GLASILO ŠMARSKE KOMUNE IN NJENIH ORGANIZACIJ *h. Škofija, Vršna vas, Strtenica, Orehovec, Zg. Tinsko in Sp. Tinsko. XF. Volilna enota Pristava obsega; Pristava, Nezbiše, Vidoviča, Sp. Mestinje, Dol pri Pristavi, Jerčin. XII. Volilna enota Sodna vas obsega; Sodna vas, Roginska gorca, Cmereška gorca,. Sv. Ema, Vonarj e. XIII. Volilna enota Podčetrtek obsega;■ Sopote, Rudnica, Slake in Podčetrtek. XIV. Volilna enota 'Virštanj obsega; Virstanj, Verače, Sela, Pecelj, Imeno, Imenska gorca m Golobinjek. 6 XV. Volilna enota Kozje obsega; Kozje, J e sovec pri Kozju in Veternik. XVI. Volilna enota Buče obsega; Buče, Vrenska gorca, Zeče, Ortnice in Zdole. XVII. Volilna enota Pilštanj obsega; Pilštanj, Klake, Drensko rebro, Gubno, Dobležiče, Gostinca in Pristava pri Lesičnem. XVITI. Volilna enota Lesično obsega; Lesično, Bistrica pri Lesičnem, Topolovo in Zagorje. XIX. Volilna enota Podsreda obsega; Podsreda, Gradišče, Poklek, Gorjane, Vojsko in Osredek. XX. Volilna enota Trebče obsega; Trebče, Hrastje ob Bistrici, Srebernik, Dekmanca, Križan vrh, Črešnjevec ob Bistrici. XXI. Volilna enota Bistrica ob Sotli obsega: Bistrica ob Sotli, Kunšperk, Polje pri Bistrici, Ples, Žagaj„ XXII. Volilna enota Brestovec obsega: Brestovec, Velike Rodne, Rajnkovec, Ceste, Gaberce, Plat, Kamene e, Vinec, Pristavica, Himno. XXIII. Volilna enota Ratanska vas obsega: Ratanska vas, Irje - sp. del, Tekačevo, Male Rodne, Topole. XX I¥. Volilna enota Čača vas obsega: Čača vas, Žagaj pod Bočem, Sp. Negonje, Zg. Negonje, Gradiški dol. XXV. Volilna enota Rog. Slatina I obsega: Rogaška Slatina - del, ki obsega:- zdraviliški' del ob: železniški progi do železniškega prelaza in ceste proti šoli, Ločendol. XXVI. Volilna enota Kostrivnica obsega: Brezje pri Podplatu, Kamna gorca, Podplat, Sp. Kostrivnica, Zg. Gabernik, Sp. Gabernik, Podturn, Zg. Kostrivnica, Drevenik in Gabrovec pri Kostrivnici. XXVII. Volilna enota Rog. Slatina 2 obsega; Rogaška Slatina - del, ki obsega južni del do železniškega prelaza in Prnek. XXVIII. Volilna enota Sp. Sc-čovo obsega: Sp. Sečovo, Tunorovec, Cerovec pod Bočem, Irje - gornji del in Zg. Sečovo. XXIX. Volilna enota Tržišče obsega: Tržišče in Rjavica. XXX. Volilna enota Žahenberc obsega: Žahenberc, Tlake, Sv. Jurij in Donačka gora. XXXI. Volilna enota Rogatec obsega: Rogatec. XXXII. Volilna enota Stojno selo obsega: Stojno selo, Strmec pri Rogatcu. XXXIII. Volilna enota Dobovec pri Rogatcu obsega: Dobovec pri Rogatcu, Log, Trličnro. 12 XXXIV„ Volilna enota Polje ob Sotli obsega: Polje ob Sotli, Brezovec, Prolasko, Sedlarjevo in lastnic. Ta odlok določa, da se odborniki v volilnih enotah, ki so oštevilčene z neparnimi številkami, volijo za 2 leti, v volil nih enotah s parnimi številkami pa za 4 leta. Občinski ljudski odbor je nadalje sprejel odlok o določitvi zborov vclilcev za občinski zbor, ki so bodo vršili na običaj nih mestih (odlok bo objavljen na vseh običajnih razglasnih bigstih občine. Za zbor delovnih organizacij je občinski ljudski odbor že z Zgoraj navedenim odlokom določil volilne enot in območja zborov, volilcev, vendar jih v Obsotelju ne 'moremo v celoti obja-i vTTi, ker bi bil material preobsežen. Ves tozadevni material uomo dostavili vsem organizacijam, razglašen pa bo na vseh | običajnih razglasnih mestih v občini. Občinska volilna komisija še ni izdala odločbe o voliščih, ! Clm bo izdana, jo bomo javno razglasili, objavili pa jo bomo | v naslednji.številki tega lista. V naslednji številki bomo opisali tudi način volitev v republiško in zvezno skupščine. Slavko Zupanc - 13 - PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL O ZURIZMU IN KULTURI 29.marca j e bil plenum občinskega odbora SZDL o turizmu in kulturi. Nekatera izredno pereča vprašanj a na polju prosve— te in kulture ter turistične dejavnosti v naši komuni, so bila povod za sklicanje plenuma, ki bi naj skušal razčistiti in rešiti te probleme. Potreba je nakazala, da j e posebna komisija obiskala vse kraje in proučila stanje turističnih društev ter vseh družbenih organizacij, predvsem ga še prosvetnih društev. Področje nase občine je turistično pomembno, saj je poleg slikovitih naravnih lepot polno zgodovinskih znamenitosti in tudi zdravilnih vrednot mineralne in sploh 'zdravilne vode. Vsa turistična društva ugotavljajo, da so preveč prepuščena samemu sebi, in da bo nujno potrebno ustanoviti koordinacijsko telo pri ObLO, ki bo ob povečani turistični dejavnosti preraslo v samostojno občinsko turistično zvezo. Zmotno je gledati turizem le s področja Rogaške Slatine, zato j e potrebno hitro ukrepati za razvoj za razvoj turizma na področju Obsotelja in Kozjanskega. Sedaj obstojajo društva samo v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, Podčetrtku, Bistrici ob Sotli in Kozjem. Razumljivo je, da je turistična dejavnost v Rogaški Slatini že tradicija in da je delo utrjeno, malo pa je bilo storjenega v ostalih področjih. Priznati moramo, da se društva, ki obstojajo, močno angažirajo in borijo za izbolj-—-šanje turizma v svojih krajih, vendar niso naletela na zadostno razumevanje in podporo. Rogaška Slatina ima pogoje za zdraviliški turizem, ki j e omejen na sezono in odvisen od gostinskih obratfcov, so pa še pri vsem tem druge odvisnosti z vzporednimi panogami, ki dopoljnjujejo turizem (komunalna ureditev, trgovina, rpomet, kulturna, zabavna dejavnost itd.) in privabljajo goste. V naših ostalih krajih bi se naj razvil izletniški turizem, zato bi morale biti te izletniške točke mikavne, lepo urejene in s primerno reklamo podkrepljene. Iz označenih ugotovitev, so sledili zaključki: - Ker v komuni obstoja in uspešno deluje pet turističnih društev, se je pojavila potreba po občinski turistični zvezi. Takoj se naj formira koordinacijsko telo, ki bo začelo organizacijsko reševati in uskljajevati to vprašanje. - Pospeševati moramo izletniški turizem in zato primemo urediti naše kraje, organizirati gostinske lokale, urediti poti do zgodovinskih znamenitosti. Pri vsem tem naj sodelujejo vse krajevne organizacije v sklopu organizacije SZDL z delovnimi akcijami. -Trgovsko podjetje se mora s svojo mrežo poslovalnic bolj prilagoditi turističnim potrebam v komuni (delovni ,čas, izbira blaga ipd.), posebno še v turističnem centru Rogaški Slatini. - Na mnogo širših konceptih je treba urediti in razširiti propagando za zdraviliški turizem v Rogaški Slatini in tudi skrbeti za turistično afirmacijo ostalih krajev. - Potrebno je čim več prebivalstva naše komune izobraževati in vzgajati v turističnem smislu, pri čemer naj bi orga-zacijo teh oblik vzgoje nosila turistična društva kot tudi vse politične organizacije kraja, posebno še SZDL. - Urediti je potrebno gradivo etnografskih in zgodovinskih znamenitosti v komuni in ga v prospektih posredovati turistom. - Svet za turizem pri ObLO je zaradi sedanje nedelavnosti potrebno okrepiti z novimi kadri, predvsem s požrtvovalnimi člani odborov turističnih društev. - Izlete, ki jih organizira turistično društvo F.jgaška Slatina, bi morali bolj usmeriti v kraje naše komune, pri čemer je seveda potrebno urediti posamezne izletniške točke v Obsotelju in na Kozjanskem. - Svet za^turizem in drugi odgovorni organi v komuni morajo odločneje pristopiti k načrtnejšemu planiranju turističnega razvoja v komuni, seveda z upoštevanjem iniciativ turističnih društev in občanov. - Ribiška in lovska družina se morata vključiti v turistično dejavnost in s tem vplivati na dotok turistov v naše kraje. - Razmisliti je potrebno o možnostih organizacije tradicionalnih turističnih prireditev, ki bi dala našim krajem, predvsem Rogaški Slatini, svetovni sloves. Važnost kulturno prosvetnega udejstvovanja in sploh širjenja kulturne dejavnosti vseh panbg je bila v bližnji preteklosti vsestransko poudarjena, saj je o tem vprašanju" govoril na VII. kongresu ZMJ tudi tov. Tito, razpravljal sekretariat CK ZKJ, Izvršni komite CK ZKS in vsi ostali kulturno--prosvetni forumi. 0 osnovnih idejnih problemih na tem področju, širše razpravljajo državljani in zlasti družbeni ' organi v kulturnih institucijah s temeljnega vidika, da bo umetnost in kulturna dejavnost čimbolj vplivala na oblikovanje socalistične zavesti in aktivnost ljudi. Ugotovljeno je bilor da bi nekateri negativni pojavi lahko močno zožili družbeno bazo umetnosti in kulture, če se komunisti ne bodo močneje angažirali v boju mnenj, v katerem pride do veljave tako svobodni razvoj, kot tudi zboljsevanj e in u-vajanje progresivne vsebine umetnosti in kulture. Komunisti se morajo nenehno individualno usposabljati ter preverjati mnenja in formirati stališča v svojih organizacijah in društvih. Hiter napredek celotnega družbenega življenja in prav tako na področju prosvete in kulture, ne zagotavlja že sam po sebi polno uveljavitev socialistične idejnosti. Nsprotno, v tem hitrem razvoju vznikajo tudi novi problemi. V njihovem naprednem' reševanju se mora manifestirati polna odgovornost komunistov za oblikovanje socialistične zavesti delovnih ljudi. Za uspeh ne zadovoljujejo samo občasne ak. cije, temveč je potrebno stalno angažiranje komunistov in skrb za izboljšanje idejnega dela in metod prosvetnega delovanja. Kulturno prosvetno politiko izvajajo družbeni organi in organizacije, zato se morajo komunisti zavzemati za idejno presojanje kulturno prosvetnih pojavov. Posebno je važno po teh vprašanjih delo komunistov z mladino. Komisija, ki je ugotavljala dejavnost prosvetnih društev naše komune, je ugotovila, da j e marsikje vzrok nedelavnosti in pasivnosti ravno v okorelosti in neodgovornosti ljudi, ki vodijo prosvetno dejavnost na vasi in nezainteresiranost družbenih organizacij, kakor tudi krajevnih organizacij SZDL do tega vprašanja. Ta društva so organizacijsko neurejena in delajo brez začrtanega programa ter ne iščejo novih in možnih oblik. Prosvetna dejavnost mora biti vedno širšega pomena in imeti v vidiku vse občane, zato je potrebno pritegovati mlade kadre in z njimi delati ter bogatiti njihovo kulturno razgledanost. V večini primerov se pri kulturne pr 'svetnem delu preveč zapirajo v ožje kroge in premalo prisluhnejo težnjam mladine ter jih nedovoljno vključujejo v svoje vrste. Vprašanje kulture in prosvete, ki je samo del oblikovanja socialističnega človeka, zahteva da so- prosvetna društva tesno povezana z vsemi organizacijami kraria, predvsem pa s SZDL. Prosvetni delavci se bodo moral? mnogo bolj angažirati po tem vprašanju in imeti v vidike : drsi vzgojni cilj, ki sega tudi izven šolskih prostore ibi, ki v nekaterih krajih obstojajo, ne vršijo svoje 3. ve ga poslanstva in je v večini primerov program- sko di —e /eurejeno. Ti prostori morajo biti bolj aktivni, lepo ve 'Leni ter počiščeni, ker le v takem prostoru se bodo ljudje prijetno počutili. Klub, ki nima programskega sveta, n more vršiti svojega dela v pravem pomenu, zato bodo mm vali tej novi obliki dela, ki je najprimernejša za širše a;v .žiranje in povezavo ljudi, posvetiti več pozornosti. Draživa bodo morala upoštevati navodila občinskih svetov .to_ usklajevati programe po prevdarj enih navodilih zveze ter se udeleževati posvetov, ki se sklicujejo v občinskem. merilu. i , ,,.,1- I.. „ ■; .. ........ ■.'V' - 16 - . ' f Po detal jne oši diskusiji so bili sprejeti sledeči sklepi: - Posvet za prosveto in kulturo ter Svet za telesno kulturo je potrebno kadrovsko okrepiti. - Društva morajo urediti svoja organizacijska.vprašanja in biti v koordinaciji ter povezavi z Občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev. - Krog sodelavcev se mora razširiti, pritegniti pa čim več mladine. - Zagotoviti je potrebno nemoteno poslovanje potujoče knjižnice . - Natančneje je potrebno proučiti odnos prosvetnih delavcev do kulturno prosvetnega dela izven šole, vrednotenje tega dela, in razloge za vpadanje aktivnosti prosvetnih delavcev v tem področju dela. - Na osnovi analize se mora ugotoviti nagnenje posameznih prosvetnih delavcev do dela na kulturno prosvetnem področju in jih na osnovi tega usmeriti v delu, razbremeniti pa drugih funkcij. - Proučitj možnosti posebnega sklada za prosveto in kulturo, kajti finančna in materialna sredstva ne zagotavljajo pospešen razmah kulturne dejavnosti. - SZDL nora odstranjevati pojave rivalstva in sektašenja na področju kulturne dejavnosti v kraju. Zato naj bi v okviru KO SZDL bila stalna srečanja, sestanki vodstev posameznih društev, pri čemer naj KO SZDL skrbi za koordinirano dejavnost. - Radio DLT Šmarje ne služi v dovoljni meri namenu, zato je potrebno, da se za uspešnejšo dejavnost formira poseben organ., imenuje glavni urednik, uredi finansiranje in omogoči j boljši delovni pogoji izvajalcev programov. - Z zakiročki plenuma se mora seznaniti sindikat, vse 00 ZKS, P’ dvsem pa aktiv prosvetnih delavcev komunistov. Pri dosl.■ njem upoštevanju in pri koordiniranem kulturno-pro-svetnem delu, bo možen uspešen boj za kulturni napredek naših ljudi, e. cav se zavedamo, da ta boj ni lahek, ne enostaven, ne kratko, čajen. Nadaljujmo ga tako, da bomo v celoti dali svoj pr. s evek k uresničevanju programskih načel. \ Marjan Ungar. USTAVNA RAZPRAVA IM NJEN VPLIV NA NEKATERE NAJBISTVENEJŠE SPREMEMBE USTAVNIH DOLOČIL Vsa temeljna, načela predloga ustave, so dobila popolnčt potrditev V doslej najširši—vseljudski manifestaciji, v kakršno se je spremenila javna ustavna razprava. Nova ustava v celoti in v podrobnostih omogoča dodeljevanje naše politike usmerjene k uresničevanju Programa Zveze komunistov Jugoslavije. Nova ustava, je utrjevanje sistema, ki smo ga zgradili v izvajanju naše politike, po dragi strani pa tudi široko.odpiranje svobodnih poti za polno uresničenje našega programa. Vsi moramo strmeti, da bomo šli po tej poti tako notranje zavzeti, kakor smo bili v ustavni obravnavi. (Iz govora predsednika ustavne komisije Mihe Marinka na zadnjem zasedanju LRS IV. sklica.) Na osnovi plodnih in živahnih razprav občanov je bila na zadnji zasedanjih Zvezne in Republiške skupščine sprejeta nova zvezna in republiška ustava. Ustavna razprava je bila res najširša ljudska manifestacija, saj jev njej sodelovalo samo v naši republiki okoli 500 tisoč občanov, na razpravah pa jo diskutiralo okoli 30 tisoč občanov. (V naši komuni sodelovalo 3.250 občanov), Na' osnovi teh razprav, je bilo v Sloveniji sprejetih čez 300 sprememb, ki dopolnjujejo predlog ustave. Prav je, da se sedaj po končanih razpravah in sprejetju ustave seznanimo z nekaterimi ' najbolj bistvenimi spremembami, ki dopolnjujejo zvezno in republiško ustavo. Zvezna ustava - Splošno družbeni razvoj in predvsem razvoj socialističnih'odnosov med ljudmi je pogojeval spremembo imena države v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. - Z novo funkcijo podpredsednika je urejeno nadomeščanje pred- '' sednilca republike v njegovi odsotnosti. Podpredsednik je ustavno pooblaščen namestnik za razliko od preje, ko je to funkcijo vršil predsednik Zvezne ljudske skupščine. - Načelno je sprejet 42-urnik delovnik, kar ne pomeni formalno skrajšanje delovnega časa na račun dviga proizvodnje, pač pa je posledica izrednega razmaha proizvodnosti in večje družbene odgovornosti državljanov v zadnjih lotih. - Nova ustava je obširnejša za 12 členov. Največ vsebinskih sprememb jev tistem delu ustave, ki obravnava !politični sistem in nadaljno krepitev samoupravljanja. " Ustava postavlja načelo (10. člen), da naj se v proizvodni organizaciji izpostavijo taki odnesti, da bo v največji meri priš lo do izraza upravljanja najširšega števila proizvajalcev. To 18 •• načelo bo brez dvoma vplivalo na povečanje vloge kolektivov,' njihove odgovornosti in nadležnOsti, predvsem pri delitvi dohodka znotraj gospodarske organizacije. - Prav na osnovi pobud občanov v ustavni razpravi je V ustavi posebej določena širša možnost odločanja kooperantov v kmetijstvu. - Izkoriščanje zemlje mora biti v skladu s splošno-družbenimi zahtevami, s čemer naj bi se odpravila nesmotrnost in slabo gospodarjenje tudi zasebnih proizvajalcev. - Ustava ponovno določa zemljiški maksimum 10 ha obdelovalne zemlje,medtem, ko bodo za gozdne površine zaradi izredno različnih pogojev v okviru države podrobnejša določila prepuščena zakonom. - Zagotovljena je samostojnost obdelovanja družbenega knjigovodstva (družbene kontrole J - ker bi vsaki vplivi lahko vplivali na nedosledno in pomanjkljivo dejavnost. ~ Pravice državljanov so razširjene s tem, da imajo v delovnih organizacijah aktivno in pasivno volilno pravico (voliti in biti izvoljen), pri volitvah organov samoupravljanja, vsi člani kolektiva ne glede na starost. - Sleherni občan je državljan SPRI, ni pa dolžan, da se izjasni za narodnost, da se nacionalno opredeli. - Pri 104 členu je dopolnitev v ton, da imajo krajevne skupnosti (krajevni odbori) položa pravne osebe in da lahko določajo o vsej dejavnosti v 6kvi.ru kraja. - Posebej je določeno odgovornost poslancev do volilcev in občin ske ljudske skupščine (170, 200 in 210 člen) s tem, da določena skupina volilcev lahko voli samo enega poslanca, da lahko na zahtevo večine poslaneev odpokliče in da poslanec ne more biti istočasno zaposlen v državni upravi. Republiška ustav a. Republiška ustava, kot tud:. spremembe, je v skladu z zvezno u- ' stavo. Zato ista dopolnila veljajo budi za območje naše republike. Posebej pa določa: - položaj direktorja v odnosu do kolektiva, organov samoupravljanja. in komune, kar bo podrobno določeno z zakonom; - prepuščena so večja sredstva komuni s čemer se v materialnem smislu zagarantira nadaljnja krepitev komune in širjenje decentralizacij e. - Vloga krajevnih skupnosti, ki je nakazana v zvezni ustavi, je v republiški ustavi poglobljena s ton, ko določa, da ima kra- - 19 - jevna skupnost pravico soodločati'o dejavnosti gospodarskih' organizacij, ki v kraju delujejo v smislu zadovoljevanja potreb standarda občanov v okviru krajevne skupnosti (trgovina, gostinstvo ipd.) Občani ! Zvezna in republiška ustava sta sprejeta. Naša skupna dolžnost je, da se nenehno borimo za uresničevanje načel; ki so s tem postavljena, da jim dani življenje in s tem postanejo.aktivni tvorci-bodočnosti in povspešenega razvoja naše družbe in socializma. v. * - 2o PO NAŠIH KRAJIH SKOZI ČAS (Zapisek za naše šolarje) Dopolnilo in popravek k zapiskom za naše šolarje - Po na-ših krajih skozi čas V drugi številki "Novega Obsotelja” smo začeli objavljati krajše sestavke o najpomembnejših dogodkih posameznih krajev šmarske občine. Sestavijalce prosimo, da predajo mate-terial s svojim podpisom, predhodno pa preverijo točnost vseh podatkov. Na željo Zdravilišča iz Rogaške Slatine, objavljamo pripombe in dopolnilo k opisu zgodovine tega kraja: - Obdobje, ki opisuje zgodovino po vojni, je mnogo preskromno . - Stavek v zadnjem odstavku Petega obdobja je neresničen. Ta stavek pravi, da z dodajanjem COg vodo izboljšujejo; to pa ne drži, ker COp vodi ne dodajajo, ampak celo odvisnega prodajajo. Zdraviliščr prosimo, da neljubo netočnost oprostijo, bralce pa, da upoštevajo popravek. Bistrica ob Sotli Na mestu, kjer stoji danes vas Bistrica, so našli izkopanine iz ilirske dobe, v srednjem veku se je vas prvotno imenovala Leskovec. Leta 1475 so Turki na povratku s Koroške pri vasi popolnoma uničili vojsko žige pl.Pohlheima. Prvotna cerkev v Bistrici ob Sotli se omenja že l.lo54. V turški dobi je cerkev s treh strani obdajalo taborsko obzidje, ki je delno še ohranjeno. Napadi Turkov niso prenehali. Leta 1532, ko je Sulejman ponovno oblegal Dunaj, so Habsburžani odločili ustanoviti vojno krajino, kamor se je odselilo tudi nekaj vaščan >v vasi Leskovec. Tudi kuga tem krajem ni prizanesla. Še danes stojijo ob poteh kužna znamenja v spomin na strašne dni, ki so bili v času od 1645.do 1646^leta. Taka znamenja stoje na poti od Bistrice proti Stadlerju, proti Podsredi in na 'sv, :>rah ter skorajda v vseh vaseh. Mnogo jih je tudi že uničenih, Cerkveni stolp je bil obnovljen leta 1654, vsa cerkev pa je bila preslikana v letih 1868 do 1872. Delo je opravil nek italijanski slikar Tomaž Fantomi. Po njej je vas dobila ime Sv.Peter, sedaj Bistrica ob Sotli - 21 Vas Črešnjevec 3- prvič omenja 1213«leta, Ta ima kamnito znamenj v na /olja pri vasi , katerega je postavil 1642 Jurij Narat a napisom in letnico Tudi v Hrastju še stoji staro kameni to znamenj e r,Al:.ac • ki je kužno znamenje iz, leta 1461, Blizu Plesa j« ce kev sv k iža na Vini gori, ki je bila zadan: 1665 leta, V Sre b e miku stoji znamenj e, postavljeno 1745,leta. Na cesargradu sc bili grofje E ji, temu so morali kmet- je delati n jprej tlako« Tako so morali nekaj časa kot tlako delati 365 delovnik dni■ tb je celo leto ali pa 5o prevoz r-T z vprege Dajati so morali tudi valpte, paznike na po-sestvu, Poleg tlake jo dajala zadruga grofu desetino in po-sebne darove ei: večjih praznikih in pomembnejših dogodkih v družini«Cesarju in cerkci so dajali: martunina- davek za vživanj e zeml j e... harmica carina za uvoženo blage., dimnica - cerkvi posebej desetino vsega, riz ali dl ko. - izreden davek, ki se je zlasti povečal v času turških vpadov itd. Skupno so dajali tlačani fevdalcem nad Podvrst raznih dajatev. V isti ko. p potrjuje, da so pri nas na Štajerskem vladali isti odnosi :ot v Z gorju. 7 tej knjigi De.djer tudi rotira, da so 77 lo. t jz ml j a . ist celjskih grofov in naslednikov grofov Tatehbachov, V številnih uporih tlačanom Sotla ni bila mej o.. 77 velikem puntu 1515 > ki. je trajal 3 mesece in v katereme je kmečka vojska narasla na 80.000 ljudi > 39 je bila eno glavnih bitk, v kateri so tlačani naskakovali grad Kunšperk - 12 ; ul.:, j a 1515,, leta«, Ptelinje pero, ki je bilo tudi v vstaji Matije Gubca znamenja tlačanskega upora8 se je p: rič ppjavilo pri kmetih -tlačanih na po sestvu cesafgrhd« Iz listin je videti, ca so tlač ni tega gr; 7. -■ januarja 1573 navalili na grad, prodrli v notranje -o. odsekali glavo skrbniku posestvo.. s< . . i ioi :. . ' odvlekli s seboj nekt j topov in pušk. Banica Barbara Zirdč . vdova po Petru Erd5yju se je zatekla o nek del gradu, kamor tlačani niso mogli prodreti. Pred tem so bili izvoljeni kmečki apetani. Vodja punta je bi3 Matija Gubec Gl* cino vojske je vodil Ilij? Jregorič, ki 3.e krenil iz' cest ‘grada v n so Staje . da bi dvignil tlačane naših krajev, Vssaja 30 zajela Zagorje la dele. Kranjske in H jersk »dovinahji ocenjujejo število pun- tarjeV 1 . >oc do 60. doo mož. Toda plemiška vojske pod povelj: hrv, 5k bana in zagrebškega Škofa Jurija Draš- koviča, je "bil: močne j 1 Imela je konjer Leo, o razem mga je ostra zima ovirala „7 d o oblečene tlačane« Gregorič je bil potolč' -c najprej pri Krškem - 5 .februar j a$ nato je bil odred tlačanov razbit pri Kerestincu. Gregorič se je umaknil v Zagorje, kjer ga je pri prehodu, čez Sotlo ob so— to ", Bis rice in Sotle premagal celjski kapetan Jurij Sta— ttenbach (po Dedjeru pa je bil premagan pri prehodu čez^ Stic Bistrico i (umrovcem) Naslednji dan sc jo začela - 22 - odločilna bitka z glavnino uporniških tlačanov pri Dolnji Stubici, kjer je bil vodja Matija Gubec. Bitka se je končala s porazom kmečke vojske. Tlačani so bili hudo kaznovani.Letopisci pripovedujejo, da je po vaseh viselo po drevju na stotine kmetov. Posebno o-krutna je bila Barbara Erdody iz cesargrada. Tov. Tito pripoveduje o njej: " Če smo se ponoči kot otroci prebudili iz nemirnega spanja, nas je mati strašila s črno kraljico s cesargrada, govoreč: da nas bo odnesla, če ne bomo zaspali." Tako se je še po 3oo in več letih ohranil spomin na strašne dni po gubčevi vstaji. Kunšperk: V vasi so našli izkopanine is starejše bronaste dobe. Kun-šperski grad na hribu 598 m nad vasjo je dal zgraditi verjetno že grof Engelbert pilštan-jski 936-98o. Prvi znani posestnik tukajšnje okolice. Nasledila ga je sorodniška rodbina Bleže-Seliška, ki je imela tu eno izmed upravnih središč svojih obsežnih posestev med Savo in Sotlo. Leta lo72 je prevzela vsa njihova posestva krška škofija. Krški škof je dal grad podreti in sezidati novega. Leta 1681 je prišel grad v stalno last grofov Tattenbachov, ki so bivali na bizeljskem gradu. Zato je pričel razpadati in so ostale le razvaline. Pri gradu je bila poleg deželskega sodišča tudi mitnica. Naselbina pod gradom je bila v preteklosti zelo pomembna. Kot trg se Kunšperg navaja 1566-1575 v pritožbi, ki so jo vložili tržani.pri kralju zoper Gašperja Stubenberga, ki je trgu nasilno ukinil tedenske sejme. Pozneje so trški privilegiji prenehali. Šola v Bistrici ob Sotli; V začetku 19. stoletja v hiši Jožefa Koreninija. Mize in dve dolgi klopi je bilo vse pohištvo. Pouk je obiskovalo kakih 3o otrok. Zanimanje za pouk je bilo slabo. Prvo šolsko poslopje so postavili 1829. Najprej je bila šola eno-razredna. Pozneje dvorazredna. 1895 so zgradili novo - sedanje šolsko poslopje. Šola je postala 5-razredna. Tovariš Tito je v tej šoli obiskoval v letu 19ol 3.razred. Viri: Gornji zapiski so vzeti iz leksikona dravske banovine, iz "Titovega življenjepisa", iz ostankov raznih kronik in podatkov domačinov. Cerkvena in šolska kronika sta bili med vojno uničeni. Iz omenjenih virov zbrala v letu 1954 Milena Romih Celje - skladišče D-Per 575/1963 1119630158 ,3 m COBISS Q