ziunnim mlekarnam — grosi-stom. Pobudo za dostavo mleka dom i>ozdraviloamo in jo ^mo proučili. Anketirali bo mo potrošnike in tako zvedeli, če si tega žele in koliko so pripr|yljeni prispevati za dostavo na dom. Tudi predlog o prodaji mleka in mlečnih izdelkov ob sobotah in dnevih pred prazniki bodo proučili. Verjetno pa bomo lahko le bolje prilago- dili delovni čas prodajalne želji potrošnikov, medtem ko še enega delovnega mesta zaradi previsokih stroškov ne bi mogli odpreti. Prodaje mesa po kvalitetnih vrstah oziroma delih še ne moremo organizirati, ker nimamo primerne prodajalne. .Vendar pa imamo v načrtu ureditev take prodajalne, kjer bi prodajali tudi mesne izdelke in mleko ter mlečne izdelke. O preveliki privagi kosti menim, da je to lahko le po-same^n primer. Klavnica namreč z^olžuje prodajalne mesa le za meso oziroma meso z vraščenimi kostmi, ostale kosti pa morajo poslovalnice prodajati kot kosti po 2 N din kilogram^ Kupcem priporočamo, naj se seznanijo s ceniki in pr^ nakupu za-htevaijo kontrolni listek. V primeru pomote lahko stranka zahteva povračilo denarja; če meni, da je namerno odškodovana, pa se lahko pritoži tržnemu inšpektorju Poslovodja dobil pohvalo V prodajalni Sadje-zelenjava kvalitetno blago — Poslovodja dobil za nagrado ročno uro — V, Kočevju niso višje cene kot v drugih mestih — Reklama za blago, ki ga ni v prodaji HERMAN STRUNA, TRGO-PROMET: Pomaranč smo imeli pred novim letom dovolj na zalogi. Najprej smo jih prodajali po 4,40 Ndin kilogram, rujvo pošiljteo pa po 4 Ndin. Slučajno sem bdi prav 23. decembra (kot pisec »Po-tmšnikovega razmdšljanja«) \ Ljubljani in kupil pocnairanče slabše kvalitete, kot smo jih prodajali v naši trgovini, po 4,20 Ndin. Res pa so v teh dneh prodajali v ljubljeni tu-dd pomaranče po 3,80 Ndin, Vendar je bila 1» prodaja iz skladišča in skupaj z embala. (bruto za neto). Banane najboljše kvalitete Sttio res prodajali po 6.20 Ndinarjev, vendar smo v teh dneh imeli tudi banane po 5,90 Ndin in 5,50 Ndin. Vse cene, tudi jajca, zelenjave Jn drugega, so seveda odvisne od kakovosti. Prav naša trgovina Sadje-zelenjava pa je založena skoraj vedno le z dobrim blagom. Njen poslovodja tovariš Ozunovlć pred menda dvoma letoma dobil od sveta za blagovni promet Pismeno pohvalo in za daxilo ceio fofcno uro prav zato, ker Je bila 'Njegova poslovalnica vedno založena z dobrim blagom. Za monopolni položaj nismo sa-^ krivi. Znano je, da je občin ska skupščina pred kakima dvema letoma ponudila ljubljanskim pod jetjem Prehrana, Mercator in Delikatesa celo lokal za trgovino, a se podjetja za ponudbo sploh niso zmenila. Vča4>ih se res zgodi, da je Kočevju cena za blago višja kot drugod, vendar so to le redke izjeme, Monopoln^a položaja ne iz-koriščamo, saj imamo večino cen nižjih kot druga slovenska mesta in celo Ljubljana. To Je ugotovila tudi posetoia komisija občinske skupščine, ki je obiskala nekaj slovenskih mest in primerjala cene. Tako nizke cene i» dosegamo tudi zaradi nizke marže. Cene blagu sicer res naraščajo in z njimi delno tudi marža, vendar pa hkrati hitro naraščajo tudi stroški (najemnine, elektrika, embalaža itd.). Prav zato pred novoletnimi prazniki nismo organizirali prodaje s popustom. Sicer pa so tako prodajo imela le redka trgovska podjetja, predvsem v Ljubljani. V naši bodoči samopostrežni trgovini verjetno res ne bodo potrošniki kupovali ceneje, ker je v Jugoslaviji embalaža, ki najbolj vpliva na cene. zelo draga. Za strokovno izpopolnjevanje prodajalcev dajemo precej. Res pa se dogaja, da potrošniki včasih vprašujejo za blago, za katerega delajo pro. izvajalci reklamo, v trgovini pa ga ni. Za take spodrsljaje je največkrat kriva proizvodnja, ker dela reklamo za bla. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA I Pretekli teden so darovali kri na novomeški transX\izijski = postaji: Btaiic Nahtlgal ih MIha Grošelj, člana kolektiva g Iska, Novo mesto; Anton KraSevja:, član kolektiva IMV, No- s vo mesto; lanez Gazvoda, član Kolektiva Varnost, Novo mesto; Terezija Vltasovlč, Marija Potočar, Stane Seiiica, Ver* Filolt, Metod Tisovec, Franc Mavsar, Franc Tisovec, Aloji Plraar, Franc Petan, Matevž As, Jože Zaje, Jože Bobnar, Anton Tomšič, Marija Vesel, Franc Pezdlrc, Mirko Dragman, Jofc Tisovec, Marija Gerbajs, Tereilja j^krjanc. Marko Kritino, Joie Makovec, Janez Turk, Anton Bobnar, Marija Sifika, Draga Derganc, Franc AS, Marija Boh, Albin Mum, h France Saje, Sime Culina, Anton Juran, Ana PavUč, Alojz a Šinkovec, Joie Tisovec, Stane Kavšček, Milena Springer in s Poide Springer, člani kolektiva Novoles, Straža; Ana Mede, S gospodinja iz Jurke vasi; Jožo Košir, posestnik z Broda. p iiiuHiii«miimiiwiiimiiiiiiiiniiHtiuiiiMHiimiii)iiiwtiiiiiiiiiiHUiimiMHiiiiiiiHlllll«UiliiiiWMlil^ Zakaj aktiv ZMS spi? Tovariš urednik! Dolenjski list je zelo priljubljen med dolenjskimi ljudmi, pa tudi v sosednjih pokrajinah in izven naših meja. V naši vasi je že malo hiš, ki nanj ne bi bile -^jaro-čene. V njem zasledimo kopico poučnega in zanimivega branja, seznanjamo pa se tudi s problemi, 'ki tarejo posameznike ali družbo. V Uršnih selih je mnogo mladih ljudi, ki pa prostega časa nimamo kje koristno porabiti. Pred dvema letoma je zaradi nesoglasij v organizaciji razpadel aktiv ZMS in do danes še ni bilo niko. gor, ki bi delo spet oživil. Spominjam se, kako prijetno so se imeli mladinci na mladinskih urah in na vajah, ko so se pripravljali za prireditve. Veliko nas je že, ki bi morali že zdavnaj biti sprejeti v mladinsko organizacijo, pa si to lahko le želimo. Edina zabava sta mladim v naši vasi gostilna in potujoči kino, ki nas obišče en. krat na teden. Organizacija SZDL je s prispevki vašča-nov kupila televizijski sprejemnik, ki zdaj že dobro leto leži v pozabi. Zakaj? Zdi se mi, da bi bili vaščani pripravljeni prispevati tudi nekaj dinarjev za naročnino, če so ga kupili. Krajevni organizaciji ZK in SZDL bi morali pokazati več zanima, nja za mlade, predvsem pa nam pomagati. To je želja vseh mladih iz Uršnih sel. J. K. URSNA SELA Mokronog, ne poruši gradu! Tovariš urednik! V zadnji številki Dolenjskega lista sem prebral, da bodo v Mokronogu odstranili ruševine gradu in jih uporabili za utrditev poti, da bi na nji. hovem mestu postavili spomenik borcem, če pomeni stavek v časopisu: «... mogoče se je zanesti na obljubo KZ Trebnje, da bo ruievine iz gradu prvočasno umaknila ...« odstranitev vseh grajskih ostankov, se sprašujem, ali v Mokronogu res ne mo. rejo najti primernejšega prostora, na katerem bi stal spomenik? Kaj morajo zato, da bi postavili nov spomenik, porušiti starega? Mislim, da bi Mokronožani pametneje ravnali, če hi spomenik ' or-cem postavili rui trgu, graj-ske razvaline pa primemo zaščitili in jih vključili s pri. memo parkovno ureditvijo okolice v sodobni Mokronog. Grad, ki je do zadnje vojne stal nad Mokronogom, sega s svojimi začetki v dvanajsto stoletje, pa so zato njegove sedanje razvaline še posebna redka ostalina preteklosti. V gradovih ne smemo videti samo sledove naše neroSnate preteklosti, bivali, šča tujih izkoriščevalcev, temveč tudi spomin na naše dede, kajti oni so jih postavili s svojimi žuljavimi rokami. Poleg tega vendar pomislimo tudi na njihovo spo-meniško vrednost m na po. krajinsko podobo, ki jo gradovi pa tudi njihove ruševine dajejo pokrajini. Oh vprašanju ostankov mo-kronoškega gradu postavljam problem varovanja drugih grajskih spomenikov v dolini Mirne. Grad na Rakovniku smo zravnali z zemljo, enako usodo je zadnji čas dočakal Novi grad (Erkenštajn). uničili smo tudi ostanke novega gradu v Boštanju, ostanki starega, ki so ga razdejali kmečki upori, pa so v silno žalostnem stanju. Kaj je z gradom na Mirni in na Rekštanju, ne vem. Verjetno imata boljše usode kot drugi. Vse te gradove, ki so bilt v dobi bojev za staro pravdo cilji uporniških napadov in gneva nad izkoriščevalci, bi lahko s primernimi ureditva. mi in obeležji napravili ne samo za zanimivost, ki si jo bo turist rad ogledal, tenfveč tudi kot spominska obeležja na puntarskega duha, iz katerega je pred petindvajsetimi leti OF z geslom: »V boj, slavni potomci Matije Gub-ca!« budila v oborožen upor. Zato na tem mestu najostreje protestiram proti rušitvi ostankov mokrono. škega gradu in sploh proti neodgovornemu ravnanju z arhitektonskimi spomeniki posebno v Mirenski dolini, pristojne zavode za spomeniško varstvo pa pozivam, naj se odločno zavzemo za njih ohranitev. Ljubljana, 31. jan. 1967 Janez Kos Ljubljana Zvezdarska 1 /Ilir mi i » i '-ž, i i/V,.. . «#4 Vsako leto več svečk - in ker vlaga Janezek vsak dinarček v hranilnik, ima že zciaj vsako leto več denarja! Hranilnik za Vašega otroka lahko dobite vsak čas pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pa pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Starograjci niso bili 10 dni odrezani od sveta! Tovariš urednik, ne vem komu koristi napačno obveščanje. 26. januarja je nekdo pisal, da so bili Starograjci deset dni odrezani od sveta, ker ni bilo avtobusa. To pa se je zjodilo le v soboto, 7. januarja, saj je druge dneve redno vozil v Kočevje. Avtobus iz Črnomlja je ostal v zametih 6. januarja med Predgradom in Starim trgom, od koder ga je 9. januarja spravil buldožer cestnega podjetja. 10. in 11. januarja je zaradi okvare na motorju au-. tobus vozil le do Predgrada (Stari trg je oddaljen 2 km), od četrtka naprej pa spet redno do Starega trga. Bralci sami vedo, kakšna je cesta preko Bukove gore proti Brezovici, zlasti kadar zapade toliko snega kot letos. Kdor se spozna na avtomobile, ve,, da v zimskih dneh na vozilih najbolj trpi električna inštalacija, na katero je vezana v avtobusih tudi ogrevalna naprava. Zaradi mraza in velike porabe akumulatorji oslabijo in grelec ne dobi več dovolj električnega toka: plinsko olje prepočasi izgoreva in uhajati začno plini. To ne povzroča sitnosti in slabe volje le pri potnikih, ampak tudi podjetju in voznemu osebju! Okva. ro lahko popravi le strokovnjak, ki pa ni vedno pri roki. FUANC f^TERBKNC. šofer ČRNOMELJ — SADEŽ Razpisna komisija RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA razpisuje delovno mesto knjigovodje osebnih dohodkov POGOJI: a) srednja ekonomska štria ali b) nepopolna srednja šola s 3-letno prakso v stroki. Poseben pogoj je poskusno delo do treh mesecev. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazala o i^l-njevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati razpisni komisiji najkasneje v 15 dneh po objavi. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Udeležence razi)isa bomo obvestili o iaidu razpisa v 8 dneh po izbiri kandidata. Obvestilo o dodatnem avtobusu Mokronog—Ljubi jana Avtopromet. GORJANCI iz Novega mesta obvešča, da je 6. febkiarja odprlo na progi Šentjanž—Mokronog—Trebnje—Velika Loka—Ivančna gorica—Ljul> Ijana dodatno avtobusno zvezo, ki velja dve leti. Dodatni avtobus vozi iz Mokronoga ilo Ljubljane vsak dan. Odhod: 15.00 15.12 15.22 15.35 15.42 16.15 16.50 Kraj; Prihod: MOKRONOG 11.47 ŠENTRUPERT 11.38 MIRNA 11.28 TREBNJE 11.15 VELIKA LOKA 11.08 IVANCNA GORICA 10.35 LJUBLJANA 10.00 Avtopromet GORJANCI . Novo mesto , Umrl je naš dobri oče in stari oče JANEZ KOS , bivši gostilničar in posestnik iz Ločne Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 9.£ebruarja 1967, ob 16. uri iz hiše žalosti v Ločni na novomeško pokopališče Žalujoči: sin Ivan z družino, hčerke Lojzka, Mimi ter Anica in Malči z družinami Novo mesto, Ljubljana, Beograd, 7. februarja 1967 Prvo leto Dolenjske banke in hranilnice Prejšnji teden smo poročalj, kako je potekel -drugi redni zbor 'Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu, hkrati pa smo objavili sklepe zbora in glavne misli iz razprave udeležencev. Danes objavljamo glavne podatke iz poslovnega poročila o delu banke v lanskem letu, posebej pa tudi pregled o delitvi dohodka DBH za leto 1966. Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je pravna naslednica bivše medobčinske Komunalne banke NcC vo mesto, ustanovile pa so jo delovne in druge gospodarske organizacije ter družbe-no-politične skupnosti širše Dolenjske na ustanovnem zboru 25. januarja 1966. Skuimi deleži ustanoviteljev, vplačani v kreditni sklad banke, znašajo 13,360.000 novih dinarjev. Družbeno-politične skupnosti so prenesle v kreditni sklad banke skupaj 30,726.286 N din sredstev ukinjenih družbenih investicijskih skladov; sem je vštet tudi skupni delež občin iz sredstev ukinjenega investicijskega sklada bivšega okraja Ljubljana. Vplačani depoziti z odpovednim rokom fk) ustanoviteljskih pogodbah znašajo 7,111.704,43 N din. — Od vpla- čanih deležev delovnih in drugih gospodarskih organizacij v kreditni sklad banke odpade na industrijo 72,5 odstotka, na kmetijstvo in gozdarstvo 5,2 odstotka, na promet 6,9 odostotka, na gradbeništvo 6,3 odstotka, na trgovino in gostinstvo 4,2 odstotka in na obrt ter druge dejavnosti 4,9 odstotka. Z lastniki žiro računov pri Službi družbenega knjigovodstva je banka sklenila pogodbe za sredstva depozitov na vpogled in si s tem zgotovila za svoje poslovanje nekaj nad 72 milijonov dinarjev sredstev depozitov. — Lani decembra je DBH dobila od centrale Narodne banke za Slovenijo začasno F>ooblastiJo za opravljanje devizno-valut-nih poslov po vsej državi. DBH ima svojo podružnico v Krškem ter ekspozituri v MetliM in Tretonjem. V Dolenjski banki in hranilnici dela zdaj 56 delavcev v DBH je bilo lani zaposlenih povprečno 54 ljudi. Na novo sprejeti delavci so bild razporejeni predvsem na nezasedena delovna mesta, povečani obseg poslovanja (kreditiranje stanovanjske izgradnje, večji plačilni promet. ni nespremenjene. Delež iz dohodka, namenjen za delovno skupnost banke, se je lani v primerjavi z letom 1965 povečal za 36 odst., ustrezno pa so se povečali tudi materialni stroški, OD in skladi banke. Prehod na novo kreditno politiko člani banke so v p>oslov-nem poročilu o lanskem delu DBH dobili obsežne in pregledne podatke o celotni kreditni politiki v banki. Za širšo javnost je morda važno p>odčrtati, kaj je banko v njem kreditni FM>litika predvsem usmerjalo. Dosledno je upoštevala, da bo novi kreditni sistem predvsem: 1. ohranil načelo, da so kratkoročni krediti odvisni predvsem od opravljenega blagovnega prometa, medtem ko centralne diferenciacije i>ogo-jev za odobritev takih kreditov ne bo več; 2. da bo težišče kreditno-de-namega reguliranja slonelo le na odnosih Narodna banka — poslovna banka; to pomeni, da bo banki omogočena samostojnejša poslovna povezava z odnosi neposrednih interesentov; 3. da se ukrepi selektivnega reguliranja omejujejo na minimum, ki je nujno ix>tre-ben za uresničitev smotrov kreditne p>olitike, izražal pa se bo v većji poslovnosti med banko in komitenti; 4. da bo namesto dosedanjega sistema, v katerem je bila uporaba selektivnih instrumentov hkrati tudi F>ogla- 4 ri/fiSri 'guo LBTOi 8« Naša odločitev v turističnem letu varčevali bomo za dopust pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V NOVEM MESTU! Hranilno knjižico lahko dobite tudi vi v Novem mestu, Krškem, Trebnjem ali v Metliki ter pri vseh poštah na področju teh občin! strojno knjiženje itd.) p« je terjal nekaj novih moči. Od delavcev zaposlenih v DBH, študira 14 delavcev. Povprečje iaplačiinih osebnih dohodkov je znašalo lani 959 N din. Celotni dohodek banke se je s primerjavo med leti 1965 in 1966 povišal za 30 odstotkov, ki-editni skled banke pa je za 29,7 od^ibotka vJiš-jl od leta 1965. Obrestne mere so v bistvu ostale tudi la- DBH je članica Splošne gospodarske banke v Ljubljani, hkrati pa tudi članica Jugoslovanske kmetijske banke in Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Hkrati je DBH članica Združenja poslovnih bank in hranilnic v Ljubljani. Zanimivo je, da je imel lani kreditni odbor banke kar 28 sej, na katerih so otorav-navedi 498 kreditnih zahtevkov. vitna oblika kvalitativnega reguliranja, uveljavljena učinkovitejša in natančnejša metoda v kreditnih odnosih; 5. da bodo upeljani novi instrumenti, ki bodo zagotovili sodobnejše denarno kroženje in zmanjševali potrebo po intervencijah banke za sproščanje denarnega trga; 6. da bo v bodoče odpravljena sleherna oblika avtomatične pravice do kreddite bodisi v odnosih »Narodna banka — poslovna banka ali pa v odnosih pjoslovna banka — kodjetja sama gradila lastna stanovarvja. Na področju novomeške občine je banka lani pridobila 160 varčevalcev, ki so s pogodbami vezali sredstva v skupni vLšini 2,924.051 N din; na območju občine Trebnje so trije taki varčevalci (za 22.450 N din), na območju občine Krško je 94 varčevalcev (za 1.816.037 N din) in na področju občine Metlika trije varčevalci (za 25.000 N din). Oročitve-nih pogodb o namenski vezavi sredstev po pravilniku je sklenjenih za dobo 13 mesecev 154, za dobo 2 let 62, za dobo 3 let 20, aa dobo 4 let 16, za doho 5 let trije in za dobo 6 let 5 pogodb. Sklep o delitvi dohodka in delitvi kreditnega sklada Dolenjske banke in hranilnice po zaključnem računu za 1966 Na osnovi določil 82. člena zakona o bankah in kreditnih poslih in 93. člena statuta Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto je zbor banke 30. januarja 1967 sprejel naslednji SKLEP o DELITVI DOHODKA IN DELITVI KREDITNEGA SKLADA PO ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA LETO 1966 1. Od skupnih dohodkov banke v znesku 14,251.727,58 novih dinarjev, po odbitku skupnih izdatkov v znesku 8,223.127,46 novih dinarjev predstavlja znesek 6,028.600,12 novih dinarjev doseženi dohodek banke. 2. Iz doseženega dohodka banke se izloči znesek 2,110.010,04 novih dinarjev, kar predstavlja dohodek, ki ga razporeja delovna skupnost banke. 3. Po odbitku posebnega rezervnega sklada v znesku 521.613,93 novih dinarjev se ostanek 3,389.976,15 novih dinarjev deli: a) na prispevek za Skopje 87.799,52 Ndin b) na del, ki ga dobijo delovne in druge organizacije, ki so vložila svoja sredstva v kreditni sklad banke od dneva vložitve sredstev v višini obrestne mere 7,5 odst., kar znaša 881.560,00 Ndin Obresti od vloženih sredstev v kreditni sklad banke bodo izplačane delovnim in drugim organizacijam v enem mesecu od sprejema sklepa. c) Delovne in druge organizacije ter družbeBO-pK>li-tične skupnosti, ki so vložile sredstva z odpovednim rokom nad 5 let, ne dobijo udeležbe iz dohodka v obliki dodatnih obresti. d) Ostanek kreditnega sklada v znesku 2,440.616,63 novih dinarjev se vloži v kreditni sklad banke. Novo mesto, 30. januarja 1967. Zbor DBII Lep napredek hranilne službe na področju DBH Denarno varčevanje postaja vedno pomembnejši činitelj v našem gospodarstvu. Tudi DBH je posvetila zbiranju prostih sredstev od prebivalstva vso potrebno skrb. Zbrana sredstva iz hranilnih vlog pomagajo banki pri njen: dolgoročni kakor tudi kratko ročni kreditni politiki. Hranilne vloge so pomemben vir sredstev, sposoben tudi za investicijske naložbe. Nič manjši pomen za banko imajo tudi zbrana sredstva z vlogami na vpogled, saj predstavljajo osnovni vir sred. stev za pokrivanje pla.smajev v potrošniške kredite vseh vrst in namenov. Po stanju 1.1.1966 je bilo zbranih pri DBH za 10,339.608 N din a vista vlog. V teku leta so te vloge stalno naraščale ih dosegle zadnjega decembra 1966 že znesek 16,789.996 N din. To pomeni povečanje za 62,38 odst. v enem letu! Močno so se povečale tudi vloge vezane, nad I letoo: od 764.997 N din v začetku lanskega leta na 2,059.602 N din ob koncu leta. Cisto povečanje vezanih vlog zmaša torej za lapsko leto kar 167.92 odstotka! DBH je imela 1.1.1966 vseh vrst vlog (a vista in oročenih-vezanih — nad eno leto) 11 milijonov 104.605 N din, konec leta pa že 18,839.598 Ndin. To nam pove, da so se hranilne vloge vseh vrst v lanskem poslovnem letu povečale za 7,734.993 N din ali za 69,65 odst., kar je vsekakor zelo lep in pomemben poslovni uspeh. Hranilne vloge je v začetku leta zaupalo banki 15.033 vlagateljev, med letom pa je DBH pridobila 2.331 vlagateljev. Ob koncu leta je bilo v banki 16.929 vlagateljev (435^ pa jih je med letom realiziralo svoje vloge). Cisti prira. stek vlagateljev ^aša za lani 12,61 odst., med letom pa je bilo pri hranilnih vlogaii 40.558 vplačil in 7.693 izplačil. Vedno večje zaupanje varčevalcev v smotrnost varčevanja Na tfkko razveseljivo povečanje vlog je lani vplivalo več čini tel jev: uspešna je bila propaganda za denarno varčevanje z nagradnimi žrebanji za vlagatelje, ki se je odvijala predvsem preko domačega Dolenjskega lista; razveseljiva je ugotovitev, da nara.šča zaupanje varčevalcev v smotrnost varčevanja, kar je tesno združeno s splošnimi ukrepi gospodarske politike. Varčevalci čedalje bolj zaupajo v čvrstost dinarja. Ukrep o zaščiti vlog ob iavajanjoi gospodarske reforme je prav tako zelo ugo- dno odmeval med vsemi varčevalci. Banke je lani razpisala tudi dve nagradni žrebanji za vlagatelje in F>orabi'la za te namene kakor tudi za druge oblike propagande 76.230 N din. V ta namen izdana sredstva so obrodila lepe sadove in bo banka jsato v bodoče še bolj načrtno skrbela aa varčevanje na svojem področ^Ju. Prvi tak ukrep je tudi sodelovanje s poštami na področju PTT podojetja Novo mesto, kjer je zdaj že omogočeno zbiranje hranilnih vlog za banko. T. K. Vzgoja s palico je v šoli prepovedana Dejstvo je, da je bila 9-let-na Ivanka Turk, učenka osnovne šole v Orehovici pri Šentjerneju, tako pretepena, da je zdravnik ugotovil podkožne krvavitve in hudo telesno poškodbo. Kdo je dekletce tako nečloveško pretepel, so vaščani dolgo ugibali, končno pa se je zadeva razjasnila pred občinskim sodiščem v Novem mestu. Ko je pri Turkovih izginila večja vsota denarja, so osu-niili tudi Ivanko, zato jo je že oče tepel s palico in jo celo ponoči gnal v drugo vas, da bi ugotovil če ni denarja skrila pri prijateljici. Ker je Prišla še dekličina mati prosit v šolo, naj poizivedo, kaj je z denarjem, so začeli ukrepati. 6. maja je razredničarka "Ded odmorom zadržala nekaj otrok v razredu, med njimi Ivanko. Začelo se je spraševanje, kdo kaj ve. Svoji ženi učiteljici je prišel na pomoč njen mož — vodja šole teT nenadoma ukazal učencu Martinu, naj gre v sosednji raz-red po palico. Potem je deklico prijel z eno roko, z dru. 80 pa je držal 1 m dolgo in 3 cm debelo palico ter otroka tepel po zadnjici. Deklica je vpila, padla in prevrnila 2 mizi. Otroci, ki so tepež gledali, so bili prestrašeni. Vseeno pa je naslednjo uro Ivanka telovadila in tudi drugi dan je prišla v šolo. Domačim se je začela deklica naenkrat smiliti in nekaj dni zatem so otroka peljala k zdravniku, toi je ugotovil hude poškodbe, vendar priza-dejane že pred več dnevi. Pred sodniki je učitelj priznal, da je Ivanko tepel: »Predvideval sem, da bom • kot moški s tršim načinom dosegel, kar moja žena z lažjimi pedagoškimi prijemi ni mogla. Trdim pa, da Ivanka zaradi mojih udarcev ni mogla biti hudo telesno poškodovana. čutim pa se krivega, ker sem sploh uporabil palico.« Nekako tako so zadevo ocenili tudi sodniki. Učitelja so oprostili obtožbe, češ .da je dekletce hudo telesno poškodoval, pač pa je bU obsojen na 200 N din denarne kazni, ker je uporabil kot vzgojno sredstvo palico, pri opravljanju službe izrabil položaj ter z drugim grdo ravnal in žalil njegovo človeško dostojanstvo. Sum, da kljub prizadevanjem za modernizacijo šolstva povsod le še niso opravili z zastarelimi vzgojnimi metodami, se je tokrat izkazal kot utemeljen. Mar ni to žalostno spričevalo za 20. stoletje? Bo „most smrti" podrt že letos? Resna prizadevanja, da bi pri Gorici vasi zgradili nov most že letos — Na sedanjem mostu je iz leta v leto več nesreč — Po njem je bil promet že prepovedan in spet dovoljen o »mostu smrti« v Goriči vasi je bilo že precej napisanega in izgovorjenega, prav v zadnjih tednih pa je prišlo tudi.* do resneijših razgovorov o gradnji novega mostu. Bilanca nesreč namreč na tem mostu v zadnjih nekaj letih je naslednja: 1963 je bilo na mostu 9 prometnih nesreč (3 osebni avtomobili, 4 mopedi, 2 motorista): en človek mrtev, podatkov o materialni škodi ni. 1964 so padla z mostu v vodo tri vozila (osebni avto, džip in tovornjak). Na mostu je ^ilo še 5 drugih nesreč. Materialne škode je bilo za 10.000 N din. Eden je bil težje poškodovan, štirje pa lažje. 1965 je padel v vodo osebni avto. 1966 so padli v vodo štirje osebni avtomobili in tovor- I Na poickieneli cesti ga je zaneslo 31. januarja zjutraj Je Anton Srefoot iz Postojne voeU tovorni avtonaobil s prikolico proti KrSke oiu. V Sp. Pijavacem ga je Jred srečanjem zaradi poledeorte ceste zanesilD v levo, da je zadel tovoa Djak, ki ga je pripeljal naproti Anton Stopii^k Iz Tremerij pri Celju. Na voailih je Škode za otarog 2.200 Ndin. ^opedist se je prevrnil 5. februarja je Franca GaftperSi-® iz Mihajlovca, ko se je pelja' ' mopedom £ee most v Breticah ^oti Cat^bi, zaneslo na desno, ^ le s krmilom zadel oto železno jo in se prevrnil. Dobil Je p« po obrazu, na mopedu in og-pa je za 600 Ndin Škode. Tovornjak je zaneslo 1- februarja dopoldne je hotel tovornjaka Franc Kržan iz ^oke pri Raki v Cmcu pri Bre-prehiteti dve žen^, ki sta ^ po desni strani. Tedaj Je na-pripeljal osebni avto Franc ^lovšek iz Doba ini Domžalah y^nlk tovornjaka je zavrl, prt pa ga Je zaneslo, da Je trčiJ 'osebni avto. Na vozilih Je 6kodfc ^ <*rog 3600 Ndin. Taunus na strehi, avto-stoparja v Ljubljani avtomobilski cesti pri Med-^jeku je 6. februarja osebnemu ford-taunus, s katerim se je našo državo iz Nemčije vra v domovino Grk loannls Tem ^is, počila sprednja desna zračeča. Voznik Je krmaril, kakor je '^edel in znal, vendar se Je vozilC' Po kraJS^ bočnem drsenju pro "mio na streho. Vorailk je dobil •^anjše praske, sopotnika — avto ^Parja (Angle£a ali Holandca) ^ sta se takoj vrnila v Ljubljano «kodo so ocenili na 6000 Ndin. Prekucijaj na Vahti 5. februarja zvečer se je Iz Met r*® v Noto mesto z osebnim av-peljal NovomeSčan Janko Po-cestarski koči na Vahti ^ Prt srečanju z nekim vozilom ^I^^o zavrl, pa ga Je na pole ^itelem cestišču aaneslo. Zdrknil ^ 8 ceste, se dvakrat prekucnil In ^tal na travniku. Škode Je bilo ® okoli 700 Ndin. Treščil v jablano s stane De&nan se Je • lebruarja zvečer v osežanem peljal s Otočca v Novo me-Na ovinku v Letolci je is^ s ceste in treMU v jablano Sopotnik Albert Cvetko z Otočca Ima ranjeno glavo, Scodo pa sc ocenili na 2500 Ndin. Brez izpita v tovarno čevljev 2. februarja zvečer se Je z avtomobilom n«xi&ke rea^radje in bres izpita Justina Janko iz 2abje vasi z osebnim avtom peljala po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Ko Je hotela na Cesto herojev, je zapeljala na pločnik in trčila v stavbo INDUSTRIJE O-BUTVC. Škodo so ocenili na 800 Ndinarjev. Prehiteval prehitevajočega 2. februarja je Momčilo Pešklć med vožnjo iz Ločne proti Novemu mestu z osebnim avtom preiil-teval dva kolesarja, ko je za njim pripeljal avtomobilist Franc Les in ga začel prehitevati. Prehitevanje prehitevajočega se Je končalo ta ko, da sta avtomobilista trtila in Je ^kode za okoli 120 Ndin. Trčila sta za vozom Bršlinčan Jože Femc se Je 2. februarja z osebnim avtom peljal po Cesti komandanta Stanta. Ko jo dohitel voz, je zavrl. Avtojno-blllst Ludvik Recko Je vcail v prekratki, varnostni razdalji in trčil v Fenačevo vozilo. Škodo so ocenili na 150 Ndin. Nesrečno srečanje na križišču 1. februarja popoldne sta se na cestnem križišču v Straži zaletela tovornjaka, ki sta Ju vozila FraLnc Zaletel j, iz GG in avtoprevoznlk Slavko Turk iz Dol. Maharovca. Voznika sta pri srečanju vozila preveč po sredi ceste, škode je bilo za 4000 Ndin. Kombi zaneslo pred osebni avto 31. januarja sta se med Podtur-nrala spet pred sodnike občinskega sodišča v Novem mestu. Lani sp>omladi je Kukman hotel od nje kupiti prvo košnjo sena na obtoženkinem travniku v Zalogu. Da bi se točno dogovorili za kupčijo, sta prišla s sinom in njegovim avtomobilom po Zupančičevo in njenega moža na Trško goro, od tam pa so se skupaj odpeljali v Zalog. Eden od vaščanov je videl, da Kukman sklepa z Zupančičevo kupčijo, zato je kupca opozoril, naj bo previden, češ da Zupančičeva ni na 'dobrem glasu. Nekaj časa so se pregovarjali, končno pa so si segli v roke. Zupančičeva sta šla se- dA v avtomobil, kjer sta čakala, da ju Kukmanova spet odpeljeta domov. Na sedežu pa je visel suknjič in v njem je bila listnica z več bankovci po 5000 din. Odkrival Je maškare v Ribnici Na pustni zabavi v gostilni »Pri Cenetu« v Ribnici je preteklo soboto zvečer neki sezonski delavec vsaki maškari, ki je prišla v lokal, strgal z obraza masko. Vinjenega seeoonca je nato odpeljal miličnik. Prebivalci Ribnice, ki so mirrti občani in organi javne varnosti z njimi nimajo posebnih težav, obsojajo tako vedenje posameznih se-zoncev. Pravijo tuda, da izgrede, ki se zgode v njihovem kraju, v glavnem povzroče nekateri sezcHici. Vinjen je vozil majlinega otrolo Jože Fink, polkvalificirani delavec iz Suhorja pri Toplicah, je bil nedavno tega na občinskem sodišču v Novem mestu obsojen na 2 meseca zapora, p>ogojno za 2 leti. 25. septembra je zakrivil prometno nesrečo, v kateri je Tablice naj voz-\niki kar obdržijo Na številna vprašanja, ali bo res treba z osebnih vozil sneti tablice z ljubljansko registracijo in namestiti nove z novomeško, so v ponedeljek na prometnem oddelku v Novem mestu odgovorili, da je menjava obvezna le za tiste lastnike avtomobilov, ki pridejo iz drugih registrskih območij. Ža dru. ge menjava registrskih tablic ni obvezna. Nove tablice dobi lastnik avtomobila tudi tedaj, če ima stare pokvarjene. bil njegov lastni sinček hudo poškodovan. Hudo vinjen je naložil otroka na zadnji sedež mopeda in se z Riglja z njim vozid proti domu. Zaradi vinjenosti pa niti blagega ovinka v Obrhu ni obvladal in se je zaletel v kup gramoza, kjer se je moped prevrnil'. Sinček Rafael si je tedaj prebil lobanjo in dobil pretres možganov ter več prask kar šteje med hude telesne poškodbe. Ko so mopedista privedli k odvzemu krvi, je imel še vedno negotovo hojo, aaudar-jal je po alkoholu, ugotovljeno pa je bilo, da je imel v krvi 1,58 promila a'kohoJa. Ko Se je Fink streznil,, mu je bilo seveda žal, da je vinjen vozil otroka. To je--po-novno izjavil tudi na sodišču, kar so smatrali za olajševalno okolnost. Obsojen je bil na pogojno zaporno kazen, razen tega so mu za leto dni odvzeli vozniško dovo'jenje. Med vožđjo proti Kartelje-vemu je lastnik avtomobila opazil, da mu je zmanjkal denar. Ustavil je avtomobil in od Zupančičeve zahtevaj denar. Zatrjevala je, da mi nič vzela in-da se bo denar že našel, pri tem pa je sama začela iskati po tleh avtomobila. Tedaj 90 opazili, kako je iz rokava spustila na tla kepico zmečkanega denarja, nato pa zbežala. Pred sodiščem ni priznala tatvine, vendar so jo na podlagi dokazov obsodili. Pogojna kazen je bila preklicana in izrečena nova enotna kazen: 1 leto in 1 mesec zapora. Novi prometni znaki v Novem mestu Pozimi so v Novem mestu namestili štiri nove prometne znake. Na Cesti komandanta Staneta sta občasna znaka, ki opozarjata voznike na drsenje na cestišču ob poledici, na kandijskem mo. stu pa je s prometnima znakoma urejeno .vprašanje prednostnih smeri in vozil. Komisija za vzgojo in varnost v prcHnetu je dala te znake postaviti ob lastnih ugotovitvah, meni pa, da je najbrž več prometnih krajev v Novem mestu, kjer bi morali s prometnimi znaki še zagotoviti varno vožnjo. Komisija pričakuje, da ji jodo ustrezne predloge poslali vozniki, ki jih je v novomeški občini nad 5000. Avtobusi ne smejo čez most Pred kratkim je bil čez most, ki veže Metliko s Hrvaško, ustavljen ves promet za vozila, težja nad 2 toni. Most je tako slab, da bi pomenila vsaka vožnja z avtobusom ali težjim tovornjakom življenjsko nevarnost, zato so poskrbeli, da so začeli spoštovati prometni znak. Avtobusi v Karlovac ne vo- izkoristila je sostolf'jbje Jožefa Brajdič, stanujoča v Gooidu pri 2abjaku, isna 6 razredov osnovne šole in je zaposlena v tovarni Iskra, vseeno pa se ne more otresti ncAcaterih navad svojeg rodu. Zaradi manjših tatvin je bila že večkrat kaznovana, lani 22. oktobra pa se Je vnovič pregrešila zoper tujo imovino. Znanec Cvetko Hudorovac je obtoženko m njenega moža povabil v Novem mestu v Ribjo restavracijo na pelin-kovec medtem pa je Brajdi-čeva gostitelju ukradla aktovko in uaijene rokavice. Občinsko sodišč^ v Novem mestu je obtoženki prisodilo 4 mesece zapora. zijo več! Ker je turistična sezona pred durmi in ker morajo izletniki preko tega mostu do pomembnih turističnih krajev, kot so Ozalj, Karlovac, Zagreb in Plitvice, bi morali čimprej nekaj ukrediti. Most je na cesti I. reda, zato sodi popravilo v pristojnost republiških organov. Kakor smo izvedeli, so načrti za obnovo mostu že v izdelavi. SR Hrvatska je obljubila prispevati 40 milijonov, medtem ko se naši niso izrekli za prispevek. Na Vrhpolju je gorelo V četrtek, 2. februarja okoli pol šeste ure zjutraj, je nenadc»na izbruhnil požar na skednju Franca Zagoo-ca z Gornjega VrhpoJja pri Šentjerneju. Na požarišče so v nekaj minutah prihiteli vaški gasilci, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci iz Cerovega loga in Orehovice. Ogenj so s skupnimi močmi hitro pogasili. Vaščani so se jezili nad šentjernejskimi gasi' i, češ da jih ni bilo blizu. Povedati velja, da šentjernejski gasilci niso bili krivi, pač pa Vrhpoljčani, ki o požaru niso takoj obvestili postaje LM. Ce bi stal skedenj v strnjenem naselju, bi lahko ob hudem vetru, kakršen je. pihal, prišlo do večjega požara. P. M. NE HODI DOMOV BREZ ms' ^*•6 (881) DOL£NJSKl LISI 33 \ M TEDNU VAS ZAIOMA ^ Petek. 10 febnxarja — Du&ui Scbota, 11. februarja — ZvezdjMia Nedelja, 12. febniai^a — Damjan Ponedeljek, 13. februarja — Katarina Toa^, 14. februarja — Valentin Sreda, 15. februarja — Vesela četrtek, 16. februarja — Danilo Dobri, in ljubljeni mami, ta^ in noni Emi Lenassi iz Straže pri Novem mestu želijo za 70. rojstni dan še mnogo zdravih in zadovoljnih let hvaležni hčeiid Jelisava in Vlasta z možem ter vnuka StefaAo in Andrea. Ljubemu možu Joietu Frlanu, ki služi voja^ rok v Vipavi, želi vse lepo za 25. rojstni dan in ^o-lejinje svidenje žena Danica in mama, sinček I^orček, pa mu po-Silja veliko poljubčkov! mmm Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, strica in starega očeta MIROSLAVA MARJETICA posestnika iz Skocjana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem Številu spremili na zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se č. duhovščini, prostovoljni gasilski četi iz Skoc-jana ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoča družina Marjetič SlBocjan, 6. februarja 1967 Ob nenadni in prerani smrti našega ljubega moža in očka FRANCA BAŠUA it Dol. Kamene pri Novem mestu se zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali vence in cvetje ter vsem. ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo k^ektivu podjetja KERAMIKA, župniku ter tov. direktorju KERAMIKE; za besede ob zadnjem slovesu. Žalujoči: iena Ani, sinčka Ladko in Franci, starši, bratje, aesire ter drugo sorodstvo. Dol. Kamenje, Kranj, Viselo, Žužemberk, Sotedca, Poreč, Trška gora, Breška vas, 5. februarja 1967. Miljutin Negode, Vrtača 17, Ljubljana, preklicujem besede, s katerimi sem osumil, da Je izginilo dragoceno darilo mojega pokojnega očeta, ter žalil s tem Angelo ReteiJ iz Ljubljane, Kladee-na 18. Mimica Aiič, Jerič dol 14, Koprivnica, preklicujem nere^čne podatke, ki sem Jih objavila v Dolenjskem listu 23. decembra 1966 (»Zakaj ni vode na Gorici«) ter se Antonu Habincu zahvaljuj^, da Je odstopil od tožbe. PRODA.M DOBRO OHRANJEN enoosni traktor s kosilnico in plugom znamke »Agria«. L. Omik, Oti.ostolov-sky, Novo mesto. PROD.VM SL.\MOREZNICO, pogon možen tudi z motorjem. Naslov v upravi lista (148/67). PROD.\>l OSEBNI A>'TO.MOBIL »moskvić«, letnik 1965, odlično ohranjen, po zelo ugodni ceni. Josip Papež,' Cesta na Dobravo štev. 12, Sevruca. PKODA.M KABINET štedilnik, malo rabljen, žensko kolo, rabljeno. Ragovska 4, Novo mesto. PRODAM MOTORNO KOSILNICX> »Avstro Rapid,« primemo tđtli za hribovit teren. Križnan, Trbo-je 5, Kranj. KUPIM HIŠO v Novem mestu. Naslov v upravi lista (137/67). SPREJ.ME.M pošteno sostanovalko. Julijana Osebek, Brod 44, p. Novo mesto. UPOKOJENEC želi spoznati zdravo starejšo že'nsko, staro nad 30 let, vajeno kmečkega dela. Naslov v upravi lista (146/67). V NEDELJO, 5. februarja, sem v Metliki izgubil ključe od avtomobila Fiat 750 (v etuiju iMV) in prosim najditelja, da mi jih proti nagradi vrne. Ivan Podrzaj, IMV, Novo mesto. OD NOVEGA MESTA do Otočca sem Izgubil pokrov in okrasek polcrova od avtomobilskega kolesa I?KW. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na Dolenjski IlBt. STAREJŠI ZAKONSKI PAR iSče sote v bližini Novega mesta. Za uslugo bi pazila na otroka. Naslov v upravi lista (142/67). I^E!V1 PRIDNO in poAteno dekle k štiričlanski družini. Ii^. Pa-kiž, Vidmarjeva 8, LJubljana. POSiTENEGA F.ANTA za delo iiA kmetiji iščem. Plača po dogovoru ter socialno zavarovanje. Ivana Pokom, Zabnica 28 pri Kranju. SPREJ.MEM OSEBO za pomoč v gospodinjstvu k dvema starejšima osebama. Ponudbe pod »Možen obisk tečaja«. VZAMEM PEKARIJO v najem kjerkoli na prometnem kraju. Alojz Cmak, Tržič 3, Struge na Dolenjskem. PRODAM DETELJO, seno in ota-vo. Ivana Kotiček, Žužemberk 35, Veliki vrh. ŠOFER C, E kategorije, iziičen strojni ključavničar, star 21 let, išče zaposlitev doma ali v tujini. Naslov v upravi lista (159/67). PRODAM GUMI VOZ (16 col), elektromotor 5 Vt KS in gume 16 ool. Franc Tome, Vižmarje 4it, p. Sentvid-Ljubljana. ZDRAVILLSCE RCKiASKO SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca. Jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMEUNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-1S8. Bn-žicc: 10. in 11. 2. ameriški barvni film »Topkapi«. 12. in 13. 2. angleški barvni film »Heroji teJemarka«. 14. in 15. 2. nemški film »Policijska postaja«. Črnomelj: 10. in 12. 2. angleški barvni film »Glavni mož«. 14. m 15. 2. češkoslovaški film »Plavola skina ljubezen«. Kočevje—»Jadran«: 10. do 12. 2. ameriški barvni film »Ekspres polkovnika Ryana«. 13. in 14. 2. francoski film »Grom in pekel«. 15. in 16. 2. jugoslovanski film »Konjuh planina«. Kostanjevica: 12. 2. ameriški barvni film »Nihalo groze«. Metlika; 11. in 12. 2. ameriški film »Skrivnastna soseda«, in španski barvni film »Pevec potepuh« 15. in 16. 2. francoski film »Dekle v izložbi«. Mokrono);: 11. in 12. 2. češki barvni film »Revolveraš iz Arizone«. No\tj mesto — »Krka«: 10. do 13. 2. ameriški vojni film »Tanka rdeča črta«. 14'. in 15. 2. ameriški film »Sence zahoda«. 16. 2. bra-eilski film »Suha življenja«. Novo mesto — DOM JLA: 9. do 12. 2. ameriški barvni film »Atak«. 13. do' 15. 2. italijanski film »Obisk«. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. Pisen glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 10. FEBRUARJA: 8.05 Operna matineja. 9.40 Pojo tuji mladinski zbori. 10.35 Naš podlistek — G. R. Sindhi: Povodanj. 11.00 Poročila in Turistični napitki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Maček: Nevarna razmnožitev nekaterih škodljivcev. 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam. . . 11.85 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.40 Mladinska oddaja. 17.05 Petkov simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Vočct z orkestrom Johny Douglas 21.13 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA. 11. FEB11UARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9 40 Iz albuma skladb za mladino. 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 12.10 »Pravkar priori'« 12.30 Kmetijski nasveti — in>-Tn ne Zafošnik: Rez trsja po t- " i v:nogradov. 13.30 Priporočaj ovam . . . 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.06 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Minute s plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEUKI J A, 12. FEBRUARJA: — 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Franci Purtar: Paoke. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 110.00 Se pomnite, tovariši ... Milan Cirk: Zima v Clčariji. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Pogovor s poslušalci. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Ingmar Bergmun: Divje jagode. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Potujoča glasbena skrinja« 22.25 Mozaik jazza. PONEDELJEK, 13. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9,45 Cicibanov svet. 10.35 Naš podlstek — T Brixen: Pctivj Ječ — I. U.OO Poročila ln Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetilski nasve ti — inž. Ciril Remic: Gozdarstvo — Transport lesa s kamioni 12 40 Pihalni godbi Paul Lavalle in Go-mez Arriba. 13.30 Priporočajo vam . 14.35 Noši poslušalci čestite-jo In pozdravljajo. 15.30 Poje zbor »Slava Klavora« iz Maribora. 17.05 Operni koncert. 18.45 Družba in čas. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana. TOREK, 14. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Janko egorc: Vaška suita. 9.40 Iz glas- Sporočamo žalostno vest, da je v četrtek, 2. februarja, nenadoma umrl član našega kolektiva in delavskega sveta FRANC BAŠELJ pečar Na zadnji poti smo ga spremili v soboto, 4. februarja, iz hiše žalosti na pokopališče Karteljevo. Kolektiv KKKAiVIlKi:, tovarne keramičnih izdelkov, Novo mesto. SUPERAVTOMATIĆNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTA2A - NAVODILA - GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRACKO. NOVO MESTO Ragovska 7: št. telefona 068-21^59 vsako soboto od 15. do 17. are. PEROTTI-EXPORT s. FRANCESGO 41, TRST Ob bridki izgubi mojega dragega moža, našega očeta, starega očeta in strica EVGENA IVlOLLERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter nam izrekli sožalla. Za poklonjene vence in cvetje vsem prisrčna hvala. Posebna zahvala vsem našđm sosedom na Stružnem vrhu, ki so nam tako požrtvovalno pomagali v teh težkih dneh. 2aluj()ča žena Terezija, družina Zupančič in drugo sorodstvo, Stražni vrh — Ljubljana, 30. januarja 1967. b«nlh Sol. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Ansambel Borisa Franka In trio Vltala Aftačlča. 12.30 Kmetijski na.sveti — inž. Bojan Vendel: Primeri uspeAnega napredka živinoreje v hribih. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Orkester RTV LJubljana vam predstavlja . . . 18..>0 Nu W)ednarodnlh križpotjlh. 19.00 Lahko noč, otroci. 20.00 Mali koncert zbora »Joža Vlahovlđ« Iz Zagreba. SREDA, 13. FEiyitUARJ.\: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Lepe ma iOdije 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila In Turistični napotki za tuje goste 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih inelo^j. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milena T^>k5an: Osnovna pravila pri obrezovanju kodčlčarjev. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavni Intermeazo. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz na-&ih studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Petindvajset minut t orkestrom Stan Kenton. CCTRTKK, 16. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 nAl-za£ka folklora«. 11.00 Poročila m Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Na.M ansambli domačih na-pevov. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring: Ugotovitve ki>-mlsije za semenarstvo za to sezono. 13.15 Obvestila In rabavna gla«ba. 13.30 Priporoči vam ... 15.20 Zabavni intermezao. 17.06 Turistična oddaja. 18.15 Fragmenti iz Puccinljeve opere. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč. Otroci! 20.00 Četrtkov yo^ do-mt>člh pesmi in napevov. 31.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE PETEK, 10. februarja: 18.00 do 19.30 Obvestila — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes humoristična priloga: Tovarli, to ne zadeva t«be! NEDEIJA, 12. .Pbruarja: 10.20 Poročila — Notranjepolitični pregled — Janko TopllSek: Iz vsakodnevne prakse sodnika za pre krftke — Ta teden v Delavski, enotnosti —: Za naSe kmetovalce* — Inž. Olga Kopinč: Nekaj na potkov za Škropljenje sadnega drevja — Dve melodiji v različnih izvedbah — Masnetofonski zapis: Predstavljamo vam člane brežiškega Šahovskega kluba — Pozor, nlmaS prednosti! — Pogovor s posluSalcl — Obvestila, reklame, mali ORla.sl In spored kinematografov; 12.05 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 11. februarju: 18.U<) do 19.30 Vzgojno predavanje: Kaj pomeni danes vzgajati (nove vzgojne metode) — Nove plo.V-e Jugotona — Svetujemo vam — Obvestila in pregled filmov — Mladinska oddaja: Obl.skali smo mlada y Veliki Dolini. Ribnica: 11. in 12. 2. kubanski film »Jdz, Kuba«. 15. in 16. 2. italijansko-Irancpski barvni film »Mongoli«. Sevnica: 11, in 12. 2. ameriški tilm »Gospodar Havaja«. 15. 2. ameriški film »Skrivnostni partner«. Sodražica: 11. in 12. 2. ameriški barvni film »Človek z zlato pištolo« . Šentjernej: 11. in 12. 2. italijanski barvni tilm »Rimske device«. Trebnje: 11. in 12. 2. ameriški barvni glasbeni film »Ko zvonijo zvonovi«. IZNOVOMESKE«fc, PORODNIŠNICE^^ Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Stan-gelj iz GirSičev — Milana, Marija Senica iz Straže — Tatjano, Zin-ka Hrovatič Iz SkrjanC — Tatja. no, Julka Robek Iz Dol — Jožeta, Jelena Koren iz Zaloga — Marjana, Marija jitukelj Iz Tri-buč — Branka, Slavka Ucman Iz Dolnje Težke vode — Renato, Klotilda Anžlovar iz Doljnjlh Selc — Marijo, Dragica Brodarič iz Črnomlja — Vanjo, Marija Jer-Sin iz Dolnjih Praproč — Sonjo, Slavka Kure iz Loke — Matejko, Ančka Ferlič iz Stične — Ludvika-, Nevenka Bebar iz Kanižari-ce — Bagdana, Rozalija Plut s Krvavčjega vrha — Jožeta, Jožica Božič iz BrSllna — Igorja, Terezija Muhič Iz Koroške vasi — MariiJco, Darinka Šikonja Iz Tri-buč — Jožico, Ana Miklavčič iz Zapuž — Jožeta, Olga Može Iz Gornjih Kamene »— Alojza, Ana Bakše iz Šentjerneja — Matejko, Marija Sladič iz Kija — Renato, Marija Žagar iz Jelševca — dečka, Marija Dolmovlč s Pristave — dečka, Rozi Novak iz Družinske vasi — dečka, Frančiška Rešetič iz Grobelj — dečka in Marjeta Fink z Broda — deklico. Vaš pismonoša vas prosi Vsak četrtek se srečamo in vedno ste Veseli mojega obiska. Vsak četrtek Vas razveselim tudi z novo številko domačega .DOLENJCA', zdaj pa vi enkrat razveselite mene; Pripravite tisoč starih dinarjev za polletno naročnino DcCenjskega lista, da bom lahko še danes obiskal kar največ starih in novih naročnikov! Mudi se mi naprej, zato me-nikar ne zadržujte! Uprava lista nujno potrebuje denar za tiskar-no in vse druge izdatke, meni pa se mudi k vašemu sosedu. Hvala! Vaš pismonoša DO 7. FEBRUARJA 3545 Od 2. do 7. februarje, se je na naš tednik naročilo še 79 novih naročnikov. Jožica Ko-pinič iz Metliške BETI je poslala 5 naročnikov, Cvetko Križ iz Kočevja 6 naročnikov, Roman Gorenc iz Sent-ruperta spet 6 naročnikov, Marjan Kos iz tiovomeškega »Pionirja« 5 naročnikov, Tone Flajs iz »Mizarske zadruge« v Sevnici 5 naročnikov itd. Sodelavci torej kar pridno nadaljujejo akcijo, v kateri smo od 20. 11. 1966 do 7. 2. 1967 zbrali že 3545 novih naročnikov! Gospodinje, matere, žene in dekleta! Od prihodnjega tedna naprej: vsak ^trtek v Dbilenjskem listu za vas poseben kotiček: kuhar-stoe bukvice za vsaRda-njo rabo! Ne pozabite: od prihodnjega četrtka dalje vsak teden majhno presenečenje izpod peresa belokranjskega kuma Bo7.a Račiča! Zakaj ne bi jedli dobro in zdravo, če si lahko pripravimo okusno hrano tudi iz najbolj preprostih, domačih živil? Ne zamudite! Tudi za vas: KUHARSKE BUKVICE ZA VSAKDANJO RABO! Vsem računovodstvom! Mnogo delovnih organizacij kljub opominom Še vedno ni izravnalo zapadhh računov za objavljene razpise, oglase, objave in čestitke iz zadnjih tednov lanskega leta. Ker dolgujemo tiskarni v Ljubljani večje zmeske za tisk. Dol. lista v januarju in februarju 1967 in ker moramo nujno poravnati tudi naše obveznosti do drugih dobaviteljev, ponovno prosimo vsa računovodstva delovnih organizacij, da takoj nakažejo vse zapadle račune. Prav tako prosimo računovodstva vseh občinskih skupščin, da takoj virmirajo pogodbeni obrok za februar (in januar) 1967 za komuifsko stran v Dol. listu. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA DOLENJSKI LIST LAiilNliCi 1% iZDAJATEI..Jl ODćinsuj odbon SZDL Brežice, Črnomelj, KoCe'-Je. Kriko. Metlika. Novo mesto. Ribnica, Sevnica In Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni ta odgovorni urodnlk), Rla BaA)r, MUoS Jakopoc, Marjan Le gan, Joie Prime. Jolicn Teppvv m Ivan Zorim Telinićni urednik: Marjan MoSkon / IZHAJA vsak ćetrtek Hosimtzna StevllkH SO oar i50 , starih din) — Letna naročniru 20 !v>vlh dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih diiuvrjev (1000 starih din); pladljlva jo vnaprej — Za Ino'.nm^tvo ^7.50 novih dlnnrjov (3 750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — TekočI račiin pri podnit-nlcl SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStnl predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov In fotoprallj ne vraCamo — Tiska: Časopisno podjotje »DeJo« v Ljubljani