r
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
LETO XIII., ST. 1 - CENA 10 DIN KRANJ, 39. DECEMBRA 1959
V letn 1960 bomo izpolnili
PETLETNI PLAM
Srečno ? nove
Leto 1959 je bilo osrednje leto v izvrševanju perspektivnega piana gospodarskega razvoja za razdobje 1957—1961 in zato odločilno za njegovo celotno izpolnitev. To leto je zdaj za rami in po približnih cenitvah že lahko ugotovimo, da so bla lasa optimistična pričakovanja ob njegovem začetku oocela upravičena. Tega ne potrjujejo le mnogi uradni podatki vsak državljan lahko sam ugotovi ta mogočen napredek, tako v okviru celotne države in republike, kakor tudi v kranjskem okraju in v vsaki posamezni občim.
Vse gospodarske panoge so že dosegle ali celo presegle z družbenim planom za leto 1959 predvideni obseg proizvodnje. To še posebej velja za industrijo kot našo osnovno gospodarsko panogo, ki je ob manjšem številu zaposlenih, kot jih U bilo v začetku leta, znatno presegla svoje planske nalogs.
V skladu s porastom proizvodnje so se v letu 1959 občutno dvignili tufo osebni dohodki zaposlenih. To pa re samo številčno, pa« pa tudi po stvarni vrednosti. Razen tega smo z združenimi sredstvi ljudskih odborov in podjetij dogradili številna stanovanja in mnogo komunalnh objektov, kar je prav tako prispevalo znaten delež k dvicu življenjske ravni delovnih ljudi Gorenjske.
Izredno ugodni gospodarski razvoj v letu 1959 je deloma treba pripisati tudi nekaterim ugodnim objektivn!m pogojem, kot so na primer ugodne vremenske* prilike za kmetijsko proizvodnjo in preskrbijenost industrije - eiuK-trično energijo, splošna omilitev napetosti v svetu in razširitev mednarodne blagovne menjave itd. Osnovni vzrok? za tak gospodarski razvoj pa s° vendarle v zavestnem prizadevanju delovnih ljudi, v splošni ustalitvi našega gospodarstva, v smotrnem investiranju in v učinkoviti izpopolnitvi sistema delitve dogodka in nagrajevanja.
Smo na pragu novega leta 1960 in pripravljamo zanj tudi že nove družbene plane. Če upoštevamo uspehe in izkušnje preteklega leta, potem so tudi naša predvidevanja za leto 1960 optimistična. Predvsem lahko pričaka jemo, da bomo že v tem letu dosegli tolikšen obseg pro* izvodnje, kakršen je bil z okrajnim perspektivnim planom predviden šele do konca leta 1961. To pa seveda ne bomo dosegli brez znatnih naporov in zelo pametnega gospodarjenja. Samo od industrije pričakujemo, da bo v tem letu povečala obseg proizvodnje za preko 9 odstotkov, kar bo deloma doseženo tudi s tem, da bodo začeli s proizvodnjo nekateri novi ali preurejeni obrati.
Precej šibkejše kot v industriji pa so naše možnosti za izpolnitev perspektivnega plana v kmetijstvu, obrti, trgovini in kmetijstvu. Zlasti v kmetijstvu smo v preteklih letih precej zamudili, česar tudi v letu 1960 ne bomo mogli povsem nadoknaditi. Lahko pa računamo s tetn, da bodo v prejšnjem letu začete in letos nadaljevane obširne investicije na socialističnih kmetijskih posestvih, kot tudi povečan obseg proizvodnje zasebnih kmetov preko zadružne kooperacije, dali že letos pričakovane boljše rezultate tudi v kmetijstvu. To bo nedvomno ugodno vplivalo na preskrbo industrijskega prebivalstva predvsem z rtvl6' vom in mesom pa tudi z ostalimi kmetijskimi pridelki.
'2 razvojem gospodarstva je ozko povezan tudi dvig žMenjske ravni delovnih ljudi. Rezultati v preteklem l<~u so bili na tem področju nadpovprečni, zaradi česar ,t()s ne moremo pričakovati enakih. Kljub temu pn bo v 'tu 1960 znatno presežen obseg osebne potrošnje, kakr-en Je bil predviden šele za leto 1961. Ob tolikšnem porastu osebnih dohojkov pa moramo nenehno skrbeti tudi /a to, da je ta v pravem sorazmerju s stvarnim porastom proizvodnosti dela miroma narodnega dohodka. Samo tako si lahko zagotovim) za povečane denarne dohodke tudi ustrezno povečane količine potrošnih dobrin. Vsah drugačen način povečaija osebnih dohodkov pa lahko vodi k spremembi delitve narodnega dohodka v škodo skupnosti, najpogosteje pa le L številčnem^ dvi9u osebnega dohodka ob istočasnem ponstu  življenjskih stroškov. To mora imeti pred očmi vs^k delavski svet, vsak posamezni pro-
Srečno in uspefiot polno
NOVO LET01960
7/ vsem poslovnim prijateljeAh naročnikom, bralcem, sodelavcem in vsem delovnim Hudem na tprenjs/tent Časopisno polletje »GORENJSKI TISK« Ktani
izvajalec in vsi družbeni organi, kadar odločajo o delitvi sredstev. Kajti v zahtevah po večjih osebnih prejemkih brez ustrezno povečane proizvodnosti dela se izraža le gospodarska kratkovidnost in vse prej kot resnična skrb za boljši položaj delovnega človeka.
Naša predvidevanja glede gospodarskega razvoja okraja v letu 1960 so torej lahko upravičeno optimistična. Potrebna bo le nenehna skrb za pametno gospodarjenje in skupni delovni napori kot edino stvarno jamstvo našega gospodarskega in družbenega napredka.
Vinko Hafner, oredsednik OLO Kranj
Opolnoči med 1959. i« 1960. letom se bomo poslovili od starega in stopili v novo leto. Stoletja to delajo ljudje, to delajo narodi, pa vendar se mi zdi, da naša pričakovanja novega leta pomenijo nekaj drugega, nekaj posebnega, nekaj vsakdanjega za nas. Med letom se skupaj veselimo naših uspehoy; pa ne le uspehov, ki jih dosežemo za skupnost, ampak tudi uspehov vsakega posameznika. Prav ti drobni uspehi namreč veliko pomenijo im spadajo v zgradbo aaših skupnih uspehov. Leto, od katerega se poslavljamo, je za nas še toliko pomembnejše, ker smo v tem jubilejnem partijskem let« obudili spomine na revolucionarno pot in boje naše ParUje, ki je vodila naše narode v boju za njihovo nacionalno in socialno osvoboditev. Spominjam se še Ustih dni — prav živo so mi pred očmi — ko smo bili še vsi pijani od zmage, pa se takrat morda še nismo povsem zavedali, kaj smo si pravzaprav priborili. . .
Spominov na pretekle dogodke nismo obujali zaradi spominov samih, temveč zato, da bi se vse to, kar je bilo v preteklosti, v času revolucionarnih bojev, še bolj vtisnilo v našo zavest, v zavest vseh nas, v zavest mladih generacij, ki vsak dan v vse, večji meri prihajajo in prevzemajo odgovornosti in naloge v nadaljnji izgradnji naše socialistične domovine.
Ljudje smo pač že navajeni, da vedno, ob vsaki priliki, delamo obračune in ugotavljamo, kaj smo naredili rfobro in kaj
bi lahko še bolje. Če pogledamo samo za eno leto nazaj is stopimo v mislih po naši domovini, potem bomo srečali fco-Uko novega, da nas ne bo sram, ampak bomo lahko le ponosni. Pri tem pa obenem postanemo skoraj žalostni; toda ta žalost je samo trenutnega, sentimentalnega značaja, ker na drugi strani vidimo, da že to novo, kar smo komaj zgradili z našimi rokami — spričo tega, da že ustvarjamo drugo novo — postaja tisto, kar je komaj začelo proizvajati nove dobrine za našo družbo, že staro. V tem nenehnem ustvarjanju in graditvi novega pa je izražena samo ena misel, p»-slavljen samo en cilj, ki je začrtan v našem partijskem pre-gramu: ustvarjanje resničnega, boljšega, bogatejšega in srečnejšega življenja za vsakega posameznika v naši socialistični skupnosti. Mi smo srečna družina le takrat, kadar smo vsi srečni, lieveda pa moramo za to srečo tudi vsi delati.
Letošnje leto zaključujemo z velikimi upi, da bomo na svetu ohranili mir, da bomo mi, kot tudi drugi narodi, lahko mirneje gradili svojo bodočnost. Ta bodočnoist pa je naša sreča; STeča v tem, da smo mi vsi skupaj aktivni graditelji in soustvarjalci te naše srečne bodočnosti. Tako si bomo veselih obrazov in odprtih src stisnili roko in si spet zaželeli novo, srečno in uspešno leto 1960.
VOJKO NOVAI'
»O?« t* J A POLITIKA IN COSPaDAliTV«
Kronika teh dni
© V ponedeljek, 28. decembra popoldne je bila v Železnikih seja občinskega ljudskega odbora. Na skupni seji so razpravljali o stanju in problemih šolstva v občini in o nekaterih kadrovskih spremembah, na ločenih sejah pa med drugim o predlogu odloka o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest upravnih organov ObLO, dalje o ustanovitvi veterinarske postaje v Železnikih, o predlogu odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka itd.
V ponedeljek je bila v Kranju seja Sveta za šolstvo Okrajnega ljudskega odbora. Na dnevnem redu je bila korektura sklepov o šolstvu na Gorenjskem, sprejem pravilnika Zagar-jevih štipendij in nagrad, podelitev nagrad najboljšim šolam, ki so tekmovale v počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ itd.
$ V torek popoldne sta zasedala občinska ljudska odbora v Tržiču in v Bohinju. Na obeh sejah so med drugim razpravljali in sklepali o sistematizaciji delovnih mest v upravnih organih in notranji organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora, dalje o nekaterih odlokih s stanovanjskega področja itd. V Bohinju je bila razen tega na dnevnem redu tudi ustanovitev veterinarske postaje v Bohinjski Bistrici, v Tržiču pa razprava o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti Tržič— center. Ravne in Pristava-Križe.
Seja občinskega ljudskega odbora je bila v ponedeljek popoldan tudi na Jesenicah. Med drugim so razpravljali o predlogu nove organizacije in sistematizacije delovnih mest ter o analizi dela upravnih organov občinskega ljudskega odbora, dalje o reorganizaciji komunalne službe, o spojitvi KZ Rateče— Planica, Podkoren in Kranjska gora v eno kmetijsko zadrugo, o potrditvi statuta Stanovanjske skupnosti Plavž itd. A Pred nedavnim je bila v sejni dvoran/ Občinskega sindikalnega s^eta seja novoizvoljenega Oho komiteja LMS Kranj, kjer Sr Tzvolili nov sekretariat, pred-
lika. sekretarja, blagajnika in "redsednike posameznih kori''-1 i. Za novega predsednika je b'\ Izvoljen Franc Rogelj. Na seji so se pomenili tudi o nalogah, ki vh čakajo v prihodnjem letu.
V času od četrtka, 24. decembra ziutraj do torka. 29. decembra, zjutraj se je v Bolnici zn porodništvo in ginekologijo Krani rodilo 7 deklic in 3 dečki, skupno torej 10 otrok.
<r Ker je turizem prav zaradi s'ab'h gostinskih kapacitet v gpiš'H dolini še na zelo nizki stopnji, je Občinski ljudski odbor Železniki pred kratkim dal izdelati načrte za novo gostišče v Železnikih, ki naj bi imelo ludi 22 sob, s čemer bi zadovoljili sedanje potrebe. Investicijska vsota znaša 39 milijonov dinarjev.
V soboto, 26. decembra je bil v Naklem sestanek aktiva mladih zadružnikov. Govorili so predvsem o nalogah v letu 1960. mfl katerimi je najvažnejša pomoč mladih pri vse večjem uveljavljanju kooperacijske proizvodnje.
» Lutkovna sekcija KUD ►►Dobrava« Naklo je v torek popoldne v dvorani Zadružnega doma uprizorila ierico -Medvedek Marko«. Režirala je učiteljica Vida Boštar, igrali pa so pionirji osnovne šole.
(T Na pobudo Sveta za šolstvo OI.O Krani ho od 7. do 10. januarja 1960 v Kranjski gori posrbe smučarski tečaj za učitelje in profesorje.
ZVEDELI SMO . . .
01 Restavracija »Dom« v Kamniku je nabavila glasbeni avtomat s 100 ploščami, ki je nameščen v mali dvorani gostišča. Kakor vsaka novost vzbuja avtomat mnogo zanimanja.
(f V jeseniški železarni po v sredo, 23. decembra izvolili v štiri obratne delavske svete nad 190 članov kolektiva.
<• V trgovskem podjetju »Oprema« v Kranju so dobili nove rečne mešalce-mikserje, mlinčke za pravo kavo »Geska« in Tomosove mopede Colibri.
($ Avtopromet Kranj razpolaga s 23 avtobusi in 9 kamioni.
£| Ekonomsko srednjo šolo v Kra-nju obiskuje skupaj 259 dijakov in dijakinj.
e£ V Mastnem brivsko-frizor-skem salonu v Kranju postrežejo dnevne 300 moškim in 80 ženskam.
£ Administrativno šolo v Kranju obiskuje 163 dijakov in dijakinj,
$ Tržiška pošta odpošlje vsak mesec 27.000 pisem, od tega 1.500 v inozemstvo, prejme pa 46.000 pisemskih pošiljk. Tržičani prejmejo mesečno 2S.000 časopisov in revij. Pošta odpošlje mesečno približno 280 brzojavk, prav toliko pa jih tudi vsak mesec prejme. Za telefonske pogovore izdajo Tržičani na mesec 800.000 dinarjev, šest. pismonoš pa prehodi mesečno 1.800 kilometrov.
NESREČE
Z OSEBNIM AVTOMOBILOM V TOVORNJAK
V četrtek, 24. decembra je ob po 17 uri je prišlo do prometne nesreče na cesti I. reda pred vasjo Dovje. Plužni tovornjak last Uprave za ceste LRS, ki ga je vodil S. L., je plužil sneg v smeri proti Jesenicam. Pred železniškimi zapornicami je tovornjak ustavil, tik za njim pa je vozil osebni italijanski avtomobil last novinarja C. V. iz Italije. Ker voznik osebnega avtomobila ni mogel hitro zavreti, se je zadel v plužnd tovornjak. Telesnih poškodb ni bilo, škode na osebnem avtomobilu pa je za 150 tisoč dinarjev.
ŽELEZEN DROG GA JE UBIL
Ko je v nedeljo, 20. decembra tovariš S. N. roj. 1909 v Mojstrani, razkopaval zidovje bivše cementarne v Mojstrani, mu je padel na trebuh železen drog Dobil je hude telesne poškodbe in je 23. decembra v jeseniški bolnišnici podlegel poškodbam.
SAMOMOR V SORI
V ponedeljek, 28. decembra so našli v reki Sori pri vasi Selca v Selški dolini truplo A. K., rojene 1935. leta.
Ugotovljeno je bilo, da je napravila samomor zaradi nezdrav;h družinskih razmer. Bila je mati 15 mesecev starega otroka.
ZARADI VINJENOSTI SMRTNA NESREČA
Ko je v nedeljo, 27. decembra zvečer Ivan Ropret proslavljal s svojimi prijatelji god je samovoljno vzel poltovorni avto, last podjetja »Sadje« Kranj in se s prijatelji odpeljal na Kokrico. V gostilni so štirje, ki so bili na avtomobilu, najprej popivali. Potem so se odpeljali v Hotemože, enega od prijateljev pa so peljali domov v CerkLje. Nato so odšli v gostilno Bohinjc in spet popivali. Vinjeni so naložili tri kolesarje in ponesrečenega F. K. Kmalu so se iz gostilne Bohinjc odpravili in peljali proti domu. Med potjo so se ustavili kjer so kolesarji zaradi neprevidne vožnje vinjenega šoferja izstopili. Pokojni F. K. pa je ostal na kamionu.
Ko so z veliko hitrostjo drveli skozi vas Visoko, je avto zadel v ograjo hiše štev. 68, nato se je odbil v ograjo hiše št. 69, se obrnil, pri tem sta padla dva iz kabine, F. K. pa je odletel Ln z glavo udaril ob drog ograje ter bil na mestu mrtev.
POŽARI
Včetrtek, 24. decembra je ob 7. uri zjutraj začela goreti stanovanjska hiša last P. T. iz Gor-juš. Pogorelo je ostrešje in je škode za približno 200.000 dinarjev. Vzrok požara je bil kratek stik električnega toka. Hiša ni bila zavarovana.
za prizadete dražme v Tržiča
Sindikalne organizacije v našem okraju so že zbrale okoli 4,400.000 dinarjev za družine, ki so osta'e brez lastne strehe ob nedavni nesreči v Tržiču. Tako so ugotovili predsedniki vseh občinskih sin likalnih svetov na sestanku z okrajnim tajništvom v ponedeljek, dne 28. decembra. Sindikalne podružnice so zbrale od svojega članstva 2,400.000 dinarjev, dva milijona pa je prispeval kolektiv Iskra iz Kranja. Z zbranimi sredstvi nameravajo kupiti štiri enodružinske montažne hišice, ki jih bo izdelalo podjetje »Jelovica« v Škof ji Loki. Hišice bodo skušali postaviti v Tržiču že januarja 1960.
Akcija za zbiranje pomoči v sindikalnih organizacijah je bila osredotočena na individualne denarne prispevke od članov in ne na prispevke iz skupnih sredstev podjetij, -l. c.
Ko /c prišel...
DEDEK MRAZ MED NAŠIMI OTROCI
Te dni so naši otroci vsi srečni v pričakovanju Dedka Mraza. Na Orehku, v vrtcu »Kekec« pri Vodovodnem stolpu in po nekaterih drugih krajih v Kranju in okolici se je Dedek Mraz prikazal že v nedeljo, 27. decembra. V vrtcu »Tugo Vidmar« je malčke iznenadi! v torek, 29. decembra. Povsod daje veliko kolektivnih daril.
Otroci iz okolice prihajajo te dni v Kranj, kjer gledajo lutke .'n železnico v Domu JLA ter posebne risane filme v dvorani »Storžič«. Vsak dan se zvrsiti kakih 700 otrok iz okoliških šol. 1. c.
V PODNARTU
V nedeljo, 27. decembTa popoldne je v Kulturnem domu v Pod-nartu obiskal in obdaril tamkajšnje pionirje in cicibane Dedek Mraz Pred prihodom Dedka Mraza so pionirji iz Ljubnega prikazali pravljično igro »Pastir Peter in kralj Maliban«. Dedek Mraz je obdaril domači pionirski odred »Alojz Ra-kovec« z mizarskim orodjem in opremo za ismučanje. Cicibani in pionirji so se potem še pogostili s slaščicami, sendviči :n čajem.
V četrtek, 24. decembra dopold ga razvoja Jugoslavije in med dru-se je začelo zadnje zasedanje Zve gim dejal, da je nova gospodarska ne ljudske skupščine, ki je traja politika privedla do visoke stopnje do sobote. Pod predsedstvom Pet gospodarske rasti in intenzivnega Stamboliča so na skupni seji obe razvoja na vseh gospodarskih pod-zborov poslušala referat Avde H ročj*. Ko je govoril o našem go-ma in Vojina Guzine o zvezne Sp0darjenju, je dejal, da delitev družbenem planu za prihodnje lei družoenega dohodka in samostojno ter obrazložitve dr. Marjana Bre. odločanje neposrednih proizvajalca, Slavka Komarja in Ivice Gr< cev d njegovi uporabi, ustvarjanje tiča o tem predlogu, dalje refen matg-ialne podlage komunalnega si-Nikola Minčeva o predlogu zakon sterra, decentralizacija družbenih o proračunih in finansiranjih sasredtev na podjetja, komune in mostojnih .ustanov, referat Vel jk.id.rug) teritorialne enote, da je vse Zekoviča o predlogu zveznega pro-l0 iaeio za posledico, da so začeli računa za leto 1960 in referat Mo- d-ruaena sredstva bolj ekonomično me Markovića o predlogu zakona o dn rcionalno uporabljati in da jih inšpekciji dela, razen tega pa <c trosi) s čedalje večjo odgovor-obravnavali predlog ZIS o izvolita nostj. Nadalje je dejal, da indu-gospodarskih sodnikov z/eznega strijta proizvodnja kaže posebno vrhovnega sodišča. visol tempo razvoja. Petletni plan
Ko je Avdo Humo govorni o tt- je pedvideval, da se bo najbolj meljnih značilnostih plana, je na- p0veala proizvodnja reprodukcij-prej omenil dosedanje izpolnjen- Bkeg materiala, nato pa predme-nje petletnega plana gospodarski- tov a osebno potrošnjo in ener-
getik ter šele nazadnje opreme in gradfenega materiala. Nasprotno pa j( pokazala v štirih letih naj-' večjastopnjo povečanja proizvodnja oreme, zatem blago za oseb-NA BLEDU no  ptrošnjo   ter  končno energe-
ZA NOVOLETNO JELKO bike Veliki rezultati v kmetijstvu Letos ob Novem letu bo Dedel ;o bi doseženi ne le zaradi tega, Mraz še posebej bogato obdari. ;er s bile investicije velike, tem-pionirje in cicibane blejske občine. Obiskal bo vse kraje: Bled, Gorje, Bohinjsko Belo, Ribno in Zasip. Povsod mu bodo pripraviU lep sprejem. Posebej bodo pre:e-nečeni nad njegovim prihodem otroci Bleda. Tako, kot se ga bodo letos, se ga prav gotovo še niso razveselili.
V vseh krajih bodo otroci ol-darjeni z različnimi praktičnim darili in koristnimi ter sodobnim učili   ter   potrebnim   predmeti z;
pionirske krožke. — V priprava! tuho. Naraščanje izmenjave doza novoletno praznovanje sodelu br: j« bilo znatno hitrejše kot smo jejo z Društvom prijateljev mla- previdevali. Leta 1960 bo za 7 % dine tudi zastopniki organizacij in Veče kakor je bilo predvideno v društev, starešinski sveti in Avto-moto društvo Bled.
"eč tdi spričo najsodobnejše agro-ahnile. Ta se je začela uveljaviti idi v drugih proizvodnih pa-cgar. v živinoreji, sadjarstvu in ^nogadništvu. Vse to omogoča, d bc kmetijska proizvodnja, če bdo vremenske razmere vsaj po-vreČJe, leta 1960 za približno 13 oetokov večja kot pa jo je pred-vlevil plan.
lite; gospodarski razvoj je ugodne vplival tudi na napredek na-šea gospodarskega sodelovanja s
načtu za leto 1961.
Vsrojem Teferatu je ob koncu -jb    tovfiš Avdo Humo povedal tudi, da bo v  letu   1960 Jugoslavija ustvtrila dohodek približno 360 dolarja na prebivalca, preračunano na p-dlagi metod, ki jih uporablji-o v OZN. V 'petek, 25. decembra sta oba boi Zvesaafi ljudske skupščine na
SLOVO IZ ISKRE
Na predlog upravnega odbora tovarne »Iskra« v Kranju so pripravili v sredo, 30. decembra lepo poslovilno svečanost 140 upokojencem, ki po zasluženem delu odhajajo na počitek. Svečanosti so se udeležili v,si predstavniki samoupravnih organov in družbenih organizacij v podjetju. Upokojence so nagradili in hkrati tudi lepo pogostili. Sklenili so, da jih bodo večkrat sklicevali na rožne prireditve, jim organizirali skupne izlete in podobno -1. c.
ZEMELJSKI PLAZ V IDRIJI
V nedeljo je Idrijca zaradi neprestanega deževja močno narasla, tako da je poplavila cesto drugegi reda v Spodnji Idriji. V ponedeljek nekaj po 12. uri pa se je izpod Prešernove ceste odtrgal plaz in zdrsel proti strugi Idrijce. V prvem sunku se je premaknilo okrog 15 tisoč kubičnih metrov zemlje, v popoldanskih urah pa še več kot 40.000 kubičnih metrov. Ogroženi sta dve hiši. Prebivalce so evakuirali. Minerski vod JLA je v stalni pripravljenosti, če bi se položaj poslabšal. Organizirana je tudi stalna reševalna služba.
ŽELEZNIŠKE NEDELJSKE POVRATNE KARTE ZA NOVOLETNE PRAZNIKE
Uprava železniškega transportnega podjetja v Ljubljani sporoča, da veljajo nedeljiske povratne karte za novoletne praznike skupno 5 priključeno nedeljo za odhodno po- >čenih isejah dokončala načelno :n tovanje od četrtka, 31. 12. 1959 od jdrobno razpravo o zveznem druž-12. ure do nedelje. 3. januarja 1960 >nam planu za leto 1960, ka je bil do 24. ure, za povratek pa od pet- obeh zborih soglasno sprejet. Na ka, 1. januarja 1960 od 00.00 ure ipoldanski skupni seji istega dne do ponedeljka, 4. januarja 1960 do Nikola Minčev obrazložil pred-12. ure. Te karte se lahko koristijo j novega zakona o predračunih do razdalje 600 km. 0 finansiranju samostojnih usta-
nov, Velko Zakotič zvezni proračun za pihodnje 'eto, Moma Mar-ković papredlog :akona o inšpekciji dela
V svojra referitu o novem pro-računskai sistemi je Nikola Minčev dej«, da se bodo od prihodnjega lea dalje formirala in razdeljevali proračunska sredstva po objektivih in e«otnih merilih. To je prvi in najvažnejše načelo predložnega zagona, ki bo omogočilo iredbo proračunske reforme. Nadaha načeli v predlogu so stabilno; proračinskih dohodkov -/a vsak< politični-teritorialno enoto, samotojnost istanov z družbenim samapravljanem v razpolaganju s srdstvi, pr<žnejše metode za fi-nans'anje proračunske potrošnje, družbno nadzorstvo po predstavništva enot "išje stopnje nad politiko uporabjanja sredstev enol nižjestopnje in samostojnih ustanov.
Foniranjt in razdeljevanje sred-stev.ti siužrjo skupno vsem držav-ljanoi, kar velja tudi za proračunsko otroštjo, morata biti zasno-vanana ob'e'ktivnem kriteriju. To je lako le osebni dohodek držav-liano. Ob uporabljanju načela raz-deljeanja po delu bo s tem ne sarnoisebia, temveč tudi družbena potroaja 'sake politično-teritorial-ne ente -v glavnem odvisna od delovne oroiuktivnoisti in prizadevanja zaTa2Vijanje proizvodnih sil.
Nadlje je tovariš Nikola Minčev djal da bi se vpliv novega proračinskega ,sistema že sedaj nekoliko rafšril tudi na gospodarsko nezadostjo nerazvita področja, da b<tdo lju^s^e republike kakor tudi adonorrfii Kosmet tudi v novom sistemu prejemale posebne zvezne ditacijc- T; dotacije bodo omogočile, d< se bo na podlagi enotnih rfpub'li>kih in okrajnih kriterijev doseglč fhančna osamosvojitev političjo-teitorialnih enot, ker si-c?r nebi nogle kriti svojih izdat-]<ov tu podlagi jugoslovanskih no-\prečij zajamčenega deleža.
V svoji obrazložitvi predloga jakora o inšpekciji dela je član ^vezjega ivršnega sveta Moma tfarkovič djjal, da je njegov na-flen vskladti inšpekcije dela s po-10 j i našega družbenega razvoja in jo usposobi;, da bi zadovoljila za-itevam drufoene skupnosti.
V soboto,26. decembra se je le-lošnje zadije zasedanje Zvezne ,'judske skuiščine končalo. Ta. dan so irazpravljili o spremembah v za-iconiiku o ka;cn,skem postopku. Obrazložil ga je sekretar za pravosodne zahtee dr. Josip Hmčevir.
L J U D ■   IN DOGODI
PKELOMIVICI
Kot po vseh krajih, gostiščih in domovih vsako leto praznujejo Novo leto, tako so se pripravili tudi vsi širom Gorenjske.
Radovljica: Tu bo v četrtek zvečer priredilo v prostorih Doma Partizan v Radovljici silvestrovanje tamkajšnjo telesno-vzgoiio društvo. Pričetek silvestrovanja bo ob 19. uri. Vstopnina je samo 100 dinarjev. Rezervacije .sprejemajo pri blagajni v Partizanu od 15. ure dalje. Za razvedrilo pa bo poskrbel jazz iz Lesc.
Ljubno: Turistično društvo Posavec bo priredilo 31. decembra ob 20. uri v domu Partizana v Ljubnem 1rad;cio»alno silvestrovanje.   Tu   bo svetlobna
dekoracija v pravljičnem gozdu. Ples pod smreko, prihod Dedka Mraza za odrasle itd. Igral bo veseli sekstet Lancovo.
Kranjska gora: Silvestrovanje bodo priredili v Kranjski gori v treh hotolih in ,s'icer v Eriki, Razor-Slavcu in Vitrancu. Za zabavo bodo »ovsod igrali priznani plesni ansambl« iz Ljubljane.
Kran): V Kranju pripravljajo silvestrovanje v domu Partizana v Stražišču, v hotelu Evro-pa> v restavraciji Park in v planinskem domu na Smarjetni gori.
Prav tako so nam sporočili iz vseh ostalih krajev Gorenjske, da se bodo na zadnji dan starega leta povsod zabavali.
Vsako Novo leto pomeni čas obračuna čez staro in pregled obetov in želja za nastopajoče obdobje. Prav je, če vržemo na rešeto tudi mednarodna dogajanja v minulem letu ki jih ni bilo malo, in se za hip ozremo v prihodnjost in pogledamo, kaj se nam obeta dobrega ali slabega v lehi, ki prihaja.
Ni nam treba biti v zadregi, ako hočemo pobrskati po dogodkih v letu 1959 na mednarodnem področju in jih pretehtati po njihovi važnosti in pomenu. Marsikaj se je v tem letu zgodilo, kar nas opravičuje, da mu nadenemo naziv prelomnega obdobja. Zaustavimo se kar pri nedvomno najvažnejšem dogodku, ki označuje vso mednarodno dejavnost v letu 1959 In ji tako-rekoč daje poglavitni pečat. To je obisk Hruščeva v ZDA in vse tisto, kar je v zvezi s tem obiskom. Prvič ka.r obstaja Sovjetska Zveza, Je bil tako visok m jen predstavnik v ZDA in prvič se bo zgotlilo, da bo v mirnem času prišel v Sovjetsko Zvezo najvišji predstavnik ZDA. Osebni stiki mod državniki so zmeraj dobra stvar, tadi če se a takih medsebojnih obiskov no rodi kaj prida otipijiveoa. Vsekakor pa pomeni /bližanje, medsebojno spoznavanje, kar pa tudi nekaj volja, zlasti v našem času. Amo^iSkosovjet-sko /bližanje pa pomo/ui dosti več kot samo medsebojno spoznavanje Treba je imeti »red očmi tisto, kar jo pripeljalo Fisenhoiverja do toga, da je poslal vabilo HrvSceVTI in kar je vzpodbudil" predsednica sovjetske vlade, tla [f povabilo sprejel ln tudi sam povabil Eisonhowerla v Sovjetsko zvezo. Poglavitni razlog jo bilo spoznanje, da po stari poti ni mogočo voč urejevati mednarodnih zadev. Moč sodobnega •rožja Je tako velika, da v moro-bitmi atomski vujnil ne bi bilo ne zmagovalca, ne premaganca, pač pa hi s.- vos svot spicinonil v kup ru-IfcVtB. Torej se z v»jno ne da re-
ševj mednarodnih sporov. Treba i« Vrati druga pota, treba je izbra: drugačne metode. Do tega Prefčanja so prišli tako v Moskvi kot HVashingtonu. Tako so mislih ■i nhjo šo marsikje na svetu. Če x v»b ni moč ničesar opraviti, pote*ostane samo ena izbira, sporami1 pogovori, medsebojni do-menlilržavnikov. To spoznanje je tista tjbolj dragocena stvar, ki je, DPlm prevladala v odnosih med velikh silami v preteklem letu in po «| lahko označimo leto 1955 kot pionmico v razvoju mednia-n)t!i'i(.( življenja.
Sftv% se samo po sebi vsiljuje vpiaj»r_ f0 7 vojno ni mogoče i::< <sdi|1)S,,>,j čemu potom oboro JevalHJ^kma, čemu poskusi z jr drskim rožjem, zakaj loliko stroškov z oboroževanje. Treba j« prenehas t,.kmo v oboroževanju, ker se Sgnp lepega dne zgoditi, da izbrue vojna, ko je niti nihče ne bi žel <^a( |t» treba samo Iskr'. pa da siv,,,tolikanj vnetljiv« vo|no sr^!VO,
Zato jeiio razumljivo, da se (e vprašan iflra/0borožitve postavilo v ospredj fc0t najbolj važno jn najbolj nL vprašanje, od katf-tega je od,n„ ali bo svot še živel v strahu « vojne, ali pa si no oddahnil | tujkih letih hlad r vojno ;n |edQ!vodne napetosti-Hruščev j«v /druženih narodih predlagal |>,„ino razorožitev v štirih letih. Pc^hne predlogo so ddl tudi dnigi. imžonl narodi so pote« sofllan sprejeli ameriJki>-sovl^tski !>r«log, naj posebni odbor desetih ctav v lotu 1960 začne razpravljati ra7,orožitvl.
Drugi važn uspeh v pretoki(tn letu je bil tada so se veliko slk' končno le ze^i,. o sestanku na najvišji ravni vsi so zan|, gre le Se za d«in, l^j S(. bodo sostdi. I>r()blomov /a ,y|,ravo no m.injM, |U |o ra/[)](>/.iv flU*mško vp^a-nje, odprava hl()iru. vojno, i/bclj-
šanje mednarodnega sodelovanja itd. Vsega menkrat tako ne bodo mogli spravii s sveta. Zato so so domenili za vrsto sestankov na najvišji Tavui.
■Jugoslaviji je kajpada z vso prizadetostjo podpirala taka miroljubna prizadevuija. Za tisto, kar se je v preteklem lotu pokazalo kot najboljše sredsvo za urejanje mednarodnih zade^, to se pravi za sporazume in dSgovore mod državami se naša dežea ln z njo mnoge druge, ki niso v blokih, zavzema že od vsega začetka. Potom takem pomenijo novo metode v urejevanju medsebojnih odnosov zmago listih načel, ki j it naša država Že dolgo časa zagova-ja in izvaja. Prav minulo leto poijeni vrsto uspehov našo zunanjo politike. Ra/.širili In utrdili smo >olitično in gospodarsko sodolov,nje z vrsto dožel na prostranem )bmočju Azijo, Afrike ln Južne Auerike.
Novo leto nam obeta še nadaljnje Izboljšo'anje mednarodni h >d-imsov, če >odo še naprej pihali taki vetrov, kot so se pojavili v letu 1959. tajpada je šo precej ta klh, ki jim M velrovi niso všeč. Ob prizadevanju vseh miroljubnih sil pa jo upat-, da bo svot nadaljeval Po poti mini in sporazumnoga reševanja odprlih vprašanj.
Zvone Kos
Izdaja   SP »Gorenjski tisk«
— Uroji|e uredniški odbor
— DlrtKtor S. Beznlk — Odgovitni urednik Vojko Vovak - Tel. uredništva 475
— Upuva 397 — Tekoči račun Jri Komunalni banki v Kranu 607-70-125 — Izhaja ob pMiedeljk h, sredah in sobotah — Letna narom ina OOOdiaorjev. mesečno 7-5 din
39
03819
KRANJ, 30. DECEMBRA 1959
»GLAS  GORENJSKE« 3
Naš prvi reaktor v obratu
Slovesnosti je prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz - Tito — Aleksander Rankovič je ob otvoritvi govoril o naši jederski znanosti
Za 2 milijona 300.000 din nagrad raznim Prihodnje etape šolam ob zaključka tekmovanja v počastitev 40-letnice KP| in SKOj
Vinča, 28. decembra.
V prisotnosti predsednika republike Tita in najvišjih jugoslovanskih voditeljev je začel danes popoldne obratovati v inštitutu »-Boris Kidrič« veliki eksperimentalni jederski reaktor z zmogljivostjo 6,5 do 10 MGW.
Po čestitkah tujih postov je imel tovariš Aleksander Rankovič slavnostni govor. Nato je sekretar zvezne jedrske komisije prečital ukaz predsednika republike o odlikovanju domaČih in sovjetskih strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektiranju in izgradnji reaktorja.
Potem je na znak predsednika republike začel reaktor obratovati.
Po slovesnem sprejemu v di-
rekciji inštituta, kjer so predsednik Tito in njegovi sodelavci govorili z inženirji in tehniki, so tovariš Avdo Humo in predstavniki zvezne nuklearne komisije ter inštituta »Boris Kidrič« na sestanku z novinarji med drugim izjavili, da je bil v teh dneh dokončan osnutek dolgoročnega pespektivnega plana za razvijanje izkoriščanja nuklearne er.er-srie v miroljubne namene v naši državi.
Svet za šolstvo OLO Kranj je v ponedeljek, 28. decembra na svoji prvi seji razpravljal o uspehih tekmovanja, ki je bilo po šolah letos v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ. Ugotovili so, da so osnovne in druge šole imele velike uspehe pri postavljenih nalogah. Najboljše šole so nagradili z raznimi praktičnimi učnimi pripomočki v skupni vrednosti 2,300.000 dinarjev. Med petimi prvonagrajenci, ki prejmejo televizijske sprejemnike, so: Osnovna šola v Naklem in Koroški Beli ter Gimnazija, Va-
s posvetovanja pri podružnici društva pravnikov v radovljici
Podružnica Društva pravnikov v Radovljici je pred dnevi priredila posvetovanje o mladinski kriminaliteti ter o varstvu družine in otrok. Posvetovanja so se udeležili predstavniki sodišča, javnega tožilstva, tajništva za notranje zadeve, socialnega skrbstva, šolstva in množičnih organizacij. O posvetovanju bomo podrobneje poročali v prihodnjii številki.
knjiga o iv. kongresu zveze komunistov slovenije
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je pravkar izšla knjiga o IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije, ki je zasedal -v Ljubljani od 23. do 25. junija 1959.
Knjiga vsebuje gradivo, ki prikazuje potek kongresa s poročilom Centralnega komiteja, referati in koreferati ter s poročili komisij. Prinaša tudi resolucijo IV. kongresa o prihodnjih nalogah Zveze komunistov Slovenije.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
KRANJ
in vse množične organizacije
želijo
vsemu prebivalstvu
stecua mva kla 1960
z željo, da bi imeli v nadaljnji graditvi
naše
socialistične domovine še več uspehov
jenska šola trgovske stroke in Vajenski dom v Kranju. Nagrajene so tudi osnovne šole »Lu-Cijan Seljak« in »France Preše-re« v Kranju, osnovna šola »T. Čufarja« na Jesenicah ter osnovne šole: Kranjska gora, Radovljica I, Bukovica. Koprivnik, Žabnica, Voklo, Zalog, Lučine, Mošnje, Trata, Podbrezje, Lesce in Besnica, zatem industrijske šole gumarske, čevljarske, tekstilne in kovinske stroke ter Vajenska šola za razne stroke v Kranju, Vzgojni zavod v Kamni
Gorici, otroški vrtci »Tatjane Odrove« in »Tugo Vidmar« v Kranju in vrtci na Golniku in v Kropi. Med predmeti, ki jih bodo prejele te ustanove, so dia-projektorji, episkopi, magnetofoni, fotoaparati, harmoniji, radijski sprejemniki in druga učila za kolektivno uporabo .
Hkrati so nagradili 18 posameznih učencev za najboljše likovne in pismene izdelke. Najvišjo nagrado v znesku 10.000 dinarjev je dobila Erika Mirnik iz Tekstilne šole v Kranju.    1. c.
avtomobilske ceste
Te dni so v pristojnih organih Zveznega izvršnega sveta razpravljali o graditvi avtomobilske ceste »Bratstvo-enotnost« skozi Srbijo in Makedonijo v letu 1960. Po dosedanjih pričakovanjih bodo prihodnje 'leto mladinske delovne brigade in 20 gradbenih podjetij gradile avtomobilsko cesto dalje proti jugu na odseku med Malošištem in Vranjem. Govore, da bodo del tega velikega objekta gradili tudi od Paračina do Beograda.
NOVA ZDRAVSTVENA •USTANOVA
V torek, 29. decembra so v Zdravstvenem domu v Kranju odprli novourejeni protituberku-lozni dispanzer. Ta je bil doslej v slabih in neprimernih prostorih na Stari cesti.
Ob Novenfletu tri vprašanja predsednikom občinskih ljudskih odborov
Enotna želja: še vetji gospodarski uspehi našib delovnih ljudi
Za slovo od starega leta skih ljudskih odborov na g šli, smo jih našli sredi dela: družbenega in perspektivneg preteklem letu itd., itd. Sk zelo malo prostega časa. To Novo leto smo namreč posta tokrat tudi po eno iz njiho 1 Na katerem področju v želite največ uspehov?
2. Kaj si vi osebno želite 3 Kaj najraje delate v p Poslušajmo njihove odgo
v bohinju komunalna dejavnost
Prvega smo obiskali predsednika ObLO Bohinj FRANCA LOGARJA. Takole nam je odgovoril:
1. V prihodnjem letu si v naši občini želim največ uspehov na področju komunalne dejavnosti. Seveda pa rudi gostinstva in turizma ne bomo zapostavljali.
2. Osebno si želim, da bi čimveč občanov sodelovalo v raznih družbenih in političnih organizacijah ter da bi pri delu pomagali s koristnimi nasveti.
3 Prostega časa imam malo. Največ ga porabim za počitek. Posebno pa me zanima gospodarstvo. Najbolj sem vesel takTat, če v občini doisežemo kakšen pomemben gospodarski uspeh
Življenjska raven
Predsednik škofjeloške občine JOŽE NASTRAN nam je kar po telefonu takole odgovoril:
1. Tudi v letu 1960 si bomo med drugim predvsem prizadevali še povišati življenjsko raven delavcev. 2elim da hi v tem letu zgradili čimveč stanovanj in objektov družbenega standarda.
2. Želim da bi naša občina dosegla še večje gospodarske uspehe kot doslej in da bi V(Si delovni ljudje pripomogli k še hitrejšemu dvigu produktivnosti in povečanju proizvodnje.
3. Sicer imam zelo malo prostega časa kar pa ga imam, ga največ posvetim otrokom. Rad pa zahajam tudi v planine. To je zame največji užitek.
tr2ic: vse je važno
LOVRO CERAR, predsednik tr-žiške občine, nam je na vprašanja takole odgovoril:
1. Vse je važno! Vendar je pri nas zaenkrat najvažnejše šolstvo V prvi vrsti menim, da moramo v
smo obiskali predsednika občin-orenjskem. Povsod kamor smo pri-
razgovori, telefoniranje, priprave a plana, analize gospodarjenja v ratka, videli smo, da imajo res
so nam povedali tudi sami. Za vili vsakemu po tri vprašanja — vega privatnega življenja.
vaši občini si v prihodnjem letu
v letu 1960? rostem času? vore!
Tržiču zgraditi novo šolo Seveda pa ne bomo zapostavljali tudi ostalih dejavnosti predvsem gospodarstva
2 Kar pa se tiče osebnih želja, je na prvem mestu ta, da bi čimprej spravili pod streho še tistih 23 družin, ki so ostale brez doma ob nenadni elementarni nesreči. Želim pa tudi, da bi v prihodnjem letu dojsegli še večje gospodarske uspehe.
3. V skromnem prostem času, ki ga imam, najraje igram šah z otroci. Težava pa je v tem, da jih včasih za to igro težko dobim, moram jih celo prositi.
V KRANJU NA PRVEM MESTU OBJEKTI DRUŽBENEGA STANDARDA
Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj FRANC PUHAR nam je odgovore na vprašanja predložil kar pismeno:
1. Največ napredka v občini želim predvsem na področju gradenj družbenega standarda Ta program pa je zelo obsežen in predvsem odvisen od razpoložljivih sredstev. Vprašanje načrtov in gradbenih kapacitet je zdaj nekoliko rešeno. Upam, da bomo precej objektov dokončali ali vsaj začeli graditi. Tu mislim zlasti na stanovanja, pekarno, novo (kinematografsko dvorano, športni stadion, zobno ambulanto, rekonstrukcijo klavnice in še celo vr.to objektov, ki bodo odločujoče vplivali na boljše življenje kranjskih delavcev in vseh prebivalcev občine Napredka pa si želim še nekje — v večjih proračunskih sredstvih kot doklej.
2 Osebne želje!? O tem nikoli preveč ne razmišljam! Osebno zadovoljstvo je odvisno od delovnih uspehov. Ce bo šlo vse tako, kot si želim in zamišljam bom kar zadovoljen. Predvsem pa si želim več prostega časa kot ga imam sedaj. Potem bom lahko izpolnil tudi katero od osebnih želja, na pri-
mer, da bi ustrelil gamsa, ki ima »150 točk«.
3. Prostega časa imam zelo malo. Pa še tiste proste urice, do katerih sem in tja le pridem, so tako razmetane, da jih ne morem porabiti za kaj pametnega. Veliko berem in sem stalen gost v knjižnici. Tudi slikarstvo me nekoliko mika. Ce bi bil več prost, kot sem sedaj, bi to znal koristno porabiti, v to ne dvomim. Vendar naše vrste dela tega ne dovoljujejo. Ce bi prosti čas sodil med dobrine, kjer vladajo tržne zakonitosti in se ga da kupibi, bi prav gotovo del plače žrtvoval zanj. Ne glede na mnenje slovničarjev pa sedaj uvrščam prosti čas v »pretekli čas« — ker tistih časov ni več!
bled:
gostinstvo in turizem
JOŽE KAPUS, predsednik blejske občine, nam je tole povedal:
1 Za leto 1960 želim, da bi največ uspehov dosegli na področju gostinstva in turizma.
2 Zelo me "je razveselil sklep Okrajnega odbora SZDL, da bo »Glas Gorenjske« začel izhajati trikrat tedensko. Zato želim, da bi ta časopis našel pot v sleherno hišo blejske občine. Kajti časopis kot je »Glas Gorenjske« nudi lepo povezavo med upravo občine in prebivalstvom
3. Največ prostega časa porabim za branje časopisov. Delam tudi v TVD Partizan, zanimajo pa me tudi drugi športi.
stanovanja, obrt, trgovina...
Predsednik jeseniške občine FRANC TREVEN pa je na naša vprašanja takole odgovoril:
1. V naši občini so še vedno aktualna stanovanja, na drugem mestu pa sta obrt in trgovina. Če bomo na teh treh področjih v letu 1960 izpolnili plan samo s 50 %, potem bomo napravili ogromen korak naprej
2. Za leto 1960 si predvsem želim, da bi vsi delovni ljudje naše občine dosegli kar največ delovnih uspehov in da bi še bolj povečali proizvodnjo
3. O prostem času pa nič kaj rad ne govorim, ker ga imam res zelo malo Rad berem knjige, vendar skoraj nobene ne morem prebrati do konca, vedno pride kaj vme.s. V lepem vremenu rad hodim z otroki po hribih ali pa se ukvarjam z vrtnarstvom, posebno z vrtnicami.
m. z.
Tovarna	
gumijevih izdelkov ^ GH/O . sprejme Kranj                     r J	
	50 nekvalificiranih delavcev
	za priučitev gumarjev, starost od 20—35 let,
hj/'	z lastnim stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici
(J)	Prošnje je treba vložiti v kadrovskem oddelku
v/V	Tovarne gumijevih izdelkov »SAVA« - Kranj
JELOVČAN ALBINU, Hrušica 53, Jesenice in
NIČMAN  JOŽETU,   Sp. Radov-na 6, Zg. Gorje.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Gospo-svetska 9, telefon 218, 595. Naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
MALI OGLASI
Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 djn od besede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475.
Zamenjam 3 sobno stanovanje za dvosobno v blokih Zlato polje, Kranj. Naslov v oglasnem oddelku.  J 5376
»Partizan« Stražišče priredi v vseh prostorih svojega doma SILVESTROVANJE. Igra akademski plesni sekstet Šk. Loka. Rezervirane vstopnice dvignite do 26. decembra 1959 v gostilni Benedik, telefon 151. 5382
Prodam seno in lucerno. Sp. Duplje 23. 5388
Prodam prašiča 170 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku. 5390
Prodam kompletno skoraj novo spalnico iz orehovega furnirja. Lepa in solidna izdelava. Naslov v oglasnem oddelku pod »Orehova korenina«. 5392
Dam 50.000 din nagrade za 2-sob-no stanovanje lahko tudi nedograjeno, ki bi ga lastnik dovolil na moje stroške dograditi. V poštev pridejo kraji od Kranja do Nakle-ga. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »zajamčena gotovina«.
5374
Zadnje stopalo od motorja (pedal) sem izgubil v nedeljo 20. decembra od 11. do 12. ure na cesti od Kranja do Cerkelj. Poštenega najditelja prosim naj ga proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. 5412
Prodam ali zamenjam 15 eolski gumi voz 2.000 kg nosilnosti za dobro kravo mlekarico. Jezerska cesta 65. 5413
Prodam prašiča 130 kg težkega. Kokrica 56. 5414
Sobno pohištvo — furnirano — prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5415
Prodam kobilo — 3 leta staro in kravo s teletom. Tenetiše 28. 5416
Prodam avto Fiat Ballila (dostavni voz) v voznem stanju. Poiave se v gostilni na Bregu pri Kranju.
541?
Prodam rabljen, dobro ohranjen radioaparat znamko ^Minerva«. Naslov v oglasnem oddelku. 5418
Prodam elektro-motor, istosmer-ni, dobro ohranjen. Naslov v orjlas-nem oddelku. 5419
Prodam novo peč n« laganje. Sr. vas 45, Šenčur. 5420
Prodam 2 nsa ovčarja 3 mesece stara. Stražiška 82, Kranj. 5421
Prodam motorno kolo »Viktoria« 200 cem ali zameniam za moped. Cešnjevk  22,  Cerklje. 5422
Prodam moto-no kolo »Vespo« v zelo dobrem stanju, letnik 1954. Naslov v orrlasnem oddelku. 5423
Prodam  železniški plašč  in čm žametov klobuk. Tomažin Franc, Bistrica 64, Tržič. 5424
Prodam stoječe jelše za izdelavo ca. 500 butar v Trbojah 7, Smlednik. Ogled možen v nedeljo 3. januarja od 8. do 10. ure dopoldan. Sen--ur 97, telefon 137-3. 5425
Prodam NSU prima 150 Ćcm, voženo 7.000 km. Šenčur 245. 5426
Prodam enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, 90 arov zemlje v bližini Cerkelj. Naslov v oglasnem odde'ku. 5427
Ugodno prodam kopalno banjo emajlirano v dobrem stanju. Puštal 34, Šk. Loka. 5428
Prodam 2 plemenski kravi ti v 8 in 9 mesecu brejosti. Bohinc Jože, Zg. Brniki 60, Cerklie 5429
Prodam 2 plemenki kravi, kotila in osebni avto »Topolino«. Junovic Franc, Žabnica 61. 5430
Fiat Tonolmo C ugodno prodam. Hrast je 32, Kranj. 5431
Prodam r^oo. Hafnar Franc, Sp. Brniki   61,  Cerklje. 5432
Prodam ročno slamorezeiico na motorni pogon. Dolinske, Lenart 3, Cerklje 5433
Kupim mizarsko skobelmo mizo Iponk) in drugo orodje. Naslov v oglasnem oddelku 5434
Kupim brejo svinjo. Naslov v oolacnem oddelku. 5435
Kdor mi posodi 200.000 din, dobi za nagrado stanovanje Naslov v oglasnem oddelku. 5436
Kupim elektromotor 1 i KM na 2 fazi   Naslov v oglasnem oddelku.
5437
Šivalne stroje popravljam zopet redno, dobro, hitro in poceni.
Omejc Ivan, C. I. Slavca 2, Kranj (Jelenov klanec). 5438 Iščem opremljeno ali prazno solo v Kranju. Dam nagrado po do-riovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 5439
Upokojenka s stanovanjem sprejme na stanovanje upokojenko zaradi skupnega življenja. Več ust-meno. Marija Tomažič, Novo naselje  152, Lesce 5440
Prostovoljno gasilsko društvo Voklo pri Šenčurju priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih prosvetnega doma s pričet-kom ob 19 uri z igro »Posestrin«. Igra Zasavski kvintet. Vabljeni.
5441
Preklicujem št. bi. 42552 izdanega v komisijski trgovini Kranj dne 24 oktobra 1959. Žagar Marija, Kranj 5442
Prodam novo neregistrirano motorno kolo »NSU prima« 150 cem letnik 1959. Naslov v oglasnem oddelku. 5443
Lepo kombi črno suknjo za srednjo postavo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5444
Tonios Galeb 150 cem, nov, uvožen, ugodno prodam. Smole, Kidričeva 33/11, Kranj. 5445
Kupimo mizarske stiskalnice z železnimi navoji ali samo vijake in tračni brusilni stroj. Mizarstvo Trebija, P. Gorenja vas. 5446
OBJAVE
Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju obvešča vse gospodarske organizacije, da sprejema pismena prednaročila za
TISKOVINE ZA ZAKLJUČNI RAČUN 1959
PRIROČNIK (Sčekjc) O SESTAVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA
SKRIPTA  (Združenje knjigo-
vodij LRS), in sicer troje:
1. za gospodarske organizacije proizvodnje;
2. za gospodarske organizacije trgovine;
3. za gospodarska organizacije s pavšalnim obračunom.
Naročila sprejemamo do 6. januarja 1960. V naročilu je navesti kakšne vrste tiskovine (enotne ali za pavšaliste) in koliko kompletov.
POZIV za vložitev prijav za odmero in plačilo  taks  za leto 1960 v občimi Kranj
Zaradi odmere taks na vprežna vozila, delovno živino, pse, žga-njarske kotle, mlatilnice, potočne in rečne mline ter mline na strojni pogon morajo taksni zavezanci vložiti pismene prijave najpozneje do 31 januarja 1960.
Prijave je treba vložiti pri občinski upravi aa dohodke in pri krajevnih uradih, kjer so tudi na razpolago tiskovine (prijave) in podrobna navodila.
UPRAVA ZA DOHODKE ObLO KRANJ
OBJAVA Državni  zavarovalni  zavod nas je obvestil, da je izplačal zavarovalnino naslednjima našima naročnikoma:
ČASOPISNO PODJETJE -GORENJSKI TISK« KRANJ
sprejme KOREKTORJA
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku.
Tovarna obutve »PEKO« v Tržiču sprejme v delovno razmerje
1 INŽENIRJA KEMIJE
1 STROJNEGA INŽENIRJA
1 KVALIFICIRANEGA KURJAČA
1 MIZARSKEGA MOJSTRA z visoko kvalifikacijo
Nastop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku odnosno po dogovoru. Interesenti naj se zglase v kadrovskem oddelku podjetja v desetih dneh.
Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kranj razpisuje mesto:
1. NAČELNIKA ODDELKA za splošne in notranje zadeve v upravi ObLO Kranj.
2. UPRAVNIKA Veterinarske postaje Kranj.
Pogoji: ad. 1 — višja ali visoka srtokovna izobrazba; višja upravna šola, pravna fakulteta ali priznana ustrezna strokovna izobrazba; opravljen strokovni izpit in 5 let upravne prakse.
ad. 2 — diplomirani veterinar, opravljen strokovni izpit in najmanj 3 leta prakse.
Kandidati za razpisani mesti naj vlože pismene ponudbe taksirane z 250 din državne in 90 din občinske takse z navedbo dosedanjega službovanja, dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj v roku 15 dni po objavi razpisa
RAZGLAS
V skladu s 40. členom zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52-890/58) se prejšnjim lastnikom nacionaliziranih zemljišč ali njihovim pravnim naslednikom na njihovo zahtevo dodelijo ta zemljišča v uporabo s pogojem, da s-i sezidajo na njih družinske stanovanjske hiše v roku 3 let. Vse zahteve za dodelitev je treba vložiti v roku od 1. januarja do 30. junija 1960.
Zahteve bodo upoštevane le, če bodo vložene v navedenem roku in
a) če bodo vsebovale:
1. prosilčeve osebne podatke (ime, priimek, poklic, točen naslov, ulica, hišna številka in zadnja pošta);
2. podatke o parceli (štev. parcele, površina, kultura in bon. razred po katastru  ter št.  zemljiškoknjižnega vložka);
3. datum in število odločbe, s katero je dovoljena na zemljišču gradnja družinske stanovanjske hiše.
b) Če bodo zahtevam priložene naslednje priloge:
1. odločba o zazidljivosti zemljišča,
2. mapna kopija s katastrskimi    podatki o zemljišču in
3. zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega bo razvidno, da ima prosilec pravico uporabe na zemljišču
Prošnjo je treba nasloviti na ObLO Kranj — oddelek za finance in jo kolkovati po tar. št. 1. in 7. zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ št. 28-513/59) z 250 din v drž. kolkih. Vsako prilogo, če še ni kolkovana, je treba kolkovati po tar. št. 6. zakema o upravnih taksah z 30 din v drž. kolkih.
Predsednik ObLO: Franc Puhar
GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV SLOVENIJE razpisuje za svoje člane vpis v višje razrede splošnolzobraževalne šole — osemletke oziroma bivše nižje gimnazije po programu za odrasle.
Šola bo organizirana v dveh stopnjah.
V PRVO — NIŽJO STOPNJO (snov 5. in (i ! i letke) se lahko vpiše vsak, ne glede na dosedanjo izobrazbo.
V DRUGO — VIŠJO STOPNJO (snov 7 in H. razreda osemletke se lahko vpiše vsak, kdor je končal 6 razredov osemletke ali tej ustrezne šole.
Rok  vpisa podaljšujemo do 1. februarja 1060.
Prijave in podrobna navodila za vpis dobite na okrajnih, občinskih, krajevnih in terenskih odborih ZB ali na Dopisni šoli, Ljubljana Likozarjeva 3 (telefon 30-0-13).
»STORŽIČ«, Kranj: 30. decembra ob 9.30 in 13.30 uri barvni mladinski film SNEŽNA KRALJICA, cena 30" dčn; ob 15., 17.45 in 20.30 uri amer. barv. film »KOMU ZVONI« po istoimenskem romanu Er-nesta Hemingwaya. V glavni vlogi: Garri Cooper, Ingrid Bergman — zaradi izredne dolžine filma cene vstopnic zvišane. 31. decembra ob 9.30 in 13.30 uri amer. barvna risanka PUSTOLOVŠČINE PERE DETLICE — vstopnina 30 din; ob
15. in 17.45 uri amer. barv. film »KOMU ZVONI« po istoimenskem romanu Ernesta Hemingwaya — zaradi izredne dolžine filma cena zvišana. Ob 21. uri dvojna program — I premiera amer. barv. cinem. filma »PLESALKE« — v gl. vlogi: Džid Keli, Mici Gejnor, Kej Kendal in Tajna Elg; II. premiera amer. barv. cinem. filma »ARRI-VEDERCI ROMA« — v gl. vlogi Mario Lanza, Renato Rascel, Mari-sa Allasio, Rosella Como. 1. januarja ob 10. uri franc. cinem. film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«; ob 12.30 uri mladinski barv. film »SNE2NA KRALJICA« — vstopnina 30 din; ob 14., 16.45 in 19.30 uri amer. barv. film »KOMU ZVONI«. Ob 22.10 uri premiera ameriškega vistav. filma »TETOVIRANA R02A« — v gl. vi.: Anna Magna-ni, Burt Lancaster. 2. januarja ob 10. uri premiera japonskega barv. filma »STREHA JAPONSKE«. 2. in 3. januarja Ob 12.30 uri francoski barvni film »NENAVADNA PRAVLJICA« — vstopnina 30 din, ob 14., 16.45 in 19.30 uri pa ameriški barvni film »KOMU ZVONI« po istoimenskem romanu Ernesta He-mingwaya (3. januarja zadnjič). 2. januarja ob 22.10 uri premiera amer. barv. cinem. filma »AVTOBUSNA POSTAJA« — v glavni vlogi: Marylin Monroe, Don Mur-ray. 3. januarja ob 10. uri ameriški barv. cinem. film »PLESALKE-<.
»TRIGLAV«, Primskovo: 31. decembra ob 15. uri amer. barv. risanka »PUSTOLOVŠČINE PERE DETLICE« — cena 30 din, ob 21. uri dvojni program: I. predpremi-era amer. vistav. filma »TETOVIRANA R02A« — v gl. vlogi: Anna Magnani, Burt Lancaster. II. pred-premiera amer. cinem. filma »AVTOBUSNA POSTAJA« — v glavni vlogi: Marylin Monroe, Don Murray. 1. januarja ob 14. uri amer. barv. risanke »PUSTOLOVŠČINE PERE DETLICE« — cena 30 dinarjev, ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri amer. barv. cinem. film »SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV«. 2. januarja ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri rfanc. cinem. film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«. 3. januarja ob 14. uri arfne. barv. film »NENAVADNA PRAVLJICA« — cena 30 din, ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri premiera amer. barv. cinem. filma »PLESALKE«.
»SVOBODA«, Stražišče: 30. decembra ob 16. uri mlad. barv. film »SNEŽNA KRALJICA« — vstopnina 30 din. 31. decembra ob 16. uri amer. barv. risanke »PUSTOLOVŠČINE PERE DETLICE« — vstopnina 30 din, ob 19. uri amer. barv. film »KOMU ZVONI« — zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana. 1. januarja ob 13.30 uri mlad. barv. film »SNEŽNA KRALJICA« — vstopnina 30 din. Ob 15., 17. in 19. uri premiera amer. barv. cinem. filma »PLESALKE«. 2. januarja ob 10. uri franc. barv. film »NENAVADNA PRAVLJICA« — cena 30 din, ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinem. film »PLESALKE«. 3. januarja ob 10. uri premiera japon. barv. filma »STREHA JAPONSKE«, ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinem. film .SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV«.
NAKLO: 30. decembra ob 16. uri amer barv. risanke »PUSTOLOVŠČINE PERE DETLICE« — cena 30 dinarjev, ob 19. uri norveški film »DEVET 2IVLJDNJ«. 1. januarja ob 16. in 19. uri ital. barvni film »DEKLE Z REKE«. 2.  januarja ob
16. in 19. uri japonski barv. film — premiera »STREHA JAPONSKE«. 3. januarja ob 15., 17, in 19. uri ital. barv. cinem. film »M02.IE IN VOLKOVI«.
»KRVAVEC«, Cerklje: 1. januarja ob 16. in 19. uri amer. barvni cinem. film »DOBRO JUTRO, GOSPODIČNA DOVE«; 2. januarja ob
16. in 19. uri ital. barv. film »DEKLE Z REKE«, 3. januarja ob 15.,
17. in 19. uri ital. barvni zgodovinski film »TEODORA«.
»RADIO«, Jesenice: 31 decembra in 1. januarja amer. barvni cinem. film »AVTOBUSNA POSTAJA«. 2. do 4. januarja amer. barv (■meni. film i PREKINJENA MELODIJA«.
»PLAVŽ«,  Jesenice:    !| decerrj bra in 1. januarja amer. barv. film »ZLATO V DŽUNGLI«. 2. do 4. ia-
nuarja franc film »DVIGALO ZA MORIŠČE«.
Žirovnica: 1. in 2 januarja franc. film »LJUDJE BREZ VAŽNOSTI«. 3. januarja franc. film »DVIGALO ZA MORIŠČE«.
Dovje - Mojstrana: 31. decem-•r* amer. barv. oiaem. film »DEŽEVJE PRIHAJA«. 1. in 2. januarja franc. film »DVIGALO ZA MORIŠČE«. 3. januarja francoski film »LJUDJE BREZ VA2NOSTI«.
Koroška Bela: 31. decembra n l. januarja slovenski film »NE ČAKAJ NA MAJ«. 2. in 3. januarja angl. film »TOLPA IZ LAVENDER HILLA«.
Bled: 1. in 2. januarja ameriški barv. film »VELIKAN« II. del. 3. do 5. januarja jugoslovanski film »TRI ČETRTINE SONCA« — predstave v ponedeljek in torek ter soboto ob 17. in 20. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 10., 15., 18. in 20. uri.
i .
Radovljica: 31. decembra ob 20. uri ter 3. januarja ob 15., 17.30 in 20. uri amer. barv. vistav. film »PONOS IN STRAST« — zaradi iaredne dolžine fiima cene vstopnicam zvišane za 10 din. 1. januarja ob 14., 16. in 20. uri ter 2. januarja ob 16. uri amer. barvni vistav. film »VELIKAN« I. del. 1. januarja ob 18. uri ter 2. januarja ob 18. in 20. uri emer. barvni vistav. fiim »VELIKAN« II. del.
»OBZORJE«, Železniki: 1. januarja ob 15. uri ter 2. januarja ob 19.30 uri amer. barv. film »AVANTURE DON ŽUANA«; 1. januarja ob 19.30 uri amer. barv. cinem. film »LJUBI ME, ALI PUSTI ME«. 3. januarja ob 15. in 19.30 uri amer. barv. cinem. film »LJUBI ME, ALI PUSTI ME«.
Žiri: 31. decembra in 1. januarja amer. film »GORA«. — Predstava v četrtek ob 20. uri, v petek pa ob 15. in 19.30 uri.
Domžale: 1. do 3. januarja amer. barv. film »VALENTINO« — predstave v sboto ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 15., 17. in 19. uri.
Duplica pri Kamniku: 2. in 3. januarja franc. barv. film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. uri.
Gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, dne 3. januarja ob 16. uri
Golia: »JURČEK« — izven Ponedeljek, 4. januarja ob 17. url
Golia: »JURČEK« — gostovanje na Trati — Škofja Loka Torek, 5. januarja ob 17. in 20. uri
Golia: »JURČEK« — gostovanje v Železnikih
Popotovanje s popevkami; 20.30 Radijska igra — Anatole France: Skrivnostni Putois; 21.05 Glasbena medigra; 21.15 Oddaja o morju ia pomorščakih; 22.15 Igraj in poj ml mojo melodijo . . .; 23.10 Vabilo na ples.
SOBOTA, 2. JANUARJA 7.35 Zabavna matineja; 830 V torbah in glavah naših otrok; 9.00 V svetu opernih melodij; 10.30 Razbita steklenica (reportaža ;i idrijskega rudnika); 11.00 V srcu Balkana; 11.15 »Ljubljeno mesto« — odlomki iz baletne glasbe B. Adamiča,- 11.40 Koroške narodne poje tenorist Janez Lipuiček; 12.00 Opoldanski zabavni koncert; 13.30 Kaj pričakujemo v prihodnjem letu; 13.50 Vedri zvoki; 14.00 Ce-ititke in pozdravi za Novo leto; 15.30 Zabavne melodije aa tekočem traku; 16.00 Mladinska radijska ifra — Maurice Maeterlinck: Sinja ptica; 16.50 Preko meja v tuje dežele; 17.10 Kar vajn orkesteT Raphaele še ni zaigral; 17.30 Konjički in strast; 17.50 Zabavna flatba; 18.30 Za okroglo mizo; 30.00 Spoznavajmo svet m domovino; 21.15 Intemiezzo v ritmu; "JI.25 Posnetki z javne oddaje »Italija poje«.
NEDELJA, 3. JANUARJA
7.35 Poskočni ritmi; 8.00 Popevke za dopoldansko uro; 8.30 Mladinska radijska igra; 9.20 Glasbena medigra; 9.30 Koncert slovenskih solistov: 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Janko Ber-nik: V Draž^ošah; 11.30 Zdravko Štefančič: Tovarna brez delavcev (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert za podeželje; 15.30 »Pa kaj to more biti . . .«; 15.50 Sport v letu 1959; 17.00 Melodije za vas; 18.00 Kaj je storil stari profesor? 18.30 Priljubljeni operetni napevi; 18.45 Po domače (igra trio Kovačič); 20.00 Izberite melodijo tedna (zabavno -glasbena oddaja z nagrado); 21.00 Dr. Burnev pripoveduje... 22.15 Glasba za ples: 23.10 Lepe melodije.
n umov
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15.. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
ČETRTEK, 31. DECEMBRA
8.05 Operetna in lahka glasba; 9.00 Pianistka Ginette Doyen igra Mendelssohnove »pesmi brez besed«; 9.30 Od popevke do popevke; 10.10 Dopoldanski konceit; 11.00 Melodije za razvedrilo; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.25 Ah, bravo, Figaro . . .; 13.30 Narodne in domače za vsakogar; 13.45 Vedri zvoki; 15.15 Našim mladim poslušalcem za konec leta: a) Radijski škrat vasuje, b) Z mikrofonom in Dedkom Mrazom po Sloveniji, c) Anniki Setala: Veseli dimnikarček; 18.00 V poskočnem ritmu; 18.15 Od mesta do mesta, od kraja do kraja . . . 20.00 Iz naše mape »Za konec leta« (zabaven silvestrski spored); 22.15 Silvestrski ples; 23.50 Novoletna poslanica predsednika republike.
PETEK, 1. JANUARJA
8.00 Pevčeva pratika; 8.40 Janko Gregom Melodije srca; 9.00 Mladinska radijska igra; 9.40 Mladi koledniki; 10.00 Moj največji uspeh v letu 1959; 11.30 Tri podobe našega razvoja (reportaža); 12.00 Glasba opoldne; 14.00 Obisk v palači Združenih narodov; 14.35 Milko Kelemen: Koncert za violino in orkester; 15.30 Povsod ljubezen enako poje . . . 16.00 Iščemo slovenske humoriste! 17.10 Bi-zetova  »Carmen«  leta  1875; 20.00
Gorenjski fantje, ki služijo vojaški rok, želijo vsem bralcem »Glasu Gorenjske«, sorodnikom in znancem, posebno pa še gorenjskim dekletom srečno in uspehov polno novo leto 1960 — Nlko Kor-dež iz Železnikov, Vinko Zdešar iz Ljubi lane, Franc Zavaršenlk iz Ljubljane, Franc Kobal iz Gorij, Polde Kvas z Bleda in Nagoda z Jesenic — vsi vojna pošta 8147-9 Prokuplje; Jože Potočnik, Franc Žižek, Pavel Jugovic, Miroslav Hrast in Viktor Gabršček — vojna pošta 8576 Mostar; Rafael Pogačnik, Stane Sire, Janez VidmaT in Herman Šublc — vojna pošta 6633 Beograd; Ciril Jenko, Franc Jenko, Jože Jenko, Stane Zirovnik, Rajko Hlad ln Franc Koželj — vojna pošta 4448 Požarevac; Franc Verbič, PeteT Pokoren, Pavel Stanovnik ln Mati|a Jereb — vojna pošta 6615 Požnrovac; Jože Cvek, Alojz BoTovnlk  ln Franc Vrhove
— vojna pošta 3142 Požarevac; Franc Fon iz Sp. Brnika in Janez Novak Iz Šenčurja — vojna pošla 2837, Zaječar; Jože Vidlc in Jože Kristan iz Kranja ter Jože Meglic iz Tržiča — vojna pošta 6986/4, Smederevo; Franc .Tekovec, Janko Toporiš, Drago Roženbergar, Ivan Maselj, Andrej Maček, Ciril Justin, Miro Krajnik, Jože PavlVi, Valentin Škofic, Janez Štete, Matevž Volčič, Franc Rovtar, Jože Markelj, Dušan Hmeljak, A4o)t Bogata), Franc Mekuč in Ludvik Gorjanc — vojna pošla 4135/j Obronovac: Marjan Rogelj lz Vo-klega, Franc Opeka lz Postojne, Ludvik Kardo* lz Murske Sobote in Marjan Krnc iz Novega mesta
— vojna pošta 7451/3 Kajmakča-lnn; Cvetko Zaletel) 1/ Retenj pri Križu, Janez DoUan iz Tržiča, Janez Jošt lz. Strahlnja, Janko Kra-ševar lz Žirovnice, Anton Podjet iz Olševka pri Kranju ter Janez Polajner   iz   Predosel)   pri Kranju
— vojna pošta 6734-3, Valjevo; Peter J »komini iz Komende, Adi Lang iz Nakla, Jože Jančar iz Dola pri Ljubljani ter Slane Klavs iz Ljubljane — vojna pošta 8793^6 Dugo selo, Hrvatska; Pavel Rezek, Vojna bolnica Kiirlovac; Anton Sa-jovlc iz VoOpJJ. lože Pavlic iz Zasipa, Miha Sajovlc Iz Olševka — Vojni odsek v Ivaiugradu
Gozdno gospodarstvo Kranj
želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1960
Ce hočete biti postre/eni h i tro in solidno z vsemi vrstami gozdnib proizvodov, pridite k nam!
KRANJ, 30. DECEMBRA 1959	ZUNANJA POLITIKA	»GLAS  GORENJSKE« 5
		
Črna Afrika -
prebujena in prerojena
Pravijo, da je obdobje pred drugo svetovno vojno pripadalo Aziji, obdobje po vojni pa nedvomno pripada Afriki. S temi besedami je Kvarne Nkrumah, predsednik ene izmed neodvisnih afriških dežel, Gane, označil sedanje stanje na tej celini, kjer se je najdalj obdržal kolonialni sistem. Ce (so se v Aziji začeli lomiti kolonialni okovi že pred vojno, pa je Afrika dejansko vsa povojna leta prizorišče daljnosežnih političnih in socialnih sprememb, ki bodo preobrazile ves obširni kontinent in vplivale tudi na razvoj mednarodnih dogajanj v prihodnje.
To kar se danes dogaja v Afriki pomeni zaključno obdobje vladavine kolonializma na svetu. Ko bo padla v Afriki zadnja njena trdnjava — in- tisti dan ni več daleč — tedaj bo ostal kolonialdzem kot sistem le še senca preteklosti. 2e danes pa vstopajo v krog neodvisnih držav vedno novi narodi in zahtevajo enakopravnost in pravico, da 'sami gospodarijo v svojih deželah.
Boj za neodvisnost
Nekoč, v prejšnjem stoletju, je bila na vsej afriška celini ena sama neodvisna dežela, Liberija. Pozneje se je v vzhodnem delu pojavila neodvisna Etiopija. Vse drugo prostrano ozemlje z desetinami milijonov prebivalcev pa je ostalo v kolonialnem suženjstvu.
SEKU TURE
Vaj osvobodilnega gibanja je močneje pljusnil čez afriška prostranstva med drugo svetovno vojno in po njej. V minulem desetletju so naspale v Afriki temeljite spremembe. Posledica osvobodilnih gibanj je bilo nastajanje po vrsti druge za drugo vse novih neodvisnih držav. Med njimi so bile Maroko, Tunizija in Sudan v severni, in Gana v jugozahodni Afriki. Danes je na tej celini že 9 neodvisnih držav. Devet mest je v Združenih narodih žc zasedenih s predstavniki afriških dežel. Južnoafriške svoze, države na skrajnem južnem koncu celine, ni moč šteti med svobodne dežele, kljub temu, da je °* zunaj neodvisna. V njej ima •nanjšina belcev popolno oblast in t neusmiljenimi sredstvi zatira in tlaci večino domačega, črnega prebivalstva.
V vseh afriških državah, ki so <Jo zdaj že izvojevale svobodo, prebiva okrog 80 milijonov prebivalcev. Več kot polovica, to se pra-VJ nad 120 milijonov afriškega prebivalstva pa živi na ozemljih, ki *e vedno niso svobodna in neodvisna. Njihov položaj je zelo raz-uiea, Nekatera področja so še či-sto pod kolonialno oblastjo, druga P"3 so pod skrbništvom Združenih narodov in jih posamezne dežele, v 9Wnem bivše lastnice kolonij, le $R upravljajo. Seveda je položaj tf>n skrbniških ozemelj povsem drugačen. Dežele, ki jih upravlja-1°> so dolžne poročati Združenim zarodom o svoji upravi in o sploš-nem i tanju na zaupanim jim ozemljem. Polog tega pa Združeni na-r°<ti odločajo, kdaj taka ozemlja lahko postanejo neodvisne in sa-most0jne države.
Kolonialno oblast in skrbništvo n,a<l afriškim ozemljem, ki še ni poseglo neodvisnosti, imajo v svo-J'n rokah v glavnem vse nekdanje PO0lavitne evropske kolonialne si-Ie' Francija drži ozemlje, ki je dvajsetkrat večje od nje: F rane o-,,lo zahodno in Ekvatorialno Afriko. Kamerun, Madagaskar in dru-8* dele. V britanskih rokah so Ke-niia, Tonganjika, Rodezija in dru-ozemlja, Portugalci dr/.e Ango-
lo, Belgijci Kongo, Španci pas ob zahodni obali, Italijanom poteče 1. januarja 1960 mandat nad edinim še preostalim ozemljem pod njihovim skrbništvom, nad Somalijo.
V prihodnjem letu naj bi dobile neodvisnost kar štiri dežele, ki so zdaj pod skrbništvom: Nigerija, francoski Kamerun, Somalija in Togo.
Sicer pa afriški narodi ne čakajo pasivno, da bi jim kdo od zunaj prinesel svobodo. Ze vsa povojna leta se bojujejo zanjo z vsemi sredstvi, političnim bojem, stavkami, pa tudi z upori in oboroženim bojem. Alžirska vojna pomeni najhujšo obliko protikolonialističnega boja afriških dežel.
V tem svojem boju išče afriško ljudstvo za»slombe in pomoči pri drugih narodih, predvsem pri že osvobojenih afriških deželah. Na številnih dosedanjih mednarodnih konferencah predstavnikov vseh afriških narodov so postavili skupne temelje osvobodilnega boja in tudi skupne cilje. Kajpada prihajajo do izraza tudi nesoglasja med posameznimi političnimi gibanji in pokrajinami. Dostikrat so taka nesoglasja podpihovana od zunaj, od tistih, ki jim osvoboditev afriških dežel ni povšeči. Vse to seveda zelo otežuje skupni boj, nikakor pa ne more zaustaviti in zadušiti težnje Afrike po svobodi in neodvisnosti.
Značilno za osvobodilni boj afriških narodov je dejstvo, da imajo v njem vedno vidnejšo in odločil-nejšo vlogo delavske organizacije mladega delavskega razreda afriških narodov. Hkrati z bojem proti kolonializmu se afriško delavstvo bojuje tudi za dosego socialnih pravic: za odpravo izkoriščanja, za večje plače, za uvedbo socialnega zavarovanja in podobno.
Bogastvo Afrike in oblike izkoriščanja
Bogastvo afriške celine je bilo tisto, kar je pripeljalo v njene dežele prve kolonialiste, in to je tudi tisto, kar povzroča, da se leti tako otepajo zapustiti dosedanjo kolonialno oblast nad Afriko. Delež Afrike pri preskrbovanju kolonialnih držav s surovinami je zelo pomemben. V Afriki dobijo 40% kromove rude, 81 % kobalta, 59 •/• zlata, 62% platine itd. Po nahajališčih urana, te najvažnejše rudnine za pridobivanje atomske sile, je južna Afrika na drugem mestu v svetu, belgijski Kongo pa na četrtem. V Afriki dobivajo kapitalistične dežele tudi 65 % vseh količin palmovega olja, 11 % kave in 7 % kavčuka.
Do druge svetovne vojne so evropske dežele vložile v dežele črne Afrike 6 milijard 110 milijonov dolarjev, od tega je bilo celih 77 odstotkov angleškega kapitala. Po vojni je začel dotekati v Afriko
vse bolj ameriški kapital. Leta 1943 so vložili 200 milijonov, leta 1956 pa že petkrat več, to se pravi nad milijardo dolarjev kapitala. Lastniki teh milijonov so govorili, da je Afrika celina, 'ki jim jo je bog ohranil za Tezervo.
Kakšno obliko izkoriščanja je trpela Afrika pod kolonializmom priča podatek, da so v letih od 1952 do 1954 izvlekli iz nje 89 % vseh surovin in pridelkov, domačemu prebivalstvu pa je ostalo komaj 11 % pridobljenega bogastva njihove celine. Prav   zato pa je
DELAVKA NA POLJU
plača afriškega delavca 32-krat nižja od plače evropskega delavca.
Belci v Afriki
Vso oblast so imeli v afriških kolonijah priseljeni beloi. Le-ti so si prigrabili tudi vsa bogastva afriških dežel, rudnike, posestva, dobičke raznih družb in podobno. Čeprav so v vseh kolonialnih in na pol kolonialnh deželah v veliki manjšini, vendar nima domače prebivalstvo skoraj nobenega vpliva na politično življenje in upravo ozemelj. V Južnoafriški zvezd, ki je formalno samostojna država, živi 14 milijonov domačinov in le 2,9 milijona belcev, vendar so belci absolutni gospodarji v državi, domačimi pa brez slehernih pravic. V britanski Južni Rodeziji živi 2,8 milijona domačinov in le 211 tisoč priseljencev. V Severni Rodeziji je 2,3 milijone domačinov in 72 tisoč belcev. V Keniji štejejo domačini 6,3 milijona, belci pa komaj 65 tisoč. V belgijskem Kongu je med 13 milijoni domačinov -samo 97 tisoč belih priseljencev, itd. Samo nekaj podatkov o neenakopravnosti domačega prebivalstva v posameznih deželah. V Južnoafriški zvezi imajo belci devet desetin vse obdelovalne zemlje, v južni Rodeziji 60 %, v Keniji pride na vsakega belca povprečno 15,6 ha zemlje, na dnižino črnega domačina pa komaj 260 kvadratnih metrov. K temu je dodati, da je vse drugo bogastvo, rudniki, tovarne itd. teh dežel popolnoma v rokah belcev. Domačini
I       j Neodvisne države
Posest Anglije Posest Francije 0000O Posest Belgije yyyyj( Posest Španije ggfjjgejj Posest Portugalije
BW Posest Italije
ttAOAGASCAR:
MATI Z OTROKOM
so samo cenena delovna sila, ponekod vlada še vedno prisilno delo.
Vioga neodvisnih afriških dežel
Tiste afriške dežele, ki so že izvojevale neodvisnost, imajo izredno važno vlogo za nadaljnji razvoj osvobodilnega gibanja na vsej celini. Take dežele kot so Gana, Gvineja in druge, ne pomenijo samo zgleda za neosvobojena ozemlja, marveč jim dajejo tudi vso možno moralno in politično pomoč pri njihovem boju za neodvisnost. Mejnike afriškega osvobodilnega gibanja pomenijo taki dogodki kot so vseafriške politične konference, na katerih so vsi predstavniki afriških narodov enakopravno odločali o nadaljnjih poteh političnega boja Afrike kot celote za njene pravice in ustrezno mesto v družbi narodov vsega sveta. Smisel vseh teh konferenc, ki so imele velik odmev po vsem svetu, je bil izvojevati afriškim narodom pravico do svobode, dostojanstva in miru. Ze v uvodu omenjeni voditelj Game Nkrumah je takole označil težnje afriških dežel in njihove načrte:
Afrika ne želi drugega kot doseči svobodo in zagotoviti svojim narodom nemoten gospodarski, socialni ter kulturni razvoj. Da bi to dosegli, morajo vsi afriški narodi skovati trdno enotnost. Zahtevajo pa, da drugi spoštujejo in priznajo pravice afriških narodov do svobode in neodvisnosti. Zahtevajo priznanje dejstva, da afriška celina pripada samo afriškim narodom, ki na njej žive. Zato imajo samo Afričani pravico sklepati in odločati o obliki vladavine v svojih deželah. Nikdar se ne bomo bojevali proti belcem z njihovim: metodami, je dejal predstavnik Gane. Hočemo jim priznati enake pravice, ne dovolimo pa da bi manjšine belcev vladale nad večino domačinov. Vse rase morajo biti enakopravne in odpraviti je treba zatiranje drugopoltnih prebivalcev.
Afriške dežele imajo že zdaj vidno vlogo tudi v mednarodnem življenju. Temeljno stališče vseh teh dežel je pripadnost politiki miroljubnega sožitja vseh narodov in držav, ne glede na njihovo notranjo ureditev. Vse afriške dežele po vrsti odbijajo, da bi se vključile v katerega obstoječih blokov, ker se zavedajo, da podSeul blokovska politika največjo nevarnost za njihovo komaj pridobljeno svobodo. Zato so prav afriške dežele skupaj z drugimi mladimi državami Azije vnete zagovornice take politike, ki na njej temelji tudi vsa mednarodna dejavnost naše dežele.
Vse novoosvobojene afriške dežele vztrajno iščejo nove poti pri graditvi njihovega notranjega živ-
ljenja. Odklanjajo obliko kapitalistične ureditve, ker /so ta sistem občutile kot obliko najbolj neusmiljenega kolonialističnega izkoriščanja. Gospodarska zaostalost jim onemogoča, da bi posegle po neposrednih socialističnih oblikah, vendar pa jim je socialistična smer razvoja pojmljiva in privlač-aa.
Zaostalost -najtežji problem
Seku Ture, predsednik gvinejske republike je pri neki priložnosti takole označil najvažnejši problem Afrike in njena stališča do svetovnih dogajanj: »Za nas ni važna delitev sveta na podlagi vzhodnih in zahodnih pogledov, za nas obstojata samo dva sveta, svet svobodnih in razvitih dežel in naš svet, svet lakote, siromaštva in zaostalosti.« S tem je ta vidni afriški državnik označil bistvo poglavitnega gospodarskega in političnega problema, zaostalosti Afrike. Kakšna je ta zaostalost tega velikega kontinenta z nad 240 milijoni prebivalcev, dokazuje samo podatek, da ima mala Švica več kilometrov cest, kot vsa Afrika.
Afriške dežele ne morejo same z lastnimi silami premagati gospodarske in druge zaostalosti. Njim je potrebna pomoč drugih, Tazvi-tih dežel. Ne sme pa biti ta pomoč pogojena z izgubo komaj izvojevane narodne neodvisnosti in z nevarnostjo, da bi se zaustavilo osvobodilno gibanje še neosvobo-
RUDARJI
jenih dežel. Prav zato gre prizadevanje državnikov devetih afriških držav za tem, da neodvisnost svojih dežel utrdijo s pospešenim gospodarskim razvojem. Prav zato gledajo z velikim zaupanjem na Združene narode, ker se od njih nadejajo največ podpore pri reševanju težkih problemov.
Naša dežela iz vseh teh razlogov navezuje vedno tesnejše stike z vsemi afriškimi deželami, razvija z njimi gospodarsko sodelovanje in jim nudi vso možno pomoč. Odnosi z afriškimi deželami
obetajo, da se bodo razvili v trajno in tesno sodelovanje. To tem prej, ker uživa naša dežela pri vseh afriških narodih velik ug".td zaradi pvoje preteklosti in sedanje miroljubne poiitike.
Afrika in združeni narodi
V drugi polovici decembra je odšel generalni tajnik Združenih narodov na dolgo potovanje po vseh afriških deželah. Ostal bo celih 40 dni in se bo od blizu seznanil i vsemi problemi, težavami in težnjami afriških narodov. To potovanje bo prav gotovo prispevalo k temu, da se bodo Združeni narodi še bolj seznanili z afriškimi problemi in jih pomagali reševati, kar bo v korist Afrike same, svetovnega miru in ugleda svetovne organizacije.
Hamerskjoeldovo potovanje pa seveda ni povšeči tistim krogom na zahodu, ki bi radi podaljšali še za kakšnih sto let kolonielistič-no oblast r Afriki, za katero menijo, da jim jo je bog prepustil kot zadnjo rezervo za črpanje dobičkov. Nič čudnega ni torej, da so se mnogi zaleteli v Hammar-skjoelda in njegovo potovanje, podobno kot je to storil angleški desničarski časopis Daily Ezpress.
Dag Hammarskjoeld gre v Afriko, tako piše ta časopis. V pel« hodnjih tednih bo obiskal 21 dežel. Od teh pa 13 niti niso članice Združenih narodov, Seveda, pravi dalje časopis, Hammarskjoeld upa, da bodo to kmalu postale. On upa, da bo spodbil zaupanje teh dežel v Francijo. Upa, da bo pridobil novih sil za svojo protikolonielistič-no kampanjo. To je razlog, zakaj se je podal na 20.000 km dolgo pot v prizadevanju, da bi odvrnil zvestobo teh dežel nasproti Veliki Britaniji in Franciji. Skušal jih bo opogumiti, da bi postale neodvisne in članice Združenih narodov. Tako, piavi na koncu Daiiy Eipress, potuje kot kakšen narednik in vojači po Afriki z bobnanjem. Moral bi ostati doma s svojim bobnom.«
Kaže, da se kolonialisti zares bojijo bobna, ki oznanja konec kolonializma na svetu. Toda to ni Hammarskjoeldov boben, to je boben afriškega osvobodilnega gibanja. Vsi miroljubni narodi ga pozdravljajo. Zato je predstavnik Združenih narodov odšel v Afriko. Treba je pomagati afriškemu ljudstvu do svobode in že svobodnim narodom do gospodarskega dviga.
Dva dogodka med Hammarskjo-eldoviim bivanjem v Afriki to prav lepo ponazorujeta. 1. januarja bo navzoč pri proglasitvi Kameruna za neodvisno deželo, ko se bo pa vračal, se bo v Tangerju udeležil dela gospodarske komisije Združenih narodov za Afriko.
Zvone Kos
6  »GLAS GORENJSKE«	IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV	KRANJ, 30. DECEMBRA 195»
		
Pred novim startom
ob pogledu nazaj In ob pripravah za vnaprej
Za polne tri milijarde ln 576 milijonov dinarjev povečati proizvodnjo v kolektivih našega okraja!
Kako velika se je zdela ta številka pred letom dni. Toda potem. Deset tisoč ust je reklo: »Da!« Deset tisoč rok je zagrabilo za orodje. Kakšen bo končni uspeh? To bo razvidno šele čez nekaj mesecev! Toda po podatkih, ki so znani za prvih 6 mesecev in tudi za zadnje četrtletje, so bila predvidevanja povsem pravilna. 2e ob prvem polletju se je pokazalo, da so možnosti, postavljeni načrt še prekoračiti in doseči v 1960. letu takšno proizvodnjo, ki je bila predvidena šele do konca 1961. leta. Se pravi: leto pred rokom.
In vendar letošnji načrt ni bil majhen! Skupna vrednost proizvodnje je predvidena za 135 milijard 898 milijonov dinarjev. Predvideno je bilo tudi povečanje narodnega dohodka za 14 odstotkov. Ob neuklonljivi volji delovnih rok pa so vsa ta predviden j a postala majhna. Povsod so delovni ljudje plan prekoračili. Povečanje vrednosti proizvodnje so podvojili, od predvidenih 8,5 na 16,2 % v primerjavi s preteklim letom. Narodni dohodek se je povečal kar za 14,6% namesto za 9,5 %, kolikor Je bilo predvideno.
Taki so bili uspehi letošnjega prvega polletja. Vendar bodo, kot kažejo nekateri podatki, zaključne številke čez mesec ali dva verjetno prikazale še večje uspehe ob koncu leta.
Vzporedno s takim dviganjem proizvodnje pa se je zvišal tudi življenjski standard delovnih ljudi. Tisoče družin se je vselilo v nova stanovanja, ima boljšo zdravstveno oskrbo, malice v podjetju in podobno. Hkrati so bili zgrajeni novi zdravstveni domovi, kulturne dvorane, šole, trgovine, ceste . .. Vse zato, da bi delovni človek udobneje živel. Razen tega pa so se znatno dvignili tudi prejemki zaposlenih. V prvih devetih mesecih 1959 se je povprečje čistih osebnih prejemkov povečalo v primerjavi z letom 1958 za 2.733 dinarjev mesečno, oziroma za 16,8 odstotkov. Posledica tega pa je nad sto milijonov novih hranilnih vlog na hranilnih knjižnicah, novi motorji na cestah, novo pohištvo itd., itd. Vse tisto, česar si naši ljudje želijo, da bi jim bilo življenje lepše — udobnejše. Tega smo vsi veseli.
Toda vsa velika sila, ki je zavrtela in gonila stroje, motorje in stružnice, žaritae peči, niso bile zgolj roke. Bila je zavest. Zavest, da moramo izpolniti postavljene nailoge. Zato letos menda ni bilo sestanka organizacije komunistov, kjer ne bi bili govorili o proizvodnji, ni bilo delavskega sveta, kjer ne bi bilo besede o delovni storilnosti, o nagrajevanju po učinku in podobno. O teh in drugih vprašanjih so razpravljale sindikalne organizacije, upravni odbori, strokovni kolegiji in razne komisije, s tem so se ukvarjali v upravah podjetij, v ljudskih odborih itd.
Kako posamezni člani vseh teh organizacij danes gledajo na letošnjo, prehojeno pot ter na izglede za prihodnje leto pred startom k novim ciljem, pa boste lahko razbrali iz naslednjih sestavkov.
PRIHODNJE LETO V ŽELEZARNI JESENICE ZA SKORAJ 2 MILIJARDI DINARJEV VEČJA PROIZVODNJA KOT LETOS
Po načrtu za prihodnje leto, ki ga je Železarna na Jesenicah predložila pristojnim okrajnim in občinskim organom, je predvideno povečanje proizvodnje za 1.916,267.000 dinarjev.. Na zapo-
slenega bo prihodnje leto za 178.388 dinarjev večja proizvodnja. Načrt so pripravili na podlagi letošnjih instrumentov, ne da bi upoštevali morebitne spremembe ali zvišanje cen elektriki, prevozov itd.
Po dosedanjih podatkih sodeč, bo Železarna, kljub pomanjkanju elektrike ,izpolnila letošnji plan. Morda bo za spoznavanje
podružnice Ivan Gregorc. Ze letos so povečali proizvodnjo za približno 14 odstotkov. K temu je veliko pripomoglo nagrajevanje po učinku.
ZA TRI MILIJARDE DINARJEV ČEVLJEV
Franc Naglic iz tovarne »Planika-« v Kranju pravi, da je letošnji  dvig  proizvodnje skoraj
Z volitvami v delavske svete in zbore proizvajalcev se delavci vse bolj uveljavljajo kot neposredna vodilna sila v politiki komunalnih skupnosti. Prihodnje leto bo že 10 let, odkar so bili izvoljeni prvi delavski sveti. To obletnico bodo naši kolektivi proslavili z novimi delovnimi zmagami
v zastoju po količini, medtem ko bo finančno brez dvoma dosežen. Točen obračun bo poznan šele v prvih mesecih prihodnjega leta. Po načrtu za letos bi morali proizvesti za okoli 30.425 milij. din proizvodov.
Povečanje temelji v glavnem na proizvodnji bele pločevine, ki jo doslej niso proizvajali. Po planu za prihodnje leto jo bodo izdelali okoli 4000 ton, kar pomeni okoli 1.320 milijonov din. Hkrati bodo povečali proizvodnjo hladno valjanih trakov, opla-ščenih elektrod in podobno. Tudi v izvozu napovedujejo nekatere spremembe, ki pa so več ali manj odvisne od razmer na tujih tržiščih. Letos, na primer, so izvozili za okoli 265,000.000 deviznih dinarjev cevi, prihodnje leto pa jih bodo izvozili znatno manj. Predvideli pa so večji izvoz žlindre, elektrod in bodeče žice. Po oceni za letos bodo izvozili za skoraj 733 milijonov dinarjev raznih izdelkov, za prihodnje leto pa so predvideli za skoraj 200 milijonov din manjši izvoz.
»ZE 4. DECEMBRA
V sindikalni organizaciji tovarne »Veriga« v Lescah, kot je povedal predsednik Niko Bulut, so večkrat razpravljali o proizvodnji. Po količini so letošnji proizvodni načrt izpolnili že 4. decembra. Največji uspeh v letošnjem letu meni, da je zmanjšanje obratnih nezgod za polovico. V prihodnjem letu bodo tudi precej investirali — približno 600 milijonov dinarjev. Vrednost proizvodnje »bodo povečali fod 2.100 na 2.700 milijonov dinarjev.
V  NOVE PROSTORE
V kolektivu tovarne čevljev »Peko« v Tržiču v prihodnjem letu upravičeno pričakujejo močno povečanje proizvodnje, ker bodo glavni proizvodni oddelek preselili v novo stavbo. Tako je povedal   predsednik sindikalne
V »Ve-igi« že delajo za 1960. let«
za četrtino predvsem posledica dobre organizacije dela, stalnega usposabljanja delavcev in stimulativnega nagrajevanja. Zato so s planom predvideli, da bodo tudi v prihodnjem letu povečali proizvodnjo po vrednosti od 2 milijardi 700 milijonov na tri milijarde dinarjev. In to z istim številom delavcev. Delno pri tem računajo na nove stroje, v glavnem pa na notranje sile in rezerve.
TEKMOVANJE JIH JE REŠILO
Osnovna organizacija ZK v tovarni »Inteks« v Kranju razpravlja o vsakem pomembnejšem problemu še preden pride na dnevni red samoupravnih organov. Tako je povedal sekretar Tulipan Peter. Letos so večkrat razpravljali med drugim tudi o proizvodnji, ki v prvem polletja ni dosegla postavljenega načrta. Potem so pripravili dvomesečno tekmovanje v počastitev 40-letnice KPJ. V tekmovanju je sodelovalo okoli 600 delavk in delavcev iz vseh oddelkov. Proizvodnja je hitro rasla. 2e 7. decembra so izpolnili letni plam po količini blaga, kar se je zdelo prej skoraj nemogoče.
MESO IN MLEKO IZ HRASTJA
Delovni kolektiv na Kmetijskem posestvu v Hrast j u pri Kranju bo v prihodnjem letu, kot pravijo, poslal na kranjski trg precej več pridelkov kot letos. Skupno bodo dali na trg okoli 600.000 litrov mleka in 80 glav živine, oziroma 40.000 kilogramov mesa. Približno 20 ton mesa bodo tudi izvozili. Hkrati bodo poslali na trg kakih 125 vagonov krompirja in 5 do 6 vagonov semenskega žita.
NAJMOČNEJŠI V KRANJU
Tovarna »Iskra« v Kranju so bo v prihodnjih letih še bolj uveljavila kot najmočnejše podjetje v Kranju. Letošnji plan so izpolnili že do 29. novembra. V prihodnjem letu pa bodo vrednost proizvodnje dvignili za približno 900 milijonov dinarjev, in sicer od okoli 7.300 na 8.200 dinarjev. Plan za prihodnje leto je potemtakem za okoli 2 milijardi višji od letošnjega, ki je predvideval samo 6.200 milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje. To nam je med drugim povedal predsednik uprav, odbora Vinko Sara bon.
PODVOJENA ZMOGLJIVOST
Največji uspeh letošnjega dela, kot je povedal predsednik upravnega odbora BPT v Tržiču Tine To-mažin, je bila rekonstrukcija, s katero pa 'bodo morali v prihodnjem letu še nadaljevati. Probio« je predvsem v tem, kdaj bodo dobili stroje, ki so jih že naročili. Todu doslej so se že večkrat znašli pred takimi in podobnimi težavami, f»* so z dobro voljo vse uredili. ZaVo se ne ustrašijo i^ana za prihadijr
leto, ki predvideva podvojeno proizvodnjo, in sicer od 20.748 na okoli 40.000 vreten v njihovi predilnici.
Z MEHANIZACIJO
Gradbeno podjetje »GoTenjc« v Radovljici ne zmore več tolikim zahtevam. Tako pravi predsednik njihove sindikalne podružnice Tomaž Pangrt. Ze letos so prekoračili vrednost del za okoli 100 odstotkov, dosegli so že 280 milijonov dinarjev. Toda potrebe in naročila z vsemi spomini, prošnjami in grožnjami so vedno večje. Razen stanovanjskih in komunalnih gradenj imajo v prihodnjem letu predvidene tudi gradnje industrijskih objektov za Iskro Kranj in Plamen v Kropi. Da bi vse to zmogli, so se odločili za mehanizacijo. Pred kratkim so odobrili nabavo mehanizacije za 8 milijonov dinarjev. V prihodnjem letu bodo izvedli vseh del v vrednosti pol milijarde dinarjev.
VSAK DELAVEC ZA 48% VEČ
Po besedah predsednika sindikalne podružnice Mirota Rozmana v tovarni »Almira« v Radovljici so tamkaj v letošnjem letu povečali celotne dohodke na vsakega posameznega delavca za 48 odstotkov. To je po njegovi oceni letošnji največji uspeh, ki je presegel vsa pričakovanja. To je omogočila rekonstrukcija podjetja. V načrtu za prihodnje leto je predvidena na-daljna mehanizacija oziroma rekonstrukcija, tako, da bo izpolnitev petletnega načrta že v 1960. letu povsem možna.
LETO DNI PRED ROKOM
V Kemični tovarni Podnart so to jesen precej govorili o produktivnosti in o planu za prihodnje leto. Tako pravi predsednik delavskega sveta Jože Finžgar. Po vseh pokazateljih so ugotovili, da bi bilo moč v prihodnjem letu povečati proizvodnjo za 9 odstotkov. Toda ko so o tem znova razpravljali v kolektivu, je prevladala splošna zahteva, da bi morali že v prihod-
V tovarni »Plamen« v Kropi je v tako dvignili
V JESENIŠKI »ZARJI« NAD 730 MILIJONOV PROMETA
Trgovsko podjetje na malo in veliko »Zarja« na Jesenicah bo letos ustvarilo nekaj nad 750 milijonov dinarjev prometa, ali 60 milijonov več kot lani. Tak promet so v glavnem dosegli na račun povečane potrošnje in pa z odprtjem nove sodobne trgovine na Jesenicah. Trenutno ima podjetje
V tovarni lesne ambalaže »Vintgar« pri Bledu so žene zelo vešče dela ob strojih
njem letu doseči petletni načrt proizvodnje. Končno so tudi sprejeli tak sklep in sklenili, da bodo namesto za 9 % povečali proizvodnjo v letu 1960 v primeru z letošnjo za 15 %. Vsi so prepričani, da bodo to z malo dobre volje lahko dosegli in taiko končali petletno nalogo že leto dni pred rokom.
10 LET GRADBENEGA PODJETJA »SAVA« NA JESENICAH
Letos je gradbeno podjetje »Sava« na Jesenicah gradilo več pomembnih objektov, med katere sodi predvsem 10-nadstropna stolpnica, tržnica, osmorčki na Plavžu in nekateri drugi objekti. Tudi v prihodnjem letu bo gradilo v jeseniški občini več objektov v skupni vrednosti nekaj nad 420 milijonov dinarjev. Med drugim so začeli graditi ie tri dvanajst-stanovanjske bloke na Jovornika, kopališče na Jesenicah, dva bloka s po 32 stanovanji Podmežakljo itd. Poleg tega ima podjetje stolno okoli 60 ljudi v Železarni za vzdrževanje raznih naprav.
Februarja prihodnje leto bodo proslavili 10-letnico obstoja. V tem času je napravilo velik razvoj, ki že zahteva trdn*j'še organizacijske oblike in večjo mehanizacijo. Trenutno Miposluje 365 ljudi. Z« potrebo kolektiva so v.aradili samski dom s 'f)2 I •Žlici, ter 23 družinskih stanovanj. V gradnji imajo še oa samski dom. da bodo pomladi imeli skupaj 300 ležiš-c": 'as balavca in delavke.
devet poslovalnic, z blagom pa zalaga tudi trgovine v okolioi.
Po načrtu za prihodnje leto bodo povečali promet za nadaljnjih 60 milijonov, in sicer na 810 milijonov dinarjev. Podjetje pripravlja tudi načrte za gradnjo veleblagovnice.  Z njo bodo pridobili okoli
teku obsežna rekonstrukcija, da bi produktivnost dela
1200 kvadratnih metrov prodajnih prostorov. Gradnja je predvidena na dvorišču sedanjega »Avtoser-visa«. Podjetje bo namreč moralo izprazniti prostore sedanje »Kaste«. Le-ti so potrebni Železarni za skladišča.
GOSTINSTVO NA JESENICAH NA NOVI POTI
Znano je, da je bilo v zadnjem času v jeseniški občini precej organizacijskih sprememb, tako v gostinstvu, trgovini kot obrti. Pri ravnatelju dosedanjega trgovskega podjetja »Vino Gorenjka«, ki se je reorganiziralo v gostinsko-trgov-sko podjetje, Mirku Ramušu, smo zvedeli, da je združitev koristna Dejal je: »Kažejo se prvi znaki koristnosti združitve. Več je objektivnih pogojev za dobro poslovanje. Z združenimi sredstvi in močmi pa bomo lahko naredili več. To se že kaže pri adaptaciji gostišča Dalmacija na Jesenicah, ki bo spremenjeno v enega najlepših lokalov. V prihodnjem letu predvidevamo okoli 180 mvlijonov skupnega prometa. Sedaj imamo, poleg skladišča, še naslednje lokale: hotel Korotan, restavracijo Triglav in Kolodvorsko restavracijo, gostišča Herman, Dalmacija in Zelenico v Žirovnici. Izvolili smo rov deiavski svet in uredili vsa druga organizacijska vprašanja. Plačevanje smo uvedli po učinku in upeljali 10-odstorno postrežni-no.
Prav tako smo predlagali gradnjo novega hotela na Jesenicah z 10O ležišči, ki naj bi stal pred železniško postajo.
DELOVNI KOLEKTIV
IN SINDIKALNA PODRUŽNICA
Tovarne verig
Lesce pri Bledu
želita vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno
doto leto 1960
kranj, 30. decembra 1939
»GLAS  GORENJSKE« 7
• 0
I POPU 21 l\
le izkoristiti jih bo treba
Po vojni se je turizem v Sloveniji hitro obnovil. Ze drugo leto po osvoboditvi smo dosegli stanje, kakršno je bilo leta 1938, ko smo imeli v Sloveniji 214.073 gostov. Lani je Slovenija po številu domačih in tujih gostov že presegla to število za 174 odstotkov (586.976 gostov). Kljub uspehom na področju turizma pa nam nadaljne naraščanje števila gostov in prenočitev letos kaže, da je turizem v Sloveniji prišel do stopnje, ki nujno terja hitrih in odločnih ukrepov.
Promet inozemskih turistov v naši državi je (bil letos do konca septembra, ki pomeni zaključek letne turistične sezone, po številu prenočitev inozemcev za 36 % večji kakor lani in za 74 % večji kakor predlanskim v istem razdobju. Hkrati se je seveda povečal tudi dotok turističnih deviz. Lani je dotok teh deviz precej zaostajal za povečanim prometom. Za vse lansko leto se je namreč povečal le za 12 %, medtem ko je število prenočitev turistov poraslo za 28 odstotkov. To zaostajanje je bilo deloma pripisati raznim privatnim kompenzacijam in nedovoljenim manipulacijam z valutami, iznaša-nju in vnašanju dinarjev nad dovoljenimi zneski itd., kar pa je letos preprečila v glavnem vestnej-sa kontrola pri plačevanju uslug tujim turistom. Zato je bil letos dotok tujih deviz bolj v skladu s povečanim turističnim prometom in je uspeh turistične sezone tudi v deviznem pogledu zelo ugoden.
Po podatkih Narodne banke je do konca oktobra letos dotok deviz od inozemskih turistov dosegel 3,33 milijarde deviznih dinarjev, nasproti 2,55 milijarde lani v istem razdobju oziroma 2,27 milijarde predlanskim.
V začetku decembra letos je o turizmu razpravljal tudi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Na 6eJi so sprejeli nekatere smernice, ki naj bi zagotovile nadaljno graditev materialnih osnov turističnega gospodarstva, večje izkoriščanje zmogljivosti turističnih ob-
tudi nekaj pomembnih mednarodnih športnih tekmovanj in dragih prireditev.
Prav tako so pripravljeni na sprejem gostov tudi v drugih turističnih krajih na Gorenjskem, kot so Bohinj, Kranjska gora, Pokljuka in druga središča, kjer je že dovolj snega.
nočišča, prehrano, reditelje, kontrolo itd. Pred tem — datum še ni točno določen — pa bodo imeli svoje prvenstvene tekme v Kranjski gori tudi študentje. Na novo urejenem drsališču pa bo letos verjetno državno prvenstvo v umetnem drsanju in še številne druge zanimive prireditve.
Pričakujejo, da se bo letos obisk Prirodni pogoji, ki so vedno pri-posebno povečal v Kran>ski gori. marnega značaja za razvoj turiz-kjer so letos, kot je znano, zgra-   ma, so v Zgornji Savski dolini iz-
Kranjska gora je že dlje pokrita z debelo snežno odejo
dih' vzpenjačo na 1500 m visoki Vitranc, kjer so izredno dobri tereni za smučanje. Predvidevajo, da se bo obisk povečal tudi na Krvavcu in durgod v Kamniških planinah.
V KRANJSKI GORI ZE  PRIMANJKUJE SOB
Zadnje zime smučarjem niso bile naklonjene, niti ne našemu zim-sko-športnemu centru v Kranjski gori.
Letos pa kaže povsem drugače. Ze v začetku decembra je padlo toliko snega, da so najbolj vneti smučarji lahko prišli na svoj račun.
Tudi letošnja zimska sezona bo na Bledu živahna
jektov s podaljšanjem turistične Se*one, čim hitrejše izšolanje strokovno sposobnih gostinskih ka-^r°v, izboljšanje gostinskih stori-tev in večjo storilnost gostinskih delavcev v zvezi z stimulativnim na9rajevanjem, ureditev in zboljšanje gostinske mreže, preskrbe in družbene prehrane sploh itd. Med 0snovnimi smernicami je treba še Posebej omeniti smotrno usmerjanje investicij.
*-eto je okoli in — kot smo že Povedali — tudi dovolj dobra poletna turistična sezona. Po krajšem Premoru v jesenskih mesecih pa s° naši turistični centri spet ožive-.'■ Zapadel je sneg — vreme nam 1G bolj naklonjeno kot preteki« le-14 — in bole poljane, lesketajoče Se v mrzlem zimskem soncu, so *f*t privabile turiste - smučarje in 0stole ljubitelje belega športa . . .
PRIPRAVLJENI SMO
T*ko pravijo   v   naših zimsko-
Portnih središčih. Pripravljeni so ha sprejem smučarjev, tekmoval-Cov — domačih in tujih. Na Bledu *° Pred  kratkim odprli največje
otele, ki po končani poletni tu-[rJtJfcH sezoni niso. več sprejemali 9o*tov. Za novoletne praznike so
l!i na primer že pred časom skoraj Ysi blejski hoteli popolnoma re-*ai>irani za domače in tuje gosta,
' so že najavili svoj prihod le v *d('*lku druge polovice de« emhra.
^* Rl»du je to /Jim., na programi
Marija Krajnerjeva na Turističnem društvu v Kranjski gori nam je po telelonu povedala, da je v Kranjski gori že okoli 60 cm snega, ki je odličen za smučanje, na Vitrancu pa ga je že dober meter. Isto je tudi na Bukovniku, pa tudi na Preseki in na travnikih tja doli do proge skupine tečajnikov in ostalih smučarjev že pridno vadijo.
Pod spodnjo postajo Žičnice na Vitranc spet parkirajo avtomobili in avtobusi. So dnevi, ko žičnica popelje tudi več sto ljudi na področje Vitranca. Restavracijo »Be-danc« imajo odprto vsak dan, »Mojco« na vrhu gore pa za zdaj odpirajo samo tedaj, kadar se prijavi večje število obiskovalcev. Novost na žičnici so stalne vozovnice s popustom za člane športnih društev. Enodnevna vozovnica stane 500 dinarjev, za člane pa 300 dinarjev. Za tedensko vozovnico plačajo nečlani 3000, člani pa 1500 dinarjev. Pri posameznih vožnjah na žičnici kakor tudi na vlečnici imajo člani četrtinski popust.
Na Turističnem društvu smo ZV«dtJi, da v Kranjski gori že primanjkuje sob, dobijo se le še pri vatne. Vse hotelske sobe so za Novo leto že oddane, prav tako pa večinoma tudi že za semestralne počitnice.
Gorenjska sraučaraka zveza, SD in TD Kranjska gora bodo od 12. do 14. februarja v Kranjski gori organizirale državno smučarsko pivnutivo v alpskih disciplinah. Organizatorji so im preskrbeli pre-
redno ugodni. Ta gorska pokrajina spada po prirodnih lepotah med najlepše predele Slovenije. Zaradi ugodnih snežnih razmer v zimski sezoni (snežna odeja leži tudi do 130 dni) in zaradi majhnega nihanja temperature v tem času se je Zgornja Savska dolina izkazala kot izredno prikladna za zimske športe in za zimski turizem. To pa ne le Kranjska gora, Podkoren in Rateče, ampak tudi alpske koče v Planici, na Vršiču, v Krnici in Krmi. To pomeni, da ima zgornji del Zgornje Savske doline zelo ugodne pogoje za razvoj poletne in zimske turistične sezone, kar je pomembno za Tentabilnejše poslovanje turističnih objektov. ZaTadi možnosti dvosezonskega značaja je torej tudi vlaganje investicijskih sredstev v nove turistične objekte na tem področju ekonomsko bolj utemeljeno.
NA KRVAVCU GRADIJO HOTEL ZA PREKO 200 PRENOClSC
Za Ljubljančane in Kranjčane je Krvavec poleti in pozimi najbolj priljubljena in najlaže dostopna gorska postojanka. Zdaj, ko je zapadel sneg, se bo obisk spet precej povečal, kajti v pustih in deževnih jesenskih mesecih so bili obiskovalci bolj redki. Na žičnici so nam povedali, da imajo zdaj vsak dan 30 do 40 obiskovalcev, ki jih prepeljejo do zgornje postaje. Računajo pa, da bodo imeli letošnjo zimo zelo dober obisk, posebno v času semestralnih počitnic. Smučarski tereni so namreč zelo ugodni za razne smučarske tečaje. Vendar pa pravijo, da ne bodo zadoščale hotelske kapacitete. »Ce bi imeli 5-krat toliko prenočišč, kot jih imamo sedaj, pa še ne bi bilo dovolj!« so nam povedali.
Vendar kaže, da se bo stanje kmalu precej izboljšalo. Poleg sedanjega doma gradijo namreč nov hotel. Računajo, da bo dograjen do jeseni 1960. Skupno s sedanjim bo imel od 200 do 250 prenočišč, na kosilo n. pr. pa bo lahko sprejel okoli 400 ljudi. Bo zelo moderno opremljen.
Na Krvavcu bodo letos 3 mesece smučarski tečaji za vojake-letal-ce. Skupine po 25 ljudi se bodo izmenjavale vsakih 10 dni. Hotelske kapacitete bodo s tem še precej bolj obremenjene.
Podjetje SAP-Turist Biro Ljubljana pripravlja' načrte za posebno smučarsko žičnico od sedanje vrhnje postaje proti Njivicam. Ze smučarje bo to nova pomembna pridobitev.
Na Krvavcu je zdaj okoli 80 centimetrov snega, ki je odličen za smučanje. Ob vrhnji postaj.! žičnice ga je 40 do 50 centimetrov. Avtobusne zveze so zelo ugodne. Iz Ljubljane preko Vodic in Cerkelj pelje avtobus vsak delavnik ob 7. in 11.30 uri, vrače pa se ob 14,15 in 17. uri. Ob nedeljah vozijo avtobusi iz Ljubljane preko Vodic ob sinlmiih, osmih in devetih, vračajo pa se popoldne ob štirih in petih. Razen toga vozi vsak dan ob 7. uri zjutraj iz Kranja poseben avtob«*, ki *r vmčn popoldne.
marca srebrni jubilej V planici
Od 25. do 27. marca bo Planica proslavila svoj srebrni jubilej. Za te prireditve so se priprave začele že pred nekaj meseci. Organizacijski komite za Planico 1960 šteje 25 članov. Nekatere komisije so že sredi dela, druge pa bodo nastopile, iko se bo prireditev pričela. Priprave za prireditev so zelo obširne, sajxbodo skoki konec maTca, ko v Tamarju navadno ni snega in ga bo treba pripeljati od drugod. Udeležba tujih tekmovalcev bo velika, saj bodo povabili najboljše skakalce iz vse Evrope. Ze sedaj je zagotovljena sigurna udeležba skakalcev iz Avstrije, Italije in Norveške. Poljaki so dolžni priti zaradi gostovanja naših tekmovalcev letos v Zakopanih. Razen tega so v dogovoru s smučarskimi zvezami Vzhodne Nemčije, Francije, Švice in Skandinavije. Domači skakalci se za to prireditev že nekaj časa zeio Tesno pripravljajo. Ugodni snežni pogoji čn načrtnost pri pripravah bodo bržkone dali dobre rezultate. Skakalo bo vsaj osem naših najboljših. Starim in izkušenim tekmovalcem, Zidarju, Langusu in Roglju, se bodo priključili še mladi, ki so že pokazali precej znanja, čeprav niso imeli veliko možnosti za trening.
Računajo tudi, da bodo letop v Planici podelili posebno nagrado v spomin na ing. Bloudka.
BLED IN ZIMSKI TURIZEM
Kdo ne pozna VintgaTJa, Pokljuke, Jelovice, Blejskega gradu itd.?
Prav v teh dneh je Občinski odbor Bled na seji razpravljal o perspektivnem programu razvoja turizma na Bledu.
Bled je eno najpomembnejših turističnih žarišč v Sloveniji in Jugoslaviji. Dosedanji razvoj Bleda
Planica se bo od 25. do 27. marca 1960 spet spremenila v mravljišče ljudi
kot turističnega kraja, sloves, ki vseh tistih panog, od katerih je ga uživa, bogata turistična tradici- turizem posredno ali neposredno ja in predvsem odlični prirodni po- odvisen, v enaki meri pa tudi od goji za uveljavljanje turističnega sposobnih gostinskih in turističnih prometa, vse to so kvalitete, ki kapacitet. Pri obravnavanju inve-zagotavljajo Bledu tudi v bodoče sticij pa je treba predvsem upošte-nadaljnji uspešni razvoj turizma, ki vati, da je celotno občino Bled je pomemben gospodarski faktor smatrati za enotno in zaključeno občine. turistično področje, ki ga je po-
Vendar je Bled v zadnjih letih v trebno v nadaljnem turističnem primerjavi s predvojnim stanjem, urejevanju in izgrajevanju tako predvsem kar se tiče prenočitvenih tudi obravnavati. V turistični pro-kapacitet, nazadoval. Nadaljnji raz- met je namreč treba vključevati voj turističnega gospodarstva v tem tudi obrobna področja, to je Po-kraju je zato v pretežni meri od- kljuko, Mežakljo in Jelovico, visen od sistematičnega izgrajeva- Po dosedanjih študijah bo dose-nja  turističnih  objektov,  oziroma  gej svoj0 optimalno stopnjo
turističnega razvoja šele pri približno 4.500 do 5.000 posteljah z ^     vzporednimi objekti. Za nadaljnji ■ z   .    uspešen razvoj je med drugim živ-;0 '     ljenjskega pomena čimprejšnja re-
šitev problema sanacije Blejskega jezera in izdelava regionainega in urbanističnega načrta Bleda. Nič manj pa niso pomembna vprašanja o možnosti uveljavljanja zimske sezone na Bledu, nadalje možnosti uveljavljanja in razvijanja Bleda v smeri kongresnega ali festivalskega turističnega mesta in proučitev perspektiv, ki jih ima Bled v zvezi z izkoriščanjem sedanjih zanemarjenih in neproučenih toplih vrelcev.
V smernicah perspektivnega programa razvoja turizma na Bledu je med drugim rečeno, da je treba izdelati podroben elaborat o možnosti uveljavljanja zimske sezone na Bledu s posebnim ozirom na možnost vključevanja Taleza, Pokljuke, Jelovice, Kokošnice in področja Klek—Radovna. To delo bosta do konca maja 1960 opravila s pomočjo Občinskega ljudskega odboTa Turistično društvo Bled in Gorenjska turistična zveza, elaborat pa bosta predložila v obravnavo Komisiji za ureditev turističnih centrov pri Strokovni komisiji za turizem Izvršnega sveta LR Slovenije. Razen tega pa bo Sankaško društvo na Bledu pripravilo do konca junija 1960 investicijski program za ureditev sankaške proge na Straži. A. T.
Vsak dan je na Krvavcu 30 do 40 obiskovalcev
O! ti
Sava
tovarna gumijevih izdelkov
Kranjj
je Ze skoraj Štirideset let vodilna tovarna te stroke v jugoslaviji
nešteto pismenih in ustnih prizinanj našim odjemalcem glede cene in kvalitete nam daje zanesljivo jamstvo, da je postalo to dejstvo neizpodbitna resnica. zato tudi v bodoče, kadar boste kupovali gumene izdelke, zahtevajte povsod samo izdelke »sava« kranj
za vso naklonjenost se cenjenim poslovnim prijateljem, potrošnikom 'n vsem državljanom flrj iskreno zahvaljujemo in jim želimo ob novem letu 1960 vse najboljše
Kolektiv tovarne gumijevih izdelkov „Sava" Krao]
3D
8 »GLAS GORENJSKE«	MLAĐA RAST	KRANJ, 30. DECEMBRA 1959
		
Pomen pionirske organizacije za vzgojo naših najmlajših državljanov, je zelo vel*. Pionirska organizacija je v mnogih šolah postala nosile najrazličnejših dejavnosti pionirjev.
pni uresničevanju šolske reforme je v splošnem zakonu o šolstvu poudarjena vloga družbenih, otroških in mladinskih organizacij. Delo nove šole pa mora biti skrb vse družbene skupnosti. Sveti pionirjev v šoli so skupni organ šole in družbe, ki se je izoblikoval zadnja leta s popolnim uspehom in ki ga moramo tudi v prihodnje razvijati. V pionirskih svetih je zbranih razen učiteljev šol tudi mnogo drugih družbenih delavcev, ki hočejo in žele delati z otroki in ki imajo smisel za to delo. V kranjskem okraju imamo 39 pionirskih starešinskih svetov z 297 člani. Dejavnost pionirjev se odvija v dveh smereh. V prvi pride do Izraza predvsem kolektivno sodelovanje v splošnih manifestacijah, ob praznikih — n. pr. ob Novoletni jelki, sprejemih v pionirsko organizacijo itd.; v drugi smeri pa interesna zaposlitev v krožkih, ki v kranjskem okraju vključuje 7865 pionirjev v 415 krožkih. Za otroke stare nad 10 let so zlasti važni njihovi ožji otroški kolektivi, kajti otroci hočejo biti organizirani. Organizacije, kakor so Partizan, klubi Ljudske tehnike, zlasti pa taborniške organizacije, ustrezajo tej težnji najmlajših.
Delo s pionirji torej zajema najrazličnejše otroške dejavnosti, v kolektivih pionirjev pa so vsi naši otroci, pa naj bodo v tej ali drugi organizaciji.
Vemo, da se z družbenim razvojem, s spremembami v šoli in drugimi činitelji spreminjajo tudi vsebina in organizacijske oblike dela s pionirji. Mnogo bolj sistematično se moramo lotiti ustvarjanja materialne podlage za delo s pionirji in sistematičnega šolanja kadrov. Pionirski domovi naj bodo metodična središča za delo s pionirji. Ta naj bodo samosrtojne pionirske ustanove z organi družbenega upravljanja, povezane s šolami in stanovanjskimi skupnostmi.
Dedek ITIraz je prišel
v.
Novoletno pismo pionirjem
Vaše veliko pičakovanje se je izpolnilo. Novo leto je tu. Kot vsako leto je tudi letos prineslo svoj posebni čar. Obiskal vas je vaš dobri prijatelj Dedek Mraz. Prav gotovo ste že davno napisali pismo: »Ljubi Dedek Mraz, prinesi nam kapo. rokavice, barvice, svinčnik, čokolade in pomaranče.« Pismo ste spravili med okno in sedaj nestrpno pričakujete in premišljujete, katero od napisanih želja vam bo Dedek Mraz izpolnil. Tudi mi imamo ob Novem letu polno želja. Želimo si čimveč bralcev »Mlade rasti«, posebno pa še več sodelavcev, ki bodo pisali lepe povesti, pesmi, spise o svojem žilvjenju doma in v šoli in nas obveščali o zanimivostih, ki se dogajajo v krajih, v katerih živite. Upamo, da bomo ob Novem letu postali še večji prijatelji Ln da boste prav vsi postali naši pridni sodelavci.
Pismo moramo končati, pa ne zato, ker bi se nam mudilo, pač pa zato, ker vemo, da se danes mudi vam, kajti darovi, čeprav skromni, vas prav gotovo pričakujejo.
Torej, dragi pionirji, veliko sreče, zdravja in pridnosti ob Novem letu!
J
Povsod, vsepovsod so z nestrpnostjo pričakovali Dedka Mraza, šli smo na ulice, da smo videli njegov sprevod, obiskali smo njegove sejme, odšli na otroška zabavišča, ki jih je pripravil v teh dneh; ogledali smo si in si bomo še predstave v gledališčih ,ki so jih pripravili Dedku Mrazu na čast in nam v veselje. Razveselili smo se Dedko-vih daril ,saj je nekatere obiskal v šoli ali celo na ulici.
»Dedek Mraz je že sporočil, da bo prišel danes. Pravzaprav ne bo prišel, marveč se bo pripeljal. Predaleč je izpod Triglava. Na najvišjem vozu bo sedel, da ga bodo videli rudi najmanjši otroci, ki ga imajo najrajši. Z njim na vozu bodo snežinke ,ki se bodo vrtele v svojem nenehnem plesu — in seveda zavitki z darili.
Pred sprevodom bodo jahali štirje konjeniki — trobentači. S fanfarami bodo najavili Dedkov prihod. No, in potem se bodo zvrstili vsi, ki bodo spremljali Dedka na njegovi novoletni poti. Tu bodo gotovo spet vse pravljične osebe, ki so bile z njim že lani. Na posebnem vozu se bo peljala kraljica zima z ledenimi vilami, na drugem obala Severnega morja z medvedi in pingvini, ki se bodo prikljanjali na vse strani, na tretjem velik medved Ln snežni mož, ki se bosta gugala.potem seveda cirkus s čarovniki in artisti ter pravo pisano menažerijo. V Ded k o vem sprevodu bosta tudi rdeča in čr-
i m
mm 03
Poročali smo že, da se je prvega oktobra letos pričela po vsej državi enoletna akcija pionirjev in mladih zadružnikov. Namen akcije je — vključiti čimširši krog pionirjev in mladine v neposredno izpolnjevanje nalog komune in kraja pri razvijanju sodobnega kmetijstva zadružništva ter ureditvi domačega kraja in njegove okolice.
Med enoletno akcijo moramo ustvariti pogoje, da bodo delovale
Zakaj peč tuli, kadar kurijo v njej ?
Zimski dan, kadarkoli zakurijo v peči, se začenja v sobi godba. Peč gode in poje kakor trobenta v orkestru, vratca na peči pa pošklepetavajo in pozvanjajo kakor krožniki iz bakra. Nekod po Slovenskem pravijo, da peč »uli«. Ta beseda kratko izraža tiste čudne glasove v peči.
Odkod ta godba Ln zvonjava?
Da bi dala trobenta glas, je treba vanjo puhniti.
Kdo pa puha v peč?
Poglejte, kako je to. Ko kurimo v peči, se zrak v njej ogreva. A topel zrak je lažji kakor hladni. Vzdiguje se, a na prazno mesto prihaja iz sobe hladni zrak. Nastaja struja v zraku, ki vleči« skozi peč od spodaj navzgor. Struja daje čudne glasove; peč — uli.
To je mogoče preskusiti. Položite na navadno dopisnico nekoliko malih koščkov papirja, pa prav na kraj.
Porinite sedaj dopisnico k luknjici v pečnih vratcih. Koščki papirja vam odletijo eden za drugim v peč.
Da bi drva v peči gorela.
Brez zraka, na primer, se drva v tesno zaprti peči ne vnamejo. Cim več je prepiha v zraku, tem bolj gorijo drva. Saj ste gotovo
pri vseh popolnih osemletkah, kjer so dani pogoji, pionirske zadruge, pri vseh kmetijskih zadrugah pa aktivih mladih zadružnikov, v katere naj bo vključeno čimvečje število pionirjev oziroma mladine.
Ob tej priložnosti poglejmo kaj je narejenega v zvezi s to akcijo po občinah kranjskega okraja.
V kranjski občini ima osemletka v Trsteniku že svojo zadrugo. Zadrugo imajo razdeljeno-v krožke. Tu so sklenili, da bodo vso skrb posvetili lepotičnemu grmičevju in razmnoževanju pritlikavih vrtnic. Sola na Senturški gori ima prav tako zadrugo z 21 zadružniki. Tu se bavijo predvsem z čebelarstvom in z zasaditvijo drevesnice. Zadrugo imajo tudi n* osemletki v Zalogu. V šolskem vrtu bodo posadili nekaj vrst krompirja in sadike črnega ribeza. Zadruge pa bodo še ustanovili v Cerkljah, v Besni-ci, v Mavčičah, v Kranju na osemletki Staneta Žagarja, medtem ko
že sami zapazili: Če močno vleče, gorijo drva dobro, če pa malo, gorijo komaj, komaj.
Učenjaki so raziskovali zrak v laboratoriju. Našli so, da je to zmes plinov. Največ je v njem dušika in kisika. Kisik pa je plin, ki je potreben za gorenje.
Glejte, kaj se dogaja v peči, kadar gore drva. Iz oglja, ki je v drveh, in iz kLsLka, ki prihaja z zrakom nastaja ogljikov dioksid. Iz vodik« in kisika pa je voda.
To pomeni, da se na svojem potovanju od peči do dimnika zrak popolnoma spremeni. Kisika ostaja v njem manj, namesto njega pa se nabere v peči in odnese v dimnik voda in ogljikov dioksid.
USPAVANKA PUNČKI Nina, nana, punčka mala bo zaspala za tri dni,
ker se mama njena zala bo v Ljubljano odpeljala za tri dni.
Ne bo jedla, ne bo pila, ne bo mehkih ročic vila vse tri dni.
V zibki majceni bo snila, ko se mama bo vrnila čez tri dni.
A. Rijavcc
na nekaterih šolah v Zabnici in Šenčurju ne bodo ustanovili zadrug, ampak samo krožke, ker nimajo za to pogojev.
V jeseniški občini imajo zadrugo ustanovljeno že na osemletki v Žirovnici. Eno najboljših pionirskih zadrug pa imajo prav gotovo v Bohinjski Bistrici, kjer se učenci bavijo s predelavo zdravilnih rastlin. V blejski občini nameravajo ustanoviti zadrugo v osemletki na Bohinjski Beli. Za začetek bodo posadili več kultur in zelenjave. Zelo aktivni so tudi v škofjeloški občini. V tej občini je najbolj aktivna zadruga v Poljanah. Tu se ukvarjajo največ z nasadi malin in ribeza. Zasadili bodo tudi golicave, napravili čebeljnak, zrahljali zemljo in sadili zelenjavo. Na osemletki v Škofji Loki so ustanovili vrtnarski in sadjarski krožek. Oskrbovali bodo tudi vrt in park s cvetjem in nasadi. Na osemletki v Retečah bodo uredili šolski vrt, nasadili čm ribez in olepšali vrtove z okrasnim grmičevjem. Prav tako bodo v kratkem ustanovili zadrugo tudi v Savod-nju.
V železniški občini je osemletki v Selcah tamkajšnja kmetijska zadruga dala zemljo. Posadili jo 'bodo z ribezom, rdečimi jagodami in nizkimi hruškami. Na osemletki v Železnikih imajo že kmetijsko sadjarski in vrtnarski krožek. Prav tako se pripravljajo za ustanovitev pionirskih zadrug tudi v radovljiški občini.
Akcija zahteva že sedaj veliko organizacijskih priprav. Velik delež dela sloni na prosvetnih delavcih, ki so v nekaterih primerih osamljeni in še ne dobijo zadostne pomoči od političnih organizacij. Zato morajo, predvsem organizacije SZDL in LMS dati vso politično in organizacijsko podporo občinskim zvezam prijateljev mladine in pionirskim starešinskim svetom, ker bo le tako akcija v celoti uspela. M. 2.
na godba, ki bosta igrali vesele koračnice. Najbrž bodo z njimi tudi gusarji, tisti z oromnimi glavami in z velikim daljnogledom.
Dedek Mraz bo pripeljal s seboj letos še nekaj posebnega. Ste radovedni kaj? Uganite.
Zirafo! — Ne. Pravega slona! Kaj še? Zlatoroga! — Ne. Satelit! Saj smo vedeli, da boste uganili. Dedek ve, da veliko govorite o umetnem satelitu, da venomer sanjate o njem in da ga želite videti od blLzu. Res, da ste ga že videli na slikah in si ga približno predstavljate. Dedek pa bo pripeljal s seboj na vozu satelit, ki so ga spustili v vesolje. Ce boste imeli srečo, ga boste lahko videli od blizu.
Tako si je mali Janezek predstavljal zgodbico o sprevodu Dedka Mraza.
No, in kot vsako leto, so tudi letos po vseli krajih Gorenjske, posebno pa še v večjih, pripravili za otroke prava presenečenja.
Na Jesenicah je šel sprevod Dedka Mraza od Rateč do Žirovnice. V sprevodu je bilo 5 kamionov. Na prvem je bil Dedek Mraz, na drugem so bili medvedi, na tretjem pingvini, na četrtem snežinke in na zadnjem Novoletna jelka.
Na Jesenicah sta se sprevodu priključila še dva snežna moža, ki sta s fanfarami naznanila začetek zabavne prireditve.
Pionirske odrede so na Jesenicah obdarili kolektivno. Predšolske otroke pa so pogostili. Povsod po šolah so pripravili Novoletne jelke in zabavne pro-programe.
V Kranju letos niso pripravili zabavnega parka pred sindikalnim domom, marveč so pionirsko zabavišče organizirali v dvorani Doma JLA.
Da je bilo otroško slavje popolno, so z Gospodarskega raz stavišča Lz Ljubljane pripeljali v Kranj, in jo namestili v dvorani JLA, pionirsko električno železnico. To je b>lo veselja. Mnogi so gledali majhne va-gončke tudi po dve uri.
Tudi v Kranju so organizirali kolektivne obdaritve. Tu so s sredstvi priskočile na pomoč gospodarske organizacije. Povsod je bilo res pravo praznično razpoloženje za naše najmlajše, kakor tudi za šolske otroke.
K prireditvam ob Novoletni jelki pa je prispevalo tudi Prešernovo gledališče s pravljično igro Pavla Golie »Jurček«.
V Radovljici smo v Grajskem dvoru videli v številnih raznobarvnih lučeh pravo pravljično mesto.  Organizirali so radijsko
oddajo »Pokaži, kaj znaš«, na katero je prišel tudi Dedek Mraz.
Tudi tu so pionirski odredi po vseh osemletkah radovljiške občine pripravili zabavne programe in Novoletne jelke.
V škofjeloški občini so obdarili nič manj kot 1200 šolskih in predšolskih otrok. Posebno lep program so imeli v osnovni šoli v Skofji Loki.
Ne mislite, da drugje po drugih krajih, ki jih ni tu zapisanih, niso prav tako lepo pripravili Novoletno jelko in sprevod Dedka Mraza.
Morda še lepše. Toda čas nam ni dopuščal, da bi obiskali vse.
Tako, dragi pionirji, poslavljamo se od starega leta in vstopamo v novo. Tako, kot je vas imel rad Dedek Mraz, morate imeti tudi vi njega. V prihodnjem letu se morate še bolje učiti, da ga ne boste drugo leto ob tem času razočarali.
Ce boste izpolnili vse želje, potem ne bo manjkalo daril in veselja.
Srečno! /lilan 2ivkovič
V ponedeljek, 4. januarja 1960
nova slikanica
TONE SVRTINA
I
CEVA ^ HCJ
Novoletno  darilo bo  skozi vse šolanje pionirjem v veliko korist
Novo leto ob Igri in zabavi
Jasno je, da nihče ne piha v peč; zrak sili sam vanjo.
Pa je res, da se zrak sam dviga, če ga segreješ?
To morete videti z lastnimi očmi. Postavite, ko bo sonce prav lepo sijalo, na okno gorečo svečo ali lampo. Na deski pod lučjo boste videli senco plamena, nad njo pa trepelečo senči-co zraka, ki sili kvišku. Zato tudi stremi plamen vselej navzgor: Zrak se dviga in vlači plamen za ne boj.
Ali razumete sedaj, zakaj dolnjo v pečna vratca luknjice? Zaradi zraka. Cemu pa je treba zraka?
Naznanilo
Glejte, godba k nam prihaja; Godba — ni in ni ji kraja. Spredaj stopa bosopeta, vrana, črna nosa teta.
A za njo so razvrščeni palčki in možje sneženi, ptice male, lahkokrile in snežinke — gozdne vile.
Vsi so v godbo se združili, da nas bodo veselili, vse, da bo napočil čas, ko prišel bo Dedek Mraz.
Teta vrana dirigira, s paličico jim taktira, palčki godejo na glas, mož sneženi vleče bas.
Ptice pesmico pojo, snežinke to nam pravijo: »Tralalijo, tralala,« počakajte še dan, dva,
pa bo Dedek k nam prišel. Toplo kučmo bo imel, a na rami torbo tako, da obiskal vas bo vsako.
A. R.
Dragi pionirji, čas novoletnega praznovanja jo tu. Tudi vi si boste prav gotovo vzeli nekaj prostih uric, ki jih boste preživeli skupaj z mamico, očkom, bratcem, sestrico, znanci in prijatelji. Prav gotovo si vsi želite, da bi vam te urice minile v pi jetni igri in zabavi. Ker smo prepričani, da vam kljub vsej iznajdljivosti včasih zmanjka iger in razvedrila, smo se spomnili na vas in vam nekaj takega pripravili.
ISKANJE Z MOLKOM (Družba — Kak manjši predmet)
Družba se domeni, da bo vsak poiskal noki manjši predmet, ki ga je nekdo skri'1. Domenijo se glede predmeta, nato pa vsi odidejo iz sobe. Samo eden ostane, ta pa tisti predmet .skrije, in sicer g« skrije tako, da ga je mogoče opaziti s samim pogledom, no da bi
bilo treba kaj premikati. Ko je predmet skrit, se vrne družba v sobo in vsak začne iskati. Pogoj pa je, da vsakdo molči. Tisti, ki predmet najde, tega ne sme izdati ne s kretnjo ne s pogledom, marveč naj molče sede. Tako tedaj0 po vrsti vsi, kakor hitro kateri predmet odkrije. Najzab.ivneje je, da vsa družba tako skrivnostno molči. Tisti, ki je prvi sedel, je zmagal. Seveda mora potem, ko so predmet vsi našli, prvi tudi znati pokazati, kje je predmet.
NEVIDNA PISAVA (Neka) limonovega soka ali kisa; kos papir|a; čisto pero)
S čistim peresom, ki ga namočiš v limonov sok al i kis, napiši aLi nariši karkoli na list papirja. Nato pa položi list nad vročo peč ali nad žerjavico, pa se bo pisavi prdkaseial
POHIŠTVO MIRITI
(Vsaj dva — Mera, list, svinčnik)
Ta zanimiva igra ne zahteva posebnih priprav. Pripravimo samo metrsko mero, kos papirja :n svinčnik. Vsa družba poseda okoli mize. Tisti, ki igro vodi, vzame papir in »svinčnik — in začno se merjenje »na oko«. Recimo, omara v kotu. — Koliko je visoka, koliko široka? Vsok naj pove po tihem vodji igro, koliko sodi. Ko so bili vsi na vrsti, vodja vstane in z metrsko mero pomeri omaro. Kdor jo povedal številko, ki je najbližja dejanski višini, širini Itd., je zmagal. Tako se lahko me rljo reCHČĐJ  predmeti  v sobi.
Ta igra ni samo prazna zabava. Z njo se vadi oko, da bo znalo bi* ctro preceniti velikost in razdaljo.
087095
C-B
510652
KRANJ, 30. DECEMBRA 1959	DRUŽINSKI POMENKI	»GLAS GORENJSKE« 9
		
ri ttegi društva n ]
NISO BILI ZAMAN
»Društvo je bilo ustanovljeno jeseni 1957. leta," je dejala v razgovoru z nami predsednica občinskega odbora Zveze ženskih društev na Jesenicah, Cvetka Čopova. »Kmalu po tistem se je društvo zavzelo za ustanovitev občinskega gospodinjskega centra. O delovanju tega centra in njegovih uspehih ne bi govorila. O tem je bilo že precej napisanega. Seveda pa ne moremo od njega pričakovati prav veliko, ker je utesnjen. Ko pa bo po novem letu Začel z delom nov Komunalni servis, kjer bo dobil prostore tudi gospodinjski center, sem prepričana,« je dejala tovarišica Čopova, »da bo tudi naše društvo uspešneje poseglo v izobraževalno dejavnost med ženami.
fna najvažnejših nalog našega društva je skrb za pomoč delovni ženi, zlasti pa zaposlenim. Zaključile smo, da tej nalogi same ne bomo kos. Sklicale smo širše posvetovanje s predstavniki občine, SZDL, sindikata, delovnega kolektiva Železarne in drugih. Na tem posvetovanju smo med drugim izvolili tudi poseben odbor za uresničitev našega programa. Danes že lahko povemo, da napori niso bili zaman. Že v začetku prihodnjega leta bodo dobile Jesenice sodoben obrat — komunalni servis, ki bo v precejšnji meri razbremenil delovno ženo, zlasti pranja perila, likanja in krpanja.   Zelo  pomembna bo tudi
kemična čistilnica. Pri gospodinjskem servisu pa bo tudi oddelek za izposojanje raznih gospodinjskih pripomočkov.«
»Kaj pa ostala dejavnost ženskih društev?« smo se zanimali.
»V naši občini imamo sedaj 7 ženskih društev, ki vključujejo nekaj nad 1000 žena. Prav posebno se ne moremo pohvaliti z delom posameznih društev. Za spoznanje izstopa društvo na Hrušici, medtem ko je delo društva na Savi skoraj zamrlo. Naša društva precej sodelujejo z ostalimi organizacijami, posebno s SZDL, ki jim često nalaga razne naloge in išče prav pri naših društvih opore in pomoč.
V okviru Gospodinjskega centra smo pripravile več tečajev iu je trenutno čas zatrpan z njimi. V prve tečaje smo vključili kader iz kuhinj, raznih menz, bolnice in podobno. V kratkem se bo začel ponovni tečaj za kuharice šolskih mlečnih kuhinj, prijavljenih pa je ze vrsta drugih žena. S sodelovanjem obrtnega društva pripravljamo gospodinjski tečaj za uslužbenke in delavke nekaterih obrtnih strok.
Že nekaj časa razmišljamo tudi o tem, da bomo pripravile širše posvetovanje z ženami, ki so bile izvoljene v stanovanjske skupnosti. Menimo, da je potrebno, da se seznanijo z nekaterimi važnimi problemi žena, s socialnimi vprašanji in podobnim.« -k
MOD _A
bohitel nas je mesec december z mislijo na vedno bolj hladne dni
in kdaj pa kdaj ukradeno urico ob peči s pletenjem v roki. _ Naše
domače pletenine so tako lepe, da bi jih bilo zares nesmiselno kupovati drugje. Morda pa vam bosta modela, ki jih vidite na sliki, dala zamisel za kroj puloverja, ki ga pravkar pletete. Na prvi sliki vidite trobarvni pulover z velikim ovratnikom in raglan rokavi. Na drugi Pa klasičen pulover r koničastim izrezom
Bele otroške baretke očistimo najl-epšc, če jih namažemo enakomerno s kašico iz magnezija in bencina, nato pa i jih s prsti dobro odrgnemo in pustimo, da se posuše. Baretko nato skrtačimo. Madeže, ki jih nismo odstranili s kašico prvič, še enkrat namažemo z magnezijo in bencinom. Trdovratne madeže pa narahlo zdrgnemo s finim steklenim papirjem.
Rokavice iz glajenega usnja (gla-
ce) bele ali svetle barve očistimo s kašo iz magnezije in bencina. Kašico v rokavico dobro vdrgne-mo. Ko je suha, jo otresemo z rahlimi udarci na čisto podlago. Rokavico nataknemo, da se izoblikuje, nato pa natremo p smukcem, ki da usnju sijaj in ga ohrani voljno.
o kozmetiki in gospodinjskem Knjiga je tudi grafično lepo delu, o otroških boleznih, o deter-  opremljena, tako da se bo letošnji
Gospodinjski koledar, ki ima s knjigovodsko prilogo vred 16 tiskovnih  pol   (eno   polo   več   kot  gentih itd., zasluži posebno pozor-   Gospodinjski koledar uvrstil med
lani), je še bolje urejen kot prejšnja leta, vsebinsko pa pester in zamimiv.
Gospodinje bodo zlasti vesele preprostih, a skrbno izbranih jedilnikov in receptov z juhami, prilogami, prikuhami, sladic a mi itd., ki bodo nadomestili skoraj majhno kuharsko knjigo. Marsikatera gospodinja rada, če utegne, splete kako jopico ali pulover. Navodil in vzorcev za pletenje je v koledarju nad 20 strani, posebno so upoštevane razne drobne pletenine. V Gospodinjskem koledarju 1960 so dobro izbrani članki, ki jih bo vsakdo rad prebiral. Med članki, kot so: o odnosih med zakonci, o higienski ureditvi doma,
»granite
OREHOV ZVITEK
Vzemi: 7 rumenjakov, 21 dkg sladkorja, 14 dkg orehov, limonino lupino, 7 beljakov, 7 dkg moke.
Za nadev: 2 rumenjaka, 10 dkg sladkorja, 6 dkg čokolade, 1,5 dl mleka, 20 dkg surovega masla, 3 dekagrame orehov.
Rumenjake in sladkor penasto vmešamo, pridamo naribane orehe, nastrgano limonino lupinico rahlo primešamo trd sneg iz beljakov in moko. Na dno pekača položimo papir in nanj za prst visoko namažemo testo in hitro spečemo v vroči pečici. Pečeno testo zvrnemo na desko, odstranimo papir in ga takoj zvijemo. Ohlajen zvitek odvi jemo, ga namažemo z nadevom in še povrhu namažemo z nadevom in potroisimo z zrezanimi orehi.
ČOKOLADNI PUDING
Vzemi: 9 dkg surovega masla, 7 dekagramov sladkorja, 6 rumenjakov, 7 dkg čokolade, 4 dkg man-deljev, 2 žemlji, mleko, 6 beljakov.
Za preliv: četrt litra vode, 10 dkg sladkorja, 15 dkg čokolade.
Surovo maslo umešamo s sladkorjem in rumenjaki, dodamo zmehčano čokolado, zmlete mande-1 je in v mleko namočeni, ožeti in pretlačeni zemlji. Nazadnje rahlo primešamo trd sneg iz beljakov in zmes vlijemo v dobro namazan :n s sladkorjem potresen kalup za puding, puding kuhamo v sopari eno uro. Kuhanega zvrnemo na topel krožnik, prelijemo s prelivom in takoj (serviramo.
Preliv: Za preliv skuhamo vodo, sladkor in z riban o čokolado.
PREPROSTA PUNČEVA TORTA
Vzemi: 5 rumenjakov, 16 dkg sladkorja, 5 beljakov, 12 dkg moke, limonino lupinico.
Za preliv: 2 kozarca vode, 12 dkg sladkorja, limonino lupinico, dva-klinčka, rum, skodelico kuhanega sadja, dva decilitra sladke smeta/ne.
Rumenjake in sladkor penasto vmešamo, rahlo primešamo trd sneg iz beljakov, moko in nastrgano limonino lupinico. To vlijemo v tortni model, v katerega smo položili na dno bel papir, in pečemo v pečici. — Pečeno in ohlajeno zvrnemo na krožnik, odstranimo papir in nato celo torto polagoma polijemo z vročim prelivom. Na vrh naložimo v sladkorju dušeno sadje okrog pa okrasimo s stepeno sladko smetano.
Preliv: Vodo sladkor in dišave zavremo in polijemo malo ruma.
»c redno j«' r'- -<d5in krojačmlcah zabHeženo veliko urezanih pla-ic«v, tako da vam je prav gotovo ul>ir(l kroja §e vedno dobrodošla. °9k'jte si Izdelan plašč iz moherja 1 Bilko vstavljenimi sedeniosmin-skinn rokavi, ki so zgoraj rahlo nabrani. /,, našo hladno zimo si b°sle raj,, ukrojile daljše rokave, zlasti Je, če niste ljubiteljice dol-9'h rokavic in Izredurih modelov. Moherja je sedaj po naših trgovinah dovol|, tako da izbira ne bo »ozka.
nost perspektivni, načelni članek, najboljše koledarje. Cena koledarja tovarišice Vide Tomšičeve, o pro- s knjigovodsko prilogo vred je b letnih naše družine. 350 dinarjev.
Za novoletne goste
Vsaka družina pričakuje za novoletne praznike obisk prijateljev ali sorodnikov, da si ob prijetnem večeru ali popoldnevu žele vse najboljše za prihodnje leto.
Kako postrežemo ob takih priložnostih? Za nenapovedane goste je hitro skuhan čaj, pripravljena črna kava s pecivom, poticami ali hitro obloženimi kruhki. Tudi steklenica vina ali sadnega soka je ob teh praznikih navadno pri hiši. Za napovedane goste, s katerimi bomo posedeli nekaj ur, pa je najbolj praktično urediti bife. Zanj so primerne le tiste jedi in pijače, ki lahko nekaj časa stoje, ne da bi spremenile pvoj lepi videz ali se celo pokvarile. Navadno se vrste v bifeju mesni in sladki prigrizki ter razne pijače. Ne smemo pozabiti na prtiče. Lahko so papirnati ali pisani. — Okusno izbrani glede na vzorec in barvo, prijetno dopolnjujejo bife. Pripravili smo vam nekaj osvežilnih pijač, ki vam bodo za Novo leto prav gotovo dobrodošle.
Sadna bovla: 15 do 20 vloženih marelic ali breskev vložimo v liter belega vina, .pr ili jem o tudi sok od sadja in sladkamo po okusu; primešamo lahko še malo cimetove skorjice ali vanilijin strok. — Na
hladnem pustimo nekaj ur, nato dodamo po okusu vode, vina — samega ali mešanega s poljubnim sadnim sokom —, po želji še nekoliko bolj močne žgane pi'jače, n. pr. konjak, rum ali kak liker. Bovla je dobra le primerno hladna, pozimi serviramo toplejšo kot poleti.
Limonina bovla: Zmešamo sok in lupinico (samo rumeni del) od 4 limon, četrt kilograma sladkorja in pol litra belega vina. Postavimo za dve uri na hladno. Pijačo nato precedimo in ji prilijemo še vina ter vode po okusu. Ča močnejšo bovlo dodamo še malo konjaka.
Novoletni punč: četrt kilograma sladkorja, liter močnega ruskega čaja, sok dveh limon, liter rdečegč vina, malo ruma, limonina lupinica in nekaj klinčkov. Vse skupaj dobro zmešamo, nazadnje prilijemo vrel čaj in naglo segrejemo, da je pijača zelo vroča in takoj serviramo.
Mešan punč: Skuhamo liter ruskega čaja z limonino in pomarančno lupinico, posebej zavremo liter rdečega vina s sladkorjem. Oboje zmešamo in dodamo sok dveh limon in dveh pomaranč.
Za otroke pa vzamemo namesto vina poljuben sadni sok.
Lepo perilo je ponos vsake žene. Pri nas je še vedno močno vkore-ninjeno mnenje, da je res lepo posteljno perilo samo vezeno. — Vendar to mi res. Tako, kot so beli
vi i&M IE'
vezeni predpasniki izginili iz naše garderobe in so jih nadomestili oni, ukrojeni iz lepih in praktičnih pralnih pisanih blagov, opuščamo vezenje posteljnega perila. Vezenje nadomestimo s čim drugim, kar je tudi »lepo«, a razen tega praktično.
Na sliki: Kadar si kupujemo odejo, nam je v mislih samo svilen brokat, s katerim odejo preoblečemo. Sodobnejši način pa pozna mehke in motivično kultivirane volnene odeje ali pa tanj še parnice, preoblečene v blago, ki je pri nas namenjeno vzorčastim zastorom. Na takšno odejo ,se lahko brez slkrbi tudi usedemo, kar nam je dobrodošlo še prav posebno zaradi tega ker so v skromnih stanovanjih izginile spalnice, nadomestile pa so jih dnevne sobe s kavči. Fotografija kaže pernico, preoblečeno v vzorčasto platno.
Kopirni svinčnik iz bele, pralne bluze hitro odstranimo, če madež namažemo s toplim glicerinom, nato pa ga večkrat poškropimo z milnim špiritom ali limoninim sokom in nazadnje temeljito izperemo z mlačno vodo.
Bele kroge na politiranem pohištvu, ki nastanejo od toplih skled, odstranimo, če jih potresemo z vlažno soljo. Cez nekaj časa jo odstranimo in zbrišemo s suho krpo.
Novejši gospodinjski pripomočki
V današnjem času, ko je nešteto gospodinj zaposlenih izven doma, jim je nujno potrebna olajšava pri gospodinjskih delih, predvsem v kuhinji.
Ne mislimo zgolj na mehanizacijo, temveč predvsem na manjše predmete, ki jih rabimo vsalk dan in si z njimi tudi sleherni dan lajšamo delo. Oglejte si nekaj praktičnih predmetov, ki jih predstavljajo naše slike. Le-te lahko vsak dan kupite v naših prodajalnah. Z nabavo si boste prav gotovo prihranile dosti dragocenega časa.
Praktične, lepo izdelane mešalce v različnih velikostih in oblikah lahko dobite v vseh naših prodajalnah z gospodinjskimi pripomočki
Posebno izdelan stroj ček za rezanje krompirja
Praktične vilice za lupljenje krompirja
Garnitura lično izdelanih posodic za začimbe. Nepotrebno iskanj*' po vrečkah bo odpadlo, pa tudi aicer bo dalo kuhinji vidtz lepo '.rojenega gospodinjstva
Stroj za rezanje salame, kruha Itd.
Psihološka povest
Sneg po hribih je že vzbudil željo za smučanje. Sliki vam prikazujeta topla moška  puloverja, primerna  za šport
Zgodilo se je v tem tednu.
Moj dobri znanec — mizar Vasilij An ton ovi č (njegovegai priimka ne bom omenjal), se je odločil, da se bo ločil.
S svojo soprogo je preživel že tri ali štini leta in njena družba ga je začela dolgočasiti. Ohladil se je in ni je več ljubil.
Po končanem delu je povabil svojega prijatelja Fedjo T. na vrček piva v bližnjo pivnico. Razložil mu je svoje težave in ga prosil, naj mu svetuje, kako in kdaj naj svoji ženi sporoči isvoj sklep. Naj pride z besedo na dan takoj, ali pa je morda bolje, da jo na to pripravi, da je ne zadene kap? Možno pa je seveda tudi to, da odda na matičnem uradu prošnjo za ločitev ter se tako izogne vsem meščanskim scenam, ženskim solzam ln podobnemu.
Prijatelj mu svetuje, naj čimprej sporoči ženi neprijetno novico: »Sicer se vsa stvar le zavleče in po nepotrebnem se boš mučil. — Pojdi in povej ji. Seveda to ni lahko, Nekatere žene se ob takih priložnostih pokažejo v najslabši luči. So take, ki se onesvešča,jo, pa tudi take so, ki v svoji jezi moža mirne duše oblijejo s kislino. Ros ti ne zavidam. Toda opraviti
je treba. S teboj pojdem in te počakam pred vrati, če ti bo moja pomoč potrebna, me v najslabšem primeru pokličeš.
In odšla sta proti mizarjevemu stanovanju.
Prišla sta do hiše in se začenjala vzpenjati po stopnicah. Sredi stopnišča srečata žensko — omenjeno mizarjevo ženo Ano Nikolajevno-An,jo. Bila je praznično oblečena, nekoliko vznemirjena in izredno ljubka, ko je, v svojih rumenih čeveljčkih, pritekla po stopnicah. Mizar se je ustavil in začudeno pogledal. Zardela je, kaT pomeni, da je hotela kar dalje.
»Kam pa kam?« jo je vprašal mizar.
»Tja po svojih opravkih grem,« je odgovorila.
»Opravkih? Kakšne opravke pa imaš?«
»To ti res ne mislim razlagati!«
In pričel se je buren raezgovor.
»Pa naj ti bo, Vasilij Antonovič. Ze davno sem ti hotela povedati: tebe in tvojega značaja sem se naveličala. Ločila se bom.«
Mizarju Je zaprlo sapo. —
»E, kako pa to misliš?«
»Enostavno,« je odgovorila. »Ti se v moji družbi dolgočasiš, mene pa, vi gospod, tudi več toliko ne
zanimate. Dolgo sem molčala, a srečna sem, da sem ti sedaj povedala. Ločim se.«
Mizar jo je prijel za roke in vzkliknil: »Tako torej! Ljubimca imaš! Tudi mene si ujela v svoja ljubavne zanke, Anja, Anjička!«
Prijatelj Fedja T. je zamrmral: »Cepec, sam si se hotel ločiti, kaj cincaš?«
Mizar pa: »Anjička, Anja, premisli vendar, ne loči se!« medtem ko jo je objemal, jo božal in ji ■snel klobuk.
Fedja T. je obstal kot okamenei in ni mogel verjeti svojim očem. Cez čas je zamahnil z roko in odšel. Tako ne vemo, kako pe je pogovor na stopnicah končal. Vemo le, da se mizar in njegova žena nista ločila, in da se tudi ne nameravata. Nasprotno, mizar ne zahaja več v pivnico, temveč takoj po končanem delu hiti domov.
Le, kako naj razumemo ta primer? Kje je poanta? Odkod sprememba? Ali niso čustva stanovitna? Ali ni to nagibanje k meščanskemu udobju?
Avtorja je delo tako utrudilo, da ne more več rešiti tako zapletenih psiholoških vprašanj. Ali ne bi bralci sami poskusili rešiti vprašanja? M. Zoščenko
34
96
Novoletna pravljica
Mama in Janez sta sedela v kuhinji v pričakovanju Novega leta. Ze drugo leto sta bila sama, čisto sama. in Janez je v tem času postal cel mož, ki se ni ničesar bal. Bil je mož, toda mame se je še vedno, v trgovini in drugod, kjer sta bila, držal za krilo, boječ se, da je ne bi izgubil med ljudmi.
»•Mama,-« je vprašal in oči so mu žarele proti mami kot dva zublja. »Kdaj bo prišel domov oče? Ali se bo kmalu vrnil? Povej, mama,« ji je rekel Ln pri-sedel k njej na zaboj za drva, ki je stal poleg štedilnika, na katerem je kraljeval v zimskih mesecih velik primož, da je ogreval kuhinjo.
»Tolikokrat sem ti že povedala, da bo kmalu prišel. Rada bi videla, da bi prišel še danes, vsaj jutri, oba bi rada videla, da bi bil doma pri naju, da bi skupaj pričakovali Novo leto. Tako pa sva sama. Vež, kmalu bo prišel, sinko moj. kmalu bo prišel, toda dneva ti ne morem povedati. Vsak dan ga morava čakati, prav vsak dan in če si bova močno želela, da se kmalu vrne, bo nekega dne stopil na prag in midva mu bova poletela v objem. Tedaj bo pri nas najsrečnejši dan. Vsem ljudem bomo povedali, da je prišel očka, da smo sedaj vsi trije skupaj.«
Ze neštetokrat je slišal Janez to zgodbo, a vedno znova jo je poslušal, kakor najlepšo pravljico in si v mislih slikal očeta, ko bo stal na pragu. Poznal ga je samo s slike. Sam si ga je naslikal velikega in močnega. Oče ga bo vzel v naročje in vzdignil visoko v zrak. Potem ga bo postavil na tla in rekel: »Ti si mi pravi mož. Prav takšen si, kot sem bil sam, ko sem bil še majhen.«
»Potem ga ne bomo pustili več od doma?« je vprašal Janez, ki je hotel slišati zgodbico do kraja.
»Ne, ne bova ga več pustila. Vedno bomo skupaj. Hodili bomo na izlete po naših poljanah, hodili bomo v gore in šli bomo na morje. Nič več ne bova sama.«
»Potem bomo kupili majhno sestrico,« je nadaljeval Janez, ki si je želel, da bi poleg njega tekala mala punčkica, da bi jo včasih pocukal za kitke.
»Bratca bomo kupili,« je od vrniLa mama, ki je vedela, da se bo Janez jezil, če mu bo rekla, da ne bodo kupili sestrice.
»Ne, bratca ne maram,« je odvrnil in našobil ustnice. »Ne maram ga, hočem sestrico. Mamica,« je zaprosil, »obljubi mi, da bomo kupili sestrico. Jaz jo bom pestoval in vodil na sprehod. Vedno jo bom zibal. Se posebno takrat, če bi bila bolna in ko ne bi hotela zaspati. Kajne, mamica, da bo tako?«
Mamica se je na tihem nasmehnila njegovi želji, nato pa mu je rekla: »Vse bo tako, kakor si želiš, če mi obljubiš, da boš res pestoval sestrico.-«
Sinko je od veselja zaplesal na eni nogi po kuhinji in vpil: -Mami, vse obljubim, vse bom storil.«
Tudi mama je vstala in ga prijela za roke. potem pa sta zaplesala po kuhinji in nista nehala toliko Časa, da se je Janezu začelo vrteti.
»Imaš dovolj, sinko,« ga je vprašala.
»Se,« je rekel Janez, čeprav
se je prevrnil na tla od pijanosti, ko mu je spustila roke.
Zopet jo je spravil v dobro voljo. Zbudil ji je sanje, ki so spale globoko na dnu njenega srca. Rada ga je poslušala, ko je govoril o vsem mogočem, ko so ga bili sami načrti, same želje. Nadvse ga je imela rada. Sklonila se je k njemu in ga pobrala s tal. Privila ga je na srce, kakor bi ga hotela ubraniti pred nečim sovražnim in mislila: »Ne, nikomur ga ne dam. Samo moj je. Ostati mora, da bo potem šo njegov. Kako ga bo vesel, ko je že tako velik.«
»Janez, spat boš moral,« je rekla, ko je že skoraj zadremal v njenem naročju. Odnesla ga je v njegovo posteljo. Slekli ga je in skrbno pokrila z odejo. Zapela mu jo uspavanko Ln Janez je usnul in sanjal.
Soba je zažarela v stoterih barvah. Pred vrati se je dvignil velik ropot. Janez se je dvignil na postelji, pomencal oči in zavpil: »Kdo je pred vrati?« »Jaz sem,« je odvrnil nek glas. •>Ne poznam te,« je rekel Janez. Zunaj so ob tla udarila kopita. »Klo je?« je še enkrat vprašal
Janez in zlezel iz postelje ter stopil do vrat.  »Odpri, pa boš videl.«   mu   je  dejal zamolkel glas pred vrati. »Odpri, pa boš videl,« je še enkrat slišal.
Odprl je vrata in pred seboj je zagledal najlepšega konjiča arabske krvi. Bil je osedlan, njegova oprava je bila iz rdečega usnja. Na njej so pobliskovali črni diamanti, da je Janezu jemalo vid.
»Kako lep konj,« si je rekel. »Kaj takega nisem še nikoli videl. »Kaj hočeš, moj lepi konjiček?« ga je ljubeznivo vprašal in ga prijel za uzde. Konj mu je obliznil roko in prijateljsko pomahal z uhlji.
»Ha, ha, ha,« se je debelo zasmejal, da je kar bobnelo. »Me ne poznaš več? Pozabil si name. Tvoj konj Sivko sem in sedaj čakam, da me zajahaš. Ponesem te na konec sveta, če hočeš. Samo reci, in že bova drvela skozi zrak, da bo švigalo okoli naju. Samo izvoli, čakam tvojega povelja. Vse želje ti danes lahko izpolnim. Samo do jutri, ko se bo zdanilo, moram biti zopet, na podstrešju.«
»Ti, da si moj Sivko? se je zasmejal Janez. -Norčuješ se iz mene. Res sem imel lesenega konjiča Sivka, ki se je zibal sem in tja, toda njega sem dal na podstrešje. Ze dolgo se ne igram več z njim. čeprav sem ga imel rad in sva bila velika prijatelja. Ne, ti nisi Sivko.« Stopil je od strani k njemu in ga potrepljal po vratu. Potem je stekel v sobo in mu prinesel košček sladkorja. Sivko ga je takoj pohrustal. Ko je obliznil sladkost, je zadovoljno rekel: »Motiš se. Nisem več na podstrešju. Ce ne verjameš, ,x>jdi pogledat. Vsako leto enkrat vse igrače oživijo in po naših zakonih si takrat lahko izberemo svobodo, lahko gremo drugam. Ce kdo z nami ne ravna dobro, ga zapustimo in odidemo v svet. iskat boljših gospodarjev. Dobrim pa na to noč izpolnimo vse želje. Ti si bil z mano dober, vedno si me čistil in nisi pustil, da bi me drugi tepli in trgali žimo iz mojega lepega repa.« Pomahal je z repom in potem nadaljeval: »Tvoj konj Sivko som. Ker si bil dober z mano, sem ostal. Ukazuj! Gospodar.« je končal in zakopal s prednjo desno nogo v tla od zadovoljstva.
»Moj Sivko.« je vzkliknil Janez in ga tesno objel okoli vratu. »Moj Sivko,« je ponovil.
»Pojdiva, gospodar.« je dejal konj. »Cas beži. Včasih, ko sem bil še iz lesa in si jahal na meni, sem poslušal želje tvojega srca, ki je hrepenelo, da bi te ponesel daleč v svet. Danes ti lahko vse te želje izpolnim. Pojdi hitro. Obleci se in brr>z strahu na pot! Do jutra bova že nazaj. Nič naj te ne skrbi zaradi mame. Nič ne bo opazila.«
»Ze grem,« je odvrnil Janez in se hitro oblekel. »Ves, zdaj sem se spomnil, kam bova šla. Obiskala bova očeta. Ze dve leti ga ni doma.«
»■Potem le hitro,« je odvrnil Sivko in na ves glas zahrzal, da se je Janez ustrašil, da ju bodo slišali.
»Ne tako glasno,« je svetoval.
»Broz skrbi bodi. Lahko hrzafil in bijom s kopiti po mili volji, nihče, razen tobe, mo ne more slišati in razumeti."
»Se spominjaš, ko sem ti pravil, da se ne bova več igrala, ker som preveč žalosten in debele solze so kapljale na tvoj vrat. Potem sem te odnesel na podstrešje in ti povedal, da te
pridem zopet obiskat, ko bo veselje.
»Vse vem,« je odvrnil Sivko. »Nič nisem pozabil. Rad bi te takrat potolažil, a nisem mogel govoriti. V oča pa mi nisi pogledal, da bi lahko razbral, kako mi je.«
Ko je bil Janez nared, je Sivko legel na tla in Janez se je skobacal v sedlo. Dal je noge v stremena in v roke je vzel uzde »Hi, Sivko,« je rekel in že se je konjič zasukal na zadnjih nogah visoko v zraku in poletel skozi okno v jasno noč. Na nebu je sijalo nebroj zvezdic. Bile so tesno druga pri drugi in vsaka je bila lepša od druge. Sivko se je spustil na mestne ulice in samotni jahalec je z divjo naglico divjal mimo vseh sovražnikovih postojank.
»Ujeli naju bodo,« je zavpil Janez svojemu konjiču na uho.
»Ne skrbi. Saj naju sploh ne vidijo, tako hitro drviva, ne slišijo naju.«
»►Ali veš za pot?« je zopet za V* pil na uho Janez.
»Kako ne bi vedel,« je odvrnil Sivko. »Na to noč vemo vse, samo reči nam je treba, kam želi potovati naš lastnik in že se naša noga usmeri tja. Ne skrbi, prišla bova do tvojega očeta. Če je tudi na koncu sveta. Našla ga bova in do jutra bova spet doma.«
Nad njima je lebdel mesec, ju prijazno gledal, čeprav ga je zeblo v debeli kučmi. Na pot jima je pošiljal svetlobo, ki se je razlivala na vse strani. Kristalne snežne zvezdice so obračale svoje drobne oči proti njemu in kadar so se srečale z njegovo svetlobo, so se zaiskrile in še bolj razsvetljevale pot. Bile so prešerno vesele, da so lahko svetile tako poznima potnikoma. Po navadi so se vso dolgo noč dolgočasile in se med seboj prepirale, katera med njimi je najlepša. Danes so imele delo in pozabile so na prepir. Druga drugo so spraševale in ugibale, kam neki se jima tako mudi. Najbolj pametna med njimi, vsaj ta večer so ji priznale, da je najbolj pametna, ker se je prva spomnila, rekoč svojim sestricam: »Sestrice, vprašajmo naprej, saj so tudi tam, kjer se bosta ustavila, naše sestrice. Te nam bodo sporočile, kaj iščeta v svetu.« »Tako je prav, so odločile in jo hitele hvaliti zaradi modrosti. Ona pa se jedomi.šlja-vo obračala sem in tja, razkazujoč svojo lepoto na vse strani. Prva zvezdica pa je medtem vprašala svojo sosedo, če kaj ve, kam potujeta nočna gosta. Ta je zopet vprašala naprej v noč, dokler se ni vrnilo sporočilo po po isti poti.
Sivko je nekajkrat med divjim dirom veselo zahrzal, potem se je s še večjo silo pognal naprej. Zdaj je divjal po tleh, potem je zaplaval visoko v zrak, takoj nato preskočil hrib in se pognal na ravno cesto in zapeketal po njej. Janez je izpustil vajeti, prijel ga je okoli vratu in tako visel na njem. ko sta brzela vedno dalje v noč.
»Sva že bliizu?« je vprašal Sivka. »Ali slušiš?« ga je še enkrat vprašal in potegnil za uhelj.
»Kmalu bova na mestu,« je Sivko odvrnil. »Poglej v daljavo. Povej mi, če kaj vidiš. Ali se ne premika črno po hribu navzgor?«
Janez je dolgo časa glodal naprej, napenjal jo oči, a tako ni  mogel ničesar opaziti. Sele,
ko sta priletela čisto blizu, je zagledal, da se je vila kačasta črta navkreber in da je na drugi strani tonila v temen gozd. »Ljudje morajo biti,« je rekel.
»Ljudje so,« mu je odvrnil Sivko.
»Potem je prav gotovo ena izmed brigad,« je trdil Janez. »Brigada mora biti. Tu je moj očka. Mama mi je povedala, da je v veliki brigadi, da je v taki brigadi veliko mož, in da je med njimi moj očka. Tu ga bova našla. Spusti se na tla, da bova vprašala može po mojem očetu.«
Sivko se je v strmem letu spustil proti zemlji, da se je Janez ustrašil. Toda, že se je zravnal, skočil na trdna tla in nameril korake k možem, ki so tiho korakali v noči, na pot pa jim je svetil mesec. Vsa pokrajina je bila polna snega, snežne zvezdice so se prižigale in utrinjale kakor ne skončno polje gorečih svečic.
»Mož,« je klical Janez s konja. »Ali si videl mojega očeta?« Nestrpno je čakal na odgovor.
»Čigav pa si,« ga je vprašal eden med njimi in stopil iz vrste do konja. »Povej, čigav si. Morda poznam tvojega očeta in ti bom povedal, če je pri nas.« Pobožal je konjiča in rekel: »Lepega konjiča imaš, Le kje si ga dobil?« Pogladil ga je po vratu in Sivko je zahzal v noč.
»Moj oče se piše Kovač Janez,« je hitro povedal Janez in se nagnil z sedla k možu, da bi bolje slišal, kaj bo povedal.
»Pozdravljen,« je ta odgovoril. Ponudil mu je svojo šapa sto roko in mu jo močno stresel, da se je Janez bal, da mu jo bo odtrgal z ramena. »Njegov sin sd. Poznam ga, prijatelja sva. Toda te dni ga nisem videl. V koloni pred nami mora biti. Za-jahaj naprej. Hitro jih bosta dohitela. Tam vprašaj po očetu, med njimi je. Tudi v mojem imenu ga pozdravi in mu povej, da ga bom obiskal.«
»Hvala,« je veselo vzkliknil Janez »Očetu bom sporočil vaše pozdrave. Brez skrbi bodite. Ne bom pozabil. Sivko, naprej,« je ukazal. Konj je v lahnem drncu zletel ob črti brigade, ki se je še vedno vila v hrib in tonila v temi med gostimi siru\ • kami, ki so bile obtežene z debelo snežno odejo, da so vse noči ječale in vzdihovale pod njo in druga 'drugi tožile, da komaj čakajo pomladi.
Janez je oči zaslonil z roko, da ga ne bi motila svetloba. Z očmi je iskal dolgo temno vrsto, ki je morala biti nekje pred njima.
»Nič ne Išči,* mu je svetoval Sivko, »sam te bom pripeljal do očeta. Nič se ne boj, ne bom zgrešil.«
Za njima je ostala kolona, ki sta jo srečala in že sta bila zopet na planem.
»Jih vidiš?« je vprašal Sivko. »Poglej, tam je tvoja brigada, tam je tvoj oče.« Ko je to rekel, se je pognal v divji in vesel poskok, da je Janez kar odska-koval na hrbtu. Toda, ni se jezil nanj, ker je vedel, da se- tudi Sivko veseli, da bo videl njegovima očeta. Ko sta pridirjala do zadnjih v koloni, je Sivko prešel iz dirjanja v korak. Janez pa jo vsakega moža posebej povprašal po očetu. Jahal je ob vrsti in iskal očeta, dokler ga ni našel. Kar .s konja mu je poletel v objem. Oba sta zajokala, še posebno glasno je zajokal Janez, ki je pozabil na to, da je šlo mimo
njega mnogo mož in da so ga slišali. Oče pa ga je stiskal k sebi. potem ga je vzdignil nad glavo in rekel: »Kakšen mož si postal. Tako si velik. Prerasel me boš.« Postavil ga je na tla in ga znova potegnil k sebi. Zadnji v koloni so že izginjali v temi, zato je oče rekel: Tudi jaz moram za njimi. Pojdita nekaj časa z mano. Potem se bomo morali ločiti.« Oče je prijel Janeza za roko, v drugi je sinko peljal Sivka na povodcu in vsi trije so stopili za možmi, ki so stopali pred njimi. Dohiteli so jih. Janez pa je medtem ves čas govoril. Povedal je očetu, kako je doma. Vse mu je podrobno opisal in zopet vse znova pripovedoval, kako ga čakata z mamo iz dneva v dan in da mora čimprej priti domov.
»Bom,« je rekel oče. »Kmalu pridem.« čeprav je vedel, da ga še dolgo, dolgo ne bo domov, da ga morda nikoli več ne bo domov in da ga bosta mama in sinko zaman čakala, da bi stopil 6kozi vrata.
»Kako rad bi bil pri vama,- jo rekel. »Mnogokrat bi rad poletel k vama, da bi vaju obiskal. Toda ne morem. Tu pri nas je lepo. a dostikrat hudo in težko,« je končal. Janez je stopal poleg njega in ga močno stiskal za roko. Vse se je obesil na očota. vas je visel na njegovi močni roki.
Ura je tekla in tekla. Nekajkrat se je Sivko zdrznil na povodcu in zarezgetal, kakor bi hotel Janeza opozoriti, da bosta morala kmalu misliti na po-vratek.
»Saj sva komaj prišla,« mu je oponesel Janez.
»Do jutra morava biti doma,« je odvrnil Sivko.
»Kaj pa se pogovarjata?« je vprašal oče. »Kakšnega konja pa imaš, da govori? Kje si ga dobil?«
•To je moj Sivko, oče. Ti si mi ga kupil,« je rekel sin.
»A, tako,« je dejal oče, ki ni razumel, da je Sivko iz kosa lesa P »tal Cel konj in kako Je to, da konj gOVOrd, A kljub temu ni veČ spraševal. Samo to jo rekel: »Pri vas je pa čudno.«
»Sivko, ali ne bi šla jutri domov?« je prosil Janez.
»Ne morem,« je odvrnil konjiček. >Brez mene bi moral iti. Toda, no pustim te tukaj, mama bi bila preveč v skrbeh, ko bi sedaj še tebe več ne bilo. Domov morava iti. Konj sem in raje bi ostal v brigadi, kjer bi bil prost, ne pa. da bom v mostu spot vse leto ležal brez koristi na podstrešju.«
»No bom te pustil več samevati,« jo moledoval Janez, »samo šo on dan ostaniva.«
Sivko se ni dal proprositi in tudi oče je rekel, da je prav, da se vrneta, da ne bo mama v skrbeh,
»Morava iti,« je rekel Sivko. »Kaj bi jim koristil, če bi osLnl? Ko bi se zdanilo, bi bil zopet n konj na ukrivljenih nogah. Nobene koristi ne bi imeli od mene. Se za v ogenj bi n<> bil dober, ko je tukaj toliko gozdov. Pustili bi me v snegu, da bi začel gniti in naslednje leto bi bil bolohavo kljuse, ki bi ne moglo Storiti niti koraka. Ce greva sedaj domov, ru bova na-; lednj- ■ leto spet obiskala. x<-d ■ | pa morava na pot. Zadnji cas je že.  Zelo Se  nama  mudi in
strahovito bova morala drveti, da bova do jutra doma.«
»Sivko ima prav,« je rekel oče, ko mu je Janez vse povedal. »►Domov morata iti. Naslednje leto pa vaju bom zopet čakal. Ubogaj ga. Vedno ti je zvesto služil. Tudi sedaj ti želi samo dobro. Se mami bom nitro napisal pismo. Drugo leto pa jo pripeljita s seboj. Toda, kupiti boš moral še enega konjiča.« Oče je sedel na snegu in roka mu je hitro drsela sem in tja po bolem papirju, snežne zvezdice pa so mu ves čas svetile.
Oče in sin sta se objela. Janez je jokal, oče pa je le s težavo zadrževal solze. Sin je še bolj krčevito zajokal, prijel je očeta okoli vratu, kakor da ga ne misli nikoli več izpustiti. S težavo ga je oče od trgal in posadil v sedlo. Potrepljal je Sivka po vratu in mu dal zadnji košček sladkorja, ki ga je vzel iz žepa. Sivko je zahrzal in se vzpel na zadnje noge. Potem se je postavil na vse štiri in oče in sin sta si še enkrat podala roke, zatem pa je Sivko zdirjal. kot bi ga odnesel veter. Janezu je brila Sapa okoli ušes. Ni ga držal za uzde. V rokah je držal pismo za mamo. Ni pa videl, kako je veter sušil solze, ki so tekle Sivku iz oči.
Snežne iskrice so jima svetile nazaj po poti in govorile: »Sedaj vemo. kje sta bila. Janez je obiskal očeta v partizanski brigadi tisočerih mož. V rokah, ki jih stiska na prsi pa nese mami pismo.
Sivko se ni zmenil za njihovo čebljanje,   Vedno   više   se je
vzpenjal in poletel Je z vso silo
naprej. Njegove noge so grabile zrak in se odbijale v velikih skokih naprej. Janezu je brila v obraz ostra burja, a se ni zmenil zanjo. Solze, ki so mu tekle po obrazu, so zmrznile na licih in se bleščale v mesečevem siju kol majhni kri.st.alčki bolesti njegovega srca. Globoka pod seboj je zagledal veliko mesto.
»Tu sva,« je rekel Sivko in se v velikih krogih spuščal proti zemlji. Potem je usmeril pot proti hiši, kjer sta bila doma. Skozi okno je Janeza ponesel v SObo in odložil na posteljo.
»Na svidenje!« je še utegnil r-eči in že se je za gorami začelo svetlikati. Rodil se je nov dan.
Ko je zjutraj prišla mama k Janezevi postelji, so je nasmehnila. Janez je tiščal roke na pr-s Zbudil se jo in jO je poklical: Mama, pridi, pismo imam za tebe.«
■ Kakšno pismo?« je vprašala mama.
• Pismo,« je odvrnil sin. »Vzela si mi ga,« je trdil. »Vzela si mi ga,« je se bolj vneto trdil.
»Seveda sem ti ga vzela,« je pritrdila mama, k<> je videla njegovo vnetost.
»Mama,« je rekel, «ali mi boš drugo leto kupila novega lesenega konja? Had bi Imel še enega.«
• Kaj pa Sivko?« je dejala. Na podstrešju ga imaš.«
»Takoj ga grem iskat. Od danes naprej  bo zopet pri meni
Ni podstrešju Je mrzlo in pusto.«
Od tistega dne je bil Sivko \ 'ino pri Janezu. Ce/. mesee dni j> i se |ima jo pridružil še Belčok.
Janez, Sivko in Belček . - . Fant in njegova dva konja.
Otmar Novak
KRANJ, 30. DECEMBRA 1959
„Jager gre na jago...
T*T ekateri pravijo, da so lovci \\ posebne vrste ljudje. Ljudje, ki so preveč »zaljubljeni« v svoje pse, ki brez smisla zgubljajo ure Ln ure v mrzlih jutranjih sla-nah na preži med grmovjem, ljudje, ki jim je v prostem času puška velikokrat kot najbližji. Tako iti podobno pravijo ljudje. Morda, je v tem nekaj resnice!?
Hkrati pa je tudi res, da so lovci (vsaj med seboj) zelo tovariški, prijazni. Razvijajo in utrjujejo čut poštenosti in odkritosrčnosti, gojijo ljubezen ne samo do narave, marveč tud'i do živali. Proti živa-
— Kaj se čudiš? Vzemi velik krožnik, naloži nanj veliko krompirja in dodaj še mojega ptička, pa bo obilno kosilo
lim ne naporjajo samo pušk, ampak jih tudi varujejo, vzrejajo. Koliko je primerov, ko lovec najde onemoglo živaiico, jo odnese domov in skrbi zanjo. Blizu »Rolete« v Kranju otroci vsak dan občudujejo srnjačka in srnjaka, ki jih je
lovec vzgojil z dudko kot dojenčka. Drugje tako skrbijo za jerebice in druge živali. Pozimi lovci nosijo seno daleč v zasnežene jase, kjer se hrani divjad, ko v naravi hrane ne more dobiti.
Ena izmed kranjskih družin ima v svoji koči organizirano samopostrežbo. Lovec, ki pride tjakaj, »-i kar sam napravi čaj z rumom, salamo s kruhom itd. in vse to lepo plača ali celo menja denar iz odprte blagajne. In končni obračun se vedno ujema. Takih primerov, kako lovci gojijo poštenost in smisel za kolektivno življenje, jo povsod precej.
Kljub temu to pot ne bo beseda o etiki lovcev. Niti o njihovi gospodarski nujnosti in koristnosti. Za novoletno razpoloženje naj to pot zadostuje samo nekaj vedrih.
LOVSKI KRST
Po občnem zboru so se razži-veli. Na dolgo mizo so prišli prvi litri vina in piši so radovedno iin proseče gledali v krožnike s klobasami, ki jih je nosila na mizo postavna natakarica. Kar na hitro pa se je hrup polegel. Starešina je pozval vse, naj prisluhnejo. Na vrsti je bil krst novih članov. Trije so se vsedli na klop pred tričlanski sodni zbor. Sodnik, sivolasi mož z očali in beležko pred seboj, je kazal vidtz neizprosne strogosti. To je mlade kandidate osupnilo, čeprav je bil zlasti eden od prisednikov zelo dobre volje, saj so imeli ob strani »advokata z izredno sposobnostjo«.
»V imenu naroda in postave želite postati lovci!« jih je nagovoril .sodnik.  Po  kratkih »uradnih* procedurah so začeli z najtežjim! »Kdaj je zajcu najbolj vroče?« je
bMo pTvo vprašanje, ki je v popolni tišini odjeknilo od stropa kot grom.
Kakih trideset parov oči je bilo uprtih v prvega kandidata, ki mu je bilo vprašanje namenjeno.
»Kadar se peče!« je nekdo šepnil zadaj, toda sodni zbor ga je zaradi ■nediscipline brž oddaljil.
»Kdaj ima jerebica največ perja na sebi!« je bilo drugo vprašanje, na katerega naj bi odgovoril kandidat v sredini.
V sobi so se začeli smejati. Nekateri so skušali prišepetati, toda niso uspeli. Vprašani, mož srednjih let, je vrtel svoj zeleni klobuk in . . . Ni io ni šlo! Šele, ko mu je eden izza sodniške mize pokazal roko vrh druge, se mu je zasvetilo: .»Kadar je na njej pete-linček!«
».Kdaj indijanski lovci Tečejo ,Dobro jutro'?« Tretji kandidat se je rahlo premaknil na stolu in začel ugibati. Povedal je nekaj odgovorov, vendar jih je komisija vse po vrsti zavračala kot nepravilne.
»Kadar govorijo slovensko pač!« mu je končno povedal vprašujoči in vse je tresnilo v smeh. Sledila so še vprašanja: Kdaj gre lisica v luknjo?, Zakaj hodi zajec v zelje?, Kdaj srnjak odvrže roge?, Zakaj petelin meži kadar poje? itd., itd. Vsakdo je moral odgovoriti na štiri vprašanja.
Potem so bili še »tepeni«. Na palico so se nato podpisali vsi iovci, ki so prisostvovali »krstu«, m veselo razpoloženje se je nadaljevalo.
RAZOČARANJE
Matija je strasten lovec. Polnih petindvajset let je lovil pod Golico in tam c'kodi. Zato ve povedati  tudi   veliko   veselih in
pretresljivih dogodkov z izredno srečo, pa tudi dovolj takih, ko po ceie dni ni dobil niti misi.
Najbolj pa se spominja, kot pravi sam, nekega dogodka s petelinom. Njegov znanec, ki bi rad veljal za dobrega lovca, ga je prosil in prosil, naj mu pripravi petelina za odstrel. Matija se je potrudil. Ko je ugotovil, kje je petelin, je povabil gosta. Predno sta prišla do tistega kraja — to je bilo pred jutranjo zoro — mu je dal še zadnja navodila, kako je treba petelina »zaskokovati« samo v tistem hipu, ko zapoje, in potem znova čakati.
Vse je bilo v redu. Petelin se je res oglasil prav blizu. Vsakikrat ko je zapel, se mu je lovec spodaj pribHžal in ga kaj kmalu dobil na strel. Ko je bil pripravljen, je sprožil. Petelin se je frfotaje ,sko-tal.il po košati smreki navzdol in obležal na kupu vej, kamor je bil padel. Veselje je bilo na višku. Matija je priskočil in presrečen čestital gostu. Ta si je mel roke od tolike sreče in komaj prišel do prvih besed v zahvalo. Potem sta se usedla, prižgala cigarete in občudovala srečo tistega jutra.
Končno sta vstala. Gost je pripravil nahrbtnik, kamor bo spravil petelina, in stopM h kupu vej. Petelin z dolgimi, negibnimi krili se mu je zdel še lepši kot v zraku.
Takrat pa . . . Petelin je nenadoma dvignil glavo, zairlotal s perutmi in . . . V velikem loku se je zazi.bai nad dolino in izginil za čermi sosednjega pobočja! Ostala sta odprtih ust — brez besede. »Kaj takega še živ dan nipem doživel!« pravi danes Matija.
Zlato v Savi!
Prižgali smo cigarete in čelli so pripovedovati . . .
Celje, Pragersko, Ptuj . . . Vlak je sopihal naprej proti Čakovcu. Pokrajina v pisanih jesenskih barvah je bila še lepša. Sem in tja so se pasle črede konj. Medjimur-ski konji so znani daleč naokrog.
Kotoribal
Oddahnil sem se. Dolga vožnja   se zazrli v valove je že vse utrudila. Cariniki s papirji v  roikah  so vstopili. Zadnja postaja! Naprej je Madžarska. Brž onstran Mure.
Gostišče z velikim napisom »Restoran« tik ob železniški postaji je bilo edino v vsem mestecu. Našli smo prostor pri eni (izmed okroglih rniz. Seveda, preden smo sedli, smo previdno pogledali stoie. Morda je bilo že to dovolj, da so domačini  obrnili pozornost na pri-tlece, Mož z velikimi brki je odmaknil dve goski, ki sta zvezani čepeli na klopi ob mizi. Celo sta-Tejša žena s širokim in dolgim nabranim krilom je hsdi hotela odmakniti gibaj očo se vrečo v kotu. « nje pe je oglašal pujsek. Nad vhodnimi vrati  tega lokala pa je Pisalo    »Restoran«! Presenečenje nas jp čakalo  tudi pri  jedi. Nič toplega! Zvečer, če bo prišla naokrog žena, bi lahko dobili jajčka. Sicer  pa   le  salamo  in slanino. Kljub vsemu temu pa je bilo kaj kmalu zelo prijetno. Spoznali snu. se t. domačini.
»O zlatarjih sprašujete?!« so se čudili. Nekateri so se spogledovali, dlt>g| so postajali radovedni. Zakaj? To smo »vedeli Sele pozneje. Pred dobrim letom so bi-li namreč skrili ilegalno prodajo zlata preko meje v Trst. Zato so morda mi-slili. du smo iz Trsta.
'Pa kaj boste o tem pisali! To ni
Blizu  tam, kjer  se Mura izliva tarji so,imeli s seboj lopate in ve-
v Dravo, imajo pravo pristanišče, liko desko. Ustavili smo se ma.lo
V skiomno izdelanih čolnih, ki so više na nasprotni obali. Deslko so
jih iz previdnosti izvlekli daleč   z postavili približno tako kot šolsko
vode, so bili lonci, vrvi, stare ode- tablo, le maio bolj položno. Potem
;e _ so  sezuli  čevlje  in kar  v dolgih
hlačah  zabredli  v  valove.   Z lo-
Vsedli smo .se na rob struge m patami g<> previdiro M.je]d
ZAJCI IN FIAT 600
Bil je zaključni lov in »Uden-borštovci« so se ga polno-števikio udeležili. Gozd od Kokri ce proti Naklem je bil poln gonjačev. Na cesti pa so čakali ostrostrelci z nabitimi puškami. Martin si je zbral skrivališče za prežo v Franceljevi gmajni. Tam v bližini je imel tudi svoj Fiat 600.
Kaj kmalu se je pokazai prvi dolgouhec. Priskakljal je čez cesto, kot da mu ni prav nič mar za pasji lajež in za vso hajko. Celo usedel se je, strigel z ušesi in c,j ogledoval. Iz bližnjega grma pa je bila vanj naperjena puška. Drugi lovci iz bližine, ki so videli kako lepo se <je zajec postavil v tarčo Martinu, so kar občudovali toliki »krompir«. Toda puška ni in ni počila. Ko se je zajcu končno zdolgočasilo, jo je spočit »ubrisal« naprej.
Martin je zatem menjal prostor. Skril se je na drugi istrani. Zgodilo se je isto. Se dva zajca sta prišla in odšla zdravih nog. Šele po končanem lovu je Martin povedal, kakšno smolo je imel. Vsakikrat je imel zajca ravno pred avtomobilom. Cim bi sprožil, bo poškodoval svoj avto.
Iz tega motoriziranega lova je potem nastala vrsta »vicev«. Nekateri so trdili, da so zajci čaka'i, da jim kdo odpre vrata v avto, drugi so menili, da zajcem »Fičo« ni bil všeč in podobno. Res pa je bilo, da se je Martin iz lova vračal s praznim avtom, da pa so zajci kar občudovali njegovo vozilo Smeha ni manjkalo.
PES V NAHRBTNIKU
Andreju pa se je pripetila enkrat   prava   smola  s psom. Pes je postal nemiren, čim je Krenili smo naprej, navzgor do   vide]   da si je A;ndrej obul gojze..
Toda nekega jutra pes ni smel z njim. Andrej se je bil namreč namenil na petelina. S svojim 'lajanjem in skakanjem bi pes namreč vse pokvaril. Zato je moral psa zapreti v hlev. Toda pozneje, ko je žena odšla v hlev, je pes ušel in zbežal po sledi in kar hitro je bil pri Andreju visoko pod Križko goro.
Andrej je razmišljal, kam s psom. Toda nobena varianta, ki bi psa oddaljila od petelina, mu tisto jutro ni bila pogodu. Končno mu je rešitev ie šinila v glavo. Psa je stlačil v nahrbtnik.
Po končanem lovu, ki je bil zelo lep, čeprav neuspešen, je odvezal nahrbtnik in izpustil ujetnika. Šele takrat pa se je spomnil na malico v nahrbtniku, ki je ni bilo več. Rokavice in ostalo v nahrbtniku pa je bilo lepo navlaženo.
K. Makuc
tako hitro. Zarije se med dlačice, Seveda mora biti deska iz mehkega lesa in primerno razpraskana.
S še močnejšim izpiranjem so zatem izprali iz deske še zlato, ki se je zbraJo v posebni posodi spodaj. Toda to zlato morajo potem še »speči« kot pravijo. To naredijo kar nekje ob Dravi, navadno po končanem delu, zvečeT. Pokazali so posodo za tako delo.
rahlega ovinka.
Pristali-smo za novi poskus. Eden
Tiče in posadil klobuk.
na   glavo zeleni
— Lep lov, toda kdo mi bo verjel . . .
Za-
pod vodo tik ob obali, ga počasi od »zlatarjev« je kar iz čolne za-stresali, in ko je bila lopata pra-   je.i pesek z lopato.
zna, so jo s prav tako previdnostjo
NEKAJ POSEBNEGA
»■Tod že nekaj tlet ni sreče. Tudi spomladi dvomim, če bo kaj!« je povedal in pokazal lopato, kjer je bila vidna samo ena rumena iskrica.
Vrnili smo se- Potek iskanja zlata in izpiranja nam je bil približno znan. Toda domačini so nadaljevali s pripovedovanjem.
Včasih je šlo to boije. Dandanes   KrQg nas "je Kitajs,ka k odhajajo v Varaždin, v Zagreb, v   ^  yj -     ^ s,amo mlatite-Čakovec . . .  Večina  ljudi   gre v
. i i   ..i   . . Priznamo, naša  stvar  je malen-
■tovarne. Malo )e mladi:h, ki se jim J . _
,       .     .. _ —.___. .   ... kostna — družinskega značaja. Za
ljubi tavati po Dravu m iskati rev- ■
matizem v hladnih valovih. Vča- kašo gre"
sih pa je bilo tam vse polno čol- Prejšnji teden  sem zbolel. Prenov. Vsaha hiša ga je imela. Na objede! sem se kolerabe. Dravi so se srečavali z onimi iz Bolečine so bile strašne in zato Dubrave, Milanovcev, Sv. Marije, sem odšel v ambulanto.
Seveda je to majhna stvar, tako majhna da se bodo nekateri bralci jezili morda celo zgražali.
Kako le morete obravnavati tako neznatne probleme, bodo rekli. —
KmaJu se je moja soproga vsa vesela vrnila:
»Seveda nisem kupila navadne kaše, ki stane le dvajset kopejk. Naoavila sem pravi, naravni her-kuies.«
Ogledal sem si zavojček. Nekaj posebnega. Pestro obarvan, popisan z brezštevilnimi inteligentnimi besedami in risbo človeka z utež-mi. Pravo razkošje.
Ukazal sem, da mi skuhajo to dieto. Bila je res okusna, mehka in popolnoma bela. Le eno napako
/ ti:.i:  7    g >e imeIa' J*511 Je ni bil°
............., J,_       po  natančnem  pregledu  mi   je   Žvečiti se jo je sicer dalo, a plju-
kožami, ki so jih pritrdili pod gla-   rekei zdravnik: dino vode. Med dlakami so ostajale iskre, ki so jih potem stresali iz osušene kože.
"obM zaslužek! Bolje bi bilo, če bl Plati! kotorel « so Tiirmi'l'i nekn-l'r'' ko smo jim povedali, d« smo "ovinarji. Edina tovrstna zadruga zlatarjev je to v državi Edini J uti j o, fcj baje ,jjčej0 jn pn'dobl-V<1)0 »lato iz peska.
Ze odlkar pomnijo, so se tu uba- cvignili iz vode. In potem se je daii s tem delom. Tudi njihovi vsak zazrl v pločevino. Približal dedle. Toda malo jih  je bilo, ki
»Pa tudi vi tam imate zlato. V pesku Save je prav gotovo!« je pripomnil nekdo, ko smo povedali, od kod prihajamo. »V vseh naplavinah ob rekah ga je dob itn več ali manj.«
Drugi ga je prekinil, češ da Sava kot kratka planinska reka morda nima  toliko zlata. Je pa zelo različno. Niti Mura ni nikdar pri-sem se sosedu. Zaman sem iskal   vabljaila iskalcev.
»Lahko je angina, a tudi para-tilus ni izključen. Po vaši smrti bo vsekakor laže postaviti diagnozo. Važno je, da ne uživate surovo hrane. Priporočam vam dieto: ovseno juho ali herkules-kašo. Takoj sem posial ženo po kašo. Ana Petrovna, ji pravim, ne ku-
vati je bilo treba. Vse Izpljuniti, preveč luščin je imela.
S tekom sem si ogledal poln krožnik, poduhal in legel spat.
Pozdravil sem se, kakor vidite. Najbrže zato, ker diete nisem užival. Sicer bi se bolozen lahko še ob mila.
Vse ostalo je v najlepšem redu.
pujte slabih stvari. Nekaj izredne- Deio opravljamo, pisarne pišejo m ga naj bo. Zdravje je dragocena kvaliteta se izboljšuje iz dneva v stvar. Ne gre mi za petak. dan. M. Z.
so se samo s tem preživljali. Sa-   zlato. Toda on:
mo kadar je čas, ko opravijo na njivah! Pa .tudi ni zmeraj čas z« to. Največ sreče je spomladi, po večjih poplavah. Takrat gredo na lov. Do Ptuja in šo naprej gredo včasih. Zunaj ostanejo po teden,
»Ena! Prav tu je!« je pokazal
»Kaj bodo oni ob Savi iskal zlato, ko jim ponujajo delo in stal
prstom'    bleščečo     svetlorumeno  ™  zaslužek  v  vsaki  tovarni. N
Potrdili ,so, da )e t>0 res. Nikjer  <iva. s seboj vzamejo hrano, kos
J***Oll mso slišali kaj takega. — smo prešli na razgovor o l'r'lr'lk" koruzo, o davkih, o ceni J:'' ,lf> in podobno. To, kar jih je težite.
so za vpreini voz »zapravljiv-  CP v .n0vih zasipih, tam, kjer re-  sko v primeru, če se .torej »spla-
No-selje zlatarjev Vidovec je bi-
° ^p kakih 5   kilometrov daleč.
' °'',vnega prometa ni tja. Zmenili srno
ček,
Vo<*i»Ki hiš  jo bila zaprtih. Zla-,"r ' »0 spravljali pod streho živ-i(its.kc važno »»lato«   - kromp.r. . 'Ni idoj čas za to,« so se sme-ko smo j:h spraševali, zakaj ^lto ob Dravi. »To delamo samo, Ja<1«r imvnmo čas, ob poplavah in rp!"f'i".<!!<- lS0 pojasnjevali. yr''^ so bili vendar pripravljeni, a Pokažejo, kako to gre
šotorskega krila. Spijo in kuhajo kar zunaj . . .
»Kako najdete zlato, kako veste, kje se morate ustaviti?«
»To boste videli. Pokazali vam bomo!.i  so prijazno povedali.
»V glavnom je treba iskati str-
istkTO. Potem sem uprl pogled kovino. Nič!
»Dve!« je vzkliknil znova on. Prepričal sem se, da je res. Potom pa nič več.
Drugi jo na svoji lopati našel tri, a na eni lopati —- niti sledu!
Premalo je tu zlata! Ni kruhal so menili. Ko smo bili že skoraj pripravljeni za odhod, smo jih šele komaj pregovorili, da nam kljub temu pokažejo, kako delajo z de-
ka zavija. Tam naredimo »štihipro-
splača se jim!« je menil drugi.
Tako smo kramljali, se odpravili proti vasi in se posloviili.
Potem smo še pobarali v zadrugi. Članstvo te edinstvene zadruge je prav na takih osnovah kot vsako zadružništvo pri nas. Čuva red in disciplino. Vse zlato morajo oddati zadrugi. Goljufati je zelo težko. Sami iskalci zlata-zadruž-niiki se poznajo »do mozga«. Za visak prekršek hi ga .izključilii iz članstva in mu prepovedali čoln ter iskanje zlata.
Ob prvi priložnosti, ko .sem pa
ča<«. Ugodili so nam. Z lopatami be«. Ce z enim   zajemom   peska so previdno zajemali pesek izpod o.-danejo na lopati več kot tri zla- vode in ga metali na desko. Tam  kopal ob Savi, sem skušal ugoto-te  iskre,  potem  se  splača,  sicer se je ustavljalo precej   drobnega  ^j1'- ^e se «Pl*ča« iskati zlato tupa ne!« Potem so pripovedovaii o pefka. Potem pa so z vodo izpraJi izredni preči, ko je od enega zaje- desko in se zazrli vanjo, ma ostalo na lopati   celo   osem,     « \\ ...      , .
deset zlatih „skric. b 'U'/đV° .f™   u9«tov" ^kal
svetlo rumeni h   i sikne   med belimi
Ko smo odvrgli ogorke, smo so dlačicami lipovine. Seveda, ker so
spustili po koritu navzdol do vode  nam  jih  pokazali. Zlato je težje
in se skobacali v dva čolna. Zla-    kot pesek. Zato ga voda ne odne.o
di nam. S kosom naplavljene plo čevine sem zajel pesek in ga pod vodo  stresal.  Nič ni   bilo! Niti iskrice!  Kljub   temu  mi   je  ostal | spomin  na obisk pri zlatarjih na Dravi pred leti v živem spominu.
K. Makuc
V višjih predelih so sanke še v »modi« .
15999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999994
12 »O L A S GORENJSKE«	KULTURA IN PROSVETA	KRANJ, 30. DECEMBRA 1959
		
t spesni začetki dela
delavskih univerz
V našem okraju, kot tudi drugje po deželi, so to jesen ustanovili delavske univerze. Osnovali so jih po vseh občinskih središčih, razen v Žireh. Povsod so tudi že imenovali upravne odbore univerz in sprejeli programe dela. Zelo obsežen program svojega dela sta sprejeli zlasti delavski univerzi na Jesenicah in v Kranju.
Značilno je, da so delavske univerze ob sprejemanju svojih programov zelo tenkočutno prilagodile svojo dejavnost potrebam delavstva oziroma prebivalstva svojega kraja, seveda v skladu z začetnimi možnostmi. Ponekod prevladuje skrb za strokovno izpopolnjevanje in za dosego kvalifikacij, drugje za usposabljanje državljanov za njihovo aktivnejše sodelovanje v samoupravnih organih in podobno. S tem namenom so organizirali razne večerne gimnazije, tečaje in seminarje. — Brez dvoma bodo potrebe v prihodnjih letih narekovale še nove oblike dejavnosti. To zlasti spričo vsestranske težnje delavcev za pridobivanje kvalifikacij in s tem tudi višjih prejemkov v smislu zakona, ki vsakomur omogoča vstop na višje šole. Končno je vsestransko ideološko in strokovno izpopolnjevanje delavstva važen člen v verigi za povečanje delovne storilnosti in življenjske ravni obenem.
2e v samem začetku pa so delavske univerze zašle v nekatere težave. Čeprav so, preden so jih ustanovili, pričakovali največ težav zaradi pomanjkanja kadrov, so bile te ovire dokaj uspešno premagane. Največje težave pa so zdaj zaradi pomanjkanja prostorov in finančnih sredstev. Samo škofjeloška univerza, ki je dobila prostore v Domu Zveze borcev, kjer ima dve učilnici in pisarno, se je delno postavila na lastne noge. Vse druge gostujejo po šolah, občinskih prostorih in drugod.
Nič bolje ni z denarjem. — Občinski ljudski odbori so v času priprav za ustanovitev univerz pokazali veliko razumevanja zanje. Brž pa, ko je bilo postavljeno vprašanje denarne pomoči, prejšnja pripravljenost ni našla rešitve v materialni pomoči. Škofjeloška univerza na primer potrebuje za letošnjo dejavnost še 780 tisoč dinarjev, ima pa le 100 tisoč dinarjev. Na Jesenicah jim manjka še 400.000 dinarjev za letošnjo dejavnost. Tudi posamezna podjetja niso z zadostnim razumevanjem podprla te ustanove iz skladov za kadre in podobno. Prav spričo teh težav pa nas prvi uspehi delavskih univerz navdajajo še z večjim optimizmom za delo v prihodnjih letih.
K. M.
Z obiska na večerni gimnaziji v Kranju f.
Nadomestiti morajo zamujeno
Pusto jesensko vreme, dež in megla. Človek res ne ve, kam bi se dal. Planinske vrhove je že pobelil sneg.
Poletni meseci so za nami in s tem tudi čas dopustov.
Na ulicah Kranja je bilo tistega dne živahno kot ponavadi, posebno še zjutraj, ko so delavci hiteli na delo v Planiko, Tiskani-no, Iskro, Inteks in drugam.
Otroci so hiteli v šolo, gospodinje na trg, v tovarnah pa so stroji brneli svojo monotono pesem.
Popoldne tega dne pa vseeno ni bilo tako navadno. Ce si šel mimo kranjiske Gimnazije, si videl, kako nekaj odraslih s šolskimi knjigami, kot pravi šolarčki, vstopa skozi velika vrata.
Kdo so ti ljudje, se nam je nehote vrinila misel. In naša radovednost nas je napotila prav mednje, v šolske klopi.
Takoj   ob  vstopu  v Gimnazijo
dvoh d»!a>o v tovarni, popoldne ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih pa pridejo sem, de si izpopolnijo svoje znanje. Pouk imajo v omenjenih dneh od štirih popoldne do pol osmih zvečer. Učno snov štirih gimnazij bodo predelali v treh tellh. Tu je morda še
Med njimi pa so tudi dekleta :n celo mamice.
Hema Valjavec nam je med drugim zaupala: »Rada bi se vpisala na medicinsko fakulteto. Znanje :n uspešno opravljena matura mi bosta \o prav gotovo omogočila. — Delala sem v treh izmenah. Sedaj
Med  predavanjem geografije
Na kolesu v šolo .. .
smo na oglasni deski opazili listič, na katerem je pisalo:
»Gimnazija v Kranju namerava odpreti oddelek za odrasle, ki bi imeli pouk v popoldanskem času. Prijave z navedbo dosedanjega šolanja sprejema šolska pisarna do 15. oktobra«
Pouk na večerni gimnaziji traja že dva meseca.
Bil je ponedeljek, nekaj pred četrto uro popoldne, ko smo jih obiskali. Na hodnikih gimnazije je kar mrgolelo mladih src. Ljubka dekleta so postajala v skupinah in govorila o tem ali onem. Drugi so ostali v razredih in se pripravljali za naslednjo šolsko uro.
Med tem vrvežem smo opazili tudi ljudi, ki obiskujejo večerno gimnazijo. Vsak dan od šestih do
ena zanimivost, in sicer ta, da bodo v prvih treh semestrih predelali slovenščino, zgodovino, filozofijo, zemljepis in nemščino. Za temi predmeti pridejo na vrsto še matematika, fizika, kemija in biologija.
V razredu jih je 22. — Čeprav obiskujejo šolo za odrasle, so to večinoma mladi ljudje.
Pustimo jih, naj sami spregovorijo, zakaj so se odločili za ta š tudij.
Prvi je začel Janez ATh: »V večerno gimnazijo sem se vpisal z namenom, da dobim srednjo izobrazbo. Obiskoval sem Industrijsko kovinarsko šolo in sem se izučil za elektromehanika. Danes želim, da bi študiral na univerzi, in sicer na elektrotehniški fakulteti. Ne čutim se sposobnega, da bi se s sedanjo izobrazbo vpisal na vi.soko šolo. Zato obiskujem večerno gimnazijo, da pridobim ti>sto, kar mi manjka,« je zaključil postaven »dijak.; kranjske Gimnazije.
Našemu razgovoru so se pridružili še drugi. Res, bilo je pravo dijaško razpoloženje, kot pred leti.
Janez Šuštar nam je povedal tole: »Končal sem vajeniško šolo v Radovljici. »Znanje, ki sem si ga tam pridobii, ne zadostuje potrebam, ki mi jih narekuje delovno mesto.«
Vesel sem, da sem se lahko vpisal v večerno gimanazijo. Vsak dan komaj čakam, da grem spet v šolo, čeprav 15 kilometrov daleč s kolesom,« je zaključil ta dvajsetletni mladenič.
v razredu   prevladujejo fantje.
pa mi je uprava dovolila, da delam samo dopoldne in imam popoldne čas za študij.«
Ko smo liistali šolski dnevnik, smo opazili, da obiskujejo to šolo večidel ljudje, ki so končali industrijsko ali pa vajeniško šolo.
Vlada   Urbanča   smo vprašali,
Hema Valjavec
zakaj se ni vpisal kar na fakulteto. »Veste, nisem prepričan, da bi uspel!« je kratko odgovoril. »Zato sem premislil in zdi se mi, da je tako najbolj pametno, da najprej opravim gimnazijo, potem pa se šele vpišem na fakulteto.«
»Kateri predmeti pa vam delajo največ težav?« smo ga vprašali.
Kal le povedala razredničarka?
Takoj po končanem pouku večerne gimnazije smo v zbornici našli tudi razredničarko oddelka za odrasle, Slavico Zirkelbach, ki nam je odgovorila na naslednja vprašanja.
»Kako ste zadovoljni s slušatelji večerne gimnazije?«
»Vsakemu predavatelju je všeč, če vidi pred seboj mlade ljudi, ki ga z zanimanjem poslušajo. Še bolj je lahko zadovoljen, če so to slušatelji oddelka za odrasle, ki so tisti dan že dobro opravili svoje delo v proizvodnji. Zase moram reči, da mi je delo v gimnazijskem oddelku za odrasle prijetno. Zares zadovoljna bom s slušatelji šele takrat, ko bom ob zaključku šolanja lahko z zanimanjem poslušala njihove pravilne odgovore.«
»Kaj menite o sedanjem pouku na naših šolah?«
Slavica Zirkelbach
»Menim, da nam je že popolnoma jasno, kako je s sedanjim poukom v šoli. Treba ga bo temeljito spremeniti, če hočemo, da bo ustrezal zahtevam družbenega razvoja. Postati mora sodobnejši, zanimivejši, življenjski. Vendar kako? Naše šole so pre-
natrpane z učenci. Kako naj ob dveh ali celo treh izmenah organiziramo dodatni pouk svobodnea ktivnosti in organizacije učencev? Rada bi že dočakala, da bi imele naše šole takšne pogoje za delo, kot sem jih videla v eksperimentalni gimnaziji v Zemunu. Z njo ima kranjska gimnazija prijateljske zveze in bosta drugič za dva tedna izmenjali skupini dijakov. Zemunčani imajo dobro opremljene posebne učilnice za fiziko, kemijo, biologijo, prostorno čitalnico, dvorano z odrom in res lahke bogato razvijajo dejavnost v krožkih in dijaških organizacijah. Pri njih je pouk nazoren in zato zanimivejši. Vendar menim, da je tudi pri nas mogoče marsikdaj pouk že v teh pogojih izbljšati. čc si le prosvetni delavci to prizadevajo. Res je, da jih vedno manj poučuje suhoparno in neživljenjsko, žal jih je pa zlasti v srednji šoli, še ved>-no nekaj. Bolje je v osnovni šoli, kar pa ni samo zasluga novih predmetnikov in zakona o osnovni šoli. Mnogi učitelji nekaj let iščejo ustreznejši način pouka in se s seminarji in z lastnim študijem pripravljajo na delo v reformirani šoli. Prepričana sem, da bomo imeli v nekaj letih v vseh šolah tak pouk, ki bo nenehno spremljal razvoj znanosti in tehnike, predvsem pa bo povsem ustrezal socialistični družbeni uredit-vi. Ob tem bomo morali rešiti dvoje vprašanj: zgraditi toliko šolskega prostora, da bo sodoben pouk možen, in organizirati stalno strokovno, zlasti pa ideološko izpopolnjevanje prosvetnih delavcev.«
»In kaj želite slušateljem večerne gimnazije za novo leto?
»Kaj jim želim? Mladi so še, zato najprej veselo praznovanje ob začetku novega leta, nato pa veliko znanja, pa tudi sreče ob prvih izpitih. Tistim pa, ki študirajo v precej težkih pogojih — mislim predvsem na naši mamici in dobro sestrico, ki morajo razen službe in šole posvetiti precej časa svojim otrokom in bratcu —■ želim, da hi lahko zdržali do konca šolanja na večerni šoli.«
M. 2.
V
J
»Za sedaj samo nemščina in deloma slovenščina. Seveda bom tudi tu zamujeno nadomestil.«
»In kateri predmet vam jo najljubši?«
FILM - FILM - FILM - FILM - FILM - FILM - FILM - FILM
Kratka bilanca preteklega filmskega leta
Danes še vedno ni mogoče dati končno oceno o našem preteklem filmskem letu. Kljub temu pa vemo, da smo v tem letu zabeležili največje umetniške uspehe do sedaj v naši kinematografiji. To so bili filmi »Vlak brez voznega
reda«, »Pet minut raja«, Miss Stone«, »Tri četrtine sonca« in »Sam«. V tematskem pogledu se je jugoslovnaski film obogatil z dvema sodobnima /.godbama, in sicer v filmu »Vlak brez voznega reda« ter »Razpoke v raju«.
Se večje rezultate je zabeležil naš risani film. Filma kot sta »Pri fotografu« in »Krava na Mesecu«,
Naš risani film si je že celo vsvetu utrl lepo pot. Kot režiser v filmskih risankah se je, razen Vatroslava Mimice in B. Vukotlča, uveljavil tudi Ivo Vrbanič. Pred kratkim je dokončal film »Na strehah«
sta prinesla mednarodna priznanja.
V letu 1959 je bilo posnetih tudi precej filmov v koprodukciji. NaŠa servisna podjetja so se v precejšnji meri proslavila s kvaliteto svojih uslug. Tako se na naših terenih vse pogosteje pojavljajo velike ekipe, kot na primer ekipa »AUSTERUTZA«.
Razen navedenih umetniških uspehov v preteklem letu lahko navedemo tudi naše uspehe v inozemstvu. Vsem je dobro poznano, da se je film »Vlak brez voznega reda« dobro izkazal v Cannesu; prav tako tudi v Benetkah. Tilm »H-8« pa je doživel velik uspeh na nedavnem tednu našega filma v Moskvi.
ORSON VVELLES V ZAGREBU
V Zagrebu se je pred kratkim mudil dva dni eden največjih da-na'šmjih filmskih režiserjev, scenarist in igralec — Orson VVelles. V slabih dveh dneh snemanja je odigral Vlogo iznajditelja Futond, v koprodukcijskim filmu »Auster-litz«.
V času svojega kratkega bivanja v naši državi je VVelles prisostvoval predstavi »Diogenesa« v Hrvatskem narodnem gledališču, obiskal je filmski studio »Dubrava-film« in priredil konferenco za tisk. Nasprotno tistemu, kot ga navadno prikazuje svetovni tisk velikih filmskih središč, je bil VVel-le»s pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja, ker se — kakor je sam
poudaril — zaveda, da ga pri nas ne bodo vprašali »kakšne cigarete kadite in kateri tip ženske vam najbolj ugaja?«
Zadnji večer bivanja v Zagrebu je VVelles preživel kot gost zagrebških časopisov. Za tem je odpotoval v Italijo, nakar bo odšel v avstrijska planine, Icjei namerava pisati svoje novo delo.
FIlmi, ki jih bomo videli v letu 1960
DVOBOJ
Italijanski film »Dvoboj« je prvi film in hkrati 'tudi nov uspeh mladega italijanskega filmskega režiserja Francescd Rosija. Film je bil v Benetkah leta 1958 eden od favoritov za »Zlatega leva«. Zaradi .svojih velikih kvalitet jo film dobil nagrado za režijo.
MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI
V prihodnjem letu se nam obeta film režiserja Richarda Brooksa »Miička na vroči pločevinasti strehi«. V glavnih vlogah nastopajoč Elizabeta Tavlor, Paul Newman in Buri Ives, Film je bil eden izmed petih kandidatov M letošnjega »Oskarja«.
GENERAL ROVLRE
Italijanski film »General Rove-re« je režiral slavni filmski režiser Roberto Rossellini. Glavne vloge ,so prevzeli igralci Vittorio de Sica, Giovan.na R a 1.1 i in Anno Vornon. Film jo dobil v Benetkah lela 1959 prvo nagrado
PEKEL V MESTU
Med filmi, ki jih bomo gledali v prihodnjem letu, je še en italijanski film režiserja Renata Castel-
lanlja, Ze Igralki Anna Magnanl ko GiuHetta Mastna nam jamčita,
da nas film ne bo razočaral.
»Lahko Tečem kar dva: zgodovina in filozofija.«
Zaupali so nam še, da so ustanovili tudi že razredno skupnost.
»Kaj pa profesorji?« na>s je se zanimalo. '
V imenu razrednega kolektiva se je oglasil Jože Konci »Z vsemi profesorji se dobro razumemo in z njimi lepo sodelujemo. Ce limamo kakšne težave, jih sproti o tem obveščamo in tako poteka pouk nemoteno.«
Iz pogovorov smo spoznali, da vsem dola največ preglavic nemščina. Predelati bodo morali kar osem knjig.
Se in še so pripovedovali, V vsph njihovih besedah pa je bila ena sama zelja: uspešno končati gimnaziji m s.' kasneje vpisalu na fakulteto. M. 2.
Jane/ Arh
Dejstvo, da je današnja Jugoslavija dežela z najburnejšim gospodarskim razvojem v svetu, je znano. Zadnji dve leti se je prepričala večina gospodarstvenikov v svetu, da jugoslovanski stil gospodarjenja skriva v sebi veliko življenjsko moč. V zadnjih štirih letih — od 1955 do 1958 — je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji porasla za 66 %. Če prištejemo še letošnje rezultate, doseže to povečanje 86%. V istem razdobju je narodni dohodek porasel za 39 odjStotkov, glede na letošnji porast proizvodnje in rekordno letino pa se bo ta odstotek še povečal. Celotni narodni dohodek v letu 1958 je bil za 39% večji od narodnega dohodka v letu 1939, 'letos pa bo, sodeč po sedanjem proizvodnem tempu in uspehih, presegel predvojnega za več kot sto odstotkov. Letošnja industrijska proizvodnja bo štirikrat večja kot v letu 1939, kmetijstvo pa je letos za polovico preseglo predvojno desetletno povprečje. Najbolj ,sta se v zadnjih dveh letih razcvetela 'ladjedelništvo in elektroindustrija. V obeh panogah je postala Jugoslavija pomemben izvoznik. Za naslednjih pet let so naše ladjedelnice že zasedene z naročili za tujino. V primeri s predvojno elektroindustrijo se je današnja povečala za sedemdeset-krat. Prej smo večje električne stroje le montirali in uvažali tudi vso opremo za elektrarne in daljnovode, telefonske centrale in merilne aparate — ^edaj je v hitrem razvoju že proizvodnja elektronske opreme. V velikem obsegu izvažamo celo kompletno opremo za hidrocentrale, od žerjava, turbin in generatorjev do zapornic; izvažamo telefonske centrale, Tazne merilne inštrumente itd. V Pakistanu na primer proizvajata elektriko dve hidrocentrali, veliki kot med-voska, in obe sta bili v celoti naše delo.
Kritiki našega gospodarskega sistema so se lotili predvsem naše kmetijske politike. Toda komaj so »dokazali« njen »popolni polom«, že smo tudi tu dosegli velike uspehe. Ze v začetku večjega vlaganja v kmetijstvo smo se rešili uvoza pšenice in sladkorja, koruzo pa bomo celo izvažali. Ze lani smo na državnih posestvih pri pšenici dosegli 23,4 metrskih stotov na hektar in pri koruzi 42 metrskih stotov, medtem ko so na površinah zasebnih proizvajalcev pridelali le 11.4 metrskih stotov pšenice in 14,8 metrskih stotov na hektar.
Hitreje kot smo pričakovali, smo uravnovesili tudi uvoz in izvoz. V prvih osmih mesecih 1959 je izvoz prevoznih sredstev in proizvodov elektroindustrije dosegel '1.4 milijarde dinarjev nasproti ',8 milijardam v enakem razdobju leta 1958, oziroma 4,8 milijard deviznih dinarjev v istem razdobju leta 1957.
Razvoj industrije in kmetijstva ter porast produktivnosti narodnega dohodka, vse to je močno vplivalo tudi na zvišanje življenjskega standarda v Jugoslaviji. Stopnja letnega povečanja osebne po-tr°šnje znaša v zadnjih letih povprečno 10,1 %. Iz spremenjene sestave osobne potrošnje v zadnjih letih se tudi lepo vidi, da Se čedalje bolj zmanjšuje delež prehrane, narašča pa delež industrijskih izdelkov, zlasti trajnih Potrošniških dobrin.
Vzporedno s krepitvijo gospodarstva v zadnjih letih, kar naj-bo,J zgoščeno kaže podatek, da smo morali prej za 1 dinar proizvodnje investirati 2,6 dinarjev, v 7a<'njih treh letih pa le že 1,6 dinarjev, je naraščal v zadnjih treh (',,h 'udi družbeni standard. Od leta 1953 do 1956 smo zgradili v mestih 7. družbenimi sredstvi povprečno po 15.557 stanovanj letno, od leta 1956 do leta 1958 pa po •'0.648 stanovanj, medtem ko za le-to 1959 predvide varno, da smo jih podili okoli 30.000, istočasno pa še okirog 30.000 z osebnimi sredstvi.
K vsem tem podatkom, ki nam dovolj zgovorno kažejo naš gospodarski rvr/voj in napredek, mo-rarn° dodati šo ugotovitev, da bo-",() v letu 1900 že izpolnili postavke in predvidevanja petletnega p0,rsPektiviiega plana in jih celo Presegli, To je za nas ogromen 9°sPodarski uspeh. . prav  je, da  ob  Novem letu v
ratkih besedah pregledamo Sosednjo uspehe. Zato ►smo zbrali ne-zanimivih številk, ki naj nam, Prav v skromni obliki, pa ven-^ar'°  dovolj   zgovorno prikažejo
e'cek naših dosedanjih uspehov.
aijimiMilfol
izvoz in uvoz
Kakšna je po strukturi in količini izmenjava važnejših artiklov neke države s tujimi deželami, je predvsem odvisno od naravnih dobrin, ki jih imajo posamezne dežele. V Jugoslaviji imamo precejšnje tržne viške koruze, tobaka, žaganega lesa, hmelja itd., medtem ko pa sami ne krijemo potreb po surovem bombažu, črnem premogu itd. in do nedavnega tudi ne potreb po pšenici. Kako se giblje izvoz in uvoz važnejših artiklov, kaže tale tabela:
gledališča, kinematografi, knjižnice.
V Jugoslaviji je leta 1939 delalo 24 gledališč, ki jih je obiskalo približno poldrugi milijon ljudi. Leta 1957 pa smo meli že 73 gledališč, 11.590 predstav pa je gledalo blizu štiri in pol milijona ljudi.
Pred vojno je imela Jugoslavija 413 kinematografov, obiskovalcev pa je bilo v letu 1939 okoli 20 milijonov. Zdaj imamo po statističnih podatkih 1384 kinematografov, ki jih obišče v enem letu 102 milijona ljudi.
Knjižnic imamo po podatkih Zavoda za statistiko kakih 28.000. Od teh je 826 znanstvenih, 5.062 javnih, 10,587 za učitelje in profesorje, 11.453 pa za dijake in študente.
Do leta 1957 smo odprli 242 muzejev, medtem ko je bilo leta 1939 le 80. Največ muzejev (85) ima Hrvatska, Srbija jih ima 58, Slovenija 48, Bosna in Hercegovina 19, Makedonija 19, Crna gora pa 13.
stanovanje
Splošen gospodarski razvoj in porast prebivalstva sta povzročila pri nas veliko stisko. Zalo je bilo treba vse sile usmeriti v hitro stanovanjsko izgradnjo.   Naslednje  tabele  prikazujejo potrošena
i2vo2 In uvoz važnejših artiklov (FLRJ)
ton»
	Izvoz			Uvoz			
	1S39	1957	1958		1939	1957	1958
Koruza	92 850	49 31 *	571 755	Plenic«	25	1 096 226	738 690
Vino	.10 161	6b 687	84 797	Surovi boabai	18 834	40 376	38 278
Tobak	3 141	16 073	23 17/	Črni premog	71 614	1 337 527	965 215
Žagan les	671 776	401 585	376 824	Utetn* gnojila	15 831	763 305	l 014 637
Matij	2 851	2 383	2 494	Pločevina	13 955	113 166	118 233
Gospodarstvo sleherne države teži za tem, da 6kuša na svojih tleh proizvesti čimveč artiklov za izvoz. Medtem ko gospodarsko nerazvite dežele izvažajo predvsem surovine in polizdelke (na primer predvojna Jugoslavija), pa gospodarsko razvite dežele težijo za tem, da izvažajo čimveč že gotovih proizvodov.
v osmih letih trikrat večja potrošnja električne energije
Elektrifikacija in elektroindustrija sta po vojni v Jugoslaviji močno napredovali. Brez elektrike ea današnje Jugoslavije in sedanjega življenjskega standarda, prav tako pa tudi industrije, sploh ne bi mogli misliti. V tej smeri razvoja gospodarstva smo dosegli rekorden uspeh. To nam kažejo nekatere številke o potrošnji električne energije:
1951 465,030.000 kWh
1952 488,057.000 kWh
1953 547,278.000 kWh
1954 673,305.000 kWh
1955 947,675.000 kWh
1956 1.064,657.000 kWh
1957 1.330,103.000 kWh
1958 1.507,020.000 kWh
Ekonomisti računajo, da se pri normalnem gospodarskem razvoju potrošnja električne energije v desetih letih podvoji, pri nas pa se je v osmih letih več kot potrojila, v letu 1958 je v primeri z letom 1951 narasla za 324 %. Prav gotovo pa je tolikšna  potrošnja električne energije v obratnem
smislu tudi odraz močnega razvoja industrializacije, močno pa se je razvilo tudi moderno gospo-dinjtsvo. Porast potrošnje električne energije v gospodinjstvu nam kažejo naslednje številke.
1951	75,236.000 kVVh
1952	68,502.000 kVVh
1953	81.086.000 kWh
1954	113,787.000 kVVh
1955	153,341.000 kVVh
1956	187,710.000 kWh
1957	228,089.000 kVVh
1958	283,588.000 kVVh
trikrat vec visokih sol
Čeprav je število prebivalcev v Jugoslaviji v primerjavi s predvojnim naraslo za blizu 4 milijone, imamo zdaj trikrat več visokih šol, kakor pred vojno. V obdobju 1938 in 1939 je delovalo 26 visokih šol, zdaj pa jih imamo 81. Srbija 31, Hrvatska 18, Slovenija 15, Bosna in Hercegovina 10, Makedonija 6 in Crna goral.
EN radijski aparat posluša 25 ljudi
Svoj program oddaja v Jugoslaviji 18 radijskih pastaj, od teh 9 relejnih. Pred vojno smo imeli 4 radijsike postaje. Srbija ima 4 radijske postaje, Hrvatska 5, Slovenija 4, Bosna in Hercegovina ter Makedonija po 2 in Crna gora 1.
Zadnja leta je bilo radijskih naročnikov blizu 800.000, od teh samo v Srbiji nad četrt milijona.
Medtem ko je prišel pred vojno en radijski aparat na 100 prebivalcev, podala zdaj en radijski sprejemnik 25 državljanov. V Sloveniji pride en radioaparat na 10 prebivalcev.
In še en zanimiv podatek. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Sloveniji manj radijskih naročnikov kot jih je bilo leta 1958 na Gorenjskem. V tem letu (1958) je bilo v Sloveniji 218.949 radijskih naročnikov, v posameznih krajih pa je število takole: Celje 25.102, Gorica 12.706, Koper 14.887, Kranj 23.993, Ljubljana 70.673, Maribor 47.093, Murska Sobota 9.050 in Novo mesto 14.246.
sredstva za gradnjo stanovanj in število novozgrajenih stanovanj v zadnjih letih. Seveda pa vprašanje stanovanj še zdaleč ni rešeno in bo treba v stanovanjsko izgradnjo vložiti še precej sredstev.
(9,8 %), promet s 110 milijardami (6,8 %), obrt z II milijardami (5 %), gradbeništvo z 89 milijardami (4, T odstotka) in gozdarstvo z 28 milijard (1,5 %)•
hektarski donosi so iz leta v leto višji
V letih 1930 do 1939 je bil povprečen hektarski donos pšenice v Jugoslaviji samo 11,4 metrskih stotov na hektar. Ta hektarski donos je v letih 1947 do 1956 celo nekoliko padel (11,3 metrskih stotov), ker smo v kmetijstvu in njenemu napredku ter organizaciji posvečala vse premalo pozornosti; v letu 1957 pa je hektarski donos porastel že na 15,8 metrskih stotov, medtem ko je bil v preteklem letu (1959) že 18,9 metrskih stotov na hektar. Medtem ko smo v letih od 1930 do 1939 pridelali povprečno na leto 2,430.000 ton pšenice, smo jo v letu 1959 pridelali že 4,030.000 ton in s tem pokrili domače potrebe.
Število živine na kmetijske površine
raste
Ce primerjamo število govedi na 100 prebivalcev v Sloveniji, vidimo, da iz leta v leto pada. Medtem ko je bilo na 100 prebivalcev leta 1949 35,4 govedi, jih je bilo leta 1958 le še 31,5, leta 1959 pa že 30,9. Tudi število konj se je od leta 1949 do leta 1958 znižalo od 4,4 na 3,9 na 100 prebivalcev, medtem ko je število prašičev v istem razdobju naraslo od 30,8 na 34,9.
Ce pa primerjamo podatke za Slovenijo z ozirom na kmetijske površine, vidimo, da število živine narašča. Leta 1949 je bilo v Sloveniji na 100 ha kmetijske površine 49,1 govedo, leta 1958 pa 51,4. V istem razdobju se je število konj na 100 ha kmetijske površine povečalo od 6,1 do 6,4, število prašičev pa od 42,8 na 51,4.
Pričakujemo lahko, da bo v letu 1960 število živine v Jugoslaviji in tudi na Gorenjskem precej poraslo in da ise bo s tem v zvezi tudi izboljšala pre-
Gradbeniška proizvodnja v FLRj                                      Milijoni din							
1957 1958	FLRJ	Srbija	Hrvatska	Sloveni ja	BiH	Makedonija	Crna gora
	270 195 307 110	92 646          69 380       36 544       46 308        14 231         11 086 115 958          H 437       44 285      <*7 284        18 276          9 870 Stanovanjski fond 1958					
Število stanovanj v 00C Površina v 000 m? Povprečna površina v <n? Povprečna površina na 1 osebo ( «2 )	3 77C 158 811 42,1 8,7	1 54'.            945          395           563          231 92 68 229         41 531)       17 372       18 757        9 832          3 091 44,2           43,9         43,9          33,3        42.6 33,6 9,2           10,0         11,1           5,8          7.1 6,6					
Število zgrajenih stanovanj
1953	36 m	11 718	9 123	4 213	10 1S3	1 992	960
i95t	34 208	9 927	7 836	3 888	9 753	1 921	883
1955	29 849	8 712	6 462	3 310	8 397	2 300	668
1956	37 005	11 713	9 235	4 130	8 884	1 778	1 265
1957	44 725	14 867	10 867	3 937	11 216	2 872	1 027
1958	61 279	23 653	13 956	5 035	14 606	3 210	819
40 % narodnega dohodka iz industrije in rudarstva
Pri formiranju narodnega dohodka v Jugoslaviji ima največji delež industrija z rudarstvom. Po podatkih za leto 1957 sta ti dve panogi ustvarili 727 milijard dinarjev oziroma 40 % celotnega narodnega dohodka. Sledi kmetijstvo s 604 milijardami (33 %), trgovina,   turizem in gostinstvo b 179 milijardami
sknba prebivalstva z mesom in mlekom. Zvezni družbeni plan za to leto predvideva namreč, da bomo morali živinoreji posvetiti največ pozornosti.
1970. leta ze 20,860.000 prebivalcev
In za konec poglejmo še porast prebivalstva v Jugoslaviji.
Splošni pregled števila prebivalstva v FLRJ
	Število prebivalcev sredi leta v tisočih	Prirodni prirastek					Na 1 000 prebivalcev		
			Vseljeni		Izšel jeni		iivorojenih	umrlih	prirodni prirastek
1939	15 596	170 742	23 763		27 402		25,9	14,9	11,0
1957	18 005	236 367	5 459		54 070		23.?	10.6	13,1
1958	18 189	265 638	1 133		41 426		23,8	V	14,6
		Verjetnostno število prebivalstva 1959-1970							tisoči
	FLRJ	Srbija	Hrvatska	Sloveni ja		Bosna in Hercegovina		Makedom ja	trna gora
1959	18 448	7 504	4 18?		1 585		3 283	1 418	476
1960	1b 667	7 571	4 218		i 600		3 347	1 44b	485
1961	tU 904	» 638	4 259		1 616		3 423	1 475	493
1962	19 138	7 703	4 299		1 633		3 500	1 «501	302
1963	19 372	7 766	4 337		1 649		3 579	1 530	511
1964	19 604	7 826	4 374		1 665		3 655 i	1 558	526
1965	19 821	7 884	4 400		1 681		i 731	i 587	529
1070	20 860	B 15?	4 577		i 757		4 086	1 718	569
(Prirejeno po virih iz »Gospodarskega koledarja 1960- ln »Mesečnih statističnih pregledov lrs«)
V novem letu trikrat tedensko
V PONEDELJEK, SREDO in SOBOTO
„GLAS GORENJSKE"
SREČNO
A
I Instalater Kranj
^5* želi v;em svoj;m
S poslovnim prijateljem
in vsem delovnim er ljudem v letu 1960
»- še več delovnih uspehov
O Srečno novo leto 1960!
Podjetje za modno in športno konfekcijo
Gorenjska ohlačilnica
Kranj
želi svojim cenjenim odjemalcem
in dobaviteljem srečno in delovnih uspehov
polno novo leto 1960
d zlomil kattktiv tovctke tasiiiuikiU at\ m gI\mU
OtfotitO? B RITO F-KRANJ
pošilja ob Novem leiu 1960 vsem delovnim kolektivom in v^em delovnim ljudem iskrene čestitke
tovarna tiskanega blaga
Telefoni:  cenrala 173-176
fLćIilfa alx Gla&em. iti a
itkrtne eeltitke
NaroČila izvršujemo točno in solidno
0J
JX
OJ
-a
N
<V
c
ca C
N
• r—t
O
> B
ca >
O
S
• »■H
•a
2
bombažne in stanične tkanine v vseh
modnih barvah in
odtenkih
Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot
kvalitetne po izdelavi in trajnosti
Grosistično trgovsko
podjetje I ff I I U Kranj
Živila
Uspešno in srečno novo leto 1960 vam želi prodajalna
liti Kranj —
Našo konfekcijo vam priporočamo tudi v letu 19601
Z željo, da bi bilo leto 1960 še uspešneje kot preteklo, pošilja vsem delovnim ljudem iskrene čestitke
pošilja vsem svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem ob Novem letu iskrene čestitke
10 let
V novih stanovanjih z veseljem uporabljamo lepo izdelane rolete ali platnene ali drvo-nitne zavese; bežen pogled v novoopremljene šolske učilnice že da slutiti, da je reformirana šola pognala svoje korenine. Večkrat se vprašamo, kdo je izdelal tako koristne lesene predmete, toda često ne dobimo pravega odgovora. Zato vam bomo dali odgovor danes: rolete, zavese, šolsko opremo in podobno izdeluje delovni kolektiv mladega podjetja »Roleta — mizarstvo« Kranj. Člani tega delovnega kolektiva so pred dnevi (15. decembra) praznovali majhen jubilej — 10. obletnico obstaja.
IZ OBRTNE V INDUSTRIJSKO PROIZVODNJO
Pred leti sta se mizarska obrtna delavnica in obrtna delavnica rolet v Kranju združile v novo podjetje »Roleta - mizar-
stvo« Kranj. Novoustanovljeno podjetje je takoj začelo s predvideno proizvodnjo drvonitnih in platnenih zaves ter šolskega pohLštva, vendar je imelo sprva bolj ali manj značaj usluž-nostnega podjetja. Petdesetčlan-ski kolektiv pa je imel večje želje: novo podjetje naj bi imelo v najkrajšem času 'industrijski značaj. Zelja kolektiva se je iz leta v leto vse bolj uresničevala.
5000 UDARNIŠKIH UR
Delovni kolektiv se je odpovedal dobioku. Vsi člani kolektiva so prijeli za orodje, in v bližini starih, za delo premajhnih prostorov, je začelo rasti novo poslopje. In danes je delovni kolektiv ponosen na vse, kar je ustvaril, zlasti še, ker je k doseženemu uspehu prispeval 5000 udarniških ur.
V novem poslopja proizvodnja že teče nekaj let, čeprav kolektiv z gradnjo še nadalju-
je. 2elja kolektiva je, da bi v
bližnji prihodnosti imel celotno proizvodnjo v združenih prostorih, in ne tako, kot jo ima danes na dveh krajih, ki sta precej oddaljena drug od drugega
Sodobno Izdelan kateder
Drvonltka Je na trgu vse bol| Iskana. Na sliki dalavka pri tkanju drvonltka
Predsobaia stena lz drvcailke
SCEPIALIZIRANA PROIZVODNJA
Kljub temu, d« Je imel delovni kolektiv doslej prvenstveno skrb z ureditvijo prostorov, J« dosegel znatne uspehe tudi v procesu proizvodnje. »Roleta-mizoirstvo« Kranj v glavnem še danes proizvaja enake izdelke kot pred desetimi leti, vendar v večjih količinah in s specializirano proizvodnjo. 2e 1. 1954 je kolektiv proizvedel 3000 m rolet, medtem ko jih je prej le okoli 1000 m. V letu 1960 pa bo proizvodnjo povečal na 14 tisoč metrov rolet; prav tako bo povečal tudi proizvodnjo drvo-nitke, in sicer ze štirikrat (od 10.000 m na 40.000 m). Uredili so tudi izdelavo kombiniran« toliko opram« (las — aluminij).
Podjetje ima za lo pomožno ključavničarsko delavnico, v kateri obdelujejo aluminij. Tu izdelujejo tudi vse kovinske dele, ki so po-trobni za rolete. — Čeprav se je kolektiv povečal v 10 letih samo na 170 članov, so zabeležili nadvse pomembna uspeha: petkrat večjo proizvodnjo in nov« prostor*.
ODJEMALCI
Vsekakor bi podjetje zabredlo že v težave, če ne bi proizvajalo kvalitetnih izdelkov. Prav s kvaliteto pa si je zagotovilo širok krog odjemalcev. Šolsko opremo vedno lahko dobite v prodajalnah    Slovenijales ali
Lesnina, proizvodnja rolet in zaves Pa niti ne zadošča potrebam Dalmacije, Ljubljane, Zagreba in Štajerske. Razen tega moramo omeniti še izvoz, in sicer v Švedsko in ZDA. Vsi odjemalci pa so veliki interesenti tudi 2a novejši proizvod »Role-te-mizarstva« Kranj — predsob-ne stene in drvouitk«.
Vse to kaže, da si je delovni kolektiv postavil trdne temelje. To potrjujejo še posebej uspehi v letu 1959, kar za gotavlja, da bo »Roleta-mizar-stvo« v prihodnje še bolj pomemben činitelj v gospodarstvu kranjske komun«.
OB NOVEM LETU POSTLJA DELOVNI KOLEKTIV »ROLE-TA-MIZARSTVO« KRANJ ISKRENE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM Z ZELJO, DA BI DOSEGLI V LETU 1060 SE VEC DELOVNIH USPEHOV.
KRANJ, 3§. DfcCBKfflRA 1MB
»GLAS GORENJSKE« 15
Novi znanstveni podatki
o Antarktiki
Pred kratkim je 167 delegatov iz 12 držav zaključilo svoje enotedensko delo — proučevanje problemov Antarktike.
Na sestankih, ki jim je predsedoval direktor argentinskega Antarktičnega instituta admiral Pan-zafini, so udeleženci lahko poslušali 181 predavanj.
Šef francoske delegacije Georges Laclavere je ob zaključku konference izjavil, da je bila prejšnja trditev, da tvorita antarktični kontinent dva velika kontinentalna bloka, razdeljena z- Vedelovim in Rosovim morjem, povsem napačna. Novi podatki, o katerih so razpravljali na konferenci, so pokazali, da sta ta dva bloka razdvojena z velikim planinskim masivom,
Največja predstava na svetu
Rim z dvema milijonoma prebivalcev, s svojimi razkošnimi vodnjaki, antičnimi spomeniki, kamnitimi slavoloki, tiberskimi mostovi in moderno arhitekturo, nudi zares najlepšo podobo za olimpijske igre. Trdijo, da bodo XVII. olimpijske igre najlepša in največja športna manifestacija moderne olimpijske zgodovine. Pozornost milijonov ljubiteljev športa, celo tistih, ki se samo začasno zanimajo za razna tekmovanja, bo v poletnih mesecih 1860 usmerjena na dogodke, ki se bodo odvijali na olimpijskem igrišču (na sliki). To supermoderno igrišče so v glavnem zgradili leta 1953 in je na njem prostora za sto tisoč gledalcev. Na sliki desno pa vidite znani ^Marmorni stadion«, ki bo služil atletom za ogrevanje pred nastopom na velikem stadionu. Igrišči sta zvezani s predorom. To je samo del vsega tistega, kar so že in kar bodo še zgradili v Rimu v pripravah na olimpijske igre.
Tisoče let je bilo torišče velikih borb med ljudmi in prirodo omejeno tako rekoč izključno ra površino naše zemeljske krogle. Šele v zadnjem času so ljudje pričeli upirati poglede v smeri neskončnih višin, osvajajoč postopoma »nadstropje« za »nadstropjem« atmosfere, ki nas obkroža. Naslednjo eta-*>o predstavljajo pohodi, ki jih človek opravlja preko meje atmosfere v smeri drugih planetov.
Med drugim pa človeka zanima tudi to, kar se nahaja pod njegovimi nogami, izpod tankega sloja zemeljske skorje. Na en; strani se speleologi spuščajo v vse večje globine, raziskujejo zemeljsko skorjo, vrtoglave globine neraziskanih pečin in kraterjev ugaslih vulkanov, na drugi strani pa oce-anografi s svojimi bati škafi poskušajo doumeti vse skrivnosti velikih globin oceanov in se spoznati 2 vsemi vrstami rastlin in živali v njih.
Največjo globino je dosegel ba-Usikaf francoske mornarice FNRS-3, v katerem sta bila major Houod in tog. Willm. V bližini Dakra pta *e spustila v globino 4050 m. Izgleda, <to bodo Amerikanci v kratkem Presegli francoski rekord. Ameriška mornarica je odkupila »super batiskaf« prof. Piccarda »Trst«, cenijo, da bo le-ta dosege! globino 7000 m. Batiskafe nameravajo opremiti s pripravami za lov v velikih globinah. Amerikanci 'predlagajo uporabo harpun, medtem ko je direktor pomorskega inštituta v Marseillu prof. Peres za uvedbo tdektro-magnetfikih naprav na površini sfere batiskaf a; s pomočjo teh naprav bi se usitvariio elektrc-"Mignets'ko polje v vedi, ki obkro-*a ■sfero batiskafa, tako da bi se Vsg ribe, ki bi prišle v to polje *'opi.le«  na namagneteno jekleno
mrežo, kot se jekleni predmeti lepijo na pole magneta. Razen tega so ti »super-batiskafi« opremljeni z aparati za merjenje temperature vode, pritiska, koncentracije soli, pa tudi količine svetlobe, čeprav
mislimo, da v nekaj kilometrski globini vlada popolna tema. Vendar to ni toono. Do teh globin ne pride svetloba iz površine, pač pa je tu .svetloba, katere izvor je iskati v fosforesciranju globinskih rastlin. Spuščanje v velike globine je *udi zanikalo prejšnjo trditev, do v velikih globinah vlada absolutna tišina. S pomočjo elektronskih hidTofonov je magnetofonski trak zaznamoval celo vrsto zvokov, ki jih proizvajajo globinske Tihe. Kdo ve, kaj vse do sedaj znanosti še nepoznano, bodo odkrili »super-batiskafi«.
To |e maketa največje veleblagovnice na svetu, ki bo imela 45 nadstropij m jo bodo zgradili v New YoTku. Polovico stroškov za gradnjo — 25 milijonov dolarjev — bodo krili Angleži. Pravijo, da bo to največja angleška investicija v Združenih državah Amerike po drugi svetovni vojni. Tudi pri nas imajo v prihodnjem letu v načrtu gradnjo  velikih veleblagovnic
sliki vidite maketo vzorno projektirane stanovanjske skupnosti za 5,000 prebivalcev, ki Je bila razstavljena na razstavi »Poirodlca i do-""ačliiHivo« v Zagrebu. Načrti za tako stanovanjsko skupnost so bili Ofctfalanl na osnovi razvoja urbanizma v svetu in pri nas ter tako Podstavija|o Idealno rešitev stanovanja v okviru stanovanjskih skupnosti, v kateri se odvija vse življenje prebivalcev tega področja. Tu h»»aJo svoje trgovine, uslužnostna podjetja in razne prostore za družben > in druiaboo življenje. Seveda bodo stanovanjske skupnosti v Posameznih kiajih imele specifična obeležja tistega področja, vendar P« bodo v osnovi, pa naj bodo projektirane za večje ali manjše število prebivalcev, reševale v svojem okviru vse potrebe našega delovnega človeka
Avtomatizirana železnica
Angleški inženir William Yo-rath Lewis je predložil v odobritev izum avtomatizirane želez-nace, ki se nikoli ne ustavi, kot rešite/ za problem preobremenitve prometa. Lewisov izum obstaja iz avtomatske električne lokomotive brez voznika, ki se giblje, zaustavlja in menja hitrost s pomočjo avtomatskih priprav. Na postajah bi le znatno zmanjšala brzino, tako da bi potniki lahko med vožnjo vstopali in izstopali. Model so prvikrat prikazali na mednarodni razstavi v Londonu 1924/25. leta. Maksimalna hitrost te železnice je znašala 16 kilometrov na uro, Lewisova pa no, po njegovih trditvah, imela hitrost 58 kilometrov na uro. Postaje naj bi bile v razdalji 800 metrov. Taka železnica bi bila namenjena v prvi vrsti lokalnemu premetu.
RAKETE IN  SATEEITI KOT IGRAČKE ZA OTROKE
Zapadnonemška industrija otroških igračk je dala v prodaje najnovejše modele satelitov in raket. Najnovejši tip igračke predstavlja raketa, ki lahko leti v višino 10 metrov, nato pa izstreli satelit, ki kroži nekaj minut. Proizvajalci so izjavili, da je igrača »moderna in nenevar*-na«. Raketa se premika s pomočjo zraka in vode.
Med ostalimi igračami se posebno odlikuje vsemirska ladja, ki v potrebni višini avtomatsko razširi krila, pri tem spremeni raketo v letaLski model.
Se eno moderno igračko pred stavlja raketa za prenos pošte. Večje modele teh raket so uspešno preizkusili na obali Severno ga morja. — Modeli teh igračk služijo otrokom za prenos sporočil z dvorišča na dvorišče.
Novih 12o.ooo ton cementa
2e na začetku prihodnjega leta bo v Umagu v Istri začela obratovati naša nova tovarna cementa, katere letno proizvodnjo računajo na 120.000 ton. Se večjo tovarno cementa z letino zmogljivostjo 200 ti'soč ton nameravajo zgraditi v Ripru pri Bihaču.
KOLONIJE NA MARSU
Eden izmed pionirjev astronavtike, dr. Hubert Strughold, je imel pred kratkim v Akademiji znanosti v Texasu zanimivo predavanje. Dejal je, da obstaja možnost, da ljudje nekega dne osnujejo kolonije na Marsu, medtem ko projekti za osnovanje podobnih kolonij na Mesecu spadajo v utopijo. Pravi, da so pogoji za življenje na Marsu veliko boljši. Tam so pač pogoji za življenje, toda to nebesno telo ni neke vrste udruga Zemlja«. Stanje, ki vlada na površini Venere, je še vedno skrivnost. Strughold pravi, da bodo potniki na tem planetu naleteli na težave zaradi visoke temperature in območja žarčenja. Kolikor bodo s poskusi ugotovili točnost te trditve, bodo Venero izbrisali iz spiska ciljev, ki jih je treba osvojiti v vesoljstvu. Po Strug-holdovem mišljenju bo človeštvo pri svojih pohodih na nebesna telesa še najmanj sto let omejeno na osvajanje planetov našega Sončnega sistema.
Sodobni objekti družbene prehrane imajo predvsem namen, da pomagajo našim družinam in da na drugi strani delovnemu človeku na njegovem delovnem mestu in po opravljenem delu nudijo okusno in dobro hrano. Objekti družbene prehrane bodo v yeliki meri razbremenili zaposlecie žene. Seveda smo v izgradnji objektov družbene prehrane šele na začetku poti. V prihodnjih letih pa lahko pričakujemo, da bo v naših mestih zrasla vrsta novih objektov družbene prehrane. Pri tem bomo morali misliti na izpolnjevanje treh osnovnih zahtev takih objektov — čim večje kapacitete na čim manjšem prostoru; čim krajše zadrževanje korist-nikov objekta; boljše usluge in čim sprejemljivejše cene. — Na sliki vidite sodoben obrat družbene prehrane »Risnjak« v Zagrebu
Tedy in Bobbv na prekooceanskem poletu
katerega vrhovi presegajo nadmorsko višino 4000 metrov.
Razen tega so po Laclaverjevih besedah raziskovalci odkrili brezno napolnjeno z ledom, katerega globina doseže 4000 metrov. Brezno Ježi med Belinghausenovim in Rosovim morjem. To je največja debelina ledene gmote, ki je bila kdajkoli odkrita.
Laclavere je nadalje dejal, da Antarktiko tvori debela ledena skorja, oble oblike in planinskih grebenov kot podaljška Kordiljer. V stalni podlagi so odkrili zelo zanimive sloje, med njimi tudi prastare fosilizirane gozdove, kar dokazuje znatne spremembe klime v teku tisoč let.
Zaradi tega ta odkritja ponovno postavljajo vprašanje menjanja položaja kontinenta. V naslednjih letih bodo mogoče ugotovili, ali je Antarktika spremenila svoj položaj v odnosu na ostale kontinente.
KRIŽANKA ŠT. 45
1	1	2		}	4
5				7	
«					
0			VI		
		1 V	10		11
«					
n			14		
15					
					
Vodoravno: 2. povečamo steklo, 5. tuja kratica za Združene države Amerike, 7. bog sonca pri Egipčanih, 8. napovedovalec v radiu, 9. bajeslovno podzemlje,
10. dedna zasnova, 12. žensko ime, 13. zlog iz solmizacije, 14. in tako dalje (lat. okrajšava), 15. odevalo.
Navpično: 1. rdeče (. .. glav), 2. nestrokovnjak, 3. predstojnik, 4. pritok Rena v Švici, 10. jeza,
11. moško ime, 12. esperantu podoben umetni jezik.
Kakor ti meni, tako jaz tebi!
Nesreča za nesrečo se je v 1. 1959 na dirkah vrstila druga za drugo. Čeprav je bilo pri karambodih več žrtev, je bilo vendar manj smrtnih nesreč kot je bilo pričakovati po karambolih, ki so bili večkrat videti nepopisno strašni.
PROJEKT RAKETE S POSADKO NA MESEC
V Sovjetski zvezi pripravljajo načrte za izstrelitev rakete na Mesec in nazaj. V raketi naj bi bila posadka dveh ali treh članov. Teža rakete naj bi znašala okrog 3.000 ton, dolga pa naj bi bila 85 metrov. Sestavljalo naj bi jo 20 enostavnih raket. Vsaka naj bi imela 750.000 kilogramov gonilne sile in bi skupaj tvorile petstopensko raketo. Prve tri stopnje naj bi raketo s potnika v roku dveh in pol dni ponesle v neposredno bližino Meseca. Za tem bi bila izstreljena četrta raketa, katere funkcija bi bila vzdrževanje hitrosti, tako da bi vsemirskim potnikom omogočila pristanek na površini Meseca. Peto stopnjo rakete pa bi uporabili za povratek z Meseca na Zemljo. Do sedaj končujejo priprave za izdelavo prve stopnje rakete.
\
KRANJ, 30. DECEMBRA 1959
l obišla v Dijaškem dimi n Zlatu pilili
Obiskali smo Dijaški dom na Zlatem polju v Kranju in vam posredujemo nekaj posnetkov iz življenja dijakov. V enodnevnem obisku smo videli marsikaj zanimivega. Morda nas je presenetilo samo to, da smo videli dijake, ki so se učili kar v jedilnici in celo na hodnikih, kajti v sedanjih učilnicah imajo spalnico dijakinje, ki se bodo preselile v nov trakt doma, ko bo dograjen.
mm
r
— Učne ure imajo na dam kar trikrat. Dopoldne, po kosilu in zvečer
Dnevni red imajo zelo pester. Vstanejo že ob šestih. Najprej telovadijo, potem pa ima prva skupina, ki dopoldne obiskuje šolo, zajtrk ob pol sedmih, drugi pa imajo zajtrk ob sedmih. Na sliki: na zajtrk.
Največ prostega časa imajo ob sobotah, takrat pripravijo razne zabavne programe, kot so radijskp oddaje »Pokaži, kaj znaš«. Ob nedeljah popoldan pa imajo začetni-ški in nadaljevalni tečaj plesnih vaj
V domu imajo zelo lepo razvito tudi domsko skupnost. Večina del kot Je dežurstvo doma, serviranje v jedilnici in vsa manjša dela, opravijo dijaki sami
	Naš razgovor	
		
V..
nov!«
-►Kilogram riža!«
S takimi in podobnimi željami so se obračale žene do prodajalke Ančke Naglic v Delikatesi v Kranju.
Naše vprašanje pa je bilo povsem drugačno.
Pristala je na kratek razgovor. Najprej je povedala, da že dobrih deset let dela v trgovski stroki. Iz gimnazije je odšla na dvoletno trgovsko šolo in se potem zaposlila za pultom Industrijskega magazina pri podjetju Projekt. Ze več kot sedem let, odkar so odprli to prodajalno, pa streže strankam za pultom Delikatese.
»■Ste se kdaj kesali, da ste si izbrali trgovski poklic?«
»•Ne, tega ne bi mogla reči. Vem pa, da ne bi mogla vzdržati kot natakarica v gostilni. Dokler smo imeli prodajalno združeno z bifejem, sem večkrat prišla v stik s takimi gosti, ki so mi povzročali težave. V trgovini tega ni.«
Dt prodajnem pdIIb
»•Kako se sicer počutite za pultom?«
»Kar prijetno je. V začetku me je motilo, ker je on nas treba delati tudi ob nedeljah. 2e od vsega začetka imamo našo trgovino odprto ves dan in tudi ob nedeljah. Stranke so s tem zadovoljne. Imamo velik promet v času, ko drugje ni rednega poslovanja. Spomnim se, da smo preteklo nedeljo samo v popoldanski izmeni postregli 1.600 strank. Povprečno ima naša tjgovina na dan prometa v vrednosta od 250 do 300 tisoč dinarjev.
»Prodajalci morate biti v nekem smislu igralci: kljub morebitnemu osebnemu ne-razpoloženju in vsakdanjim težavam morate biti vedno prijazni in nasmejana. Kako
se v tem znajdete, ste imeli v začetku s tem morda kakšne težave?«
»•Ze iz šole sem prišla pripravljena na to. Zato me ta zahteva ni iznenadila. Sicer pa je to odvisno od pripravljenosti in ljubezni do poklica.«
»-Kdaj ste imeli do strank posebno prijeten občutek ali pa obratno?«
»Ne vem pravzaprav, kako to mislite,« je dejala Ančka. Potem pa, ko je malo razmislila, je le našla dva taka primera.
»Neprijeten občutek imam, kadar stranke prinesejo nazaj blago, ki ne ustreza. Tako blago vedno zamenjamo ali pa vrnemo denar. Sicer pa pazimo, da se kaj takega ne zgodi večkrat. Pogosto pa mi
je naprijetno, če nimamo blaga, ki ga stranke želijo. Navadno vpisujemo potrebo po tem ali onem blagu v posebno knjigo in ga potem skušamo nabaviti. Toda zmeraj to ni mogoče. Na primer: žene zelo sprašujejo po maslu. Vsak teden ga navadno dobimo nekaj iz Kočevja, toda ne zanesljivo vsak teden. Zato pride včasih do zamere, kljub naši dobri volji. Take stvari so zelo neprijetne. Vesela pa sem, kadar lahko stranke postrežem z zelo dobrim blagom. Tako imamo na primer zdaj izredno dobre domače piškote. Včasih dobimo tudi zelo dobro suho salamo. Vselej, kadar strežem stranke z blagom, za katerega sem prepričana, da je res dobro, takrat se zelo dobro počutim.«
Med tem kratkim razgovorom se je pred prodajnim pultom nabralo znova precej potrošnikov. Zato jo nismo več zadrževali. Novo leto je pred durmi in prodajalci imajo zdaj največ dela!     K. M.
J
eva pesem
Dan je bil vroč, kakor vsako leto v pasjih dnevih. V našem mestu se je staro in mlado odpravljalo na sejem. Na nebu ni bilo niti najmanjšega oblaka in soparno je bilo, da ni bilo videti v ozračju tiste svetle modrine, kakršna je navadno samo po veliki plohi ali dolgotrajnem deževju. Kadar je tako, pravimo, da je nebo kakor umito.
Starši so, z nami otroki, stopali v dolgi kači, ki se je bližala sejm-skemu prostoru, a smo se pri tem na debelo prerivali skozi zbite vrste tistih, ki so se že naužili veselja, nakupili malih in velikih darov. Nemalo pa je bilo takih, ki so odhajali praznih rok in so se morali zadovoljiti s tem, da so lahko pasli oči na tolikem številu lepih reči.
Prostor, kjer je bil vsako leto sejem, smo imenovali stara Sava. Nikogar nisem izpraševal, zakaj prav tako in zakaj ne drugače, bil je pač stara Sava. Za otroke je bilo na sejmu toliko vabljivih reči, ki so se bleščale v neštetih barvah. Ena nam je bila bolj všeč od druge. Tako smo begali z očmi od ene do druge stvari in sproti pozabljali tisto, kar je bilo še pred trenutkom za nas najlepše in najboljše, ker smo drugje videli še kaj lepšega in zapeljivejšega. Vsega nismo mogli dobiti, ker ni bilo nikogar, ki bi nam vse to kupil. En sam drobec, en sam del vsega tistega, kar smo videli, pa
In še? Posebna skupina dijakov skrbi, da dvakrat tedensko preko dobro urejenega ozvočenja posreduje najvažnejše domače, zunanjepolitične ter športne in kulturne dogodke.
Ob nedeljah zvečer imajo enkrat tedensko kino predstave, včasih pa tudi predavanja. Prav sedaj pripravljajo, da bodo v kratkem imeli zabavno prireditev »Sport v besedi in glasbi«.
V Dijaškem domu danes stanuje 270 dijakov in dijakinj. Največ jih je iz tekstilne šole, nekaj pa jih je tudi iz Ekonomike srednje in administrativne šole. Ko bo dograjen nov trakt doma, se bo kapaciteta povečala šo za kakih 100 dijakov in dijakinj.
Skratka, v domu je življenje nadvse pestro, v prostem času združijo koristno s prijetnim, a kljub temu jim je učenje vedno na prvem mestu.
M. 2.
ni mogel predstavljati vsega, kar smo si želeli. Kako so oči lačne!
Sonce je neusmiljeno pripekalo. Debele potne kaplje so nam tekle po obrazih. Nam otrokom, ki smo bili majhni in pri tleh, od koder se je od mešanja toliko nog dvigal prah, in smo bili zaradi tega toliko bolj prašni, so te kaplje delale prave brazde v nesnago na licih. Ker nam je pot silil v oči> smo jih venomer mtncali, oči so nas pekle in solzili smo se. Solze in pot so nam napravile lice popolnoma progasto, čisto je bilo le tam, koder so tekle solze ali potne kaplje.
Na sejmu je bil velik hrup. Godba se je mešala z vpitjem, petjem veselih in pijanih, s pokanjem pušk na streliščih, s kupanjem motornih vozil. Zdaj pa zdaj se je oglasila prav turobno beraška lajna. Od nekod je priletelo celo letalo m prav nesvečano delovalo na vse to dogajanje. Vsi so obračali poglede proti nebu, a kmalu so spet pohiteli k svojemu poslu in še glasneje kakor prej vpili ljudem, naj kupijo njihovo blago. Vsak je hvalil svoje, da je najboljše in najcenejše . . . »Kupite, kupite, ne bo oam žali« je vpil nekdo . . . Drugi zopet: »Danes edinstvena prJika, ne zamudite!« Ljudje so postajali, se pogovarjali, kupovali peli in streljali, pri tem pa hiteli, hiteli, da se je zdelo, kakor da morajo do noči priti še vsi nekam daleč za deveto goro. Srečevali so se po dolgih letih stari prijatelji in znanci, ki so prišli iz drugih krajev na sejem. Bučno so se pozdravljali, objemali, poljubovali in mnogi so se na vse veselje tudi napili.
Ljudje, živali, vozila, stojnice, vse je bilo okrašeno. Toliko različnih noš! Vrtiljak se je kar naprej vrtel, staro in mlado je bilo na njem. Mož ob vrtiljaku je poganjal vedno manjkrat naokoli. Ljudje tega niso opazili, zanje je bilo glavno, da so se vozili in vrteli, a nam, otrokom, to ni ušlo iz oči, ker so mnogi med nami vsako leto tudi sami poganjali vrtiljak na roke, da smo se lahko potem enkrat zastonj zavrteli.
Da, sejem je prava, velika trgovina na prostem. Kakor so se vsako leto zbirali tu trgovci, obrtniki, kmetje, branjevke in na tisoče ljudi, ki so predstavljali kupce, tako so spadali v ta iiklop tudi ljudje, ki si jih ob drugih letnih
Prav tako so pred nedavnim opravili nad 2000 prostovoljnih ur pri izkopu jarka za vodovod pri novem delu doma
V prostem času imajo razvitih precej svobodnih aktivnosti, med drugim tudi športni aktiv, dramatiko sekcijo, tabornike itd. Imajo tudi lepo urejeno čitalnico, kjer se dijaki zbirajo v svojem prostem času in prebirajo knjige, revije in časopise ter si tako krajšajo čas —
časih in prilikah le redko kje videl skupaj. Tu so bili neozdravljivi pijanci, ki jih je poznalo pet okolišev. Pa to niso bili razgrajači, bili so le veseljaki in s tem jim je bilo vse drugo odpuščeno. Toda tudi pretepačev ni manjkalo, noben sejem se ni končal brez kakega spopada.
Bili pa so tu še drugačni ljudje: invalidi vseh vrst, ki so prosili vbogajme, in poleg njih še nič koliko drugih beračev in beračic. Na sejmu je bilo tudi mnogo »uzmo-vičev«, ki so mimogrede jemali ljudem denarnice iz žepov, da ti še opazili niso. Najbolj jim je posel cvetel v gneči...
Vse to sem si več ali manj zapomnil, najbrž sem mnogo podrobnosti tudi pozabil. A kakor da bi mi kdo danes pripovedoval, se spominjam slepega berača, ki mu nihče ni vedel imena, ne od kod je doma in ne, kam gre, čeprav so ga vsi poznali. Mene je neprestano vlekla k njemu njego-va± lajna in pesem. Vedno je bil na istem prostoru in nihče ni tja postavljal svoje stojnice ali česa podobnega, kakor po nepisani postavi . . . Tam je sedel z lajno na lesenem zložljivem stolčku. Po navadi je bila okoli njega gruča odraslih in otrok. Na lajni je imel narobe obrnjen star, rjav in za-maščen klobuk, že ves marogast od dežja, ki je pral umazanijo z njega leto in dan. Drugih beračev otroci nismo kdove kaj marali, niso nam bili všeč, ker so bili pre-vsiljivi, vpili so na ves glas: »Darujte revežu!« — klicali so na pomoč nebesa ... Ta slepec pa nam je vsem prirasel k srcu. Brž ko so nam starši dali prosto, smo se v celih skupinah podili po sejmskem prostoru, med ljudmi smo se drenjali in delali še večjo zmešnjavo. Pa se je nekdo spomnil: »Pojdimo k slepcu! Slišite, že spet poje!« Pohiteli smo tja. Vedno smo se že na trideset korakov od njega umirili, potem smo se mu pa čisto po tiho približali in ga obkrožili v polkrogu. Stali smo tiho in poslušali zdaj lajno, zdaj njegovo pesem. Nikoli se ga nismo naveličali, vedno znova se nam :c zdela njegova pesem lepša in lepša. Stotič na dan jo je že pel, a vedno smo čutili, da mu pesem prihaja iz srca v naša srca.
Včasih pa je nenadoma nehal vrteti lajno, jenjal je peti, sklonil je glavo, kakor da bi se zamislil ali prisluhnil hrumu, ki je prihajal s sejma. Mi smo večkrat mislili, da nas je začutil in da premišlja, kdo so in kakšni so ti njegovi vneti poslušalci.
Pri starših zanj izprošeni denar je vedno padel v njegov klobuk. Če bi bil le eden sam med nami, ki bi storil drugače, bi ga za vedno izločili iz naše družbe.
Njegov obraz se mi je vtisnil v tpornin, da ga ne bom nikoli pozabil. Glavo je imel podolgovato, še večji poudarek pa ji je dajala neurejena koničasta siva brada. Ličnice so izrazito izstopale, lica pa so bila globoko izbrazdana. Očesne votline pa so mrtvo zrle v nas. Od časa do časa je izpod mrtvih vek pritekla solza in nam je bilo še bolj hudo.
Tako smo vsako leto dan na dan strmeli vanj, poslušali lajno in slepčevo pesem, ki jo je pel venomer. Dnlgn nismo mogli priti do tega, kaj neki nosi na verižici, ki mu je visela iz žepa na telovniku. Ugibali smo vse mogoče, dokler nam ni nekega dne sam
pomagal, s tem da je privlekel na dan majceni ključek. To je bil ključ od njegove lajne, edinega njegovega premoženja.
Tako smo ga hodili gledat in poslušat več let, a nismo vedeli, kaj nas pravzaprav vleče k njemu. Nisem vedel, zakaj postajam ob njem, dokler nisem šele ob njem spoznal, da imam oči, s katerimi lahko gledam, kar hočem, s katerimi vidim vse tisto, kar je njemu skrito. Šele tedaj sem začel prav ceniti vid in prav čutiti s tistimi, ki ga nimajo.
Pozneje, ko sem čul o Louisu Braillu, sem se pogosto spomnil na slepega pevca. Želel sem, da bi tudi on, kakor mnogi drugi, znova spregledal, da bi mu bilo tako vsaj večkrat toplo in svetlo.
A tako je venomer le pel, pel... in odpel:
Le enkrat bi videl, kak' sonce
8or Zre> bi videl, kak' luna, kak'
zvezde blešče. Otmar Novak
OBRAZI IN POJAVI
Medvedek
Metki je komaj štiri leta. Toda njen bratec je že pravi fant. Drugo jesen bo šel že v šolo. Doma pa je zelo nemiren. Skače in razgraja, da se vse trese.
Tako se je pogosto pritoževala mamica. Zato ga je to jesen poslala v vrtec. Preprosto zato, da bi bal doma mir.
Mar jetka pa je ostala čisto sama. Dolgčas ji je bilo. Zlasti, ko je Darko pripovedoval o tolikih lepih rečeh, ko se je vračal lz vrtca. Toliko igračk imajo tam. 'Veznico, slikanic cele kupo. ir "■°ako dopoldne tovarišica pov* lepo pravljico. V enem kotu pa so sami medvedki.
»Medvedki!« je nenadoma vzkliknila Metka.
»Da, medvedki! Velike oči imajo, črne šape.. . Zelo, zelo so lepi. Vsakdo, če je pridem, lahko vzame medvedka, se z njim igra ...«
»Jaz bi tudi rada medvedka!« je nenadoma dejala Metka. »Pri-nesi mi ga pokazat!i« je dostavila proseče.
Potem sta ugibala o tem in onem. Dedek Mraz ne bo prinesel medvedka. Samo nekaj pomaranč in bonbonov. Tako je bita že povedala mamica. Očka o medvedku ni hotel ničesar slišati. -Dovolj, če slo siti in oblečeni!« je dejal in zamahnil z roko, ko ga je bila Molka prosila za medvedka. Tudi prejšnji večer je prišel pozno domov in hudo je robantil po hiši. Takrat morata biti Metka in Darko čisto tiho. Ko mu je mamica dejala, da jo pijan, sta se znova hudo sporekla.
Tako sta si Darko in Metka po svoje razlagala te stvari in kramljala. Naslednje dni je Motka skupno z Darkom odhajala v vrtec. Darko ji je obljubljal, da ji bo skozi okno pokazal n, vodka. Toda ni mogeL
Ondan pa, ko je odhajal iz vrtca, so drurd otroci zngnnli pravi vtlšč: »Medvedka ima! Pod plašč ga je skril! Ukrasti ga jo hoteli«
Ko je tistega dne potem odhajal domov, so ga še na poti
otroci zmerjali, de krade.
T*« kdo je bil temu kriv?
Darko jo hotoi medvedka le
pokazati Metki! K. IVI.
73064^76
Kranj, 30. decembra 1959	TELESNA KULTURA	»GLAS GORENJSKE« 17
		
Čez 10 dni
»pet ,,Po stesah partizanske Jelovice66
V nedeljo, 10. januarja 1960 bo v okolici Železnikov in Dražgoš velika športno-politična manifestacija z že tradicionalnim naslovom »Po stezah partizanske Jelovice«, ki jo v spomin na herojsko draž-goško bitko v letu 1942 prirejamo vsake leto v prvih dneh januarja, ko v Železnikih praznujejo tudi svoj občinski praznik.
Tokrat bo na sporedu prireditev patruljni tek mladincev na 10 km,
Komisija na cilju v Dražgošah (1 959)
Dolgoletni reprezentant Knific jelovški prireditvi 1959
smučarski tek posameznikov — članov na 15 km, patruljni tek članov na 15 km, veleslalom in san-kaške tekme. V prireditvah sodeluje vsako leto veliko število ljudi. 10. januaTja bomo v smučarskem teku posameznikov spet lahko videli 10 najboljših naših tekačev, ki
Alpski smučarji Iz Kranja in drugod so se letos že zgodaj začeli Pripravljati za prve nastope. Kaže, da bodo letos v mednarodni konkurenci lahko vidneje posegli v borbo za višja mesta kot v prejšnjih letih. Res škoda, da se kljub temu ne bodo udeležili olimpiade v Squaw Walleyu, čeprav so bili na prejšnjih olimpiadah stalni udeleženci z mnogo slabšimi pripravami. Na sliki: Tomaž Jamnik (Triglav, Kranj) med vožnjo.
jih je določila Smučarska zveza Slovenije. Tek se bo pričel ob pol osmih zjutraj pred tovarno NIKO v Železnikih.
V patruljnem teku na 10 km se bodo lahko borile za prvo mesto patrulje vseh športnih in družbenih organizacij kranjskega okraja. Patrulje bodo razdeljene v tri skupine, vsaka pa bo morala preteči 15 km dolgo pot.
V prvi skupini bo tekmovalo osem okrajnih patrulj Združenja Tezervnih oficirjev in podoficirjev LR Slovenije, ki jih bodo določili okrajni odbori Združenja. V drugi skupini bodo nastopale patrulje vseh športnih in družbenih občinskih organizacij ter pripadniki Ljudske milice kranjskega okraja, medtem ko bodo v tretji skupini tekmovale patrulje, katerih člani so stari že več kot 35 let. Patruljini tek posameznih skupin se bo pričel ob devetih dopoldne pred tovarno NIKO v Železnikih. Gorenjska smučarska podzveza bo sodelovala s šestimi, Okrajna zveza TVD PaTtizan s petimi, predvoja-ika vzgoja s petimi, Okrajna strelska zveza s tremi, Okrajni odbor ZROPJ s šestimi, Planinska zveza Slovenije in GRS s tremi ter Ljud-aka milica z dvema patruljama. Ob 10. uri bo nato v Zelezjiikih pri-četek tekmovanja v veleslalomu.
Na sporedu je tudi tekmovanje v sankanju, ki bo razdeljeno na dve skupini. V prvi se bodo pomerili tekmovalci z navadnimi sanmi, v drugi pa tekmovalci s samotežnimi sanmi. Vsi članii patrulj bodo morali imeti s seboj puške Mauser 7,9 mm, vsak pa bo moral trikrat streljati v doprsno tarčo.
Vsak udeleženec tekmovanja bo prejel spominsko diplomo. Razen tega pa bodo najboljšim tekmovalcem razdelili pred tovarno NIKO v Železnikih pokale, plakete in nagrade. Patrulja, iki bo v kateri-
SODNIKI SIROMAKI
Rokomet. Mali rokomet. Da, to '* ■sJ'0.rt> ki si je v kratkem času Podoba  veliko   število aktivnih
'tud' ln ?' VCČ Zledalcev- Kako i1 1       saj je ta igra z majhno
/Ogo na majhnem igrišču in z m«lhmmi g„U (zlobni jeziki pralo, da je vratar »reva«, če mu nasProtnik zatrese mrežo!) nadvse ynmiva, če ne bi o usodi rezul-ata odločali sodniki — izprašani
ro*ometni sodniki!
Videl sem že precej lepih rokovnik srečanj, toda bolj kot le-P°ta mi je ostal v spominu takle
ni   n   e prvenstvene tekme:
/V 10 Protl rde^'m v°dM 2 ™2rH*0$tno razliko vse do zad-, jj? minut. Igralci obeh moštev so mokn od znoja, sodnik pa Še pJeceJ bolj. Rdeči so mu stalno *nyarjali in mu pretili, navijači rdecih ji-     i .
■ vreiemm. /adnjib minutah so rdeči za-*Of  prerojeni.  Najprej so l"'!cm Pa /""ej/i v vod-5o ^' bil temu kriv? Plavi
.   '^valili na sodnika m hiteli do-•Ofati, da je nasprotni napada-
lec prestopil šestmetrsko črto. Ljubitelji plavih pa so nagnali hu-ronsko vpitje in kot iz enega grla je bilo slišati: »Sudja, špegle!« Skratka, navijači plavih so bili zadnje minute takšni kot v prejšnji igri navijači rdečih.
In zatem: visok napadalec plavih (pravijo, da je tudi dober nogometaš) vodi žogo proti vratom nasprotnika. Še nekaj metrov in sam bo pred golom. Toda tedaj je bilo videti, da ga žoga ne uboga kot bi želel. Zaslišala se je sodnikova piščalka. Tudi tokrat upravičeno: napadalec je »napravil korake« (pri rokometu kot tudi pri košarki mora igralec po tretjem koraku že oddati žogo). Sodnik je to videl. T eda j pa se je zatresla mreža, vendar sodnik gola ni priznal, zato je bila tekma končana. Navijači in igralci plavih so bili zelo razburjeni. 7.ak tudi ntt Sodnik je »kriv«, da pla vi »ne smejo« vsaj izenačiti! Vi soki plavi napadalec je tedaj pri tekel do sodnika in ga po vseh boksarskih predpisih z močnim udarcem v glavo podrl na tla. Rdeči so priskočili sodniku na pomoč,  plavi na  rdeče, navijači
rdečih na plave, navijači plavih na navijače in igralce rdečih! Na majhnem igrišču je bilo za približno 200 »pretepačev« — za takšen priimek je po njihovem prepričanju poskrbel sodnik! — komajda dovolj prostora. Ob igrišču pa je, kot bi okameneli, ostalo le nekaj gledalcev, ki so nenavaden prizor le nemočno spremljali z očmi in čakali, da se vročekrv-neži umirijo.
Med tisto peščico gledalcev ob igrišču sem bil tudi jaz. Opazoval sem nekoga, ki je budno spremljal vse dogodke in n jih beležil. Bil je delegat kluba. Opogumil sem se, stopil k njemu in ga vprašal:
»Ali je to sploh mogoče? Saj so vendar vsi sami športniki! Sicer pa je gotovo to prvič in doslej/edini primer, kajne?« s »Prvič!?« me je pogledal z začudenimi očmi in potem dejal:
»Sodnik, ki je danes sodil, je res prvič doživel kaj takega. Na žalost pa je on tudi zadnji rokometni sodnik na Gorenjskem, s katerim gledalci ali igralci do danes še niso fizično obračunali.«
Spreletclo me je! Vprašal sem So-
koli skupini dosegla najboljši čas (izvzete so patrulje ZROPJ), bo v prehodno last prejela kip »PARTI-ZANA-BORCA«. daTilo Okrajnega odbora Zveze borcev NOV Kranj.
Za vse tekmovalce bo prireditelj — Okrajni odbor Zveze borcev — poskrbel za prenočišča in za hrano, urejen pa ibo tudi prevoz tekmovalcev in ostalih udeležencev od železniške postaje v Skofji Loki v Železnike. Informacijska pisarna bo v Železnikih in bo začela s poslovanjem 9. januarja. Do tega dne pa bo vse informacije dajala Gorenjska smučarska podzveza, kjer se morajo najkasneje do 5. januarja prijaviti tudi vse ekipe.
Na zadnji seji organizacijskega odbora za prireditev »Dražgoše 1960« so sklenili, da bosta sankanje in veleslalom odpadla, če snežne razmere ne bodo ugodne, ostala tekmovanja pa bodo v tem primeru na Jelovici s startom in ciljem v Dražgošah.
Za vsakoletno prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je na Gorenjskem že zdaj veliko zanimanje. Patrulje in posamezniki se že dalj časa marljivo pripravljajo. To je zagotovilo, da bomo tudi tokrat, kot vsako leto doslej, dostojno proslarvili 18. obletnico herojske dražgoške bitke. M. 2.
11 let
Patrulja med tekom v počastitev dražgoške bitke leta 1959
Na Jesenicah se je začel hokej organizirano uveljavljati približno pred enajstimi leti. Prvi drsalci, 'ki so želeli ustanovita hokejski klub, so se pojavili že leta 1938. Takrat so sicer pripravljali led, drsali in vadili hokej, toda brez organizacijske povezave, brez materialne osnove. Zadnje leto pred vojno so ustanovili moštvo. Bili so brez nasprotnika in so zato igrali kar sami med seboj. Prva hokejska tekma je bila ne Jesenicah ie v zimi 1941-42 med Zagrebom in Jesenicami. Zmagali so gostje z 2:1. Potem je tudi hokej na Jesenicah, kot večina ostalih športnih dejavnosti, zamrl.
Prvo zimo po vojni se je spet zbralo hokejsko moštvo in začelo vaditi. Fantje, ki so med okupacijo doraščali, so ie dorasli in kmalu postali hrbtenica kasnejšega državnega prvaka. Mednje sodijo Boris Čebulj, Matko Medja, Dušan Kaltnekar, Zvone Turnšek, Mandi-žovec in drugi. Toda žal tudi to pot niso imeli nasprotnika. Sele naslednje leto so pregovorili Ljubljano, da je prišla na Jesenice gostovat z drugim moštvom. To je bil hkrati tudi največji uspeh, saj so v obeh srečanjih zmagali Jeseničani in tako pokazali javnosti, da se tu nekaj dogaja.
»Koliko rokometnih sodnikov pa je na Gorenjskem?«
»Šest,* mi je kratko odgovoril.
»In vse te ,siromačke' so športniki' ali ,športni gledalci' tako rekoč po nedolžnem že pretepli!? O, kako lepo bi bilo, če bi lahko okroglo usnje Jrcali' na začrtani zemeljski površini kar brez sodnikov!«
Zapišem naj še, da je Gorenjska rokometna podzveza pred kratkim dobila še 12 novih sodnikov. Gledalci in igralci, obljubite mi, zdaj ob Novem letu, da boste z njimi lepše postopali kot z onimi šestimi!  Pomagajte jim,
frajajte pa športnike, ki ne vedo, aj je prav in kaj ne!
Ker je nogomet precej starejša igra kot rokomet, me jc zanimalo, kakšna je usoda nogometnih sodnikov. Zato me je pat peljala v pisarno Gorenjske nogometne pod-zveze. Tam sem vprašal:
»Koliko je nogometnih sodnikov na Gorenjskem in kolikim med njimi še nikoli ni bilo treba zaradi igralcev ali gledalcev teči z igrišča m iskati pomoči?«
Vprašanje je prisotnim zaprlo sapo. Kar niso mogli do besede! Končno je eden le spregovoril:
»Dvajset nogometnih sodnikov je v naši podzvezi, toda takšnega ni, ki bi se nanj neupravičeno spravili gledalci ali igralci!«
Lepa slika, kajne? Ogledalo, ki nam gledalce in igralce — športnike pokaže v luči, kakršne si v novem letu ne želimo veČ!
Hkrati je ta uspeh opogumil jeseniške igralce in leto kasneje so že sodelovali na turnirju v Celju ter osvojili prvo mesto. Tu so sodelovali še hokejisti iz Celja, Maribora in Brežic. Na vsak način so hoteli igrati z močnejšimi nasprotniki, ki jim kljub uspehu niso bili dorasli. Tako so z ljubljanskim prvim moštvom zmeraj izgubili z visokim rezultatom, da o Partizanu iz Beograda ne govorimo. Zadali so si nalogo izboljšati kvaliteto. Sam hokej in drsalni šport sploh pa je začel dobivati trdnejše organizacijske oblike in vedno več sodelavcev ter simpatizerjev. V tem
Dvoboji Jesenice : Ljubljana so bili v zadnjih letih nadvse privlačni
času se je porodila tudi misel o umetnem drsališču, ki so jo uresničili leta 1954. Premalo je prostora, da bi govorili o vsem, kar se je ta čas dogajalo: o prostovoljnem delu, ki so ga opravili športni in drugi javni delavci, o najzaslužnejših odbornikih in igralcih, o vseh, ki so pomagali s tem ali onim, da se je jeseniški hokej povzpel, danes lahko rečemo, na evropsko raven.
Uradno so lani na Jesenicah proslavili 10-letnico delovanja hokej-drsalnega športa. V sezoni 1948-49 smo imeli prve pomembnejše tekme, ki so se vrstile še nekaj naslednjih zim. Potem je hokejski klub organiziral nekajdnevni trening v Avstriji pod vodstvom tujega trenerja. Svoj pravi razmah pa je ta živahni šport doživel leta 1954, ko je bilo zgrajeno umetno drsališče. V tej sezoni so si Jeseničani tudi prvič pridobili pravico sodelovati na državnem prvenstvu, kjer so v močni konkurenci osvojili drugo mesto. Dve leti kasneje je prišel na Jesenice češki trener Zdenek Blaha. Pod njegovim skrbnim vodstvom, zlasti pa s prizadevnostjo samih igralcev in vodstva kluba je moštvo kot celota dobro in hitro napredovalo. V sezoni 1956-57 je na državnem prvenstvu v Beogradu jeseniško moštvo osvojilo prvo mesto, ki ga brani še danes. Po dosedanjih tekmah in pripravah sodeč ga bodo branili tudi letos. To jim seveda tudi iz srca želimo. Prijetno bi bilo, da bi njihovi napoii in žrtve bili tudi letos kronani z najlepšim uspehom.
Danes lahko mirno rečemo, da Je jeseniški hokej prerasel lokalne meje, postal je gorenjski šport. To nam potrjuje vedno večje zanimanje zanj po vsej Gorenjski in tudi izven njenih meja. Če bo šel po tej poti naprej, so pred njim še lepe perspektive. Klub ima dovolj igralcev lin lahko postavi na led štiri, če ne še več moštev.
Lani je klub dobil novega trenerja, Poljaka Andreja VVolkov-skega, ki je prišel na Jesenice tudi letos. Odkril jim je marsikaj novega in poskrbel tudi za drugo moštvo. Mladi delavoi in vajenci jeseniške železarne bodo lahko kmalu izpopolnili svoje znanje na ledeni plošči. Tako nas bodo tudi tu častno zastopali po vsej domovini in tudi izven njenih meja.
Januarja 1960 bo na Jesenicah spet državno prvenstvo v hokeju na ledu. Domačini, ki branijo naslov državnega prvaka, uipajo, da ga bodo obdržali tudi tokrat.
Nevarna situacija pred vrati
33
Novoletna n a gradca križanka
ZA RAZVEDRILO
Vodoravno: 1. tek čez drn in strn (fonet.), 3. vrsta črk, 6. mesto v bližini Londona, 10., 69. in 121. novoletno voščilo bralcem, 16. se poda (na pot), odide. 17. odebelina na niti, 18. drugače, 20. pesnitev, 21. del obraza, 23. ni star, 25. časovno obdobje, 27. mehkužec, 28. drugo ime za Kiros, 29. začetnici našega pisatelja (»Cmokavzar in Ušperna«), 31. jug. reka. pritok Donave, 33. največji otok v Velikih Antiljih, 35. kurirji, 36. nakaznica za denar, 37. sestavni del kuhinjske
soli, 39. zelo razširjena bolezen, 40. znižana nota, 41. osebni zaimek, 43. zgodov. nemško mesto na belg.-holand.-nem. meji, 45. mesto v črnogorskem primorju, 46. svetovno znan veščak in propagator naravnega zdravilstva (Sebastiijan), 48. naš znani gledališki in filmski igralec, 50. ime grške črke, 52. peče, dela cvrtje, 53. 19. in 2. črka abecede, 55. cesta, pot (latinsko), 56. medmet (za ustavljanje živine), 59 kos blaga, 60. željno pričakujem, 63. grški pisec basni, 64. italijanski
spolnik, 66. vrste glasbil, 68. začetnici slov. pisatelja (»Gadje gnezdo«), 69. novoletno voščilo bralcem (nadalj. pod 10.), 74. hudobni, 75. vrsta morskih oorež-nih jezerc z otočki, 76. ozka pot v snegu, 77. podoba Marije z mrtvim sinom v naročju, 79. posluži se sedeža! 80. slovenski književnik, avtor »Bobrov«, 82. začetnica imena in primek naše akademske slikarke in grafičarke, 84. in 86. zlog iz solmizacije, 87. predlog, 88. ime mesta in jezera  na   Finskem,  90.   vas pri
Ljiibljani, 91. sklad, 93. vrsta. 94. osebni zaimek, 95. pogan, 98. posinovi, 101. jarem, 103. časo-mer, 104. prvotni prebivalec Italije, 105. ameriški pisatelj fantastičnih zgodb, 106. kemijska znaka za vodik in kisik, 108. ime velikega jezera južno od Urala, 110. kratica za neznanca, 111. otok v sred. Jadranu, 113. efekten zaključek napada pri športni igri, 115. samogl. in sogl., 116. ležišče divjačine, 118. vrsta hla-čevine, 121. novoletno voščilo (nadaljevanje pod 69.).
Navpično: 1. ime egiptovskega faraona, znano po veličastni piramidi, 2. jezero v Sovjetski zvezi, južno od Kavkaza, 3. nemška reka (veletok), 4. učitelj, 5. gle; 110 vodoravno! 7. kaz. zaimek, 8. ime Dickensovega junaka Twi-sta, 9. angl. reka, ki se južno od Bostona izliva v morje, 10. ivje, 11. eden od bajeslovnih ustanoviteljev Rima, 12. predlog. 13 stamslovanska pijača, 14. kopen, južen, 15. rastlina (očnica), 16. mesto s kovinsko industrijo na Češkem (ob Labi), 19. glasbena vaja, 20. športna igra z žogo. 22. oranje, 24. okrajšava za izdelek, glasbeno delo, 26. Avar, 27. kratica za dostavek na koncu pisma, 28. nepregažen sneg, 29. rimske številke 1000, 50 in 100. 30. stara površinska mera, 32. žensko ime, 34. starorimski novec, 37. vzrok nagle smrti, 38. resnično, 42. razpočna snov, 43. okrajšava za aperitiv, 44. letoviško mestece v hrv. Primorju, 45. asintetičen, 47. glej 118. vodoravno, 49. tuj izraz za moštvo (fonet.), 50. samoglasnik in so-glasnik, 51. neraven, 53. nemški slikar (Ferdinand), tudi nemška beseda za zarcalo, 54. 6kupina britanskih otokov v zah. Atlantiku, 57. grič, 58. začetnici avtorja pesniške zbirke »Človek z bombami«, 61. francoska pokrajina ob Renu (Alsace; s fonetično končnico), 62. palatalni (. . . soglasndk), 65. obrambno orožje vitezov, 67. vodna rastlina, 70. medmet, ki izraža privoščenje, 71. glej 68. vodoravno, 72. egipt. božanstvo, 73. mesto v zap. Kolumbiji, 77. hlačna guba, 78. afriška rastlina z mesnatimi lasti, 80. velika, nerodna ženska, 81. zveza držav Atlantskega pakta (kratica), 83. rimsko število šest, 85. pogorje v Juž. Ameriki, 78. slovenski šahovski velemojster, 89. japonska dolžinska mera, 92. izplačilo navesti ob poroki, 93. švicarsko mesto v kantonu Bern (urarska industrija). 96. vrsta usnja, 97. koroški prislov, 99. trojanski junak, povzročitelj trojanske vojne, 100. prisilno delo, 101. električno nabit delec, 102. veleum, 107. gozd, gaj, 109. iglasto drevo, 111. začetnici našega pisatelja, avtorja »Tol-mincev«, 112. kratica za prvino stroncij, 113. njega, 114. enaka ao^lasnika, 116. soglasnik in samoglasnik, 117. čas, prislov, 119. sosedna soglasnika, 120. dva predloga.
»Kako ti piloti postavljajo svoja življenja na kockol«
>Ljubi, mi ne boš dal poslovilnega poljubčka?«
»Nemogoče! Prepovedano Je nagibati se skozi oknol«
»Kako je to mogoče, Mar ati res še ni videl tvojega novega klobuka?«
Za pravilne rešitve smo pripravili naslednje najrrade:
1. nagrada 5000 dinarjev
2. nagrada 3000 dinarjev
3. —10. nagrada po 1000 dinarjev
11.—20. nagrada po 500 dinarjev
Rešitve pošljite na uredništvo do vključno 11. januarja 19G0. kjer bo isti dan ob 16. uri tudi javno žrebanje.
•fes-
»Hiša gori!« »2e   dobro . . . menim, spet kmalu kosilo.«
da bo
Isaac Atimov    ' I     II I  I    i I
i7     Tjeklene kletke
»Ali Je to eno izmed vaših dejstev?« je vprašal Fastolfe. »Seveda je. Prvi Zakon robotike pravi, da robot ue sme poškodovati človeka.«
»Toda R. Daneel ni nikogar poškodoval.«
»Res )e. Potem Je celo rekel, da pod nobenim pogojem ne bi streljal. In vendar še nikoli nisem slišal, da bi bil robot kršil celo duh Prvega Zakona s tem, da bi zagrozil, da bo streljal v človeka, čeprav ne bi imel tega namena.«
»2e razumem. Ali ste vi gospod Balev ekspert za robotiko?«
»Ne gospod toda bil sem v tečajih splošne robotike ki pozl-tronske analize. Torej vem vsaj neka] o tem.«
»Lepo« je prijazno rekel Fastolfe, »pa poslušajte še mene. Jai sem strokovnjak za robotiko in zagotavljam vam, da leži vsebina ro-botovega mišljenja v popolnoma dobesedni Interpretaciji resničnosti. On ne priznava nikakega duha Prvega zakona, marveč le besedo zakona. Preprosti modeli, kakršne imate na Zemlji, so tako preobloženi z dodatnimi varnostnimi napravami za Prvi zakon, da so nemara nesposobni, da bi grozili človeku. Ce sem prav razumel. Je bila Daneelova grožnja potrebna, da bi z njo preprečil nemir. Njegov namen Je bil torej, da bi preprečil poškodovanje človeških bitij. On se je potemtakem ravnal popolnoma v skladu s Prvim zakonom tn niti malo ga ni kršil.«
Balev Je vzdrhtel po vsem telesu, na zunaj pa je vendarle zadržal mirnost. Čutil Je, da bo šlo težko, a Je vedel, da more premagati Vsemirca na njegovem lastnem terenu.
»Morda lahko pobijale vsako točko posebej, toda vse skupaj le neka) povedo,« Je rekel. »Minulo noč Je v pogovoru o takoimenova-iir-m umoru tale takoimenovani robot trdil, da so ga izdelali kot detektiva in so mu zato vgradili v pozitronsko cirkulacijo poseben instinkt — instinkt pravičnosti, če že hočete.«
»Porok sem za to« Je odvrnil Fastolfe. »Opravili smo to pred tremi dnevi, pred mojimi očmi.«
»AH ste me pravilno razumeli — pravičnost? Dr. Fastolfe, pravičnost je abstrakcija. Samo človeško bitje lahko uporablja ta pojem.«
»Seveda, če definirate pravičnost na lak način, da Je abstrakcija,
da pomeni dajanje slehernemu to, kar mu pripada, da pravičnost pomeni samo golo pravico ali nekaj podobnega, bi se strinjal z vašim dokazovanjem, gospod Balev. Pri današnjem stanju nase znanosti se razumevanje abstrakcije ne da vgraditi v pozitronske možgane.«
»Vi torej kot strokovnjak za robotiko, priznavate, da . . .?«
»Tako Je. Vprašanje Je le v tem, ka] Je R. Daneei mislil pod pojmom pravice?«
»Iz najinega pogovora Je bilo razvidno, da misli prav to, kar misliva vi in jaz aH katerikoli človek, da misli to, kar robot ne bi mogel misliti.«
»Zakaj pa ne zahtevate, naj sam definira ta pojem, gospod Balev?«
Baley Je hipoma začutil negotovost. Toda obmll se Je k R. Da-neelu: »Kaj praviš?«
»Da, Elijah.«
»Kako bi ti definiral pravico?«
»Elijah, pravica Je stanje, ki nastane, kadar >e spoštujejo vsi zakoni.«
Falstofe Je prikimal. »Dobra definicija, gospod Balev, za robota. In želja za spoštovanje vseh zakonov Je vgrajena v R. Daneela. Zanj je pravica zelo konkreten pojem, ker Je zasnovan na i/vajanju zakonov, to izvajanje pa Jo spet zasnovano na posameznih določenih zakonih. V tem ni nič abstraktnega. Samo človek lahko spozna, da morejo biti nekateri zakoni, ki slonijo na nekem abstraktnem moralnem kriteriju, slabi njihovo Izvajanje pa nepravično. Kaj praviš k temu, Daneel?«
»Nepravični zakon Je kontradikcija pojmov,« Je odgovoril R. Daneel monotono.
»Za robota Je tako, gospod Balev. Razumite, da ne smete mešati vaše pravice z R. Daneelovo.«
Baley se je obmll k R. Daneelu ki ostro rekel: »Sinoči si odšel lz mojega stanovanja.«
»Sem,« Je takoj odgovoril R. Daneel, »ln žal mi |e, če sem s svojim odhodom vznemiril tvoje spanje.«
»Kam si šel?«
»V osebne prostore.«
Baley Je obstal kot bi ga kdo udaril. SIcer >| Je želel takega odgovora, vendar ni pričakoval, da bo R. Daneel takoj priznal. Začutil Je, kako mu zmanjkuje gotovosti vase, a se Je še vedno dobro
zadržal. Komisar Je ogledoval položaj in oči za debelimi stekli so drsele od enega do drugega. Balev zdaj ni mogel več nazaj, eie glede na to, kakšne sofizme bi utegnili uporabljati proti njemu. Dokazati Je moral svojo teorijo.
»Ko sva šla proti moji sekciji, Je vztrajno zahteval, da bo šel z meno| v osebne prostore,« Je rekel Balev. »Njegovo opravičilo /a to Je bilo na zelo trhlih nogah. Ponoči pa Je spet odšel v osebne prostore, kar Je tudi sam priznal. Ce bi bil človek, v tem ne bi bilo nič čudnega, polno pravico bi Imel do takega ravnanja. Ker pa ie robot, Je bil njegov nočni Izlet popolnoma nepotreben. Zaključek: on Je lahko samo človek.«
Fastolfe Je prikimal. Videti Je bilo, da ga te besede niso niti najmanj zmedle. »Zelo zanimivo,« je rekel. »Vprašajmo Daneela, zakaj je šel ponoči v osebne prostore.«
Komisar Fnderbv se Je nagnil naprej. »Prosim vas, dr. Fastolte.i Je Minrmr.il, »to vendar nI dostojno . . .«
»Nič se nikar ne vznemirjajte, komisar, Je rekel Fastolfe. Njegove tanke ustnice .so se razpotegnile, kakor da bi se smejal, čeprav se ni smejal. »Prepričan sem, da Daneelov odgovor ne bo žalil vašega občutka dostojnosti kakor tudi ne občutka dostojnosti gospoda Ba!eya. N, Daneel, povej nam.«
R. Daneel )e začel: »FHJahova žena Jessle Je zvečer odšla iz stanovanja z iskrenimi prijateljskimi občutki do mene. Popolnoma očitno je bilo da ni imela nobenega vzroka za misel, da sem nekaj drugega ln ne človek. V stanovanje pa se Je vrnila s spoznanjem, da sem robot. Gotovo |e, da Je tako informacijo lahko dobila le zunaj. Iz terja Je sledilo, da Je nekdo prisluškoval mojemu pogovoru z I Mj.it)>>m. Drugače tajnost moje prave narave ne bi mogla bili odkrita. Elijah ml |e zatrdtl, da Je stanovanje dobro izolirano. Pogovarjala sva se zelo tiho. Navadno prisluškovanje ne bi moglo dati takih rezultatov. Vendar je poznano, da Je lilijah policaj. In če obstoja v Mestu tako dobro organizirana konspiracija, da lahko pripravi in Izvede umor dr. Sartona, tedaj Je mogla tudi zvedeti, da so Llijahu naložili dolžnost za razjasnitev tega umora. Ver|etno je torej, da so oni vtihotapili v njegovo stanovanje prisluškovalce.
Ko sta Elijah ln Jessle odšla spal, sem pretaknil stanovanje, kolikor sem mogel natančno, a nisem našel nobenega sledu za mikrofonom. To Je situacijo še bol) zakompliciralo. Namesto mikrofona bi lahko bili v stanovanje speljani tud dvojni prisluškovalni valovi, toda za odkrivanje take naprave bi potreboval kar precejšnjo aparaturo.