Razmere na prekmurskih šolah. (Doois iz Prekmuria.) Madžarska ie ratificirala miiT in Prekmurie ie def.nitivno Dnioadlo k Jueoslavi5i. S Prekmurietn ie dobila Jueoslavdia leD kos zemlie. Vendar ni dovoti. da se je ta dežela samo kot dežela DriklatrJa k našri državi. amoak nridobiti moramo tudi nieno Drebivalstvo za Jusroslaviio. Ker brez nietra Prekrounie še dolex) ni iueoslovansko. Kai nam rabi samo zemlia brez zavednih nrebiyalcev? Pridobiti prekmurski narod za slovansko stvar rw ni tako •ahko. kakor si marsfkateri misli. Ni dovoli da se izdnio nostave (ki mnosrokrat ne odpovariaio razmeram). 'katerim se nai Prekmurec slepo ukloni ter zraven ne ve. zakai in za ko?a, Ne mislimo. da so se z oar ouhlhni besedami ki stofe na Damriu že no*»:šila tla madžaronstvu in da ie ta ubo^i raoeliani narod že. rešen. Le ooeleimo kalk^ so nam naklonieni Prekmurd! To nam iasno kažok) volitve. katerih se ie udelež:lo le 35% volilcev. A ka1" ie temii krivo? Kriva ie temu Domanikliiva znanost nreVirurskecra kmeta. Sai Ie vpndar bil to režim avstr. oerski. oustiti km^.ta neiiTine^a. kaiti samo tedai so ?a lahko izkori^čali in va. oritiskali. kakor se Hm ie.noliHibilo. Brez vsaketa oretirania Jahko rečem da so Prekmuroi nač za celih 50 let za našim ltudstvom. Zato te pa nutno notrebno da tni ta narod vsikdar in oovsod izobražuiemto in mu Dridemo vedno z nasvetina nomoč. To ie t>a vsekaknr dolžnost. našepa učitelistva. Sai ie že stara stvar. da se kmet. ako rabi kakien nasvet obrne do žuDtiika ati Da učitelia Kar se tiče orvih. Dač ne more dohitii t>ri ni:h orekmurski Slovenec dobrega nasveta. ker so na veSini vsi Madžaroni: kar se na tiče zadn,»ih. so tukai naiveč nastavlieni domačn učitelii — Prekniurci. knterih nolovica ie tudi madžaronska. <Lrn?a nolnvica so pa. lahko bi rekel sami baroni in erofie. ki se naibrže sramiiieio povoriti in občevati s nrecrostira tiudstvom. Oov.ori se že celo. da so uradniki. došli iz Sloveniie. sami kmetic in hribovci. ker ne nosiio frakov in se ne klaniiaio Dred vsakim dodgiti. Treba ie torei za Preknrnrie delavnih in wžrtvovalnih liudii. ki bo-do Prekrn.urin kmalu iznremenili lice. Marsikdo va. bode trdil. da ie neizvedliivo staro navado iznremeniti in bo mo?oče utemelievai svoin trditev s tem. da bo rekel: čim nennineiši ie kmet tem boli trmast ie. Dobro. Vendar moramo mi skirbeti za orihodniost. Mladina ie tukai. ki bo vodila nekoč Prekmurie oouolnoma slovensko v naročie Jueoslaviie. Zato rnioramo raDet' že zdai v zač^tku vse svoie moči in vz?oievati mladino v tem smislu. Seveda ie to lažie rečeno kakor storleno. Mladini do 12. leta so že Madžari tako vcenili madžarski duh. da bode stalo sedai mnoe-o truda. oredno se to oooravi. Mnoeo ie učitelistva v Prekmuriu. ki ie ctišln semkai z nailen^irni ideali da delnie v nrosoeh nararla in ki vrši z vso vestnostto svoio dolžnost. ^ato ie nujno aotreba. dn se to učitelistvo r>odDira oovsod in od vsakoear Dri nieeovem težkem delu na ndrodnem in kulturnem noliu. ne oa kar se žaliboer doeaia. da se i?a v nie^ovem delovaniu ovira da celo Drepania. Težave. ki so zvezane z učiteliskim delovaniem hdčem nodati v nekaterih Drimerih. Na neki dvo>razrednici uči v Drvem razredu Prekmurec in v drueem učiteli — Slovenec. Sedai oridejo otroci dniTO leto v II. razred in ne ooznaio niti slovenskih nismenk. Kaii nai t>očne sedai učiteli ž niimi? Začeti niora znova. P-od madžarsko vlado ie bil ustroii v malem Dribližno ta-le: Šolski obisk k traial od t.—12. Ieta. toirei za dve leti manti. kakor rri nas. Šolsko leto ie traialo od novembra c^o maia samo fi mesecev. Sedai ie uvedena ^lska obveznost že do 14. leta. Terrm se Prekmurci Dač ne moreio orivaditi. zato Da tudi nčencev nad 12 let starih snloh ni v šolo. Sai na tudi v Prekmuriu ne i>O7namo nobemh nostav. (vsai na zunai ne) in tudi menda m nobene oblasti. ki bi kaznovala neredni šolski obisk. Se larvši ie bil nod Madžarsko Douik sam. Uoiteli ie bil velik eosnod in ic poučeval. kadar se mu ie ravno noliubilo. Sai se ni sa niesra nihče zmenil iu tudi ni bilo nobenih Dostav^ Olavno ie bilo. da ie dobil plačo. Naoravil si ie lahko Dočitnice po celi mesec kadar ie le hotel. S tem ie ustreerel sebi in Da tndi starišem. V dnevih oa. ko se mu ie vendar zliubilo sklicati otroke v §olo. ie večkrat. namesto da bi Doučevai norabil otroke v to da so mi delali na ooliu in mu luDili kromoir. Ali rr.islite. da so se teh zlatih časov in navad tukaišnii učHelii. ki irnaio v tem doleo vrsto let Drakse <xlvadili? Odkrito reoeno — marsikatori ne! 2e so se dogod;'i tudi sedai slučaii. ki so Tx>Dolnoma slični eori navedenim. V dnevih oa ko se iim 1e vendar idelo vredno ooučevati so na z vso vestnostio | -zoolnievaii naročila madžarske vlade in i oomadžarevali slovenstoo deoo. Prvo ie ' bilo. da so Dreoovedali rvod naistrožio ! kazniio eovorLti slovensko. akoravno I otrck nii razumel in ne znai niti besedlce I os^rsko ko re orišel v šolo. Lahko si mislimo. kakšen ie bil niih narcredek če niso niiesar umeli. kar so se učili. To se ie nadalievalo in sroiila se ie le madžarščina dan na dan. tako dol?o. da so iim sledniič vendar uter>li s oomočio nalice ta Dreliubi ^ezik v elavo. Naučili so le toliko da ie otrok za silo covoril oersko in ie znal DodDisati svoie ime. S tern so iim oa obenem vteob v srlavo misel. da so Dostali nonolni litidie •— sai so znali madžar&ko — in doseeii so da so otroci začeli misliti madžar<5ko in sovražitl svoi slovenski materni iezik. Za ostale niredmete se niso brisrali. Boc obvarui. da bi kateri učiteliev omenil ka' iz zfforinvine nrekmurskeea liudstva. 7. znanostio oar madžarskih besed ie bila i)a šola tudi končana. V dotkaz. kai so se otroci naučili v madžarskih šolah nai slu?.i to-le: Nekeea učenca ki ie z naiboli^im usnebom dovnšil šesti razired liudske >ole sem vnrašai navadno seštevanie s <:elimi stevil' Siromak se ie dolsro časa nručil in mučil. rostal ie rudeč in slednjič Ą Driznal da se teea ni nikdar učil. V zeodovini in zemlienisru n«i imel niti naimanišcca noima. Ta!-:o se ie i>odučevalo DODreie. Večini učiteliev. ki so sedai v naši <liižbi. se bode teh nava,d nač težko odvadiiti Marsikdo si bode mislil. da iaz '?lo stvar Dretiravam. Vsakdo. ki se zanirra za šolstvo v Prekmuriu. se latoko orenriča o resničnosti moiih besed ako se le obrne do katereea tukaišniih učiteliev. Vsafc mu bode rad dal natančne oodatke. Zato ie pa notreba da mi to vrzel kolijkor mosroče oblažimo in da Drtvedemo nrekmursko mladino vsai do oneea znanstveneea obzoria. ki io ima mladina ori nas. Zato oa nai vse oblasti brez izieme. rosebno m višii šolski svet. nodnirafo takatšno s!oven.sko učitelistvo nai udosteva niih želie in nasvete. kaiti samo tu> kaišnie učitelistvo naibolie ve. kai ie treba oreusiroiiiiti. da se odnraviio naDake in izoooolniio vrzeli v Drekmurskem šolstvu.