\ T%/ o^ooSfeST^ Pravila Kranjskega društva za varstvo živalij. I. Ime in sedež društvu. § I. Društvo se imenuje »Kranjsko društvo za varstvo živalij« in ima svoj sedež v Ljubljani. Društvo je samostojno in je ustanovljeno, ko je svoj pristop oglasilo 30 udov. Društvo ima na svojem pečatu v obeh deželnih jezikih napis: »Kranjsko društvo za varstvo živalij« v Ljubljani (»Krainischer Thierschutz-Verein« in Laibach); Koledarsko leto je tudi društveno leto. II. Namen društvu. § 2. Društvo ima namen, vse živali varovati pred trpinčenjem in nekoristnim pobijanjem, domače živali pred nepotrebnim mučenjem pri klanju, potem bolne živali pred porabo za delo, delavne pred pre¬ velikim naporom in pred pridrževanjem neogibnih potrebščin, ter pospeševati lepo ravnanje z živalmi. III. Sredstva za dosego društvenega namena. § 3. Sredstva za dosego tega namena so: a) bramba pred grdim ravnanjem izlepa, ako je treba,»se na pomoč pokliče postavna pomoč; 2 b) navodilo in dober zgled posebno napram mla¬ dini, da se ji vzbudi sočutje za živali in mrzenje pred grdim ravnanjem; c) pouk z besedo in s pismom, in sicer z javnimi predavanji in posebno z razširjanjem semkaj spadajočih knjižic med narodom in med šolsko mladino; d) objavljanje takih slučajev, ako kdo silno grdo, ali pa ljubeznivo ravna z živalmi; e) izpodbijanje predsodkov, nasprotujočih žival¬ skemu blagostanju; f) naprošenje županov, da se potegnejo za živalsko varstvo, kadar je treba; g) predlogi zakonodavstvu glede živalskega varstva; h) priznanje zaslužnega delovanja v korist žival¬ skemu varstvu s tem, da se podeljujejo diplome, denarna darila, ali da se dotičnik izvoli za častnega uda itd. 1Y. Društveni udje. § 4. Društvo obstoji iz: a) ustanovnikov ali podpornikov, b) pravih, c) dopisujočih in d) častnih udov. Društvo si lahko izvoli tudi pokrovitelja ali po¬ kroviteljico ter imenuje častne predsednike in častne predsednice. a) Društven ustanovnih ali podpornik lahko po¬ stane vsaka oseba, opravičena pristopati dru¬ štvom, brez razločka spola in bivališča, ki prvo leto plača vsaj dvajset kron, svoj pristop k društvu naznani ustno ali pismeno in obljubi pospeševati društveni namen. b) Pravi ud lahko postane vsakdo brez razločka spola in bivališča, da je le opravičen pristopati 3 društvom, svoj pristop društvu naznani ustno ali pismeno, obljubi pospeševati društveni namen ter na leto plačevati vsaj po dve kroni. cJ Za dopisujoče ude imenuje občni zbor na predlog društvenega odbora take osebe brez razločka spola in bivališča, ki so društvu koristile s tem, da so ob gotovih časih poročale o delovanju podružnic, ali pa take, od kterih društvo lahko upa, da bodo pospeševale njegove namene. Oni so z društvom v pismeni zvezi, dobi¬ vajo društvena poročila ter smejo hoditi k vsem razpravam. d) Za častne ude občni zbor na predlog društve¬ nega odbora lahko imenuje take osebe brez razločka spola in bivališča, ki so si pridobile posebnih zaslug za društvo ali za praktiške njegove namere. Ti imajo, ako niso tudi ustanovniki ali pravi udje, pri zborih le posvetovalen glas in ne morejo biti izvoljeni na nobeno častno mesto. e) Pokrovitelja ali pokroviteljico ter častne pred¬ sednike in častne predsednice imenuje občni zbor na predlog društvenega odbora. f) Na častna mesta morejo biti imenovani le usta¬ novniki in pravi udje, od kterih društvo lahko pričakuje, da bodo zelo pospeševali društvene namene. g) Ustanovniki in pravi udje se sprejemajo, ako se ustno ali pismeno zglase pri društvenem predseniku ali pa v društveni pisarni. h) Vsak ustanovnik dobi, kadar je sprejet v dru¬ štvo, sprejemno pismo (diplomo), podpisano od društvenega predsednika in tajnika, potem izkaznico in izvod društvenih pravil. i) Pravi udje dobodo izkaznico in pravila. 4 j) Društvene izkaznice so ob enem potrdila o plačani letnini, ter jih mora razven društve¬ nega predsednika podpisati tudi društveni bla¬ gajnik. Y. Pravice in dolžnosti društvenikov. § 5. Vsak ustanovnik in vsak pravi ud ima pravico, pri občnih zborih predavati, staviti predloge in o njih sklepati, kakor določajo pravila, voliti in voljen biti; oni so deležni vseh koristij, kar jih nudi društvo. Predavanja in predloge pa je treba 14 dnij pred občnim zborom pismeno naznaniti društvenemu odboru, ker ta v tem času določi spored zboro¬ vanja, kterega z vabilom vred pošlje udom. Predavanja in predloge, kteri niso navedeni v sporedu ter se ne naslanjajo na predmete, o kterih se je posvetovati, je le tedaj mogoče uvrstiti v raz¬ prave, ako se je potreba njih razpravljanja pokazala še le tedaj, ko je spored že bil razposlan, ter je občni zbor na predlog društvenega odbora sprejem v razpravo odobril. Nasprotno pa je vsak usta¬ novnik ali pravi ud dolžan, takoj osebno vmes po¬ seči, ako vidi, da kdo z živalmi grdo ravna ali jih trpinči, posebno lepo ravnanje z živalmi naznaniti društvenemu odboru, društvu po mogočnosti nabi¬ rati ude, sploh vse društvene namere vsestransko pospeševati, za pokritje društvenih izdatkov pa pla¬ čevati določeno letnino. VI. Izstop. a) % 6. Vsak društvenik, ki želi iz društva iz¬ stopiti, naj to pismeno sporoči društvenemu odboru. b) Izobčenje kakega uda iz društva se lahko pred¬ laga v odborovi seji, ako je kaj zakrivil, kar 5 nasprotuje društvenim nameram, ali pa kaj nečastnega. Slučaj se preišče in o njem se sklepa z navadno večino glasov. c) Izobčenec ima pravico, pritožiti se pri prvem občnem zboru, kteri o zadevi končno odloči. d) Izobčenec nima pravice terjati, da bi se mu vrnil denar, kterega je kot društvenik plačal društvu. e) Društveniki, ki leto dnij, niso plačali letnine in šest tednov potem, ko so bili opomnjeni, naj store svojo dolžnost, tega še niso storili, se smatrajo za izstople. VII. Društveno vodstvo. § 7. Društvo vodi občni zbor, od občnega zbora do občnega zbora pa društveni odbor. TIII. Društveni odbor. § 8. V odboru je 12 odbornikov gospodov in gospa, ktere občni zbor voli iz vsega društva na tri leta; izmed njih jih mora vsaj sedem bivati v Ljubljani ali v njeni bližini, da bo potrebno poslo¬ vanje mogoče neprestano. § 9. Odbor izvoli izmed sebe predsednika in njegovega namestnika, perovodjo in njegovega na¬ mestnika, blagajnika in dva pregledovalca računov. § 10. Predsednik zastopa društvo na zunaj. Vse društvene listine in objave mora podpisati predsednik ali njegov namestnik in perovodja. Uradne spise, zadevajoče računovodstvo (blagajnico), mora poleg teh dveh podpisovati tudi blagajnik. § 11. Društveno vodstvo sme nastaviti dru¬ štvenega tajnika, kteri ima posvetovalen glas, ter mu določiti plačo z ozirom na letni proračun. § 12. Društveni odbor ..se zbira na povabilo predsednikovo ali, če ni navzoč, njegovega namest- 6 nika navadno po enkrat na mesec ter je sklepčen, če je navzočih sedem odbornikov. Da je sklep veljaven, je potrebna nadpolovična večina; ako je število glasov enako, odločuje predsednikov glas. § 13. Odbornik, kterega trikrat zaporedoma ni k društveni seji, ne da bi se opravičil, se odreče temu mestu in se smatra, da je izstopil. IX. Dopolnilne volitve. § 14. Vsako leto se iz odbora izžreba tretjina odbornikov, vštevši one, ki jih ni več v odboru, in na njih mesto občni zbor izvoli nove odbornike. Izžrebani odborniki so lahko zopet voljeni. X. Poslovanje odborovo. § 15. Naloga društvenega odbora je: a) zvrševati sklepe glavnega odbora; b) reševati vse uradne spise in predloge v odbo- rovih sejah, v kterih se sklepa z nadpolovično večino; c) sklicevati k občnemu zboru, ki naj se vrši vsako leto enkrat, in sicer v prvi polovici leta, ter naj se to po predsedništvu javno naznani vsaj štirinajst dnij pred zborovanjem; d) sestavljati spored za občni zbor; e) določati o porabi društvenega denarja; f) ustanavljati podružnice na Kranjskem ter jim sestaviti navodilo; g) izobčevati ude, kteri pa se pri prihodnjem občnem zboru smejo pritožiti. § 16. Odborništvo je častno mesto in je kot tako brezplačno. XI. Poslovanje občnega zbora. § i 7 . Delovanje občnega zbora obsega: a) volitve v društveni odbor; b) določitev udnine za prihodnje leto; c) potrditev računskega sklepa in proračuna; d) poročanje o društvenem delovanju v preteklem letu; e potrditev častnih in dopisujočih udov ter de¬ narnih daril in drugih priznanj, ktere je pred¬ lagal društveni odbor; f) dovoljevanje izrednih plačil, presegajočih 150 kron, ter določitev plače društvenemu tajniku; g) posvetovanje o predlogih društvenikov. § 18. Občni zbor je sklepčen, če je navzočih A r saj dvajset društvenikov. Ako bi se ne sešlo toliko udov, da bi bili sklepčni, sklicati se mora v 14 dneh nov občni zbor, ki pa je sklepčen brez ozira na število došlih udov. Sklepa se z nadpolovično večino, če je pa število glasov enako, odločuje glas predsednika, ki občnemu zboru tudi predseduje. Kadar je število glasov pri volitvah enako, odločuje žreb. XII. Poslovnik. § 19. Poslovnik izdela društveni odbor. XIII. Prepiri med društveniki. § 20. Prepire, izvirajoče iz društvenega raz¬ merja, razsoja razsodišče, v ktero vsaka prepirna stranka izvoli dva uda, kteri potem izmed društve¬ nikov izvolijo načelnika. Ako se o načelnikovi izvolitvi ne morejo zediniti, določi žreb enega izmed predlagancev. 8 XIY, Razpust društva. §2i. Društvo se razdraži, ako to sklene nalašč v ta namen sklican izreden občni zbor z dve- tretjinsko večino glasov navzočih društvenikov. V tem slučaju se društveno premoženje določi v kak namen za varstvo živalij. XV. Prememba pravil. § 22. Premembo pravil, ktera mora potem biti oblastveno potrjena, more skleniti le občni zbor z dvetretjinsko večino navzočih društvenikov. Štev. 18.531. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je z odlokom z 10. dne aprila 1899. L, štev. 1706|pr. odločila, da tega društva po vsebini predstoječih pravil v zmislu zakona s 16. dne novembra 1867. 1., drž. zak. št. 134.» ne prepoveduje. V Ljubljani, 14. dne aprila 1809. Županov namestnik: NARODNA IN UNIVERZITETNA Vončina S. r. KNJIŽNICA 00000528586 J. Blasnikovi nasledniki. Ljubljana.