List za slovenski narod v Amenki in glasilo K. S. K. Jednote.	
3-4. Iteviika	Joliet. Illinois. *2. avgusta leta 1907	I^etnil.lXA' 1
HAYWOOD NI KRIV, REKLI POROTNIKI,
Po 2i urnem posvetovanju so se zjedi-nili in so oddali svoj razsodek.
VEST JE OZDRAVILA MATER.
Ganljivi prizori v sodilnici in zunaj. Vtiski pravoreka.
Boise, Idaho, 28. jul. — “Nekriv!" To je bil izrek, ki so ga oddali porotniki v Haywoodovi pravdi danes dopoludne malo po 8. uri, ko so se posvetovali 21 ur.
Porota se je zjedinila za ranega jutra in je o tem obvestila sodnega u-radnika v službi. Ta je poslal vest sodniku Wood, ki je nemudoma prišel v sodišče in velel dovesti porotnike. Po običajnem uvodu je načelnik porote, Thomas B. Gess, prečital na “Nekriv” glaseči se razsodek.
Kakor je razvidno iz poročil porotnikov, ni bil Haywood nikdar v veliki nevarnosti, da bi bil proglašen krivim, kajti že pri prvem glasovanju je bilo osem porotnikov za oprostitev; trije so bili za spoznanje krivim radi umora in eden si še ni napravil sodbe. Ta je pri drugem glasovanju potegnil z osmerico, tako da je bil izid 9 proti 3 za oprostitev. Polagoma so se od ostalih treh drug za drugim pridružili mišljenju večine, tako da je bila z jutranjim svitom porota pripravljena, naznaniti svoj razsodek.
Država pa vkljub oprostitvi Hay-wooda ne bo opustila tožbe proti Mo-yerju in Pettibonu, marveč jo bode nadaljevala z vso gorečnostjo, kakor je izjavil guverner Gooding. Bržkone se bo jutri stavil predlog, izpustiti Moyerja in Pettibona iz ječe proti poroštvu.
Dramatičen prizor.
Prizor v sodilnici med in za čita-njem razsodka je bil skrajno dramatičen.
Ko so bili porotniki tako dolgo na posvetovanju, je bilo skoro sploh opuščeno upanje na sporazumljenje porotnikov. Haywood je bil očividno vznemirjen, dasi ni med 80 dni trajajočo pravdo nikdar kazal kacega nemira. Ko je načelnik porotnikov prečital razsodek, so Haywoodu zalile oči solze. Haywoodovi zagovorniki so skočili s svojih sedežev in mu čestitali tako burno, da jih je sodnik posvaril, ne pozabiti, kje da so. Nasprotno pa sta državni pravdnik Vanduyn in glavni pravdnik državni Hawley sedela tu nemo in se kaj žalostno držala. Senator Borah ni bil navzočen.
V sodilnici prisotni so bili razun naravnost prizadetih povečini časnikarji. Od Haywoodove družine ni bilo nikogar. Obravnava je trajala samo tri minute.
Prva misel — mati.
Predno so porotniki zapustili sodil-nico, je Haywood segel vsakemu v roko, se zahvalil in jih povabil, če pridejo kdaj v Denver, naj ga posetijo. Po svoji oprostitvi je Haywood najprej mislil na svojo mater, ki je včeraj vsled razvnetja zbolela. Hitel je v St. Lukas-bolnišnico in stopil neo-glašen v sobo stare gospe. Veselo presenečenje, ki ga je postala deležna, je delovalo čudežno, kajti bolnica je mogla že kmalu potem zapustiti posteljo. Potem je šel v malo hišo, kjer stanujejo gospa Haywoodova in njune hčere.
Slovesen sprejem.
Denver, Colo., 29. jul. — Oproščeni tajnik-blagajnik Haywood bo tu od članov1 zveze "Western Federation of Miners” sprejet z velikim navdušenjem. Kdaj pride, še ni znano. Iz Cripple Creeka in drugih krajev pridejo posebni vlaki, da bo pri slovesnem sprejemu navzočih čim več članov rudarske zveze.
O tej priliki se ima prirediti velika parada. Brzojavne čestitke dohajajo v ogromnem številu.
Nekateri Haywoodovi čestilci zatrjujejo, da bo Haywood predsedniški kandidat na sociališkem tiketu. Kot guvernerski kandidat je dobil zadnje leto, ko je sedel v pokorilnici, v državi Idaho 16,338 glasov.
Moyer pod poroštvom osvobojen.
Boise, Idaho, 3°-	j«1- — Sodnik
Wood je danes odklonil predlog, o-svoboditi George A. Pettibona proti poroštvu. Charles H. Moyer, predsednik zveze “Western Federation of Miners”, je bil danes dopoludne osvobojen pod poroštvom $25,000. Poroštvene papirje je podpisal Thimothy Reagon, predsednik “First National -banke. Krajevna unija Zapadne federacije rudarske v mestu Butte, Mont. je položila $25,000 jamčevin* v gotovini.
Premogarski štrajk?
Pittsburg, Pa., 31. jul. — Izvrševal-ni odbor okraja št. 5 od zveze “United Mine Workers of America”, ki obsega pittsburški distrikt, je nocoj pooblastil predsednika Patrick Fee-hana, nemudoma sklicati štrajk pre-mogarjev v tem okraju, ker je baje “Pittsburg Coal”-kompanija ponovno kršila plačilno pogodbo.
Predsednik Feehan je izjavil, da bo dal omenjeni kompaniji nekaj ur na razpolago, da poravna zadevo.
Nad 14,000 premogarjev bo prizadetih v slučaju štrajka.
Sramoten čip.
Crisfield, Md., 29. jul. — Ogorčenje ljudske množice, ki je včeraj linčala morilca James Reeda, ki je ustrelil policaja John H. Doughertya, je danes tako narastlo, da je šla vsa družba davi zarana v izvenmestno nižavo, kjer je bil črnec pokopan. In tam je množica klela in truplo izkopala in potem streljala na isto. Nato je zložila grmado in na njej sežgala ostanke trupla.
Danes so bile ob vseh cestnih voglih gruče ljudi skrajno vznemirjenih. Bati se je, da izbruhne plemenski boj. Krajevne oblasti so zaprisegle že več posebnih policajev in jih razpostavile po tistih mestih, kjer se je bati nemirov.
Zoper trust za smodnik.
Washington, D. C„ 30. jul. — Zvezna vlada je danes vložila v zveznem okrožnem sodišču okraja Delaware v Wilmingtonu, Del., tožbo proti tvrdkam E. J. DuPont de Nemours & Co., E. J. Du Pont de Nemours Powder Co. v New Jersey, proti 24 drugim korporacijam in 17 posameznim osebam, ki so v zvezi s 26 korporacijami.
Po obtožbi so vsi toženci deležni na meddržavni trgovini s smodnikom in drugimi lahko razstreljivimi predmeti ter so krivi kršenja takozvane Shermanove protitrustovske postave. Ta skuša prepredati nepostavne združbe, pogodbe in zveze, kakor tudi poskuse, monopolizirati (osamosvojiti) trgovino.
$1,000,000 škode po ognju.
New York, 28. jul. — Coney Island, zabavališče Newyorcanov, je danes deloma uničil ogenj. Zgorelo je sedem blokov raznih poslopij, kakor dvanajst malih hotelov. Da je mogla požarna bramba pogasiti ogenj, se je zahvaliti vetru, ki se je ob največji nevarnosti obrnil. Tri osebe so bile ranjene. Prizori med požarom so bili skrajno v-znemirljivi. Škodo cenijo na $1,000,-000.
Skrivnostna umora.
New York, 30. jul. — V zadnjih 12 urah sta bili tukaj najdeni mrtvi trupli dveh žensk, brez dvoma zadavljenih, kakor kažejo znaki na vratu. Policija se namoč trudi, zaslediti zločince. Bržkone je obe hudodelstvi zakrivil isti mož. Prva ženska je bila stara 22 let, druga okoli 24. Preiskava trupel je dognala, da sta bili strašno o-krnjeni. Vsled tega policija misli, da je oba umora izvršil kak razuzdanec, ki ima noro poelenje, svoje žrtve okr-njevati.
Roparji na vlaku.
Milwaukee, Wis., 29. jul. — "Evening Wisconsin” donaša iz Kenoshe brzojavko:
Policija je dognala, da je vlak Northwestern-železnice, ki se je odpeljal od tukaj v soboto popoludne ob
4.	uri, napadlo pet roparjev, ki so šli skozi vagone in uplenili nad $200. Vlak je bil poln potnikov, od katerih so bili mnogi bogati Chicažani, ki so se podali čez nedeljo na wisconsinska jezera.
Nesreča na parniku.
Auburn, N. Y., 27. jul. — Ob p®žaru na parniku “Frontenac”, ki je danes na Cayuga-jezeru zgorel do vodne gladine, je utonilo 9 žensk in otrok. Več drugih izletnikov je bilo hudo o-pečenih, predno se je posrečilo, dospeti z rešilnimi čolni na pomoč. O-genj je bil izbruhnil v oddelku za stroje.
Volitve na Filipinih.
Manila, 30. jul. — Danes so se tu vršile volitve prav mirno. Ves dopolu-dan je deževalo.
Manila, 30. jul.—Videti je, kakor da so zmagale pod skupnim imenom nacionalisti združene neodvisne stranke. Doslej so znani volitveni izidi iz 50 od 80 volivnih okrajev, ki poročajo, da je bilo izvoljenih 31 nacionalistov, 10 naprednjakov, 8 neodvisnih in en katoličan.
Prošlo bo bržkone -10 ali celo 14 dni, predno bo znan ves izid volitev.
MIR VLADA OB GORENJEM JEZERU.
Mnogi štrajkarji se vračajo na delo, kakor poročajo angleški časopisi.
PREKLADALCI SPET DELAJO.
In železni rudniki bodo baje kmalu redno poslovali. .
Duluth, Minn., 29. jul. — Kakor telefonira neki poročevalec tukajšnjega “Heralda” iz Hibbinga, je tamkaj vse mirno, in v raznih rudnih jamah rudarji delajo. Delavcem je zagotovljene dovolj obrambe proti morebitnim napadom štrajkarjev, vendar niso ti doslej pokazali nič znamenj sovražnih namer. Štrajku je takorekoč hrbtenica zlomljena. V rudnikih Laura, Webb, Albany, Nastucq in Winifred se vozi ruda na površje. Pač ne dela vse moštvo, vendar napredujejo dela. Nadomestni predsednik Mahoney od zveze “Western Federation of Miners” je včeraj dospel v Hibbing in obiskal razne rudnike. Tu namerava ostati deset dni. Kakor pravi, se bo 'štrajk istotako nadaljeval kakor doslej. Vkolikor bo mogel on pripomoči, se ne bodo vršila nasilstva. Obžaloval je navzočnost mnogih oboroženih straž, ki so popolnoma nepotrebne. Splošno so tu ljudje zelo zadovoljni s položajem in upajo, da se bo zadeva polagoma sama rešila in da se bodo dela kmalu spet opravljala z rednim moštvom.
Duluth, Minn., 29. jul. — Kolikor se da položaj nocoj presoditi, ne bo tako kmalu poravnan štrajk rudnih prekladalcev. Kaj dónese jutrišnji dan ni možno napovedati. Štrajkarji so se obrnili na uradnike Duluth, Mesaba & Northern-železnice s prošnjo, naj obstoječa razporna vprašanja reši razsodišče. Doslej še ni odgovora na prošnjo.
Vračajo se na delo.
Duluth, Minn., 30. jul. — Neki poročevalec telefonira iz Hibbinga: "Teófilo Petriella, vodja štrajkarjev, je bil danes dopoludne malo po 9. uri prijet, ker je skrivaj nosil orožje. Petriella in Mahoney, zadnji nadomestni predsednik od “Western Federation of Miners”, sta se peljala v Chisholm ha posebnem vozu. Ko sta hotela čez most, držeč v Sellers-rudnik, ju je u-stavil tamkajšnji čuvaj. Petriella pa ni poslušal, nego je pognal svojega konja. Čuvaj je večkrat ustrelil v zrak in takoj je bilo več drugih čuvajev na mestu, ki so Petriello aretirali. Preiskali so ga in našli pri njem revolver in $900 v gotovini. Mahoney ni bil o-borožen. Najhujša kazen, ki Petriello lahko zadene, je občutna globa ali denarna kazen.
Sicer je vse mirno v štrajkovem o-kolišu. Rudniki, v katerih se je včeraj delalo, poslujejo tudi danes. Mnogi štrajkarji se vračajo na delo.”
Petriella pride pred porotnike septembra meseca in je bil sedaj osvobojen proti poroštvu $1,000.
Štrajk prekladalcev končan.
Duluth, Minn., 31. jul. — Po nad-dveurnem razgovoru o predlogih u-radnikov Duluth, Mesaba & Northern železnice do rudnih prekladalcev so za dnji danes popoludne sklenili, vrniti se na delo. S tem je končan štrajk prekladalcev v pristaniščih Duluth, Superior in bržkone tudi Two Harbors. Pričakuje se, da bodo uradniki
U.	S. Steel-kompanije nemudoma spet otvorili rudnike po okraju (na “range”).
Da so štrajkarji sprejeli pogoje železniških uradnikov, pomenja pač zmago kompanije, ampak obe stranki sta popustili. Dosedanja plačilna lestvica ostane veljavna do dne 31. oktobra 1907. Razsodišče se ni odreklo niti obljubilo, a toliko je gotovo, da se prekladalci lahko pritožijo o čemerkoli posamezno ali po odborih, in kompanija bo skušala delavcem ustreči.
Bivši župan ponarejalec.
Kenton, Ohio, 29. jul. — Znani prav nik Thomas Black tukaj, odličen republikanski vodja, ki je bil dvakrat župan, je v zaporu pod obtožbo ponarejanja. Izročil se je sam policjji in je priznal, da je ponaredil vrednostnih papirjev za $28,000 v dobi devetih let.
Tragična smrt.
Pittsburg, Pa., 31. jul. — John William Neff, odličen politik in konjere-jec in alderman iz trinajste warde, je danes v dirki prišel pod žico in umrl nekaj minut pozneje za srčno kapjo vsled razburjenja med dirko, v kateri je zmagal po trdem boju.
Taft.
Columbus, O., 30. jul. — Prijatelji vojnega tajnika Tafta so dokazali v današnji seji republikanskega osrednjega odbora za državo Ohio, da so v odboru na krmilu. Odbor je namreč sprejel s 15 proti 6 glasom sledečo resolucijo:
"Mislimo, da je velika večina ljudstva ohioskega prepričana o visokem značaju, veliki sposobnosti in bdlič-1 nih zaslugah tajnika Tafta in da zato 1 podpira njegovo kandidaturo za predsedstvo Združenih držav, in nadalje "Izjavljamo, da republikanci ohio-ški s' pretežno večino žele, da se ime spošt. Williama Howard Taft predloži narodu kot ohioski kandidat za predsedstvo in da se republikanci drugih držav prosijo, delovati zajedno z republikanci ohioskimi, da se mu pridobi nominacija leta 1908.”
Cincinnati, O., 30. jul. — Zvezni senator Foraker je hud nad resolucijo, sprejeto od republikanskega državnega osrednjega odbora. Pravi, da odbor nima pravice, izražati se v tej stvari. V to je upravičena samo državna konvencija.
Hotel zgorel.
Long Beach, N. Y., 29. jul. — Zarana danes je moralo tukaj 800 gostov Long Beach Hotela, enega največjih nabrežnih hotelov ob Atlantskem oceanu, naglo bežati, da rešijo svoje življenje, kajti hotel je bil v plamenih. Zgorel je do tal. A nikdo se ni ponesrečil. Pač so pa gostje izgubili vso obleko in drugo osebno lastnino. Ogenj je bil kmalu po 5. uri odkrit v prvem nadstropju. Uslužbenci so tekali po hodnikih in budili spalce. Plameni so se v velikem lesenem poslopju tako hitro širili, da so gostje komaj utekli napol nagi. Škoda znaša okoli $200,000.
20 oseb zgorelo.
New York, 29. jul. — V ognju, ki je sinoči tukaj uničil najemno hišo št. 222 Christie Str., je po policijskem poročilu 20 oseb zgorelo. Trupel večinoma ni bilo možno spoznati. Stanovalci so bili sami Italijani. Samo junaškemu naporu policije in gasilcev se je zahvaliti, da ni zgorelo mnogo več ljudi.
Izpraznil reko za nevesto.
New York, 31. jul. — Da bi napravil svoj 2,000 akrov veliki park podoben paradižu za svojo jubo nevesto med njiju medenimi tedni, je James B. Duke do suhega izčrepal reko Raritan v Somervillu, N. J. in tako “zaštapal” poslovanje v bližnji volnoprednici, naj večji tamošnji tovarni, ki je odvisna od reke za svojo vodno potrebo.
Duke je napeljal vso vodo iz reke v umetna jezera in jezerca ter razne vodnjake in vodomete in slape. Itd.
V volnoprednici je nad 1000 delavcev, ki so takisto za nekaj časa izgubili svoj vsakdanji kruh.
Nikolaj in Viljem.
Berolin, 28. jul. — V bližnji bodočnosti se sestaneta cesar Viljem in car Nikolaj. O tem se vrši sedaj živahno dogovarjanje potom brzojava. Od sicer dobropoučene strani se zatrjuje, da se bo vršil sestanek bržkone na morski višini Gdanskega (Danzig), in sicer dne 18. in 79. avgusta.
Raisuli preti.
Tanger, Maroko, 30. jul. — Britanski poslanik tukaj, Gerrard A. Low-ther, je prejel pismo od Kaid Sir Harry McLeana, ki ga ima Raisuli v ujetništvu. In v pismu poroča, da mu (McLeanu) Raisuli preti, da ga bo usmrtil, ako sultan ne umakne svojih čet iz pokrajine rodov Elkmov.
Pogodba med Japonijo in Koreo.
Tokio, 26. jul. — Včeraj je bila nova pogodba med Japonijo in Koreo podpisana, po ostrem ugovoru kore-anskega dvora. Pogoji se glase takole:
1.	Koreanska vlada si ima vselej zagotoviti svet japonskega generalnega rezidenta ali odposlanca.
2.	Vse postave, odredbe in važne državne zadeve morajo imeti pred njihovim sprejetjem privolitev japonskega generalnega odposlanca.
3.	Istotako imenovanje vseh uradnikov v višjih odgovornih službah.
4.	Samo po generalnem odposlancu priporočane osebe se smejo voliti uradnikom koreanske vlade.
5.	Ostra meja se ima očrtati med upravnimi in sodnimi zadevami.
6.	Inozemci se smejo nastavljati samo z dovolitvijo generalnega odposlanca.
7.	Prvi pristavek pogodbe z dne 22. avgusta 1904, po katerem .je bilo skrbljetoo za službo finančnega svetovalca, se preklicuje.
GEORGIA POSTALA “SUHA” DRŽAVA.
Tri četrtine belokožnega prebivalstva vesele nad uvedbo popolne prohibicije.
KONEC PLEMENSKE VOJNE?
Dve mesti proti novi postavi, ki je hud udarec za žganjarje.
Atlanta, Ga., 31. jul. — Tri četrtine belokožnega prebivalstva v državi Georgia se radujejo nad sprejetjem državne postave o prohibiciji, samo mesti Augusta in Savannah kljubujeta.
Osebna svoboda je bila vedno krepko zagovarjana v teh dveh mestih, in sedaj oblasti odkrito izjavljajo, da ne bodo poskušale, tamkaj s silo uveljaviti novo postavo.
Tudi bo boj v sodiščih zaradi odredbe v postavi, ki prepoveduje pivo variti. V Georgiji je več pivovaren, ki je v njih naloženega mnogo denarja in ki poslujejo pod državnimi svobod-nicami. Vse te pivovarne imajo še leta in leta poslovati in pivovarji trde, da se ne morejo zapreti, dokler ne potečejo svobodnice (charters).
Splošno pa ljudje mislijo, da bo državna prohibicija mnogo pomagala pri reševanju plemenskega vprašanja. Celo protiprohribicijonisti priznavajo, da je črnokožec boljši brez žganjine.
Konec plemenskega vprašanja.
Sodnik Covington, eden najbolj zagrizenih prohibicijonistov v postavo-dajstvu, je danes rekel:
“Sprejetje nasvetovane postave o prohibiciji je najvažnejši dogodek v zgodovini države Georgia. Gospodarsko smatrana, je važnejša nego uvedba v Georgijo 100,000 zaželenih (desirable) delavcev. Jug mora prenehati s prodajo žganjine (liquor) črno-kožcem, in to je prvi korak v reševanju velicega vprašanja, ki imamo o-praviti ž njim.”
Zagovorniki žg'anjin in žganjarji so razburjeni danes, kajti gotovo je, da bo guverner Smith še pred koncem tega tedna podpisal postavo, ki odreja popolno prohibicijo po 1. januarju 1907.
Črncem vzeta pravica.
Danes je senat s 37 proti 6 glasom sprejel proti črncem naperjeno postavo, zvano "negro disfranchisement bill”. Ta postava odreja, da ima samo-tisti moški volivno pravico, ki la-stuje ali plačuje davke na $500 vredno lastnino fili ki je zmožen citati in pisati kak odstavek državne ali zvezne ustave ali ki je potomec kacega moža, kateri se je boril v katerikoli vojni, v katero so bile zapletene Združene države ali zvezne države, ali ki ima pravi pojem o svoji dolžnosti do države in naroda.
Nemci v Afriki.
Berolin, 30. jul. — Bojazen Vzbujajo tukaj poročila iz afriške zaščitne pokrajine Kamerun. Novi guverner Seitz poroča o resnih nemirih v kraju Adamaura. Črnci so napadli stotnika Zimmermanna. Temu se je pač posrečilo domačine odbiti, a bati se je novih in hujših napadov.
Suša na Jamajki.
Kingston, 30. jul. — Osredina otoka strašno trpi vsled dolgotrajne suše, in letina banan utegne biti slaba. Suša je baje napravila večjo škodo, nego potres in ogenj, ki sta razsajala v tem mestu zadnjega jamfarja meseca. V nekaterih delih St. Elizabeth-pokraji-ne je velika stiska, in sporočilo se je že o šesterih smrtnih slučajih vsled lakote. Zadnjo nedeljo je bil čutiti kratek potres, ki pa ni napravil škode.
Oče umoril sina.
Budimpešta, 29. jul. — Ko sta kmet Wagner iz Dunasekeesa in njegov sin na travniku kosila, sta se med delom radi malenkosti sprla. Oče se je tako raztogotil, da je proti sinu zamahnil s koso ter ga zadel tako nesrečno, da je na mestu oblčžal mrtev. Wagner je mirno kosil dalje, zvečer pa seno in sinovo truplo naložil na voz in peljal domov.
Veliki načrt za Istro.
Trst, 27. jul. — Izdelal se je velik načrt, kako odpomoči pomanjkanju vode in suši v celi Istri. Načrt je izdelal inžener Karol Schwarz na Dunaju, financirala pa bo načrt angleška delniška družba s pomočjo vlade, istrske-' ga deželnega zbora in obč-in.
Franc Jožef in Edvard.
Dunaj, 30. jul. -— Danes se je sklep* čno določil program za sestanek cesarja Franca Jožefa in kralja Edvarda. Potemtakem se snideta vladarja dne
15.	in 16. avgusta v Ischlu na Gorenjem Avstrijskem. Od tam odpotuje angleški kralj v Marijine toplice na Češkem.
Srbski kralj v nevarnosti.
London, 28. jul. — Dunajski dopisnik neke tukajšnje poročevalne agenture brzojavlja, da so z granice dospele brzojavke, po katerih je bil odkrit naklep na življenje srbskega kralja Petra. V Palanki na južnem Ogrskem namreč so bila od zlobne roke krivo postavljena ogibališča, tako da je kraljev vlak trčil ob več vagonov. Nihče ni bil resno ranjen.
Zrinjski in Frankopan.
“Hrvatska Zastava” v Chicagi je objavila sledečo brzojavko:
Dunajsko Novomesto, 22. jul. — V velikem številu so došli semkaj Hrvati, da prisostvujejo izkopavanju smrtnih ostankov 1671. leta obglavljenih bana Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana. Ostanki se preneso v domovino in tam z velikim slavij em shranijo.
Živina ne človek.
Berolin, 29. jul. — Grozovitnež, ki je zadnji teden več malim deklicam na cesti razparal trebuh, je dal danes zopet slišati od sebe. Njegova žrtev je bila danes neka deklica v drevoredu zvanem “Schoenhauser Allee”, ki leži v gostonaseljenem delavskem okraju.
Človek bi mislil, da je zopet oživel londonski “Jack the Ripper”, samo da sedaj ne izvršuje svojih zločinov na ženskah, nego na deklicah. Prebivalstvo je silno vznemirjeno.
Štirje čudeži.
“Kankakee Daliy Republican” z dne
27.	julija t. 1. donaša sledečo brzojavko:
St. Anne, 27. jul. — Slepcem je bila dana moč videti in hromim hoditi prvikrat pred altarjem sv. Ane tukaj v-čeraj, ko se je letna devetdnevna pobožnost zaključila s posebno služb® božjo. -	»
Ozdravljeni so bili:
Miss Mary Pierce, Delphi, Ind., mr* tvoudna, je včeraj prvikrat hodila izza štirih let.
Michael McCormick, Kinsman, 111., pokvečen izza rojstva, je včeraj prvikrat hodil v svojem življenju.
Mrs. Daisy Lamond, 23 East avenue, Kankakee, skoro popolnoma slepa, je bila ozdravljena.
George Neary, Lost Nation, la.-, vedno pokvečen, je odvrgel svoje bergle in šel iz cerkve peš.
Na tisoče romarjev in romaric je bilo priča znamenitih in presunljivih ozdravljenj.
Jolietska novica.
— Alojz Kolar je začetkom tega tedna pobegnil iz Jolieta neznano kam, zapustivši za seboj vsepolno dolgov. Fant je služil pri dobroznanem mesarju Josipu Jontes kot razvažalec. V ponedeljek zvečer je . slepil svojega gospodarja z izmišljeno pravco, češ, da je smrtno povozil necega otroka in da zato zapusti Joliet za nekaj dni. Ko jo je odkuril, so jeli prihajati upniki, naši domači trgovci, ki- so skupno oci-ganjeni za lepo svotico nad $100,00. Svarimo rojake po drugih naselbinah pred tem ptičkom, ki je še mlad, pa dolg in tenek kot prekla.
Razprodaja monumentov.
Naša velika zaloga nagrobnih spomenikov mora biti razprodana v prihodnjih 30 dneh. Cene so znižane za tretjino. Pridite in izberite si nalpše.
Teresa M. Lennon, in S. Joliet St.,	Joliet, 111.
Javna zahvala.
Cenjeni Collins Medical Institute!
Velikokrat sem čital v časopisih, da zamorete ozdraviti vsako bolezen od blizu in daleč, a tega nisem verjel, dokler nisem sam poskusil. Ko me je bolezen obiskala, sem se na Vas obrnil in sedaj vidim, da zamorete v resnici pomagati, če prav je bolnik oddaljen od Vas. Meni ste 3krat poslali zdravila, katera sem točno po navodilih porabil in sem tudi popolnoma ozdravil. .
Srčno se Vam toraj zahvaljujem ter priporočam vsakemu rojaku naj se v vsaki bolezni obrne na: “Collins Medical Institute” 140 W. 34th Str. New York, N. Y.
Srčni pozdrav Martin Medic,
North Buena Wista Route No. 2, la.

Joliet, 111., 31. jul. — Nedeljski piknik društva sv. Štefana št. 1. K. S, K
J.	iz Chicage se je obnesel prav dobro. S posebnim vlakom, ki je imel nekoli ko zamude, se je pripeljalo res lepo številce ljubih_gostov. Sprejelo jih je društvo Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. z godbo, ki je svirala slovanske komade. Parado je gledalo mnogobroj-no občinstvo. V Theilerjevem parku se je popoludne razvila lepa domača zabava in veselje je prekipevalo do skrajne živahnosti. Udeležba je bila odstrani Jolietčanov tako velika, da je v prostranem parku skoro nedosta-jalo prostora. Plesiše in kegljišče sta bila vesčas prenapolnjeni. Da se je veselica izvršila s tako lepim uspehom v vsakem oziru, je seveda tudi mnogo pripomoglo krasno vreme. Chicažani so se zvečer težkim srcem poslavljali od našega mesta. Kličemo jim: Na svidenje!
—	Četrto nedeljo, to je dne 25. avgusta pa priredi svoj piknik naše viteško društvo sv. Jurija in sicer v bližnjem Lemontu. O tem sporočimo več v prihodnjih številkah.
—	Delavcev primanjkuje 'za mestna dela, tako toži “The Joliet Daily Republican”. Kontraktorji imajo svoje pogodbe za napravo tega in onega, kakor n. pr. odtočnih žlebov (sewers) itd. In za izkopavanje in drugo navadno delo iščejo delavcev, pa jih ne najdejo, tako da z delom ne morejo naprej. To nepriliko povzroča Izobilje dela vsepovsod. Tovarne imenitno "ronajo”, cestne železnice se grade in podaljšavajo, živahna delavnost, kamor pogledaš. Kdor le hoče delati, dobi delo. To je pač vidno znamenje dobrih časov pri nas in v deželi sploh.
—	Gg. Anton in John Grdina iz Clevelanda sta dospela v naše mesto po svojih opravkih.
—	V petek 2. avgusta se bode obhajal praznik sv. Porcijunkule v nemški katoliški cerkvi sv. Janeza.
—“Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku” je spet v zalogi knjigarne Am. Slovenca. Razprodali smo bili vse prejšnje iztise, a jih spet nebroj naročili iz Ljubljane, kajti povpraševanje po tej prekoristni knjižnici je bilo res veliko. Knjižica stane 40c.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega 'tedna so imeli: Duvak Jožef, Muha
Simon, Obralovac Petar in Skiba Pavel.
—	Joe Hobich, star 18 let, je bil v ponedeljek dopoludne dejan v zapor, ker je poskušal v nekem salunu zamenjati ček, ponarejen in zvišan od $18.60 na $28.60. Pregovoril ga je baje neki “prijatelj” k zločinu. “Nade-polni” mladenič pride pred porotnike.
—	Istotako neki Frank Pruss, ki je v nekem slovaškem salunu poskušal menjati ček, ki ga je ponaredil in zvišal od $1.90 na $10.90.
—	Dominik Blasinowski iz Rockda-la toži ^Chicago & Joliet Electric Railway”-kompanijo za $10,000 odškodnine. Dne 15. aprila t. 1. ga je neka kara povozila takisto, da je za delo nesposoben in na eno uho gluh.
—	Na vogalu Scott in Webster cest poleg sedanje Rooseveltove šole so te dni začeli kopati stavbišče za novo šolsko poslopje, ki bo baje zgrajeno v enem letu in imelo prostora za 800 učencev. Stroški so proračunjeni na $i8,973-
' — William Jennings Bryan, prvak izmed ameriških govornikov in dvakrat poraženi kandidat za predsedstvo na demokratičnem tiketu, je zadnji teden prebil nekaj ur v našem mestu, kakor smo poročali. In o tej priliki je govoril 0 zadnjem svojem potovanju okoli sveta. Sprejet je bil od raznih vladarjev in videl je mnogo lepih dežel, ampak “izmed vseh največja in najlepša je Amerika,” je rekel g. Bryan. Primerjaje življenje v starem in novem svetu, je rekel, da se novi svet predvsem odlikuje v tem, da je tukaj ženska postavljena na višjo stopnjo. Ženska ravnopravnost ni nikjer pod solncem tako uveljavljena kakor v Kolumbovi deželi. In tudi glede splošne ljudske vzgoje in izobrazbe zavzemajo Združene države prvo mesto. A to dobro je Mr. Bryan opazil na svojem potovanju okoli sveta, da so se vsepovsod začeli narodi ozirati na Ameriko in jo posnemati v tem, kar je dobrega ustvarila.
—	G. Ohia, znani slovaški salunar, ' je te dni izgubil hčerko, ki mu jo je
pobrala smrt. In na dan pogreba, ko je imel svoj salun zaprt, mu je utekel bartender, neki Oger, ki je bil dve leti v njegovi službi in je užival največje zaupanje. Pa sedaj se je izneveril in je g. Ohli uzmal nekaj nad $200 in utekel. Kam? Pravijo, da v Ciganijo ob Donavi.
—	Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
Bradley, 111., 29. jul. — Slavno uredništvo A. S., prosim priobčite teh par vrstic v priljubljenem listu A. S.
V petek 26. julija je bil krasen dan, da lepšega ni mogoče želeti, kakor nalašč za izlet. Nebo je bilo jasno in od severa je pihala hladna sapa, tako da ni bilo nobene vročine. Ob 6:15 je pridrdrat posebni vlak, kateri nas je imel peljciti kot romarje v svetišče sv. Ane (St. Anne, 111.) Vlak je bil natlačen s pobožnimi katoličani, do 1000 vsakovrstne narodnosti; med njimi je bilo tudi mnogo naših rojakov iz Bradley. V pol ure smo dospeli v St. Anne. Mestece leži 11 milj proti jugo-izhodu od Kankakee in je znano, ker v cerkvi se hrani svetinja, telesni o-stanki od roke te mogočne in češčene svetnice sv. Ane, kjer vsako leto na praznik čudežno več bolnikov ozdravi, katerim zdravniki ne morejo pomagati. Stopivši iz vlaka smo se naravnost podali v cerkev, kjer je naš g. župnik, Rev. A. J. Milot daroval sv. mašo, pri kateri je čez 800 vernikov prejelo sv. obhajilo. Ob 9. uri je prišel posebni romarski vlak iz Chicage, katerega je vodil Rev. Bergeron. Tu se je trlo ljudstva, da je bila prostrana cerkev natlačena do zadnjega kotička. Ob 10. uri je bila velika sv. maša z leviti in pridiga v francoskem jeziku. Popoldne ob 2. uri je bila pro cesija s svetinjo, katero je nesel Rev. W. Granger iz Kankakee. Tu si videl vsakovrstne bolnike v berglah, drugi zopet v vozičkih in slepi, kateri so jih vodili ter vsi skupaj so glasno molili in prosili pOmoči od te mogočne pomočnice. Prišedši nazaj v cerkev je imel vsaki priložnost poljubiti svetinjo posebno bolniki so nekateri krčevito pograbili in pritiskali na bolne ude. Nekateri so čutili neko nevidno moč. katera jih je pretresla po vsem životu in dobili so pogum, da so vstali s svojih sedežev ter poskušali hoditi, kateri se leta in leta niso mogli opreti na svoje noge. tiri osebe so, katere so bile toliko srečne, da so čudežno ozdravile. S kakšnim sočutjem jih je na tisoče ljudstva gledalo, ko so se ginjeni in solzami v očeh zahvaljevali sv. Ani ter pred oltarjem pustili bergle in vozičke v živ dokaz, da sv. Ana pomaga onim, ki se iz srca s trdnim zaupanjem obrnejo k nji in je pomoči prosijo.
Pa naj še kdo zabavlja čez sv. vero in duhovne, jaz bi mu svetoval, da pride prihodnje leto na praznik sv. Ane v njeno svetišče, kjer se lahko na lastne oči prepričajo o čudežih. Posebno pa oni, kateri so tako nesrečni, da imajo sorodnike bolne, naj se z zaupanjem obrnejo k sv. Ani, ker jim gotovo pomore v telesnih in duševnih nadlogah.	M. S.
Eveleth, Minn., 29. jul. — V zadnji številki A. S. v dopisu iz Eveletha neki dopisnik X poroča o nekem nemškem petju v slo"venski cerkvi sv. Družine, katero novico prinesla je preje clevelandska N. D. od evelethskega dopisnika J. Š. Res, dopisnik, ki je tisto časnikarsko raco poslal iz Eveletha Novi Domovini, mora biti kak slovenski nemec ali pa bi rekli: J. Š. je malo masla malo šmira t. j. mogoče Slovenec in je kako nemško kdaj kje •slišal ter se sedaj hoče postaviti; češ, nemško znam. Ali g. Tajčpohrusten, kot. je omenjeni dopisnik, ki lažnjiva modruje o nemškem petju v tukajšnji slovenski cerkvi, jo je morebiti le sam slišal v sanjah ali pa v svoji slavni, na nemško cikajoči učenosti. I no, pa če mu je kaj do nagrade, ki mu jo ponuja X v zadnji št. A. S., bo že stuhtal kaj, če ne pa mu za nagrado ostane ona, ki ima kratke noge, imenoma laž.
Dopisnik v A. S. tudi piše, da dobimo novega organista. To je prav. Kajti prejšnji naš organist poučeval je tudi muziko na pleh, tamburico in petje. Ali danes je vse vaje opustil in fantje, ki so se pri njem učili, so se obrnili k drugi godbi za učenje.
• O stavki, ki je tu, za danes ne pišem vsaj pišejo dosti in preveč angleški listi.	Resnicoljub.
Mohawk, Mich., 25. jul. — Dragi zagovornik A. S., gotovo boš mislil, da sem pozabil nate; ali mnogokrat se domislim, kadar list čitam, Amerikan-skega Slovenca, ker nahajam v njem mnogo zanimivega berila. Zatorej sem se tudi jaz namenil, da bi podal par vrstic v cenjeni list; seveda se delavec težko pripravi k pisanju, ker nima ča-sasa in so tudi roke utrujene. Zatorej upam, g. urednik, da boste našli majhen prostorček v cenj. listu, da podam rojakom nekaj vrstic, kako se nam tukaj godi v Kewenau.
Z delom gre precej dobro. Vreme imamo toplo in dežja primanjkuje; ker ni že več tednov deževalo, je zemlja suha. Rudniki lepo napredujejo. Mohawk ima s rovov ali šeftov, kateri poslujejo noč in dan z vso močjo in spravljajo na površje mnogo bakrenih zakladov. In tudi drugi rudniki lepo napredujej®, kakor Akmek in Allove in dr. Kewenau Central-železnica je prenehala z delom za nekaj časa. Ne znamo, kaj je vzrok in ni upati, da bi bila dogotovljena do spomladi do Calumeta. Sedaj je dogotovljena do Mohawka. Vlak vozi vsak dan dvakrat in ima 4 vozove ali kare za ljudi,
ki se mnogo vozijo, ogledovaje si te in one kraje, potem stare gozdove, in tudi k velikemu Gorenjemu jezeru se radi vozijo hladit, kjer piha hladna sapa in prinaša svežega zraka. Vlaki vozijo tudi ob nedeljah. Tukaj na Mohawku na št. 4 zidajo poslopje, kjer bodo položili še, eno sesalko ali komprešo, katera nam bode dajala več mrzlega zraka v rudnike.
Ne smem pozabiti, da ne bi poročal nekaj vrstic o veselici ali pikniku, katerega je priredilo društvo sv. Alojzija št. 22 K. S. K. J. dne 21. julija v Mohawk-parku. Obnesel se je dobro in nabrala se je precejšna svotica, da bo pripomogla društveni blagajni. Društvo" je imelo mnogo stroškov in mnogo je blagajna trpela zadnje leto. Zatorej se društvo sv. Alojzija lepo zahvaljuje calumetskim Slovencem in Slovenkam, ker so nam mnogo pripomogli in se potrudili do nas. Piknik se je vršil v najlepšem redu in smo se nekaj uric prav dobro zabavali v zeleni hosti. Slovenski korenjaki so imeli pripravljene izvrstne komade za ta dan. Žalostno je, da ni naša godba v Calumetu stalna, ker je mnogo čvrstih korenjakov, ki znajo igrati in bi radi, da bi naša godba zopet nadaljevala svoj posel in nas kratkočasila s svojimi milimi glasovi. Društvo sv. Alojzija se lepo zahvaljuje, ker ni stalna godba in. so precej ustregli društveni želji, da so se zbrali in so šli igrat za društvo, da smo tako še veselejši preživeli nekaj uric s calumet-skimi Slovenci v hladni senci v Kewenau. Zatorej rojakom v Calumetu želimo, da bi nadaljevali godbo, da bi imeli Slovenci svojo godbo ob Gorenjem polotoku. Le naprej, korenjaki slovenski, za domovino in rod slovenski, da bodo potem druge narodnosti rekle: “To je ‘Austrian Band’!”
K sklepu lista pozdravljam vse rojake in rojakinje po Združ. državah in onstran velikega oceana, a tebi, dragi nam zagovornik A. S., pa želim mnogo’ dobrih naročnikov.
Ivan Butala.
East Helena, Mont., 24. jul.—Cenj. g. urednik, prosim za malo prostora v vrlem listu A. S., da objavim par vrstic. Malokdaj se sliši kakšen dopis iz tukajšnje slovenske naselbine. Tudi danes nimam poročati kaj veselega, nego sporočam rojakom žalostno novico.
Dne 19. t. m. je pobrala koščena žena našega rojaka Karola Seva, rodom iz Postojne h. št. 139 na Notranjskem. Star je bil 24 let, neoženjen, torej v naj lepši dobi. V stari domovini zapušča žalujočo mater in brate in sestro. Tudi tukaj v Ameriki zapušča enega sorodnika nekje v Minnesoti. Rajnik ni spadal k nobenemu podpornemu društvu, niti denarja sam ni imel. Ker je bil rajnki tukaj jako priljubljen, šmo mu torej njegovi bližnji rojaki rodom iz Cerknice in cerkniške okolice priredili priličen pogreb. Rajnik je bil bolan samo tri dni. Dne 17. julija smo ga odpremili v tukajšnjo bolnišnico sv. Petra. Hitro poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati. Potem je prišel k njemu tukajšnji duhovnik, kateri ga je previ-del in mu podelil sv. zakramente. Dne
19.	t. m. je mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil dne 22. t. m. Rajnki je delal v tukajšnji rudotopilnici. Bil je priden delavec in lepega vedenja, zatorej smo mu izkazali zadnjo čast, ko smo ga spremjali k večnemu počitku. Bodi mu tuja zemljica lahka!
Torej zopet en vzgled vsem rojakom širom Amerike, kateri niste pristojni k podpornim društvom-i Kako žalostno je, ako čoveka dohiti nepričakovana bolezen ali celo smrt pa da nima prihranjenega denarja in da ni pristojen k podpornim društvom. Zatorej, dragi rojaki, pristopajte pridno k podpornim društvom, da boste priskrbljeni za vsak žalostni slučaj.
Konečno pozdravljam vse rojake in sorodnike širom Amerike, a tebi, 'vrli A. S., želim obilo uspeha in mnogo novih naročnikov kakor tudi predplačnikov.
Venceslav Bronisel.
+ *+++***+*******+*++*+++ *
unummimiMi
Mount Olive, 111., 29. jul. — Cenjeni urednik! Prosim zabeležite par vrstic v A. S. od našega društva sv. Barbare št. 97. K. S. K. J.
V petek ponoči je umrl ,v bolnišnici v Litchfieldu, previden s sv. zakramenti, naš brat Franc Starki, star 29 let, doma v Štorah pri Celju, Štajersko. Bolan je bil samo 10 dni. Izprva ni vedel, kakšno bolezen ima in je bil 8 dni doma tam v Panami, kjer je tudi delal. Ker pa mu je bilo zmiraj hujše, so ga bratje društveniki spremili v bolnišnico, kjer so ga zdravniki precej operirali, a bilo je že prepozno. Imel je vnetje slepega črevesa, in že drugi dan je po velikih bolečinah in tudi previden z zadnjo pobotnico v Gospodu zaspal. Ta 2 dni, ko je ležal v bolnišnici, smo bili bratje iz Mt. Olive zmiraj pri njem in ker v Litchfieldu nimamo nobenega društvenika smo sklenili, da ga spravimo v Mt. Olive in tu pokopamo. Precej zjutraj smo ga vzeli seboj v Mt. Olive in tu napravili lep oder in preskrbeli mu stražnika od društva. V nedeljo popoldan na 28. t. m. smo ga pa spravili v cerkev in po mrtvaških obredih in govoru našega gosp. duhovnika smo korakali in v kočijaJi Se pomikali proti pokopališču. Žalosten vtis je napravilo nam vsem, ko so spustili krsto v grob, ker tako mladi in poprej čvrsti in prijazni mladenič moral je tako naglo zapustiti nas. Imel ni nobenega sorod-
KAZEN
★	M.
*	**************************************************>«-* *
Narava je trdovraten sodnik, ki kazn uje vsak prestopek. Nobeden organ človeškega sestava ni tako natančen v tej reči, kot so obisti. Vsak najmanjši nered obisti, mora biti pazno pregledan in odstranjen. Odstranite vsak nered preč v začetku in narava V am ne bode dajala kazni — bolezni.
î [MlMMiEIEÔ
RABITE
Severovo zdravilo za obisti in jetra.
Vedno pogosto zahtevanje tega zdrav ila, je znak, da njegovega delovanja.
Ne verujte nam, ampak poskusite sa mi.
CENA 75C IN $1.25.
Proti nervoznosti, histenji, vrtoglavosti, glavobolu in pomanjkanju spanja rabite
Severov norvoton
“Severovo zdravilo za obisti in jetra je čudežni lek. Trpel sem, potrošil dosti denarja in čatia brez uspeha. Nisem mogel delati radi bolezni. Ko sem porabil eno steklenico Severovega zdravila za obisti in jetra sem se preč veliko bolje počutil. Sedaj lahko delam, ne trpim bolečin in sem prost neredov. Prejmite zahvalo.”	B. Veicher, Maynard, O.
ki okrepča in ozdravi slabe nervi ter d aje moč. To je fina tonika zoper
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co. “J"
nika tu v Ameriki. Ko bi on ne bil pri društvu, bi tudi nikdo ne skrbel zanj; tako je bil prav lepo preskrbljen in naše društvo mu je skazalo zadnjo čast. Zahvala vsem društvenikom, da ste se tako v obilnem številu udeležili
Rojaki, to je zopet lep vzgled, da smrt nič ne izbira, naj bo star ali mlad, nobeden ne ve, kedaj ga nesreča zadene. Torej spametujte se že enkrat in pristopite vsi k naši slavni Jednoti, ker ona je edina naša mati, ki skrbi v vsaki nesreči za nas
Ako si bolan ali ponesrečen pri delu, da se pohabiš ali če si sam brez sorodnikov v tej deželi, pridruži se nam, dokler je še čas, dokler si še zdrav, ker kadar si že pohabljen ali bolan, je že prepozno. Dobil boš na tisoče bratov, ki Ti bojo pomagali in sprejet boš v materino naročje naše slavne Jednote, ker ona Ti nadome-stuje Tvojo pravo mater, ona Ti daje poduk in Te vodi po pravi poti. Toraj rojaki, ne odlajšate dalje in pristopajte k Jednoti, da ne boste samo rojaki, ampak tudi bratje naši. Združite se z nami in ne odlagajte, zakaj — kar danes lahko storiš, ne odlagaj na jutri.
Pozdravljam vse sobrate in rojake po Združenih državah in Tebi, A. S., pa želim obilo uspeha!
Matt. Gaishek, tajnik.
Calumet, Mich., 26. jul. — V Cal. & Hecla bolnišnici je v soboto umrl za vročinsko boleznijo rojak Štefan Pav-lišič, star 34 let, doma iz Brezij pri Nestopnji vasi, fare Semič. V starem kraju zapušča ženo in troje otrok ter več bližnjih sorodnikov. Pokojnik je bil član društva sv. Jožefa štev. 1. S. H. Z., ki mu je priredilo lep pogreb in ga zadnji ponedeljek spremilo k zadnjemu počitku.
— Iz Barage, Mich., se poroča da bo znana Nester lesna družba iz Detroita opustila svoj mlin, ki je nedavno deloma pogorel, in ga bo zgradila nanovo v kakem drugem mestu. To bo hud udarec za to naselbino, ki je imela od mlina velike koristi. Gl.
Hitra olajšba.
Vroče vreme donaša razne črevesne neprilike, kakor kolero, drisko, grižo, ščipanje in vnetje trebuha pri odra-stlih ter otroško kolero pri deci, posebno kadar dobiva zobe. Hitro olajša Severovo zdravilo zoper kolero in drisko. Bolečine olajša, želpdčne sline odpravi ter prijetno privede organe v pravšno stanje. V lekarnah in trgovinah. Cene 25 in 50c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.

J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
?
|vseh parobrodnih družbi
♦	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem t
'4	duevnem kurzu.	|
♦	Priporočam se rojakom.	^
|	J. J. KmC-A-Ft	I
♦ 231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL. I
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦M
j POZOR! POZOR! j
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob ne del jt h N. w.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zg olj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči.a. Rojaki podpirajte d omače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SiVOJIM!



AMKRIKANaKl SLOVE!
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 8. julija 8o Hrvatov in 21 Slovencev, nazaj je prišlo 30 Bolgarov.
—	Za pomiloščenje slovenskih, ozir. avstrijskih Amerikancev. Dunaj, 3. julija. Danes so poslanec Jaklič in tovariši stavili na deželnobrambnega ministra sledečo interpelacijo (vprašanje):
Slabe gospodarske razmere v Avstriji, osobito v južnih deželah, so primorale tisoče mladeničev in mož, se izseliti zlasti v Ameriko, predno so izpolnili vojaško dolžnost. Šli so za kruhom. Mnogi so si tam opomogli in bi se sedaj radi vrnili v domovino, da bi doma prevzeli gospodarstvo, toda se boje ostrih določil vojaškega zakona.
Ti možje se niso izselili, da bi se odtegnili vojaški dolžnosti, ampak so šli za zaslužkom, da bi podpirali sta-riše, poplačali dolgove, popravili domove in gospodarska poslopja. Teh ljudi ne smemo in ne moremo smatrati za vojaške begunce.
Statistika dokazuje, da v mnogih okrajih, katere mi zastopamo,, vsled izseljevanja pada število prebivalstva in da vsled pomanjkanja delavskih moči propada tudi kmečko blagosta-nje.
Mi smatramo za svojo dolžnost, o-ir.ogočiti možem in mladeničem povratek v domovino. Zato zahtevamo, da se vsem, ki jih še veže vojaška dolžnost, kazen odpusti, ker -niso prišli pravočasno na nabor ali k orožnim vajam.
Zaradi tega vprašajo podpisani:
Ali hoče Vaša ekscelenca predlagati na Najvišjem mestu za vse izseljence, ki jih še veže vojna dolžnost, popolno pomiloščenje?
■ — Novice iz Toplic na Dolenjskem, 6. julija. Sedanji teden imamo zabeležiti pravcati naval kopaliških gostov, ki prihajajo iz Kranjske in iz sosednjih dežel uživat dobrodejne zdravilne kopeli. Pripelje se jih z vlakom po 20 do 30 vsak dan. Za prihodnji teden je priglašen milostni škof Stariha, ki bo ostal še 10 dni pri nas in odide potem v svojo škofijo Lead v Južni Dakoti, Sev. Amerika.
—	Samoslovenski napisi v Ljubljani. Z ozirom na sklepe mariborskega in celjskega občinskega sveta, ki sta sklenila, da mora ondi izginiti vsak
I zaseben slovenski napis, ki sega v o-j zračje nad mestnim svetom, kroži po Ljubljani peticija na ljubljanski občin-1 ski svet s pozivom, da naj občinski svet takoj stori vse korake, da se odstranijo vsi dvojezični napisi po mestnih hišah in na uličnih tablah ter se nadomestijo s samoslovenskimi.
—- Sekundarijem v deželni bolnišni-. ci v Ljubljani je imenovan gospod dr. Josip Buh.
—	Stroški za prezidavo južnega ko-1 lodvora v Ljubljani bodo znašali 2,-j 6oo,ooerK. Vsa dela bodo izvršena do
leta 1910.
—	Košnja v ljubljanski okolici se je pričela 17. jun. Sena je obilo in lepega. Koder se je dovolj gnojilo je trava visoka in gosta. Umetna gnojila so
■	imela povsod lepe uspehe.
—	Iz logaške okolice. Letina kaže letos lepo. Sena bo obilo in lepega. Košnja se je pričela koncem junija Tudi na polju kaže dobro.
—	Podaljšanje ceste Žiri-Rovte se prične letos.
—	Vodovod prično graditi to poletje v občini Rovte nad Logatcem.
—	Dediči se iščejo po na Ogrskem umrlem krošnjarju Juriju Jaklitschu. Zapustil je hišo in nekaj tisoč kron premoženja.
—	Strela je udarila v noči od 23. na 24. junija v zvonik cerkve sv. Urha na Ravnih nad Zagorjčm. Strela je užgala streho na zvoniku, potem pa je udrla na stropu v cerkev in poškodovala vse tri oltarje in prižnico. Ognja v cerkvi ni bilo, v zvoniku je zgorelo vse, kar je bilo lesenega. Trije zvonovi so pa-
| dli na tla; najmanjši se je ubil. Cer-I kev stoji na samem.
—	Prebivalcev s Spodnji Šiški je se-
■	daj 4276.
—	Dedinja samomorilka. V Krasni-ci, Krška dolina, se je obesila 22. jun. slaboumna Neža Wirschl. Pred kratkem je precej podedovala, kar jo je tako zmedlo, da se je obesila.
—	Strupena muha je pičila petletno Marijo Modec v Dvorski vasi, nakar je dekletce kmalu umrlo.
—	Smrtna kosa. Dne 17. jun. je bil v Zagorju pri Litiji pokopan mlad paznik Frančišek Senčar obenem z nekoliko starejšim premogarjem Antonom Bregarjem. Oba sta se bila prehladila pri delu. Pogreba so se vdele-žili premogarji z zastavo in pa mnogo občinstva.
—	Poizkušeni samoumor topničarja. Ustrelil se je topničar Ferdinand An-
der\vald, doma v Šiški. Ustrelil se je
v gozdu nad šišensko cerkvijo. Kro glja ga je zadela v čelo na levi strani glave. Reševalno društvo ga je od peljalo v garnizijsko bolnišnico. Upajo, da Anderwald okreva. Andervvald se je baje izrazil, da se odpelje na Jesenice in da bode tam ustrelil svojega brata. Vzrok poskušenega samoumora ni znan.
—	Hmelj in njega poskusi na Dolenjskem. Hmelj in Dolenjska, to sta dve besedi, ki Dolenjcem nikakor ne gresta v glavo. Kdor je potoval po prijazni Savinjski dolini, kjer gleda polja, cele kraje samega visokoraslega hmelja, se nehote vprašuje, ali bi se s to panogo gospodarst%»a ne dalo tudi na Dolenjskem poskusiti. Poskusili so z njim pred leti na ljubljanskem po lju, kjer je baje prav dobro uspel. In lani so poskusili tudi v bližini Novega mesta, na posestvu gospe Karoline VVitschl v Srebrničah. In tudi ta poskus se je najbrže dobro obnesel. Kajti na istem mestu se opaža tudi letos blizu 500 mladih nasadov, ki prav izborno uspevajo. Rahla zemlja, namakana Krke, ugodna lega in podnebje skratka vsi pogoji za uspešnost hmeljarstva v večjem obsegu bi bili dani. Treba le nekoliko več energije in podjetnosti.
•— Nevaren gost. Dne 23. jun. pop. je prišel v neko gostilno na Marije Tereziji cesti 22 letni zidar Andrej Kosovel in ,tam napravil za 4 K 72 vinarjev cehe, katero je poplačal šele na stražnikovo posredovanje. Ko je pa stražnik odšel, je Kosovel naročil še vrček piva, nato pa vzel v roko samokres in zagrozil: “Jaz vam bom že pokazal!” nakar so zopet poklicali policijskega stražnika. Ko je ta zopet prišel, je bil Kosovel že na dvorišču in tam basal samokres. Ker se je vsled tega sumilo, da namerava Kosovel grožnjo izvršiti, je bil aretovan in izročen deželnemu sodišču, _
—	Za plačilo, ker ga je rešil iz Ljub ljanice, ozmerjan. Dne 23. jun. se ga je bil delavec Alfonz Primc tako navlekel, da si živcev ni mogel drugače pomiriti, da je skočil v Ljubljanico, katere pa ni mogel preplavati. Ko ga je potegnil iz vode ognjičar Melkuš in mu takorekoč rešil življenje, je bil vsled tega pošteno ozmerjan.
—	Otvoritev zgradb hotelske družbe “Triglav” v Bohinjski Bistrici se je dne 30. junija t. 1. izvršila ob številnem zastopstvu Slovencev iz Kranjske, Koroške, Primorske in Štajerske. Hotelski družbi “Triglav” se je posredovanjem poslanca Pogačnika in društva za promet tujcev posrečilo pridobiti tri najlepše zgradbe, katere sta za razne potrebščine ob zgradbi bohinjskega železniškega predora zgradila država in podjetnik Cecconi. Tako se je posrečilo dobiti bivši hotel “Tunel” — sedaj grand hotel “Triglav” — ki je državo veljal 83,000 kron za 15,000 kron, krasno Cecconijevo vilo “Bogomilo”, ki ima dragoceno notranjščino in bivše poslopje Cecconijevih uradnikov (sedanji “Dependence Belle-vue”), kar je Cecconija skupno veljalo 280,000 K za 78,000 K. Samo vila “Bogomila” je Cecconija veljala 80,000 K. Da se ni posrečilo dobiti ta podjetja pod tako ugodnimi pogoji, bi se bil gotovo tujec vgnezdil! Ta tri poslopja so sedaj najmodernejše opremljena tako da zadoščajo vsem potrebam naj-razvajenejših tujih gostov. V vseh treh poslopjih je 44 tujskih sob po 2 K 50 v do 9 K. vsako nadstropje ima svoje kopališče, hotel ima moderno restavracijo in kavarno. Hotelsko restav racijo in kavarno vodi priljubljeni re-stavrater gospod Avg. Zajec iz Ljubljane, ki je ljubljansko svojo restavracijo oddal v najem natakarju gospodu Ozmiču. Prekrasen je hotelski park, od katerega je čaroben pogled na triglavsko pogorje, na Črno prst in bohinjske planine. Hotelske zgradbe imajo posebno lepo acetilinsko razsvetljavo, katero je velespretno uredil» pravi mojster v tej stroki gospod J. Arko iz Ribnice. Po slovesnem blago-slovljenju hotelskih zgradb se je vršil banket. Med drugimi govorniki, ki so slavili napredek prekrasne bohinjske slovenske Švice, je dr. Pretnar iz Trsta povdarjal, da na jugu blizu adrijanskega morja ni nobenega lepšega kraja kot je ta. Sramota za Slovence bo, če tudi ob jezeru ne zgrade en hotel! Podjetje je internacijonalno, a brani slovenski značaj Bohinja, ker je v domačih rokah. Tu prebiva zvesto slovensko ljudstvo, ki je ostalo zvesto krščanskim načelom. Soglasno ž njim postopajmo in dosegli se bodo lepi u-spehi!
—	Odlična gosta v Bohinju. V tekočem poletju prideta za dalj časa v Bohinj ministrski predsednik baron Beck in bivši železniški minister, državni poslanec Wittek.
—	Umrla je v Litiji gospa Uršula Hočevar, stara 68 let.
—	Ponesrečil se je Rudolf Valenčič iz Ilirske Bistrice. Padel je z neke lestve in se tako pobil, da je moral iti v bolnišnico.
—	Vinska letina na Vipavskem utegne biti letos, sodeč po sedanjem za-
rodu, tako bogata, kakor je ni bilo od leta 1875. Trte imajo toliko zaroda, da bo ljudem primanjkovalo posode, ako vse dozori in-ne pride kaka vremenska nezgoda.
—	Bleški grad kupujeta, kakor čuje-mo, neki Prus in neki Belgijec.
—	Z nožem v nogo je sunil v Nad-gerci Janez Dane Franceta Oblaka ter ga tako poškodoval, da so Oblaka prepeljali v bolnišnico.
—	Nesreča. V Kašlju pri Zalogu je voz pritisnil Franceta Gostinčarja k zidu in ga hudo poškodoval.
—	LTmrl je dne 28. junija Frančišek Ukmar, občinski tajnik v Postojni. Bil je sin pokojnega učitelja Jakoba Ukmarja.
—	Novice iz Štange. (Toča. — Sadje. — Romarji.) Dne 3.'julija zj. se je naenkrat zmračilo, nastal je vihar in vsula se je toča, tako, da je bilo v petih minutah vse belo. Padlo jo je največ v Veliki Štangi in sicer okoli cerkve. Škode je precej napravila pri koruzi in ječmenu. Sadja je veliko pobila. —- Češenj je precej in so sedaj večinoma dozorele. Orehi pa so letos izvanredno polni. Sena se. je pa mani nakošilo kot 'drugaTeta. — Shod sv. Antona se je lepo in častitljivo obhajal. Ljudi je izvanredno veliko prišlo iz Dolenjskega. Samo čez Vagen-šperk je prišlo 78 voz romarjev.
£
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
—	Ameriška eskadra v Pulju. Ka kor čujemo, priplove meseca avgusta pred Pulj ameriška eskadra ter bo o-stala pred Puljem več dni.
—	Bojkot je napovedan — kakor poroča “Piccolo” — od strani c. kr. mornarice vsem trgovcem in trgovskim podjetnikom, bodisi malim ali velikim, ki so pri zadnjih občinskih volitvah glasovali za laško iridentovsko stranko.
—	Oprostilo je porotno sodišče v Trstu 20 letnega Ivana Jančarja iz Lonjera, ki je iz neprevidnosti ustrelil svojo mater, ko je snašil samokres,
—	Kurjači, pomorščaki in podčastniki avstrijskega Lloyda zahtevajo 20-odstotno povišanje plače, osemurni delavnik v pristanišču in na morju in nedeljski počitek; delo nad osem ur naj se plača po 1 K za uro, podčastniki zahtevajo 30odstotno povišanje plače.
—	Vsled vročine zblaznela. V Trstu je zblaznel 23 let stari pisar Andrej Repič. Slekel se je na cesti in svojo obleko je dajal prodajalcu sladoleda, češ, da ga gotovo zebe. — V Trstu je zblaznela 23 let stara Marija Vičič.
—	Nov “Narodni dom” zida “Posojilnica v Slovenski Bistrici”. Stal bo 30.000 kron. Nemški listi zato pene jeze.
—	Dvajsetletnica “Proštov, gasilnega društva” v Središču, ki se je vršila na praznik sv. Petra in Pavla, se je krasno obnesla.
—	“Nemško hišo” v Celju bodo slovesno otvorili še le v jesen. Ni denarja, da bi dogotovili vsa dela. Druge Wallnerice ni, mestna hranilnica pa se tudi obotavlja vtakniti še več denarja v to nepotrebno stavbo.
—	Novi slovenski hotel. Posojilnica v Brežicah je zgradila na svojem posestvu “Grič” onkraj savskega mostu ob obalih mirne Krke in srebrnopene Save nov, moderen hotel, katerega slavnemu občinstvu priporoča v blagohotno porabo. “Grič” obsega najlepši del dolenje Kranjske in nudi kra"sen razgled po celem Posavju od majeste-tičnega Kuma in njegovih visokih se-verno-vzhodnih sosedov, od belih gradov in cerkvic Kranjske in Štajerske tja doli do sinjih višav bratske Hrvat-ske in do kraljevega Zagreba.
—	Umrl je na Teharjih obče znani posestnik in .mizar gospod Martin Sto jan, roj. 13. oktobra 1832, po dolgi mučni bolezni v rojstni hiši št. 11 na Teharjih. Z ranjkim je izgubila vas Teharje zopet enega najstarejših rojenih Teharčanov, ki je ves čas svojega življenja bil neustrašen narodnjak.
—	Umrl je v Laškem trgu gosp. deželnosodni svetnik dr. Ad. Pfefferen Pokojnik se je čutil Slovenca.
—	Nesrečni ribji lov so imeli v nedeljo 30. junija v Soteski pri Mozirju. Voda jim je vrgla mesto težkih rib — v strah in grozo — dvoje mrtvih trupel. Kako je bilo ubogemu očetu pri srcu, ko je nesel domu mrtvega sina in gledal na odru dvoje žrtev. Mlajši se je očividno kopal, ker je bil v srajci starejši, 11-letni Jakob Skruba mu je pa v hipu, ko je brat izginil v valovih skočil na pomoč — a rešil ni brata Matijo, oba sta nesrečno končala.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino,
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje In prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšim] pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevš, vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Bdini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj
Prodaja parobrodne li3tke
jih izplačuje
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob» originalen listek, ne pa ničvredni papir.

Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
£}'/■ '. ; ■ j vJ . idÊKt
J
I	Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so
1 denarji vedno vami.	"
L
v
FRANK SAKSER CO.
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
žavnozborskih volitvah na Koroškem je bilo oddanih 9441. To število kaže, da pripadata koroškim Slovencem najmanj dva poslanca, in celo trije, ker je n. pr. nemški poslanec Dober-nig bil izvoljen v Celovcu samo z 2009 glasovi in Pirker v Št. Vidu z 2368.
— Puškarska zadruga. Svetovno znana tovarna gospa Petra Werniga v Borovljah se je posredovanjem “Ljubljanske kreditne banke” preuredila v zadrugo z omejenim poroštvom. Delničarji, med katerimi je tudi dosedanji lastnik g. Wernig, so Slovenci. Zadruga poveča tovarno.

KOROŠKO.
— Slaba sadna letina kaže biti na Koroškem, posebno v dravskej dolini, ker gosenice in mrčesi preveč končujejo sadno drevje.
—Slovenskih glasov ob letošnjih dr-
—	Položaj na Hrvaškem. Dr. Milan Starčevič se je o položaju izrazil: Naše geslo mora biti: “Proč od Ogrske!” Ni moči na svetu, da bi nas zavirala izvojevati, da se ustanovi hrvaško kraljestvo pod legalno habsburško dinastijo.
—	Rodbinska tragedija v Zagrebu. V Zagrebu je krojaški mojster Ivan Merkuša ustrelil svojo soprogo Karolino. Merkuši je obrt.slabo uspevala. Zadnje dni so mu vse zarubili. Vsled tega ga je soproga nagovarjala, naj oba skupno izvršita samoumor. Žena je ponoči vzela samokres in ustrelila nase, a ranila se je samo nekoliko, ker je naboj bil “slep”. Nato je žena nagovarjala moža, da si prerežeta vratove, a mož jo je od te namere pregovoril. Šla sta potem v Tuškanec, kjer je žena radi gubitka krvi jako oslabela. Ves čas je prosila moža, da se naj jo usmili in naj ustreli njo in sebe. Mož je končno res šel kupit ostre pa-trone in šel nazaj v Tuškanec, kjer ga je žena čakala. Mož je tu na ženo ustre lil. Žena ni bila takoj mrtva, pol ure se je strašno mučila. Mož je pričel kričati na pomoč. Prihiteli so možje, ki so moža prijeli, ženo so pa odpeljali v mrtvašnico. Na vprašanje zakaj ni tudi sebe ustrelil, odgovarja mož, da ga je težko umiranje ženino tako prestrašilo, da ni imel več poguma še sebe ustreliti.
Pozor, HRojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v k iterejb odemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
ohn Steianič
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Vprašajte svojega mesarja za
AUerieve domače flota
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchang*i St , JOLIET, ILL.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348.
JOLIET
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. { N. W. Phone n 13
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih 0<1» znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT, blagajnik.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.
il
111
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
iaa N. Bluff St JOLIET, ILL,
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSRO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari na&lov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
4-	avg.	Nedelja	Dominik, spoz.
S-	“	Ponedeljek Marija Dev. sn.	
6.	a	Torek	Gospodova sprem
7-	((	Sreda	Kajetan, spozn.
8.	“	Četrtek	Cirijak, muč.
9-	u	Petek	Roman, muč.
10.	u	Sobota	Lavrincij, dev.
NEKAJ O K. S. K. J.
Videli in pregledali smo polletni račun naše Jednote, katerega je dal priobčiti gl. tajnik. Res je imeniten! Posebno so pa hvalevredni vsi uradniki Jednote, da so tako točno izdelali svoj posel.
Kar se tiče računa, moramo reči, da je res nekaj lepega, na kar smo po vsej pravici lahko ponosni vsi člani naše dične in tako krasno prospevajo-če Jednote. Kaj takega, bi se skoro po vsej pravici reklo, skoro ni, ali je pa bolj težko najti v glasilu katere koli druge makari pristno ameriške organizacije.
S ponosom gledamo danes vsi zavedni in treznomisleči Slovenci na našo, Jednoto, katero smelo in po vsej pravici imenujemo največjo in najtrdnejšo podporno in zavarovalno organizacijo slovenskega naroda; ne le v Ameriki, ampak tudi na vsem svetu je v tem oziru ne prekosi nobena organizacija te vrste. Slovenski listi iz stare domovine jo tako opisujejo in čislajo člane naše Jednote ter pišejo Je dobro in hvalevredno o nas vsaj v tem oziru, dasi nas kaj radi osramo-te, ako se kaj nerodnega primeri med nami ameriškimi Slovenci. To je nam vsem predobroznano, ker ako se kaj slabega pripeti, se isto razglasi po sta-rokrajskih listih, dobrega pa nič ne povejo o nas. To se vsak lahko sam prepriča. No, pa nič delj o tem; vendar se pa naši bratje v stari domovini s kaj podobnim ne morejo ponašati, kot se lahko mi danes z našo dično, bujno cvetočo K. S. K. Jednoto. To je (Jelo ameriških Slovencev. Delo, ki slovi od vzhoda do zahoda, od severa do juga naše zemlje, ki slovi koder slovenski rod biva. Da je pa do takega uspeha prišla ta organizacija, se ima hvala dajati vrlim ustanoviteljem in vsem, ki so bili in so še dobri člani iste. Njih slavna imena'se bodejo či-tala v knjigi Jednote ter imela spomin kot zvezde na ilebu. Tega kar so možje storili za naš revni narod, posebno ustanovitelji, ni mogoče opisati uiti .poplačati. To je delo, katero se ne ila pojasniti. Koliko solza se je po-fiKito, katere bi drugače prelile vdove in sirote, katerim je kruta smrt iztrgala iz njih srede krušnega očeta, blagega sodruga ali skrbno mater.
Med svojim trinajstletnim delovanjem in v teku svojega obstanka je naša Jednota izplačala več stotisoč dolarjev podpore sorodnikom za umrlimi člani. Podpirala je tudi ter dajala pomoč svojim dobrim članom, ki so postali onemogli o priliki nesreče ali bolezni. Samo v preteklih šest mesecih je izplačala $36,042.90 za umrle in onemogle. To lahko vsakemu posamezniku več pove samo, kot vsi hvalo- in slavospevi.
K. S. K. Jednota šteje sedaj, kot izprevidimo iz poročila, 7596 članov in 2281 članic, skupno torej 9877 moških in ženskih udov, ki se imenujejo medsebojno bratje in sestre. V zadnjih šestih mesecih je Jednota napredovala za gotovih 741 udov. Ni napredovala le v številu udov, marveč se je tudi nje premoženje pomnožilo za celih $7951.54, kar je tudi velik napredek. Kot oznanjeno v poročilu, ima danes
naša Jednota gotovine celih $73,224.10, toraj lepa vsota, ki je pripravljena v dobrodelni namen slovenskega naroda.
Kot izprevidimo, je nekaj tisočakov posojenih na slovenske cerkve, ki so pravi kirp.č nebeški in popos slovenskega naroda v Ameriki.
K. S. K. Jednota ima danes nad 100 krasno procvitajočih podrejenih društev, ki se lepo razvijajo. Največ članov je v državi Illinois, kjer je sedež Jednote in takorekoč rojstni kraj. Potem sledi država Pennsylvania in druge. Skoro vsaka država je v tem oziru zastopana.
Zvedeli smo, koliko je članov in društev Jednote. S ponosom lahko rečemo, da se je dobro napredovalo v zadnjem desetletju. Ko se pa zmisli-mo na število Slovencev v Ameriki in število članov naše Jednote istemu primerjamo, pa še ne smemo biti preveč zadovoljni. Kajti pravijo, da nas je Slovencev v Ameriki okolu 100,000. Torej ena desetina nas je članov te prekoristne družbe; kje so pa drugi, da nas ne spoznajo, ali nočejo spoznati, da -smo bratje in sestre po rodu i krvi? To je uganka, ki je hudo zapletena. Eden vzrok ali drugi, makari ga iz drena stisneš, da le člani naše Jednote niso, je pa vendar žalostno. So nekateri zavarovani pri drugih družbah, ki so nekatere katoliške in slovenske, a druge pa tudi nasprotno. Vendar, to si moramo misliti, da smo Slovenci, torej sinovi Slovenije, dežele, katera je napojena s krvjo naših dedov, ki so se borili za isto, kot se danes bore člani in članice te dične Jednote — za sv. vero svojih očetov in — mili jezik materin.
Ako so naši pradedje kri prelivali za eno reč in isto nam prihranili na ta način v spomin, ali nismo tudi mi vredni, da poleg napredka v tem modernem času tudi mi to storimo, mi, sinovi in hčere njihove, ter se tako ska-žemo vrednim otrokom in vnukom preminulih hrabrih Slovencev prejšnjih let in stoletij? Gotovo.
Da ostanemo v verskem in narodnem oziru čimdalje bolj podobni našim vrlim prednikom, še posebno v tej tuji deželi, da se ne potujčimo in v veri ne omlačimo, nas k dolžnosti priganja naša dična mati K. S. K. Jednota. Nje pravila in postave so na tej podlagi urejene, in ako hočemo biti dobri člani Jednote, moramo biti tudi dobri posnemalci naših pradedov v verskem, družabnem in narodnem življenju. Po vsej pravici rečeno, da vsak, ki je dober in zvest član K. S. K. Jednote, je dober in zvest potomec naših pradedov, ter je dober in spoštovan državljan ali prebivalec Združ. držav. To je brezizjemna resnica in je oči-vidna; zato ji ni mogoče ugovarjati. Zatorej, rojaki, ki še niste radi enega ali drugega vzroka člani te prekoristne podporne družbe, pristopite k njej in se oklenite iste, kot prave matere, ki vam bode, ako bodete spolnovali nje dolžnosti ter se držali nje navodila, prava mati, vodnica, braniteljica in rešiteljica iz vseh nadlog, katere nam vsem pretijo dan na dan. Kakor je drugim, tako bode tudi vam pomagala v potrebi.
Da je dandanes neobhodno potrebno, da-je človek v društvu in Jednoti, nam so v pravi dokaz razne nesreče, katere se tako dostikrat prigode med rojaki.. Skoro vsaki čas je slišati ali citati v listih, da se je ta ali oni ponesrečil. Kako je slabo slišati, ako ni bil ponesrečeni rojak pri nobenem društvu, dasi jih je povsod dovolj na razpolago. Nili to žalostno slišati, da so morali rojaki kolektirati za pogreb tega ali onega, ki bi bil lahko član društva in Jednote, ako bi le hotel. Da! V resnici je to kaj žalostno! Kaj ni to hudo za njegovo ubogo zapuščeno ženo in za otroke sirote, katere je ostavil brez pomoči, brez podpore? Taka žena in deca, ki ostanejo za njim so v pravem pomenu sirote, ker v tej deželi dela vsak za se in skrbi le za' svojo družino. Zatorej je to stvar treba na srce polagati posebno ženam, da skrbe, da so njih soprogi zavarovani pri Jednoti, da ne bo jok in stok, ko bo prekasno.
Kakor vemo že iz skušnje, da so člani naše Jednote najboljši hišni očetje in članice najboljše soproge in matere, ker pri našej Jednoti se morajo vsi ljubiti med sabo in eden drugemu pomagati v nesreči in sili, zato naj vsak mož in žena, kakor tudi drugi skrbe na to, da bodejo postali njih ožji prijatelji člani naše Jednote. Ženi se ni treba bati, da bo zgubil mož vero, ako bode dober član Jednote, in ravno tako žena, ki je dobra članica.
Vsaka, najsibo še koristnejša stvar na svetu, ima-svoje nasprotnike in sovražnike: tako jih ima tudi naša Jednota. Lahko veste, da kdor je vaše stariše sovražil, ni vas ljubil, zato, kdor našo Jednoto sovraži, katere ste dober ud, ta tudi vas sovraži. Tako je tudi res. Veliko jih je, ki našo Jednoto sovražijo in jim je največji trn v peti. Kaj pa je naša Jednota? To smo mi, ki smo v društvih združeni. Torej taki ljudje nas vse sovražijo, ne samo nekaj članov.
Prav mnogo jih je, ki na razne načine zabavljajo zoper našo Jednoto in nas vse. Eni pravijo, da je preveč katoliška i. t. d. Vse polno imajo ta-k'h besedi. Le naj govore, kar hočejo; ko človek izprevidi, jim mora primolčati, kajti taki, ki zoper kaj takega govore, nimajo prave pameti in njih um se je že omračil. Takim pa ne smemo zameriti. Ostanimo značajni kot skala, ker stanovitnost je poleg čistosti najlepša čednost. To vsak ve, ker človek, ki dolgo dela pri enem de-
lu, je vedno bolj izurjen, a oni pa, ki je danes tu, 'jutri pa tam, ne dela nikjer koristi, včasih še škoduje. Nobeden ne more biti dober, ki se preobrne na drugo pot. Tudi ga njegovi so-drugi ne čislajo, ker si mislijo, da ako bi bil kaj vreden, bi bil ostat stanoviten.
Pametnih ljudi ne zmoti še tako laskavo govorjenje, razsodnih ljudi ne omami nobena stvar, ampak jih še o-krepi in utrdi, da ostanejo čedalje bolj trdni, da še bolj natanko izprevidijo, kaj so pravzaprav naša slovenska katoliška društva in K. S. Katoliška Jednota za nas treznomisleče Slovence v Ameriki.
Dolžnost vseh zavednih Slovencev je delovati na to, da se naša podporna društva še bolj pomnože, da naša društva rastejo in procvitajo. Vsak zaveden rojak naj skrbi, da postane član Jednote in še svoje znance pripelje v njeno kolo. Tam pa, kjer še ni društva naj pa razumni možje ustanovi novo društvo, ako dobijo le 12 rojakov za ustanovitev. Za vsak poduk o ustanovitvi se lahko zve pri glavnem tajniku ali pa pri Am. Slovencu. Z veseljem podamo pomoč v tej zadevi.
Brez dela, truda in vztrajnosti ni ■vspeha. Delajmo, poučujmo in dobre zglede dajajmo, in naša želja se bode izpolnila. V to ime pomozi Bog i sreča junačka!	J. S. K.
HAYWOOD OPROŠČEN.
Delavski vodja William D. Haywood je bil v senzačni pravdi v mestu Boise, Idaho, spoznan nedolžnim in je zapustil sodilnico kot prost, svoboden mož. Porotniki so bili po občem mišljenju razumni možje brez predsodkov, ki so oddali svoj pravo-rek po natančnem premišljenju in na temelju obravnave, ki se je vršila z največjo vestnostjo in nepristrano-7 stjo. Zatožbi kakor obrambi je bilo od-kazano široko polje, in obe sta svobodno rabili orožje, katero hrani o-rožnica novodobnega kazenskega pravosodja. Obravnavi in razsodbi torej ni očitati hib.
Kakor v vseh znamenitih pravnih slučajih, v katere se vlačijo socialna ali družabna vprašanja, je tudi v tej pravdi za veliko občinstvo stopila glavna točka pritožbe popolnoma v ozadje. Velik del časopisja in široki krogi prebivalstva so pripisovali slučaju daleč čez njegov pravi pomen segajočo važnost. Slikal se je naravnost kot boj kapitala proti organiziranemu delu, kar je bilo še hujše, kot vojna napoved delavskega prebivalstva proti državni oblasti.
Tekom obravnav se je razvijala zgodovina nemirov v rudniških okrajih držav Idaho in Colorado. Kdor je brez predsodka čital poročila o obravnavah, je pač moral dobiti vtisek, da se je v teh gospodarskih bojih greševalo na obeh straneh. Porotnikom pa ni bila dana naloga, igrati razsodnika med takratnima nasprotnikoma; imeli so marveč rešiti preprosto vprašanje ali od zatožne oblasti predložena dokazila zadoščajo, spoznati Haywooda krivim, da se je udeležil morilne zarote, koje žrtev je postal takratni guverner Steunenberg.
Ta dokazila so se opirala po glavni stvari na izpovedi Orcharda, človeka, ki se je sam priznal krivim ne samo umora omenjenega guvernerja, ampak tudi dvanajsterih ali več drugih krvavih dejanj in podlih zločinstev. Orchard je pač izjavil, da se svojih dejanj kesa in je pripravljen, pokoriti se zanje; ampak o verjetnosti človeka, ki se doslej zavoljo lastne koristi ni ustrašil pred nobeno nezvestobo in pred nobenim hudodelstvom, so upravičeni dvomi pač še vedno dovoljeni. To velja tem bolj, ker je Orchard sam čutil svoj vrat uže trdno v zadrgi ali zanki in izpovedaval na prigovarjanje pinkertonskega agenta, ki mu je mogel pod okolnostmi brez vsake obveznosti obljubiti, kar je hotel.
Razsodba potemtakem ni presenetila nikogar, ki je pozorno sledil obravnavam.
DEJINY ČECHU AMERICKYCH’.
Zadnje dni je izišla v založništvu in tisku češkega časopisa ‘'Hlas” v St. Louisu, Mo., knjiga pod gorenjim naslovom. To je tretji zvezek istoime-novanega dela izpod peresa znanega češkega pisatelja Jana Habenichta, v katerem pripoveduje in slika zgodovino češkega priseljeništva v državah New York, Pennsylvania, Maryland in ostalih na vzhodu.
V	kratkem, a jedrnatem uvodu riše pisatelj v poljudnem slogu odkritje države New York po Evropcih, omenjajoč važna leta in dogodke, Koj nato prehaja na samo stvar.
V	ogromnem mestu New York živi danes vsaj 30,000 (nekateri trde, da 50,000) Čehov. Polegtega prebiva vsaj 300 čeških družin v predmestju Morri-sanu in vsaj 100 družin v Brooklynu. So pa jako raztreseni, tako da nimajo pogostnih prijateljskih stikov.
Prvi £eh, ki je v New Yorku naselil, je bil Frant V. Vlasak; prišel je iz Prage, kjer je krznaril. Na newyor-ška tla je stopil leta 1836. in je bil družnik nedavno umrlega ameriškega milijonarja Jakoba Astora. Ko je Vlasak umrl, je zapustil $5,000,000. Podpisoval se je Fr. W. Lasak. Ni se sicer sramoval svojega češkega poko-ljenja, a med newyorškimi Čehi se ni nikdar pokazal. Potomci njegovi so že
davno pozabili na svoje pokoljenje in so se popolnoma poangličanili.
Drugi češki krznar, ki je v New Yorku mnogo let živel in si pridobil veliko premoženje, ampak ni med rojake nikdar zahajal, je bil Jan Konva-linka, tudi iz Prage. Do leta 1890. je imel veletrgovino s krznino. Iz Prage je bil tudi M. Mareček, godbeni skladatelj in impressario, v Ameriki do-broznan. Češkega pokoljenja je bil tudi znani in bogati newyorški lekarnik dr. A. Spitzka. In tako dalje.
Prvo češko društvo v New Yorku je bil “Česko-Slovensky Spolek” (prvo češko društvo v Ameriki vobče), ki je ob svojem početku leta 1849. imelo 17 članov, a je brž rastlo. Sedaj imajo newyorški Čehi vsepolno podpornih, poučnih, zabavnih in telovadnih društev.
Češko katoličanstvo v New Yorku se je od začetka le počasi razvijalo. Pred letom 1870. ni bilo tamkaj nobene češke katoliške župnije. Čehi so hodili v nemške, cerkve. Leta 1875. pa so kupili loto 316 East 4. ulica med C in D Aves in zgradili cerkev za $12.500. Prva duhovnika, ki sta pasla duše newyorških Čehov, sta bila čč. gg. Gartner in Vydenka.
Čehi v New Yorku so 'občeznani kakor dobri godbeniki. Mnogoštevilni so tam tudi notarji, pravniki in lekar-niki kakor v St. Louisu, in četudi se niso newyorški Čehi razvili v obrti in trgovini kakor njihovi rojaki v Chi-cagi in Clevelandu, imajo tam vendar dosti lepe zavode.
Nadalje opisuje g. Jan Habenicht razne bolj ali manj imenitne osebnosti in dogodke ter riše v jasnih črtah brez vsake pesniške primesi čisto zgodovino priseljeništva češkega in razvit-ka čeških naselbin. Knjiga je opremljena tudi z mnogimi slikami zaslužnih ameriških Čehov in njihovih zgra-deb. Vsekako moramo reči, da je to delo krasen dar češkemu narodu v Ameriki.
Francoska zbornica je dne 5. julija sprejela osemurni delavnik za rudnike.
Angleške ovce se tupatam maste s polži.
London ima 300 klubov, ki štejejo nad 280,000 članov.
Nemški častniki pravijo, da bi se London dal vzeti v šestintridesetih u-rah.
Najvišje mesto na svetu je Pasco v Peru. Leži namreč 14,275 čevljev nad morjem.
Kresnica je znanstvu še uganka. Kresnica žari, a ta žar je brez vsake toplote.
Tisti, ki so prezimovali v Alaski, pravijo, da ni mraz, ampak moskito najhujši mučitelj na severu.
Norimberk na Nemškem ima še nad 1,700 hiš, ki so bile zgrajene pred sedemnajstim stoletjem, ter 3,537 zgrajenih v sedemnajstem in osemnajstem stoletju.
Kupčijska zbornica (Chamber of Commerce) v Cincinnati ima najboljši restavrant v mestu, in oskrbljajo ga tri Škocijanke, ki napravljajo letnega dobička $15,000, dasi je njihova letna najemnina $5,000.
Marijaceljska božja pot na Gorenjem Štajerskem obhaja letos 75olet-ni jubilej, kar obstoji. Nenavadno veliko število romarjev prihaja zato letos v Marijino Celje. Meseca maja in junija je bilo že obhajanih okroglo 50,000 oseb.
Ponarejalci denarja, Avstrijsko finančno ministrstvo je razpisalo 1000 K nagrade za onega, ki izda družbo ponarejalcev denarja, ki jako izvrstno ponareja srebrne goldinarje in je doslej izdala že za 40,900 K takih ponarejenih goldinarjev.
Defravdant Kecskemety — prost. Nič ne bo kaznovan bivši ogrski davčni uradnik Kecskemety, ki je pred
šestimi leti poneveril 500,000 kron in pobegnil, ne da bi ga zasledili. Zdaj je stvar zastarela in Kecskemety se po vrne lahko nazaj na Ogrsko, ne da bi se mu moglo kaj zgoditi.
Dirka z ekspresnim vlakom; Dve dami v Pennsylvaniji sta sklenili dirkati z ekspresnim vlakom, kar je bilo tem ložje, ker pelje cesta tik ob želez-nični progi. Izprva je avtomobil takoj pustil vlak za seboj, na nekem ovinku pa se prevrnil in avtomobil z damama se je valil ves razbit po bregu navzdol. Ena dama je bila na mestu mrtva, druga pa težko ranjena.
Smrt krotilke zveri. V Dunajskem Novem mestu je v ondotnej menaže-riji stopila krotilka zveri Cecilija Win kler v kletko k medvedom, da pokaže občinstvu, kakih umetnosti so se naur čili njeni “učenci”. Ker je eden izmed medvedov postal nepokoren, ga je udarila z bičem. To pa je medveda tako razkačilo, da jo je ugriznil v koleno, česar pa občinstvo ni opazilo. Winkler je zbolela in v par dneh umrla, ker se ji je zastrupila kri.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizinom in neuralgijo, ako rabijo
Pr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
J.	F. KINO
Lesni trgovec.
! Cor. DesPlaines in Clinton Ste. Oba telefon 8. Joliet.
i ~	"
The Joliet Moul Baal,
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MaaMilica ijiMjaiita Dolnje i sfjji DilaSi ? Prabmnl ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah rn A NI/ C A I/O CD ježe več let naš rojak	rlfAFIIV uAKjtK
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Joliet. ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. s«.
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
STENSKI PAPIR
Henrik H. & Menno H.
S T .A. S S EN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAH

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n« lam in boleznim.
tj e vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
angleško.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, I1L
1
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj nižji ceni
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimp, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893,

ÁMERIKANSK1 SlüV
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111.
H. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:	,
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111 PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 11979 Jožef Smrdelj, roj 1884, spr. 31. julija 1907.	Dr. št. 345 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 11980 Janez Gorišek, roj 1882, 11981 Marko Mrzljak, roj 1880, 11982 Franc Tomac, roj 1878, 11983 Janez To-mac, roj 1873, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 115 članov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 11984 Urban Istenič, roj 1867, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 20 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 11983 Jožef Faber, roj 1888, 11986 Janez Kvartič, roj 1884, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 11987 Anton Tašič, roj 1889, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 81 članov.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 11988 Franc Roblek, roj 1888, 11989 Tomaž Kelevinič, roj 1883, 11990 Martin Knific, roj 1881, spr. 31, jul. 1907.
Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Alojzija 32, Indianapolis, Ind., 11991 Valentin Marsen, roj 1881, 11992 Janez Goles, roj 1877, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 94 članov.
K društvu sv. Jožefa 33, Waukegan, 111., 11993 Jakob Kucler, roj 1887, 11994 Franc Grimšič, roj 1887, 11995 Franc Gantar, roj 1886, 11906 Andrej Velkovrh, roj 1881, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 238 članov.
K. društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 11997 Janez Črešnik, roj 1879, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 11998 Anton Hren, roj 1888, spr. 31. jul. igo7.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 11999 Urban Rent, roj 1884, 12000 Fran Lunko, roj 1864, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 28 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 12001 Danijel Badovinac, roj 1883, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 28 članov.
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 12002 Janez Bažič, roj 1888, 12003 Janez Juvančič, roj 1888, 12005 Janez Šifrar, roj 1887, 12005 Franc Žnidaršič, roj 1885, 12006 Franc Bervar, roj 1883, 12007 Jožef Gros, roj 1870, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 98 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 12008 Alojzij Volek, roj 1887, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 77 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 12009 Jurij Mrvoš, roj 1889, 12010 Matija Kumar, roj 1886, 12011 Anton Jakovac, roj 1867, 12012 Jurij Jakovac, roj 1863, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 118 članov.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 12013 Janez Nadižar, roj 1873, spr. 13. 31. jul. 1907.	Dr. št. 34 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12014 Jožef Janežič, roj 1887, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 34 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 1. Joliet, 111., 10221 Alojzij Hočevar, 27. julija 1907.
Dr. št. 149 članov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 565 Mihael Kobav, 24. julija 1907.
Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 4726 Peter Speletič, 30. julija 1907.
Dr. št. 103 člane.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 9192 Matija Šarčič, 4434 Jakob Štrajner, 27. julija 1907.	Dr. št. 260 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 6018 Franc Drašler, 25. jul. 1907.
Dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 5829 Franc Kristan, 30. julija 1907.
Dr. št. 80 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 8034 Dujo Naglič, 23. jul. 1907.	Ur. št. 191 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 9279 Matija Patek, 29. julija 1907.
Dr. št. S3 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4804 Mihael Marinšek, 7532 Janez Platiše, 9449 Anton Artač, 8740 Janez Grom, 9987 Andrej Bravničar, 10281 Andrej Kovač, 11165 Marko Ivankovič, 11298 Janez Mihevc, 11635 Matevž Trobec, 4506 Jožef Farbarič, 10767 Jakob Štalcar, 10146 Martin Vidmar 3588 Franc Skubic, 4396 Janez Kusman, 24. jul. 1907. Dr. št. 234 članov.
Od društva Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 9027 Jernej Rogelj, 11125 Janez Ceglar, 17. jul. 1907.	Dr. št. 92 članov.
Od društva Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 7688 Jožef Keržič, 29. jul. 1907.
Dr. št. 94 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 9623 Anton Kajfež, 29. julija 1907.	„Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Jožefa no, Barberton, Ohio, 11186 Jožef Žagar, 22. jul. 1907, 11197 Janez Mlakar, 24. julija 1907.	, Dr. št. 21 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 5862 Viktor Kranjc, 8347 Franc Leben, 5863 Janez Leben, 3738 Ignac Gaber, odstop. 24. jul. 1907.
Dr. št. 234 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3309 Frančiška Podlogar, roj 1888, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 167 članic.
K društvu sv. Roka IS, Allegheny, Pa., 3311 Marija Tomac, roj 1886, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 40 članic.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 3310 Neža Istenič, roj 1867, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 7 članic.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3312 Terezija Klobučar, roj 1877, spr. 31. jul. 1907.	Ur. št. 24 članic.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 3313 Ana Suhor, roj 1869, spr. 31. jul. 1907.	Ur. št. n članic.
K društvu sv. Antona Pad., 72, Ely, Minn., 3314 Neža Vertnik, roj 1887, spr. 31. jul. 1907.	Ur. št. 11 članic.
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 3315 Frančiška Bajc, roj 1887, 3316 Pavlina Osolin, roj 1887, spr. 31. jul. 1907. Dr. št. 18 članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 3316 Marija Čajka, roj 1886, spr. 31. jul. 1907.	Dr. št. 27 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Družine S, La Salle, 111., 2736 Ivana Kobav, 24. jul. 1907.
Dr. št. 34 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa S3, Waukegan, 111., 2296 Marija Marinšek, 2042 Ana Kusman, 24. jul. 1907.	Dr. št. 56 članic.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 2031 Frančiška Kristan, 30. jul. 1907.
Dr. št. 26 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3170 Ivana Poznik, 29. 1907.
Dr. št. 32 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2327 Marija Trampuš, 24. jul. 1907.
Dr. št. 56 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Sed. Žal. 81, Pittsburg, Pa., 2543 Terezija Godec, 29. jul. igo7.	Dr. št. 68 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
5037 Jožef Vezočnik, star 33 let, član društva sv. Janeza Krst. 13, Bivvabik, Minn.. umrl 16. maja 1907, v Winterquarters, Utah. Vzrok smrti: vbit v rudniku od plasti premoga. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. februarja 1903.
906 Janez Opeka, star 26 let, član društva sv. Jožefa 12. Forest City. Pa., umrl 19. junija 1907 v Carbondale, Pa. Vzrok smrti: povožen od 'lokomotive na železniškem tiru. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 21. novembra 1899.
3146 Anton Grablevec, star 29 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 21. junija 1907. Vzrok smrti: vbit v premogokopu vsled raz-strelbe dinamita. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti n. avgusta 1901.
2530 Marija Mihelič, stara 39 let, članica društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., umrla 29. junija 1907 v Marshalsea, Pa. Vzrok smrti: jetika (tuberculosis pulmenaris). Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 2. julija 1905.
3116 Marija Simonič, stara 40 let, članica društva sv. Genovefe 108, Joliet,
111.,	umrla 8. julija 1907. Vzrok smrti: vnetje ali povečanje jeter (He-patic Cirrhosis). Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 11 aprila 1907.
3507 Jakob Koprivec, star 32 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet,
111.,	umrl 14. julija 1907. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 30. decembra 1901.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Društvene vesti.
♦0+0-K>>0
♦OX3C
Joliet, 111., 29. jul. — Društvo Vite zov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. priredi v nedeljo 25. avg. velik izlet in vese lico v Alton Park-u v Lemont, 111. Na to veselico uljudno vabimo vsa sloven ska in hrvatska društva v Jolietu in druga društva iz bližnjih in sosednih okolic. Tudi uljudno vabimo vse o sobje obojega spola izvan društev, da bi nas s svojim obiskom posetili. Želimo in upamo, da nas bojo rojaki Slovenci iz Chicage in South Chicage, koliko jim bo mogoče, v obilnem številu posetili, za kar jim že zanaprej kličemo “Dobro došli” in jim izrekamo najlepšo zahvalo. Odhod iz Jolieta bo ob 9. uri zjutraj s pocestno železnico. Vožnja stane iz Jolieta v Lemont tja in nazaj 25C. Igrala bo domača slovenska godba. Vsem udeležencem zagotavljamo dobro zabavo in izvrstno postrežbo.
Odbor društva Vitezov sv. Jurija.
Steelton, Pa., 29. jul. — Društvo sv. Alojzija št. 42. K. S. K. J. je izvolilo na seji dne 23. t. m. nov društveni odbor, ki je sledeči:
Predsednik Marko Kofalt, podpredsednik Matija Bajuk,
I.	tajnik Lovro J. Verbos,
II.	tajnik Josip Kambič, delegat Anton Papič, zapisnikar Matija Flajnik, pregledovalca knjig Frank Ribarič
in Martin Težak,
I.	poslanec John Filak,
II.	poslanec Matija Černugel,
I.	bolniški pregledovalec Martin Nemanič,
II.	bolniški pregledovalec Juro Baj-čič,
reditelj John Matko, vratar Anton Žlogar.
Vsa pisma, spadajoča v tajniško področje, naj se v bodoče pošiljajo na podpisanega tajnika.
Vsi člani so naprošeni naznaniti svo ja sedanja stanovanja istotako podpisanemu tajniku.
Tisti, ki dolgujejo društvu za 2 ali 3 mesece, naj pošljejo denar do prve seje, če ne se bode postopalo proti njim po društvenih pravilih.
Društvene redne seje se vrše vsak tretji četrtek v mesecu.
S pozdravom
Lovro J. Verbos, I. tajnik, Box 333, Steelton, Pa.
Kansas City, Kans., 30. jul. — Slavno uredništvo A. S., prosim priobčite sledečih par vrstic.
Tu je umrla Ana Novak na vnetju možganov dne 23. t. m. Rajnka je bila doma iz Malih Sel št. 6. pri Adleši-čih in okoli 60 let'stara. Tukaj zapušča žalujočega sina in snaho in 4 vnuke, in v starem kraju še živega brata. Pogreb se je vršil s peto sv. mašo, nakar smo mrtve ostanke izročili črni materi zemlji. Naj počiva v miru božjem!
Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem mojim znancem in prijateljem iz fare Adlešiče, kateri so me obiskovali v tem žalostnem času. Naj jim Bog povrne!
S pozdravom od sožalujoče žlahte ranjke Ane Novak.
Mihael Novak.
Raznot e r o s t i
00+0+040+4
Koliko korakov napravi kmet v 55. letih?
Ako bi kdo štel, koliko korakov napravi poljedelec, kadar orje, bi naštel na dan 9600 korakov. Po 75cm dolžine znesejo ti 7.2 kilometra. Ako ima kdo 30 oralov polja, katero po dvakrat v letu orje, stori na leto 720 kilometrov pota, to je 96 milj. Ko bi tak človek 53 let in 234 dni oral, napravil bi 40,-068 km dolgo pot, to pa je ravno toliko, kakor je dolžina cele zemlje. No, marsikateri stari poljedelec torej lahko reče, da je že obhodil celo zemljo, četudi le — na domačem polju.
Misterijozen dogodek babice.
V ogrskem mestecu Nyiregyhaza je 27. jun. doživela neka babica sledečo
I dogodbo: Prišel je k njej neki zelo e-legantno opravljen gospod in jo pozval] naj gre ž njim, ker leži njegova sorodnica v porodniških bolečinah. Babica je šla ž njim in sta se v kočiji peljala v grad, oddaljen kako uro od mesta. Babica stopi v grad in jo pelje jo v sobo, kjer je ležala na porodniški postelji 16 letna deklica. Vsi navzoči v gradu so imeli maske na obrazu in babica je takoj slutila temne reči. Eden navzočih. pa ji je zagrozil z revolverjem, češ da jo takoj ustreli, ako ne pomaga pri porodu. Babica je res intervenirala in v teku noči je deklica povi la dečka. V grozo babice pa je eden maskiranih navzočih novorojenčka na mestu prebodel z bodalom. Žena je za delo dobila 200 kron. Zagrozili so ji še enkrat s smrtjo, ako da policiji kake podatke. V isti kočiji so jo nato pre peljali v mesto nazaj. Ker jo je pe kla vest, je o tem dogodku naznanila policiji, ki sedaj izkuša razjasniti mi sterijozno zadevo.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Draga trma.
Na nekem pariškem kolodvoru si je kupil neki podjetnik vozni listek. Po neljubi pomoti je vlak zamudil ter je moral čakati na prihodnji vlak. Da si prežene dolg čas, začel je prebirati razobešene vozne rede in tarife. Pri tem je opazil, da je plačal za svoj vozni listek tri centime preveč. Da si prežene čas, si je dovolil šalo ter zahteval pri blagajni povrnitev teh treh stotink. Zavrnili so ga osorno. Šel je k načelniku postaje, toda brez uspeha. Stvar ga je začela zabavati. Nalašč ni hotel darovati železnici treh stotink ter je pisal železniški družbi uljudno reklamacijsko pismo. Ni bilo odgovora, poslal je opomin po sodišču. Družba se mu je smejala. Vložil je tožbo. Pr va inštanca je obsodila železniško družbo, ki je vložila priziv, a pogorela je tudi pri drugi in tretji instanci. Tudi kasacijski dvor je razsodil, da mu mo ra družba povrniti tri stotinke. In že leznica je vrnila tri vinarje, vrhutega pa plačala 80,000 frankov pravdnih stroškov.
“Vrzite pilne psom, jaz nočem jih.”
Shakespeare, Macbeth V. 3.
Navada, jemati preveč piln ali kro glic in močnatih zdravil pri zabasano-sti, je skoro splošna, in ni je večje zmote. O pravem času užito tako zdra vilo je gotovo koristno, dočim slabi čreva, če se uživa neprestano. Kadar opazite kako nerednost v delovanju svojih prebavil, ne smete iskati samo ajajšbe, marveč prodreti morate do korenine zlu. Rabiti bi morali Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo deluje naravnost na želodec in ga usposoblja, prejemati in pripravljati hrano za popolno prebavo v črevesju. Deluje na nežne mišice črevesne, pomagajoč jim dovršiti prebavo in tvoriti novo kri, in v kratkem času se boste lahko odrekli vsem kroglicam. Uživaj to vince v vseh boleznih želodca in črev. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za ' posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREE1
I. nadstropje.
Ant. Kirinčič
vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
it
99
Cor. Columbia in Chicago St-s*.
Poroka v ječi. Ravnatelj neke nemške kaznilnice je objavil, da se bode vršila poroka nekega kaznjenca z njegovo nevesto v zaporih; in res je prišla drugi dan mlada deklica s triletnim otrokom v naročju v spremstvu svoje sestre. Po poroki sta se poročen-ca mogla nekaj časa še razgovarjati, potem pa je žena odšla, obljubivši možu, da v kratkem zopet pride. Kaz-nilniški ravnatelj bode kaznjenca pred ložil cesarju v pomiloščenje, ker se je v zaporu vedno lepo obnašal.
NA PRODAJ HIŠA IN DVE LOTI v Rockdalu, prav po ceni. Vprašaj pri Jos. Konte, 210 Bellvien Ave., Rockdale, 111.	2t
IZGUBILA 3EM SVOJ “ŽEKET” na pikniku v Jolietu' dne 28. julija. Ako ga je kdo našel, prosim, da mi naznani, za kar mu bom jako hvaležna. Marija Kral, 617 South Center ave., Chicago, 111.
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj CJSesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnhio je $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOTJ EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastonje
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Hill Girt Vineyard
A»
Tcbro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivo\ko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje poljem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
p'
»♦o*
lov. Amer. Tiskovna
901 North Scott Street ::::::	Joliet, Illinois
PR ODAJA PAR OB R O D NE LISTKE za vse najboljše prekmorske linije. Vsak potnik dobi originalen listek. POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO. Denar izplača pošta v vsakem mestu v starem kraju.
Za točno poslovanje se jamči.	Rojakom se priporoča.
Pišite za podrobnosti.
-A
	SVOJI K SVOJIM!	
	Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.	Ž a ►—1 « < K M
¡/IR	tp Vsih društvenih ~ potrebščin.	
I ¿Sni	John i Gosar Co.	P* O XZJ M Q
		
IfsNP	719 Higli St., W. Hobokeu, N. J.	O «
tí		
Mm		CJ
M	Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd. Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.	i3 H 0. M « & < >0 O
I fflll I j	Z bratskim pozdravom	« <
?"	JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J.	Z H Z
Ja	NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.	
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St. N. W. Pho-ne 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodaj om tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. S.” se vežejo knjige stare in nove. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
		6
s	Na bojišču.	
1^1	Češki spisal Jan Klecanda. Poslovenil Ivan Rejec.	fij
Y	s Epizoda.	S
I.
Dne 18. marca leta 1848. je bil Milan, glavno mesto lombardskega kraljestva, podoben ognjeniku, kateri se je pripravljal po dolgem mirovanju k novemu izbruhu.
Vrelo je pod temi ognjeniškimi tlemi, sem ter tja so se dvigali kvišku kolobarji dima, ponekod je švignil plamenček. Zemlja se je potresala, o-glašalo se je temno gučanje, kakor kadar so tla na tem, da vržejo iz sebe mogočne toke lave. Začenjala je dušeča vročina, nič podobna onemu vzdu-hu italskega kopnega podnebja. Bilo je tu kakor ob kovaškem ognjišču — čutiti sopar in smrad žvepla.
Ti kolobarji dima in plamenčki so bili znaki navdušenja, katero si mogel slišati na vsakem koraku po ulicah milanskih. Temno gučanje se je odzivalo iz tropov 1 j udi j, sprehajajočih se po širokih korzih, tlačečih se v ozkih uličkah starega mesta. Zemlja se je potresala pod škrtanjem težkih vojaških voz in pod kopiti konj, ki so nosili jezdece iz raznih delov Milana k starodavnemu gradu. Gnječe ljudij so se razmikale, da bi propuščale vojsko ali vozila. Potlej so se strnile zopet in se dalje valile, zaganjaje zdaj pa zdaj oglušno glasno ukanje, kadar je tu ali tam zaklical nekdo slavo Italiji, ali kadar je s kakega balkona zaplapolal na trenotek trobojni narodni prapor. Gorko je bilo, zadušljivo gor ko, kajti iz očij vseh je plal ta divji, zlovešči plamen.
Ni bil danes praznik, in vendar so zapirali delavnice, in vse drugače marljivo prebivalstvo je bilo na ulicah ali balkonih, kakor bi slavilo kak velik dogodek.
Ob deseti uri zjutraj se je oglasil v celem mestu ropot. Jedva da je s stolničriega zvonika odbila deseta, so začeli prodajalci v vseh ulicah s hruščem zatvarjati svoje štacune. Pritlična okna so se zapažala, vrata zapirala, žene in otroci so kar na povelje odhajali v hiše.
Maršal Radecki, vrhovni poveljnik italske armade, se je baš posvetoval s svojimi generali v poslopju vojaškega poveljništva, kadar se je čul ta čudni ropot, nevarljivi predhodnik vsake ustaje. Bilo je čas oditi iz o-groženega poslopja sredi mesta v grad kjer ni bilo za ta čas nobene nevarnosti, in odkoder se je dalo bolje opazovati, kaj se godi v mestu, nego iz ozke “Contrada di Brera”.
Na ulicah je kraljeval neprestano isti šum, a ljudje se niso več sprehajali kakor poprej. Na vseh oglih, na vseh javnih poslopjih so se naglo pokazali velikanski lepaki, okolo katerih se je tlačilo radovedno meščanstvo.
Kdor je umel citati, je čital na glas in izkliceval, kdor ni umel citati, je poslušal in kričal potlej tem bolj.
Pred takim lepakom na borzi na trgu “dei mercanti” je stal človek orjaške postave, kateri je bil za dobro glavo večji od drugih. Odet je bil v nekam kričavo obleko iz svetle snovi s širokimi raznobarvnimi progami. Njegov obraz je izdajal, da ni sin gorkega juga, da je marveč njega zibel stala nekje daleč na severu, o čemer so pričali tudi dolgi, svetli zalizci, plapolajoči po obeh straneh njegovega o-bličja.
Dočim so vsi ostali pokazali ob či-tanju razglasa na oglu veliko navdušenosti in odhajali z radostnim vikanjem, je ta mož stal tu docela mirno. Roki je imel brezbrižno globoko v žepu porineni, slovkal je počasu kakor učenček in se ugodno ob tem zibal s strani na stran.
“Milorde!” se je začul v tem neki glas, in tujec je začutil roko; katera se je doteknila njegovega ramena. Ni se dal motiti in je mirno dočital poslednjo vrsto, potem se je obrnil, i*. "Ali ste vi, milorde? Kaj tu delate, za vraga?” je vprašal mali mož, kateri ga je poprej ogovoril.
“Aj glej, master Roulartd!” Anglež je vzel roko iz žepa ter jo poda! možicu, da jo malce stisne, kar je imelo biti dokaz radosti nad tem svidenjem. “Učim se tu citati, kakor vidite! Lepa govorica ta laščina!”
. “Ali razumete to, kar ste čitali?”
I “Niti za lek! A kaj mi je do tega?”
“Prevedem vam to, ako je drago!”
“Ako vam ne dela truda, v božjem imenu”, je mirno odgovoril Anglež.
“Nujte torej slišite! To je brzojavka z Dunaja, oznanjujoča, da je cesar dal svojim deželam ustavo, pravo združevanja, odstranil cenzuro ter dovolil u-stanovitev narodne straže!”
“Tako? In zavoljo tega se ti norci toliko radujejo? To so vendar reči, brez katerih človek niti živeti ne more!”
“Prav zato ta radost!”
“In torej je zdaj po vsem?” je mrz-ko vprašal Anglež.
“Po čem, milorde? Ne razumem vas!”
“Dolgočasim se, moj mili, in tu sem prišel sem v Italijo iskat troho zabave. Reklo se mi je, da tu nekaj poči. Nadejal sem se, da pridem na bojišče!”
“No — in?”
“No, zdaj, ko so tako veseli, da so dobili, kar so hateli, je po vojni!”
“Tako! Čemu bi bil torej jaz tu?”
“Zares, vi ste tak hujskaček, ki s svojim prihodom draži ves svet. Kaj hočete tu?”
“Sem ‘professeur en barricades’ ”, je odgovoril možic, ponosno se vspenši.
“Aj, aj!” se je čudil Anglež, ne vede, kaj to znači.
“Ne mislite si, da je tako lahko zgra diti barikado, kadar se človek temu ni učil. Tu tega ne umejo, prišli smo je učit!”
“Ah tako! Razumem, — vi to ume-te !”
“Sem Parižan! Je to že v naši krvi!” “In mislite torej, da vendar k nečemu pride?”
“Zanesite se na-me! Italijani imajo že dosti te'avstrijske'vlade. FIrepene po tem, da bi vrgli s sebe jarem neomikanih barbarov, kakor udvorno nazivajo Nemce. Cela Italija tli. Malce razpihati — in ustaja izbuši v polni požar.”
Anglež je oprezno potegnil roki iz žepov ter si ji zadovoljno mel. ‘Torej vendar nekaj!” je rekel. “In konečno i mala revolucija je lepša nego li naj-krasnejša vojna!”
Nekakšen človek iz tolpe je opazil oba moža, govoreča tuje besede. Pojav Angleža mu je bil zoprn zavoljo vede polti in svetle brade. Potegnil je soseda za suknjo in, poka-zav.ši s .prstom na tujca, zašepetal: “Una spia”.
Una spia — vohun — pomagač policije — to je šlo od ust k ustom in mahoma so se obrnili pogledi vseh na moža.
“Pojdite, gledajo na nas nekako sumljivo”, je šepetal Francoz ter vlekel Angleža za suknjo.
“Eh kaj! Jaz sem samo opazovalec, in mi Angleži smo zdaj tu dosti priljubljeni!” je odgovoril lord in se brez brižnopbrnil k množici.
Toda že je bil obkoljen od nekoliko Lahov, kateri so se bali, da bi jim utekel. Profesor Rouland, manj očiten v svojem temnem oblačilu, je izginil v tolpi.
“Kriči: evviva 1’ Italia!” so vpili nekateri na udivljenega Angleža.
“Sono Inglese!” je kričal Anglež, zbravši vse svoje znanosti v laščini. A podražena množica se ni brigala za njegovo upitje. “Vohun si, izdajica”— so vriščali, in že je padlo nekoliko u-darcev na začujenega lorda, kateri ni mogel pojmiti, v kakem sodržaju so te palice s klicanjem “Evviva”. Prihajalo mu je tesno, kajti v tolpi so se zabliskala tudi že bodala.
“Nazaj, zbabelci! Dvajset na jedne-ga!” je zazvenel klic, in v tolpo je planil z razgaljeno sabljo avstrijski častnik. Kakor kadar pade lev na jato srditih volkov, so se razpršili naskakovale! Koli so se povesili in noži izginili, Anglež je stal zopet na prostem.
“Pojdite, gospod! Ste svoboden!” je rekel častnik in, prijemši njegovo roko, ga je hotel odvesti. Ali med tem so se Lahi vzpametovali od svoje pre-strašenosti. Imeli so zdaj mesto jed-nega sovražnika dva, katerih ni mogla jedna sablja ubraniti dvajsetih palic.
Bilo je treba le jednega izpodbuja-jočega vzklika, da bi se vsi vrgli na častnika.
Kar se je v tem stresla zemlja. Z grajskega stolpa so zagrmeli topovi, kličoči celo posadko v orožje. O prvem poku so vtihnili vsi, čakaje, kaj bo sledilo. Naprožene roke so omahnile, usta ostala otvorjena. In predno je dogučal poslednji pok, sta bila častnik in Anglež tako daleč, da ni bilo lahko misliti na njuno zasledovanje.
Častnik je hitel po ozkih uličkah ter vlekel za seboj svojega varovanca, kateri je brez volje šel za njim. Na srečo nista srečavala mnogo ljudij, kajti vse je bilo v živejših ulicah, in posamezniki, kateri so se tu pa tam z njima srečali, so se zadovoljili s tem, da so za častnikom zalučali kamen ali kletvo in potem utekli.
Stoprav na foru pred gradom sta si oddehnila hodca. Tu sta bila že varna. Med Angležem in rešiteljem se je razpredel kratek govor; dorazumela sta se v nemščini.
“Pojdete v grad, gospod?” je vprašal častnik.
“Tam vendar ni prostora civilistom!’ “Vsakomur, kdor tam dole ni življenja varen!”
“Bila je to nekaka pomota! Kaj so vendar hoteli?”
“Hoteli so vas ubiti!”
“Opazil sem, ali zakaj?”
“Zato, ker niste kričal “evviva” kakor oni!”
“Ah tako! No to je tedaj zopet dobro! Vrnem se in bom kričal!”
“Mislite na svoje življenje, gospod! Ne delajte lahkomiselno. Pojdite za menoj, tam gore bodete v mojem varstvu!”
“Ohranim življenje pred noži, da bi umrl dolgega časa. Nočem gledati vojaških parad!”
“Za te zdaj ni časa, prišla je doba činov! — Sicer, kakor vam ljubo! O-stanite z Bogom!”
“Z Bogom, gospod! In zahvaljujem se vam. Bodete-li kdaj v podobnem položaju, rad vam povrnem današnjo službo!” je resno zagotavljal Anglež.
“Hvala; upam, da k temu ne pride”, se je zasmejal častnik.
“Kdo ve?”
Častnik je mahnil z roko in hitel k ogromnemu grajskemu poslopju, odkoder so zdaj pa zdaj še zmirom grmeli streli iz topov.
* * *
V tem trenotku, kadar so zagrmeli topovi v gradu, je začela vojna. Italija je dvignila trobarvni prapor svobode in jednote, maršal Radecki vzpostavil črnormeni prapor z dvoglavim orlom, da bi, kakor je bil poprej obljubil v enem svojih manifestov, pod krili tega orla čuval zemljo proti vnanjim in notranjim sovražnikom. Italija je vrgla Avstriji rokavico v hipu, kadar se je od dunajske revolucije in nemirov v drugih deželah potresala cela država v svojem temelju, — in Radecki jo je dvignil.
Stari maršal je stal na grajski espla-nadi, obkoljen od svojih generalov. Zamračen je pogledal doli v mesto, kjer je z vsakim trenotkom šumni hrup postajal resnobneji. Ordonance so dojahovali z vseh koncev mesta ter obveščali, da ljudstvo prehaja od radostnega vikanja k dejstvom. Na svetovalnici je razvit narodni prapor, in ljudstvu razdeljeno orožje.
Radecki je gnevno mečkal v roki nekak papir. Bila je to zahteva civilnega guvernerja, da bi vojska ne delala ko-rakov, dokler se ne bode za to prosilo.
“Najbrže se radujejo zavoljo cesarskih dekretov”, se je mrzko smejal maršal. "In v izjavljanju te radosti jih nimamo ovirati, kakor gospod guverner zahteva. Kaj mislite vi o tem, gospoda?”—
“Mislim, da so ti diplomati neoz-dravni,” je odgovoril j eden pobočni-kov, “in da mora vaša ekscelenca pričakovati z mečem v roki, kaj se bo godilo!” —
“Govorite pravo!” je rekel žalostno maršal. “Bil bi tako rad prizanašal Ita liji, toda vidim, da drugače ne bode!”
Približal se je v polnem diru jezdec, oznanujoč, da se je ljudstvo polastilo palače “di governo” in ubilo ta-mošnje straže.
Maršalu se je napela žila na čelu. “Ali spada to tudi k onim radostim nad cesarskimi dekreti?” je gnevno zavpil. —
“To niso že izgredi — to je ustaja!” je rekel nekdo generalov. —
“Nujte torej velite, naj zagrme topovi”, je zaukazal maršal pobočniku. Ta je dal znamenje — in s strelom, kateri se je stresel po gradu in celem mestu, je bila izpremenjena cela Italija v jedno bojišče.
Bil je tisti strel, kateri je bil osvobodil Angleža in stotnika avstrijske vojske, kateri se je bil zadržal v mestu dlje nego je dovoljevala opreznost.
II.
Boj, počenši o poldne 18. marca, traja z malimi prestanki skozi pet dnij. Vojaki Radeckega so delali prave čudeže hrabrosti, njihovo držanje je bilo vseh pet dnij uzorno. Ali kaj je bilo moči izvesti s petnajstimi tisoči mož proti deseternati presili! Vse prebivalstvo Milana se je vzdignilo kakor jeden mož, in k temu je bilo v mestu na tisoče tujcev, največ Francozov, Švicarjev in laških prostovoljcev, kateri so prišli sem bojevat za osvo-bojenje Italije.
In v tem labirintu ozkih uliček milanskih, kjer je bila skoro pred vsako hišo zgrajena barikada, kjer se je z vseh oken streljalo in kamenje lučalo na sovražnika, je bilo težko bojevati pravilni vojski. —
Sicer ni šlo že samo za pokorjenje Milana, katero se je moglo doseči z izgladovanjem in bombardovanjem mesta. Cela Italija se je bila že vzdignila in razven tega se je bližal meji kralj pijemontski Karol Albert s številno vojsko, da bi se pridružil ustašem.
Radecki je izprevjdel, da se tu pred zidovi velikega mesta, ob samen ognjišču revolucije, ne more sovražni vojski postaviti na odpor. Milan se je moral na nekaj časa žrtvovati, ako ni imelo biti izgubljeno vse. Le jedin kraj je bil, kjer je zaupal maršal s svojo šibko vojsko zmagati, in to med Verono in Mantuvo, Peschiero in Legna-nom. Tam, oprt ob te štiri trdnjave, na tleh, katera so poznali on in cela njegova vojska, se je mogel vreči tudi na močnega sovražnika. Zdaj šele so izkazali svojo ceno veliki manevri, katere je v poslednjih letih miru vršil maršal na teh krajih. Ljudje, nenaklonjeni maršalu, so delali o njih dovtipe in trdili, da služijo le temu, da bi gospodje generali in intendanti bili s svojim prihodom v okras. I na Dunaju so videli te velike in drage vaje neradi, toda maršal ni odnehal. Radecki je dokazal s tem svoj proroški duh, kajti slutil je, da se bo na teh krajih, pro-slulih od te dobe za trdnjavski četve-rokot, nekdaj odločevalo ob usodah Avstrije.-----
Petega dne po izbruhu ustaje ob 10. nočni uri je stala vsa posadka milanska na vojaškem vežbališču za gradom, pripravljena k odhodu. Vojaki in častniki so bili oslabeli od boja, kateri so bili skoz pet dnij vedli v neprestanem dežju, po dnevu in po noči, ne da bi si bili mogli ves ta čas drugače ugOr diti nego na razmočenih tleh okoli gradu, ki jim je bil jedlno zatočišče. Toda te nevolje so le okrepile disciplino, katera je vladala zmirom v železni vojski Radeckega.
Vsi zvonovi sedemdesetih cerkva milanskih so burili na alarm. Prebivalstvo mesta je plašno čakalo, kaj se bo godilo, kajti vedelo se je, da sta se obe opazovalni brigadi, kateri sta bili do-sle postavljeni proti Piemontu, združili tekom dne z ostalo vojsko.
Pričakovan je bil naskok z nekoli-(Nadaljevanje na 7. strani.)
!
♦>
i
v
1
!
*
*
t
*
t
V
i
j
%
!
I
%
!
t
%
Ver*«** !
•»sciât«*.*!».
x~x^xkkkkk~xk~x~xk**xk~x~xk~xk~xk~xxk~x~x~w~>*x^:*xk-x~xk~x~x~xkk~x~x*<~x***4
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedlno pristno?
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
t
S
*
Y
?
Y
Y
Y
Dober okus.
Dobro prebavljanje, I >ol»i*o zdravje.
Močni živci. Moène mišice. Dolg-o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot J zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
1799 South Ashland Avenue,
%♦ y
CHICAGO, ILL.::
v
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
*	i
x~x-x*-x~x-x~x~x~x-X“X~x~x--x~x-x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x*x~x~x*-x-x-*-x**x~x~x**-x*<--x^
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše porter j evo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
JOHN J. MEDEN
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
zimlMia grenkega vina “Balkan” j
Prodajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zihtevajte ga v goslilnah.
mmmmmmmmmmmmmmmmu
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.
Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. jt
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in Singine vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines olid blizu novega kanala.
ino kupiš LUMBER., oglasi st s in oglej si našo zalogo! Mi te
zadovoljili in ti prfhrinili denar.
W. J. LYONS,
Nai Olike in Lamber Yard na «gin DB8PLAINBS » CLINTON -

FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno mi zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone]23I; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik
* JOLIET, ILL.
So. Bluff Street,
?o+o*o+o*o*o*c
Za kratek čas

Dedščina.
Jezična žena, mati še bolj jezične hčere, je bila nekoč hudo nejevoljna ter je jezno dejala svojemu možu: “Ljubi Bog, kako hudoben jezik ima najina hči; hotela bi le vedeti od koj ga izmed naju ga je dobila, od mene ali od tebe?” Mož ji mirno odgovori: “Od tebe gotovo ne, ker ga imaš še zdaj!”
žji stol,” pravi mu duhovnik, “če se ne pomirite s sinom? Tako ne morete priti v.nebesa!” — “Pa ne bom silil!” dejal je starec in umrl.
Nevarno pihanje.
Žena: “Zakaj ne ješ mesa, Andre-jec?” — Mož: “Prevroče je še!” — Žena: “Pa ga nekoliko popihaj, da se ohladi!” — Mož: “Popiham ga lahko, a bojim se, da bi ga ne odpihnil, ker ga je tolik kos!”
Kako se ozdravi nemec.
V Šoproniji na Ogrskem je imel bogat kmet trmasto ženo, ki po tri, štiri ali še več dnij ni izpregovorila ž njim ne besedice. Ako je poskušal iz lepa izvabiti dobro besedo iz nje, bila je še bolj trmasta ter časih kar po štirinajst dnij ni govorila.
Ko mož že ni znal nobenega drugega pomočka zoper to trmo, poslal je neko nedeljo ravno pred pridigo listek k župniku, v katerem ga je naprosil, naj moli javno na leči za njegovo ženo, ki je že 14 dnij nema.
Dobremu župniku, kateremu stvar ni bila znana, zasmili se žena prav zelo. Na leči govori torej prav ginljivo, kaka nesreča je, če izgubi kdo dar govora; naposled pozove vse v cerkvi pričujoče, naj molijo za to in to ženo (imenoval je celo ime), ki je že dolgo 14 dnij nema. Ženi, ki je bila tudi v cerkvi pri pridigi, prihajalo je vroče in skoro bi bila počila od jeze in sra^ mote. Komaj mine opravilo, odhiti domov; joče se in kriči na moža, ki ji je napravil tako sramoto.
Ko pride pozneje tudi mož domov in zasliši, da njegova žena zopet govori, poklekne in reče na glas: “Čast in hvala Bogu, da moja žena zopet govori! Zdaj vidim, koliko pomaga skupna molitev!”
Pogrebščina.
Jurovič pride po pogrebu svoje žene k župniku ter pravi ves žalosten: “Častiti gospod, pogreb bi rad plačal!’ Prijazno mu odgovori župnik: “Jurovič, vem, da vam je šlo zadnje čase trdo, zato vam ne bom nič računil!” Jurovič: “Tedaj vam pa tisočkrat Bog plati!”
Nato gre Jurovič k organistu: “Gospod organist, rad bi plačal pogreb za svojo ženo, koliko sem dolžan?” Organist: “Saj veste, da vselej polovico o-nega, kar se plača gospodu župniku!” Jurovič: “Tedaj vam pa petstokrat Bog plati!”
►♦00*0*044
MALI
OGLASI
»♦o+o+o+o*
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
NA PRODAJ ŠE NOV “NATION-al Cash Register”, od ic do $9.00. Kdor ga želi kupiti, naj se oglasi pri A. Nemanichu, 1002 N. Chicago st., Joliet, 111.
Čuden pomoček.
Boštjan: “Slišal sem, da se hočeš oženiti s svojo deklo, katera ti že več let izmika in krade?”
Jurce: “To je res! Pa glej, to je pa metno! Ako jo vzamem v zakon, dobim iz lepa vse svoje reči nazaj.”
Novodobni posli.
Kmet kosi s hlapcem deteljo. Zdajci vzleti pred njima škrjanček ter zbeži na sosednjo njivo. Kmet reče: “Glej, spodila sva skrjančka!” — “Ni bil škrjanček, nego bila je prepelica!” pravi hlapec. Gospodar zopet trdi, da je bil škrjanček, ne pa prepelica, ker ga je vender lahko ločiti. Hlapec trdi vedno svojo, in ker mu kmet ne pristane, reče naposled: “Če mi ne pritrdite, da je bila to prepelica, odidem še danes od vas!” Kmet, da ne izgubi hlapca sedaj poleti, sredi najnujnejšega dela, mora mu potrditi.
Prišla je huda zima, in sneg je ležal na debelo okrog in okrog. Tedaj reče nekega dne gosoodar svoji ženi: “Neža, skuhaj danes za kosilo tri klobase in jedno repo!” — “Čemu bi skuhala repo?” vpraša ga ženo. “Boš že videla!” reče kmet.
Ko sede opoldne okolu mize gospodar, hlapec in dekla, prinese gospodinja zahtevane tri klobase in debelo repo. ’ Gospodar vzame klobase, da jedno sebi, jedno ženi, jedno dekli, hlapcu pa — repo. “Kako da jaz ne dobim klobase?” — “Saj je to klobasa odreže se kmet. Ko mu hlapec ugovarja, reče mu kmet: “Pristani, da je to klobasa, ne pa repa; če ne, pa pojdi še danes iz službe!” Hlapec spozna, kam meri kmet, vzame molče repo ter jo poje, zakaj — kaj bi počel sedaj sredi zime brez denarja, brez dela! Nikdar več ni bfl trmast.
Blaga žena.
Gašper: “Oh, moja žena to je bila blaga žena! Če je bila širota še tako jezna, ni me pretepala nikdar drugače nego z mehkim metlenim koncem!”
NA PRODAJ TRI HIŠE ENA NA Clement, druga na Summit in tretja na Centre St. v Jolietu. Kdor hoče kupiti katero, naj se oglasi v uradu A. S.” ali pa pri lastniku Antonu Kostelec, 533 Marble St., Joliet, 111.
IŠČEJO SE TRI DOBRA DEKLE-ta, Slovenke ali Hrvatice. Plača 10 dolarjev in hrana, natančneje po prašaj pri Am. Slovencu.	2t
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.
IŠČE SE ORGANIST, V CERKVE ni glasbi in petju dobro izvežban. Ponudbe naj se naslovijo na: Rev. John Plevnik, Waukegan, 111.
FILIP HIBLER
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je orno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH ŠMODK.
Posebnost so naše
"Tlie 0, S.”lPc, in ‘leersclianin” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet. Ills,
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj ? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
Iz navade.
Prileten kmet leži na smrtni postelji. Pri umirajočem bolniku je samo njegov sin, kateremu prihaja nekamo tesno, da ni nikogar drugega vpričo. Gre pred hišo in se ozira, a od nikoder ni nikogar. Ves nejevoljen torej vzklikne: “Oče umirajo, pa noben hudič ne pride!”
Ne bom silil.
Pohorec se je sprl s sinom, ki je ravnal nehvaležno. Mnogo let se nista več pogledala, in starec je zbolel, da ni bilo več upati zdravja. Mašnik se trudi na vso moč, da bi ju spravil pred očetovo smrtjo. Sin je bil že mehak, samo da se ni upal k očetu, dokler mu ni odpustil. Pri očetu pa je bilo zastonj vse prigovarjanje, sina ni hotel več videti. “Ali kako se upate pred bo-
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
Nadaljevanje s 6. strani, ko stranij ob jednem in silno bombar-dovanje. Ali po deseti uri se je genila vojska k pohodu. Po ulicah ni bilo možno iti, ostajala je jedina pot, — pot po trdnjavskih nasipih, okoli cele ga mesta do rimskih vrat, odkoder je vedla cesta k Mantovi. —
Cela pot, po kateri se je imela vojska pomikati, je bila razsvetljena z mogočnimi plamenicami. Vse hiše, ki so stale tu pa tam ob utrdbah so bile dobljene in mnoge njih zapaljene. Odhajali so z gnevom v srcu. Častniki so morali pustiti v pobunjenem mestu vse imetje, in kar je več, mnogi tudi svoje rodbine, na katerih rešitev ni bilo lahko misliti.
Maršal, izpustivši ujetnike, kateri bi ga bili na poti le ovirali, je odvajal samo nekoliko najodličnejših, da bi je pozneje izmenil za žene in otroke svojih častnikov.
V jedni stotniji sta korakala vkupno stotnik in poročnik. Pohoda vojakov ni nič vznepokojevalo, od prednjih straž ni bilo slišati streljanja, zabavali so se torej tiho.
“Saj jaz tudi ne grem z lahkim srcem”, je pravil poročnik, vzdihaje iz globine.
“Jaz zapuščam tu umirajočo mater”, je rekel stotnik s temnim glasom.
‘In jaz ljubico, s katero, kdo ve, ali se še kdaj snidem”, je pristavil poročnik.
‘Imel ste jih že dvajset, in ta ni poslednja, mili dečko! Ali jaz sem imel le jedno mater, jedino drago bitje na svetu!” je rekel stotnik, in oba sta u-molknila.
“Čujte”, je začel po kratkem času stotnik. “Kako dolgo bo trpelo, da preide vsa vojska s spremstvom in bolniki?”
“Najmanj uro, morda i dve!” — “Mislite? In moja mati biva na rimskem korzu, nekoliko sto korakov od vrat, s katerimi opustimo mesto!”
“Za Boga? Kaj mislite, stotnik?” se je ustrašil mlajši. —
“Ne rečem vam, ker si dovolim pre-grešek!” —
“Znam molčati, toda uvažite, da žrtvujete svoje življenje jedinemu tre-notku!” je prigovarjal poročnik.
“Hočem, da bi mati ne umrla z mislijo, da nisem med živimi. Ali more tu biti govor o nekakšni žrtvi?” Poročnik je molčal.
“Ali boste vodili stotnijo, dokler se vrnem?” je vprašal stotnik šepetaje. “Bom vodil!” je odgovoril tovariš.— “In če se ne vrnem, ostanite z Bogom!” je zašepetal stotnik ginjen. “Toda mislim, da pridem. Dohitim vas, — nikdo tega ne opazi v tej zmot-njavi!”
Približali so se mestu, kjer so bili zakriti v nočno temo. Stotnik je stopil dva koraka v stran, izmuznil se izza utrdbe in na to se odpravil po ozki postranski ulički v mesto. — Zagrnil se je v svoj plašč, pritegnil sabljo tesneje k boku, da bi ne zvenčala, in hitel naprej. Slučaj mu je bil prijazen. Pohod prednjih korov se je vršil brez ovire in šuma, od zadaj pak pri gradu so začeli topovi grmeti, s čimer je bil vsak, kdor ni spal, privabljen v to stran.
Srečno je prihitel na rimski korzo. Naletel je nekoliko osamelih hodcev, toda ti so bili preveč razčiljeni od zvo-nenja in streljanja, da niso pazili na-nj. Neopažen se je zmuznil v hišo, da bi si izprosil blagoslov za bodoče boje.
Pokrepčan in potešen je odhajal po kratkem času. Čas je hitel, moral je za svojim korom. Ali v gnetju ni o-pazil, da.je pozabil plašč.
Jedva da je stopil na ulico, osvetljeno z nekoliko svetilnicami, se je podil todi trop ljudij. Zasledovali so nekakšnega človeka, ki je obupno kričal. Nekateri so opazili častnika, spoznali avstrijsko uniformo ter mahoma prenehali v gonji. Z vriščem so se vrgli na novega sovražnika.
Stotnik je, videvši, da je izgubljen, skočil k najbližnjemu zidu, da bi vsaj svoje življenje kar najdražje prodal.
Z dvema mahljajema se oprosti dveh sovražnikov, toda omagoval je pred presilo.
“Evviva 1’ Italia! Evviva!” se je odzvalo v tem z gromovitim glasom in cela množica se je pridružila temu nenadejanemu klicanju.
Stotnik je čutil, da ga je zgrabila močna roka. Nekdo je odprl mala vrat ca v zidu, h kateremu se je bil stotnik poprej umaknil, ter ga'potegnil noter za seboj. Predno je kateri zasledovalcev mogel za njimi, so padla vratiča in se zaprla.
Udivljen se je ogledal častnik po svojem rešniku in spoznal — Angleža.
“G.....! Vi ste, stotnik?” se je za-
čudil Anglež.
“Vidite, že znam kričati: evviva!” “Kričali ste v pravi čas”, se je zasmejal stotnik.
“Kje pa smo?”
“V angleškem konzulatu!” je slovel odgovor. “Toda pojdite, utegnili bi vlomiti duri. Povedem vas k vratom!” Moža sta molče preskočila vrtni zidek in bila v ozki ulički, katera je vedla k mestnim utrdbam.
“Kaj tu delate?” je vprašal stotnik.	*
“Zabavam se!” —
“In rešujete ljudem življenje! Hvala vam!” —
“To je le v plačilo!” —
“Pojdete zdaj z nami?” —
“Pridem, toda rad bi še kaj tu videl. Podili so todi po ulici mojega prijatelja, Francoza, kateri tu igra čudno u-logo. Hotel sem prav za njim, ko sem v tem uzrl vas. Veselim se, kako to skonča.”
Prišla sta k vratom, kjer je baš stopala poslednja brigada. Stotnik se je
lahko neopazovan pridružil, da bi dohitel svojo stotnijo.
“Z Bogom torej, gospod!” je rekeT stotnik.
"Z Bogom. Saj res, da bi ne pozabil, Vaši vojaki so junaki!” —
“Verujem rad”, se je zasmejal častnik.
"In Radecki je dečko!”
“I to je resnica. Veste, kaj je. rekel Radecki o tem boju?” je vprašal stotnik, podavaje Angležu roko na razhod. .Hitel je, da bi se iznebil svojega rešenika, ki bi se bil rad dal v razgovor.
Blizo v ulici se je ozval krik množice in obupno vpitje človeka.
“Ne vem in nočem vedeti!” je zaklical Anglež. “Kar reče Radecki, spada v zgodovino. — Mene zanimajo samo take male epizode!” je dodal, pokazu-je z roko v mesto.
In porinivši roki v žepa, je bežal, da se mu je od nog prašilo h kraju, kjer so baš ubijali profesorja barikad 'Francoza Roulanda.

VE?
da MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENCk NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL,
B. BERKOWITZ,
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa y to strok« spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
COMPAGNJE GENEEALE TEANSALAITIQM
FRANCOSKA PROGA.	”
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na ig State Street,
New York
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo.
High Life Bitters ali grenčec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača, kar se jih more dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar ali brinovec, slivovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske viržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, 111.
C. W. Brown, preds Eobt. Piloter. podprndi W. G. Wilcox, kasir.
ioni
Kapital $100 000.00.
BARBER BUILD1NG, JOLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in'julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
E.Wunderlich Grenite Go
804-806-808 N. Hickory St Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov
w

ZEMANOVO “G-RENKO VINO
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.

ZEMANOVA “TATRA
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega^ gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
598 W. 18tli St.
CHICAGO, ILL.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111,
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.

Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, I1L Chi. tel. 1872 N. W. Phone 499
GEO. LAUTERER,
—----izdelovalci—--
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. Madison St.,	CHICAGO, 11,1 IN01S.
VSTRAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je
ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
JOHN
LEMOMSONS
Marble Works
tips
Ill So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH STUKEL po domače Šuštar.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
Oentre.1
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbieh
120 Moen Ave.	Rockdale, lit
Dinet.Nachbourv©
cQf 309-311-313 JEFFERSON gTREET^^»
. Navadna prilika
pri kupovanju moških in deških oblekah*
Naš oddelek z oblekami je prebložen, za to moramo iste razprodati, da naredimo prostor za zopet naročeno blago.
Obleke, ki so od zaloge ostale prodajamo sedaj ceneje kot je njih prava vrednost.
Obleke za mladeniče.
Spomladne in poletne obleke za fante v starosti od 14 do 19 let, raznih barv.
Te obleke so se prodajale po $6.50 do (llO Dfl $10, sedaj so po................... yOi JU
Hlače.
Moške široke hlače navadno črne barve, navadna cena $2.50 sedaj po .
$1.89
Spomladne in poletne srajce.
Razne srajce belih in temnih barv brez ovratnikov, nekatere so trde. Navad- i Op na cena 75C, sedaj.................... ■tuli
Višnjeve srajce raznih vrst za delo, na vadna cena 50C, sedaj po............
Spodnje obleke.
Srajce in spodnje hlače, navadna cena kosu je soc, par sedaj za.......
Lahke spodnje obleke, kos	0Q|'
po ............................. uUU
Delavne hlače “Overalls”.
Moške delavne hlače razne barve, navadna cena 65 in 75C sedaj so pri nas 48C
Nogavice.
Več sto parov nogovie imamo v zalogi Pp več vrst, par po................ Ju
Črne in bolj fine nogavice po 7c, 4 pare za ........................
Vsake vrste slamniki iz mehke slame (t)1 fjfl samo ........................... yiiUU
A
I
4
4
#
4
Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Ne kumuj ciganu.
Pred nekoliko dnevi je prišla v selo Jalševac na Hrvatskem neka ciganka k kmetu Ceneku Prežcu ter ga prosila, naj bo za botra otroku njene si-nahe. Sin Ceneka Prežca je ponudbo vsprejel. No, prebrisana ciganka je takoj rekla, da hoče dati botru lep dar, v Dubravi da je zakopanih 1000 goldinarjev, kateri denar je pa zaklet, tako da ga ne smejo cigani dvigniti. Stari boter naj jej da 100 goldinarjev in naslednjega dne prejme od njenega moža tisoč goldinarjev. In v resnici je Cenek Prežeč verjel ciganki ter je sledečega dne šel s svojim sinom po “zakleti tisočak.” Ko je prišel po denar v Dubravo, na dogovorjeno mesto, je Prežeč izročil ciganki sto goldinarjev; cigan mu je dal vrečico “zakletega denarja”, in Prežeč je bil vesel, da je napravil tako dobro kupčijo, in to ni šala, prejeti za sto goldinarjev kar tisočak. Ali ko je hotel Prežeč oditi z denarjem domov, so izza grmovja skočili cigani, kričeči: to je naš denar,
kam ga neseš — in Cenek Prežeč je moral dati vrečico ciganom nazaj; pa hajd brzo proti domu stari in mladi, samo da nista njijina pleča očutile ci-, ganskih batin. In tako je stalo kum-stvo Ceneka Prežca s cigani — sto goldinarjev.
dvajsetletno dekle pa je dobilo raka, ker si je dala prebosti uho od bolnika, ki je kmalu potem umrl za jetiko.
Uhane v ušesa?
Zaradi te prastare navade, ki je tudi med divjaki razširjena, je minuli teden umrla na Dunaju neka deklica. Dala si je uhan utakniti od zlatarja. Vendar ta slučaj ni edini svoje vrste. V praško bolnišnico so prinesli dva otroka z bolnimi uhlji. Enemu izmed njiju je babica sedmi dan po rojstvu prebodla uho. Temu je moral zdravnik rano žgati, pri drugem I4letnem otroku se je moralo isto zgoditi. Posebno nevarno je, če držimo šivanko, predno prebadamo uho, v ustih, kar se mnogokrat zgodi. Štiriletna deklica si je bila nalezla na ta način najgroznejšo bolezen od zlatarskega pomočnika,
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.30 ............... 50	kron,
za $	20.50 .............. 100	kron,
za $	40.90 .............. 200	kron,
za $	204.00 ............ 1000	kron,
za $1017.00 ............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah.
Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh na vseh poštah v stari domovini.
Denarje nam poslati je najpriličneje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order.
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
$r
P Tl
The
Eagle
Najlepša prilika za nakup oblek. Popusta dajemo od
odstot
Ä Kupi
vseh našiti oblekah za dečke, otroke
ih moške.
Poslužite se teh nizkih cen.
Kupujte pri svojih rojakih, ker si pri hranite denar
mm / *
Marija Rezič
209 5th St. Union Hill, N.J
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
ji
t
Zapomnite si, da je samo oni
zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
* Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki'in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pijučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht. trganje in bolečine v kriiru, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast,
šumenje in tok iz uses, oglušenje, vse Doiezni na očeh, izpadanje las, lusKe aii prh nagiavi, srbenje, mazulje, lišaje, ture. hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj,
i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika 11* točno in popolnoma, kakor tudi vse	bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah.
4
4
4
4
■4
4
4
4
4
f
4
4
4
i
ZASTONJ!
ZASTONJ!
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Kujiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins N. ¥. Medical Institute
140 West 34 th St, NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatenice..
Johana Košir
Box X22 North Bergen,N. J, <j|

BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ctne.
—104 Jefferson St., blizu mosta.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča zdravi čudovito:	Plučnice, na
mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v rmprejse Pilse
Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicago
priporočal
Gostilno,
?
ROJAKOM
priporoča m svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Skoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Deiuir na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
.TELEFON 225a.
tora N. Broadway..JOLIET, ILL.
Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih. obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
.
. «
Vi n.;.,;
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..............37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam ............... 1,979,582	K
Menice..................... 738,000	K
Vrednostni papirji...... 32,977,286	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter
graščin ............... 2,920,893	K
< > < >
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.
•s*
Amerikanski Slovenec, $1.00 na leto.