SKUPSCINSKl
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XIV
Novo mesto, 30. junija 1977
Št. 19
OBČINA ČRNOMELJ:
178. Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno blokovno gradnjo na območju soseske Čardak v Črnomlju
179. Odlok o povišanju stanarin in najemnin za poslovne prostore
180. Odlok o družbeni pomoči občanom za delno nadomestitev stanarin
181. Odlok o spremembi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju mesta Črnomelj
OBČINA NOVO MESTO:
182. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjsko-po-slovnega območja ob Cesti herojev v Novem mestu
183. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjskega naselja ob Zagrebški cesti — Zibertov hrib v Novem mestu
184. Odlok o dopolnitvi odloka o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo mostu čez Krko na vzhodni varianti ce-
stnih povezav v Novem mestu z navezavo na magistralni cesti
OBČINA TREBNJE:
185. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Trebnje
OBČINA ČRNOMELJ:
186. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa javnih del v občini Črnomelj za obdobje 1978-1982, ki je bil izveden v nedeljo, 19. junija 1977
OBČINA METLIKA:
187. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje popravil in asfaltiranje cest Grm— Geršiči, Krivoglavice-Gor. Dobravice, Gor. Dobravi-ce—Dol. Dobravice in Dol. Dobravice—Geršiči za razdobje od 1977 do 1981
VSEBINA
Občina Črnomelj
178.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Ur. 1. SRS št. 19/76) in 168. člena statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na svoji seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15.
6.	1977 sprejela
ODLOK
o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno blokovno gradnjo na območju soseske Čardak v Črnomlju
1. člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko blokovno gradnjo na območju Čardak v Črnomlju, po sprejetem zazidalnem načrtu št. Ul—448.
2. člen
Meja zemljiškega območja, namenjena za stanovanjsko blokovno gradnjo iz prejšnjega člena, poteka po naslednjih parcelah vk.o. Črnomelj:
po vzhodni meji parcele št. 925/4, 1194/1, 925/3,925/1, 925/2, 1134/2, 921/1, 924/1 in 924/4; po severovzhodni meji parcele št. 924/5, 924/6, 924/21, 924/24 in 921/2; po severni meji. parcele št. 921/2 in 838/2; po zahodni meji parcele št. 838/2, 917 in 954/1; po jugozahodni meji parcele št. 954/1,953 in 1132/2; po južni meji pare. št. 1132/2 in po jugovzhodni meji parcele št. 1194/3 do izhodiščne točke.
3. člen
Znotraj opisanih mej zemljiškega območja, namenjenega za stanovanjsko blokovno gradnjo ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiško-knjižnimi in katastrskimi podatki v k.o. Črnomelj: (podatki po vrstnem redu)
(tabela na naslednji strani)
4. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz prejšnjega člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Črnomelj.
5. člen
V skladu s 7. členom zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih,.namenjenih za kompleksno graditev (Ur. 1. SRS št. 19/76), ima prejšnji lastnik pra-
vico uporabljati to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo, vse do dneva, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 465-22/77
Datum: 15.6. 1977
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl.ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, l.r
179.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) ter v skladu z dogovorom o izvajanju politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977 je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. 6. 1977 sprejela
ODLOK o povišanju stanarin in najemnin za poslovne prostore
1. člen
Osnova za določitev stanarin v letu 1977 je novo točkovanje, izvedeno v letu 1973 (Skupščinski Dolenjski list št. 10/73) in 25% povečanje stanarin v letu 1975 ter 20 % povečanje v letu 1976 s tem, da valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena.
2. člen
Stanarina, ugotovljena po 1. členu tega odloka, se poveča za 30%.
Povečanje stanarine po prejšnjem odstavku se uveljavi s 1.
7.	1977 in velja do naslednje spremembe.
3. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj bo sklenila z imetniki stanovanjske pravice in etažnimi lastniki aneks k stanovanjski pogodbi do 30. septembra 1977.
4. člen
Najemnine za poslovne prostore v družbeni lasti se določajo s posebno pogodbo med samoupravno stanovanjsko skupnostjo kot najemodajalcem in koristnikom poslovnega prostora kot najemojemalcem.
Višina najemnine za poslovni prostor ne more biti manjša od dvakratne stanarine za isto površino.
1.
Pare.	Kultura	Površina	Vložek
štev.		v m2	
925/1	njiva	2.040	1227
924/1	njiva	1.461	1173
924/4	njiva	1.385	1173
924/6	njiva	447	1639
924/21 .	njiva	286	1108
921/3	njiva	588	1621
921/1	njiva	1.617	309
926/1	njiva	1.213	1195
926/2	njiva	4.865	1195
954/1	njiva	14.671	498
917	njiva	9.352	97
838	travnik	1.811	392
II.			
957/7	njiva	136	1471
956/1	njiva	1.903	1454
928/1	njiva	2.118	1090
928/2	njiva	2.298	1090
954/2	njiva	3.719	1090
955	njiva	4.233	1090
953	njiva	137	1090
Dosedanji lastnik:
PAPEŽ Jožefa in PAPEŽ Janko iz Črnomlja, Kolodvorska 47, vsak do 1/2; KOŠČEC Ludvik, Črnomelj, Ulica 21. oktobra 19
ŠPRAJCER Janez in ŠPRAJCER Ivanka, Črnomelj, Semiška cesta 11, vsak do 1/2; KUMP Alojz, Črnomelj, Semiška c. 11; KOLBEZEN Franc, Črnomelj, Kolodvorska 29 do 1/6;
KOLBEZEN Ana, Ljubljana,
Bratov Bratovi 6 do 1/6;
KOLBEZEN Karel, Črnomelj, Kolodvorska 29 do 1/6;
KOZAR Jožica, Ljubljana,
Križevniška 9/xI do 1/6;
KOLBEZEN Franci, Črnomelj, Kolodvorska 29 do 1/6;
SALMIČ Ana, Črnomelj,
Ulica 21. oktobra 9;
STARIHA Martina in STARIHA Martin iz Črnomlja, Kolpdvorska cesta 43; STARIHA Ana, Črnomelj,
Heroja Starihe 2;
VRŠCAJ Katarina, Črnomelj,
Heroja Starihe 9.
Dosedanji uporabnik
Stanovanjsko podjetje Črnomelj Stanovanjsko podjetje Črnomelj Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je najemnina za poslovni prostor lahko nižja od dvakratne stanarine za isto površino pri poslovnih prostorih za tiste dejavnosti, ki so deficitarne in nizko akumulativne.
0 tem, katere dejavnosti so v občini deficitarne odnosno nizko akumulativne, odloča izvršni svet SOb Črnomelj.
5. člen
Delna nadomestitev stanarin po določbah zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu se predpiše s posebnim odlokom.
6. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o podaljšanju odloka o povišanju stanarin, ki je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 1/76.
7. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-2/76
Datum: 15. 6. 1977
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl.ing. MARTIN JANŽEKOVIČ, l.r.
180.
Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Ur. 1. SRS št. 5/72 in 15/76) in v skladu z določili 5. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. 1. SRS št. 39/74) je na osnovi 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. 6. 1977 sprejela
ODLOK o družbeni pomoči občanom za delno nadomestitev stanarine
1. člen
S tem odlokom se ureja delna nadomestitev stanarine kot oblika družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
2. člen
Družbeno pomoč občanom za delno nadomestitev stanarine dodeljuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj v skladu z določili zakona
o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
3. člen
Družbena pomoč za delno nadomestitev stanarine se priznava tistim občanom, katerih dokazljivi dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine, določene s tem odlokom in ki izpolnjujejo tudi ostale pogoje iz tega odloka.
4. člen
Višina družbene pomoči za delno nadomestitev stanarine je odvisna od premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, velikosti stanovanja ter števila članov gospodinjstva.
Pravico do družbene pomoči za delno nadomestitev imajo imetniki stanovanjske pravice v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem odlokom.
5. člen
Do družbene pomoči za delno nadomestitev stanarine so upravičeni tisti imetniki stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo standardno stanovanje, ki ne presega naslednjih površinskih normativov:
Število Površinski normativ članov	standardnega
gospodinjstva	stanovanja
1	do	28	m2
2	do	42	m2
3	do	57	m2
4	do	66	m2
in za vsakega naslednjega člana gospodinjstva do 10 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča za 30 %, kolikor že ni bil popravek stanovanjske površine upoštevan pri točkovanju stanovanja.
6. člen
Imetnik stanovanjske pravice je opravičen do družbene pomoči za delno nadomestitev stanarine, če višina letnega dokazljivega dohodka glede na število članov gospodinjstva ne presega mejne vrednosti znosnih izdatkov za stanarino.
Znosna letna stanarina, ki jo je imetnik stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se dokazljivi letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v gornji tabeli in deli s sto.
Med dokazljive dohodke gospodinjstva, ki uveljavlja pravico do družbene pomoči za delno nadomestitev stanarine, štejemo dohodke vseh članov gospodinjstva iz naslova: osebnih dohodkov, pokojnin, invalidnin, otroških dodatkov, štipendij, priznavalnin, nadomestil in družbenih pomoči, dohodki od registrirane oz. neregistrirane obrtne dejavnosti, dohodki od kmetijske dejavnosti ter drugi dohodki.
7. člen
Višina družbene pomoči za delno nadomestitev stanarine lahko znaša največ 80 % višine vsakokratne stanarine.
Najnižji znesek, od katerega se družbena pomoč za delno nadomestitev stanarine še izplačujete dvajset dinarjev.
8. člen
Družbena pomoč za delno nadomestitev stanarine ne pri-- pada imetniku stanovanjske pravice ne glede na določila tega odloka v naslednjih primerih:
— če imetnik stanovanjske pravice oddaja stanovanja ali del stanovanja v podnajem;
— če imetnik stanovanjske pravice ali drugi član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;
— če je imetnik stanovanjske pravice ali drugi član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
— če je imetnik stanovanjske pravice ali drugi član gospo-
I
53
s
r
M
3
i
»
K>
Vi
/—s
N*
S
I
g
‘2’
S:
VO
v|
Letni	dohodek gospodinjstva		Število	članov gospodinjstva						8
	din		1	2	3	4	5	6	7	
				% znosnih izdatkov za			stanarino			
1.	17.000-	25.499	5,6	1,3	—	—	—	—	—	—
2.	25.500 -	33.999.	7,6	3,2	—	—	—	—	—	—
3.	34.000 -	42.499	9,1	4,7	1,4	—	—	—	—	—
4.	42.500 -	50.999	10,3	6,0	2,6	1,1	0,3	—	—	—
5.	51.000-	59.499	11,4	7,0	3,6	2,2	1,4	0,9	0,4	0,2
6.	59.500 -	67.999	12,3	7,9	4,5	3,1	2,3	1,8	1,3	1,1
7.	68.000 -	76.499	13,1	8,7	5,3	3,9	3,1	2,6	2,1	1,9
8.	76.500 -	84.999	13,8	9,4	6,1	4,6	3,8	3,3	2,8 .	2,6
9.	85.000 -	93.499	14,4	10,1	6,7	5,2	4,4	3,9	3,9	3,2
10.	93.500 -	101.999	15,0	10,7	7,3	5,8	5,0	4,5	4,1	3,8
11.	102.000-	110.499	15,6	11,2	7,8	6,4	5,6	5,0	4,6	4,4
12.	110.500 -	118.999	16,1	11,7	8,3	6,9	6,1	5,5	5,1	4,9
13.	119.000-	127.499	16,5	12,2	8,8	7,3	6,5	6,0	5,6	5,3
14.	127.500 -	135.999	16,9	12,5	9,1	7,7	6,9	6,4	5,9	5,7
15.	136.000-	144.499	17,4	13,0	9,6	8,2	7,4	6,9	6,4	6,2
16.	144.500 -	152.999	17,8	13,4	10,0	8,6	7,8	7,3	6,8	6,6
17.	153.000-	161.499	18,1	13,8	10,4	8,9	8,1	7,6	7,2	6,9
18.	161.500-	169.999	18,5	14,1	10,7	9,3	8,5	8,0	7,5	7,3
Crt
H
dinjstva lastnik osebnega avtomobila;
— če je lastnik stanovanjske pravice ali drugi član gospodinjstva lastnik še drugih nepremičnin;
— če je imetnik stanovanjske pravice ali drugi član gospodinjstva sposoben za delo, vendar pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen.
9.	člen
Pravico do družbene pomoči za delno nadomestitev stanarine uveljavlja imetnik stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Zahtevku je treba priložiti:
— potrdila o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto;
— potrdilo o številu članov gospodinjstva;
— veljavno stanovanjsko pogodbo;
— zapisnik o cenitvi stanovanja;
— pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da niti on, niti drugi člani gospodinjstva niso lastniki:
— vseljivega stanovanja,
— počitniške hiše ali stanovanja,
— osebnega avtomobila,
— drugih nepremičnin;
— pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice, da ne oddaja stanovanja ali del stanovanja v podnajem ter da ne uporablja del stanovanja v poslovne namene;
— pismeno izjavo imetnika stanovanjske pravice in drugih članov gospodinjstva, da niso imeli v preteklem letu drugih dohodkov razen tistih, ki so zajeti v predloženem potrdilu.
10.	člen
O zahtevku imetnika stanovanjske pravice za družbeno pomoč za delno nadomestitev stanarine mora v roku 30 dni po prejemu le-tega odločati pristojni organ samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Zoper odločbo pristojnega organa iz prvega odstavka tega člena lahko prizadeti lastnik stanovanjske pravice vloži v roku 15 dni po njenem prejemu pritožbo na zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki mora o pritožbi dokončno odločati v roku nadaljnjih 30 dni.
Družbena pomoč za delno nadomestitev stanarine se odobrava za tekoče koledarsko leto, računajoč od prvega v naslednjem mesecu, ko je bil vložen zahtevek.
11.	člen
Upravičenec do družbene pomoči za delno nadomestitev stanarine je dolžan v roku 15 dni pismeno obvestiti samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu o vsaki nastali spremembi, ki vpliva na pridobitev pravice oziroma višine pomoči za delno nadomestitev stanarine.
Samoupravna stanovanjska skupnost izplačuje upravičencem družbeno pomoč za delno nadomestitev stanarine neposredno po preteku trimesečnega obdobja za nazaj.
12.	člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delni nadomestitvi stanarin, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 5/73.
13.	člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-6/73 Datum: 15. 6. 1977
Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing. MARTIN JANŽEKOVIČ,
l.r.
181.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 24/75) in na podlagi 175. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15.
6.	1977 sprejela
ODLOK O spremembi odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju mesta Črnomelj (Uradni vestnik Dolenjske št. 4/64, Skupščinski Dolenjski list št. 6/66, 19/67 in 12/73 - v nadaljnjem besedilu: odlok)
1. člen
Naslov odloka se spremeni tako, da se pravilno glasi: „Od-lok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov v določenih naseljih občine Črnomelj".
2. člen
Prvi člen odloka se spremeni tako, da se pravilno glasi:
„Na območju mesta Črnomelj in obmestnih naseljih: Kočevje, Kanižarica in Vojna vas ter naseljih: Semič, Vavpča vas, Sela, Kašča, Vrtača in Mladica,
je obvezno odlagati odpadke v tipske smetnjake.
Obveznost iz 1. odstavka tega člena se nanaša na vse nosilce dejavnosti, kjer nastajajo odpadki. Izjema so tisti odpadki, ki zaradi svojih kemičnih ali fizikalnih lastnosti oz. količine niso primerni za odlaganje v smetnjake in se začasno odlagajo v posebnih posodah oz. na posebej urejenih odlagališčih (2. točka 3- člena odloka).
Plačilo storitev odvoza smeti in urejanje smetišča bremeni nosilce dejavnosti iz prejšnjega odstavka.11
3.	člen
V 2., 5., 6., 7. in 8. členu odloka se besede „Komunalno po-djetje“ nadomestijo z besedami: „Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komuna-lo“.
4.	člen
V 8. členu se na koncu druge vrste postavi pika in tekst do konca člena črta, namesto njega pa se dodata nova 2. in 3. odstavek, ki se glasita:
»Vzdrževanje smetišča zajema predvsem:
1. vzdrževanje dovozne poti; izravnavanje odloženih kupov smeti;
zasipavanje^bpuščenih površin z rodovitno zemljo z najmanj 60 cm debelim slojem in zasejanjem s travo ter poravnavanjem robov smetišča tako, da se čimbolj naravno spajajo s terenom;
redno zasipavanje organskih odpadkov z neorganskim materialom;
5. gašenje požarov;
6. občasno uničevanje glodal-cev in mrčesa.
Po opustitvi lokacije je vzdrževalec smetišča dolžan dokončno sanirati območje smetišča v skladu s 3. točko prejšnjega odstavka."
2.
4.
5.	člen
9.	člen se spremeni in dopolni tako, da se pravilno glasi:
„Ceno za odvoz smeti in odpadkov in vzdrževanje javnih smetišč določi občinska komunalna skupnost v soglasju z izvršnim svetom skupščine Črnomelj.
Višina cene se določi v sorazmerju s stanovanjsko površino. Občinska komunalna skupnost lahko določi, da gospodinjstva, ki imajo urejena gnojišča, plačajo storitve iz 1. odstavka tega člena po ustrezno nižji ceni, če je količina odpadkov takšna, da zadostuje manjši smetnjak.1*
6.	člen
10.	člen se spremeni in dopolni tako, da se pravilno glasi:
„Pristojni organi sanitarne inšpekcije občine nadzirajo pravilno uporabo smetnjakov in drugih posod za odpadke, odvažanje smeti in odpadkov in vzdrževanje smetišča."
7. člen
1.	odstavek 11. člena se spremeni tako, da se pravilno glasi:
„Kršilci določb 1., 4, 6. in
8.	člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo od 200,00 do 5.000,00 din.“
8. člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-16/64
Datum: 15. 6. 1977 Predsednik skupščine občine Črnomelj: dipl. ing. Martin Janžekovič, l.r.
Občina Novo mesto
182.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67 in 27/72) in 33, 241. in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjsko-poslovnega območja ob Cesti herojev v Novem mestu
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjsko-poslovnega območja ob Cesti herojev v Novem mestu, katerega programski in arhitektonski del je izdelal Urbanistični inštitut Ljubljana z označbo UI-503, tehnični del pa podjetje Dominvest, TOZD Dolenjski urbanistični biro v Novem mestu z označbo Z-62/76.
2. člen
Zazidalno območje obsega površino med reko Krko, dostopno cesto na novi most in Cesto herojev od križišča s priključno cesto na novi most do uvoza k vrtnariji Komunalnega in gradbenega podjetja Novograd, to je zemljišče, ki je označeno z naslednjimi parcelnimi številkami:
— v k.o. Novo mesto:
634/2,	618/10,	618/9,
618/12,	618/13,	619/3,
1670/3,	618/3,	618/8,
618/11,	618/7,	618/2,
618/14,	619/2,	619/1,
618/16,	618/15,	618/17,
618/4, 618/1, 618/6, 618/5, 618/18, stp. 367,	624/3,
620/3, 620/1, 620/4, 620/2, 621, 620/5, 624/2, 624/1, 623/1, 623/2, 623/3, 622, 625;
— v k.o. Bršljin:
1006/1, stp. 309, stp. 243, 1007/3, stp. 277, 1008/4, 1005/1,1005/2, 1007/18, stp. 444,	1008/5,	1008/6,
1007/20, 1007/2,	1007/19,
1007/17, 1007/9,	1007/10,
1008/3, 1007/11,	1007/15,
1007/4, 1007/12,	1007/13,
1007/16, 1007/8, 1007/6, stp. 429, 1007/1, 1008/1, 1008/2, 1125/3.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
4. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjsko poslovnega predela ob Cesti herojev v Novem mestu (Skupščinski Dolenjski list št. 12/73).
Številka: 351-08/73
Datum: 9. 6. 1977
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: JAKOB BERIČ, l..r.
183.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 33. ter 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. junija 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjskega naselja ob Zagrebški cesti — Žibertov hrib v Novem mestu
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjskega naselja ob Zagrebški cesti - Zibertov hrib v Novem mestu.
Zazidalni načrt je izdelalo podjetje Dominvest Novo mesto z označbo Z—70/75 v marcu 1976.
2.	člen
Z zazidalnim načrtom Z—70/75 se spreminja zazidalni načrt stanovanjskega naselja ob Zagrebški cesti z označbo Z-3/72, ki gaje sprejela občinska skupščina z odlokom dne 22/2—1972 (Skupščinski Dolenjski list št. 5/72).
3. člen
Zazidalni načrt obsega zemljišča, ki je označeno z naslednjimi parcelnimi številkami:
243/6,	243/78,	243/7,
243/83,	243/81,	243/82,
243/51,	stp. 556,	stp. 557,
259/47, 259/14, stp. 558, stp. 559, 259/50, 259/51,259/52,
259/53, stp. 560, 259/55, stp. 561, stp. 562, 258, 259/8, 259/12, stp. 563, 259/58, 259/44,	259/43,	259/42,
259/41,	259/40,	259/39,
259/38,	259/37,	259/36,
259/35,	259/34,	259/33,
259/32,	259/13,	259/16,
259/10,	259/31,	259/30,
259/29,	259/28,	259/27,
259/26,	.259/25,	259/24,
259/23,	259/22,	259/21,
259/20,	259/59,	259/18,
259/19,	259/11,	1266/1,
259/17, 243/4,256/3,257/3, vse k.o. Ragovo.
4. člen
Investitor stanovanjskih objektov po tem zazidalnem načrtu mora zagotoviti dograditev vsega komunalnega omrežja in prevzeti druge morebitne stroške, vezane z realizacijo zazidalnega načrta.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
6. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjskega naselja ob Zagrebški cesti v Novem mestu (Skupščinski Dolenjski list št. 5/72) v tistem delu, ki ga ureja zazidalni načrt, sprejet s tem odlokom.
Številka: 351—02/72
Datum: 9. 6. 1977
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: JAKOB BERIČ, 1. r.
184.
Na podlagi drugega odstavka
15.	člena zakona o razglasitvi in prisilnem prenosu piavice uporabe (Uradni list SRS št. 27/72 in 19/76) in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je občinska skupščina Novo me-
sto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 6. 1977 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo mostu čez Krko na vzhodni varianti cestnih povezav v Novem mestu z navezavo na magistralni cesti
1.
2.	člen odloka o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo mostu čez Krko na vzhodni varianti cestnih povezav v Novem mestu z navezavo na magistralni cesti (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74 in 1/75) se dopolni tako, da se v drugem odstavku poleg navedenih parcel dodajo še naslednje parcele:
pod a) v k.o. Gotna vas: 157, 161/1, 163/1, 163/2, 163/3, 164, 166/1. 166/2, 167/1, 167/2, 167/3, 178, 179/1, 179/2, 179/3, 180, stp. 316, stp. 43/2, 74/2, stp. 40/1, 72/2, stp. 38, 1191/1, 78/6, 78/7, 192/3, 197/2, stp. 172, 78/21,78/22,78/29,69;
pod c) v k.o. Bršljin: 992/5, 1000/1, 1000/6.
2.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464—01/64—1 Datum: 9. 6. 1977 PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto: JAKOB BERIČ, l.r.
Občina Trebnje
185.
Na podlagi 8. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (U-radni list' SRS, št. 24/75) in v skladu z družbenim dogovorom o izhodiščih za ustanovitev Samoupravne komunalne interesne skupnosti v občini Trebnje
sklenejo
občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter delovni ljudje v komunalnih delovnih organizacijah
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE TREBNJE
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
Delovni ljudje in občani ustanovijo s tem samoupravnim
SreM\\*A. vs
sporazumom samouptavno komunalno interesno skupnost (v nadaljnjem besedilu:	»skup-
nost“), da bi v njej po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničevali in usklajevali svoje interese ter organizirano zagotavljali zadovoljevanje svojih potreb s področja komunalne o-skrbe in komunalnih dejavnosti.
2. člen
Skupnost ustanavljajo občani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela kot uporabniki ter delavci v komunalnih delovnih organizacijah kot izvajalci komunalnih storitev, da bi zagotovili čim hitrejše in racionalnejše zagotavljanje komunalnih potreb delovnih ljudi in občanov v območju občine Trebnje.
Izvajalci komunalnih storitev so:
1. Gradbeno podjetje »Tre-grad“ Trebnje
— preskrba naselij z vodo
— odvajanje odpadne in padavinske vode
— vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih in odstranjevanje smeti iz zgradb (javna snaga)
— vzdrževanje lokalnih cest
2. „Dana“ Mirna
— preskrba naselij z vodo
3. Komunalno podjetje Grosuplje
— preskrba naselij z vodo
4. TOZD Elektro Novo mesto
— javna razsvetljava
5. TOZD Elektro Krško
— javna razsvetljava
6. TOZD Elektro Ljubljana — okolica
— javna razsvetljava
7. »Dimnikarstvo Ljubljana" Ljubljana
— opravljanje dimnikarske službe
8. Krajevne skupnosti Trebelno, Šentrupert, Sela Šumberk, Trebnje, Mokronog, Račje selo, Mirna, Knežja vas, Dolenja Nemška vas, Dobrnič, Čatež, Štefan, Svetinje, Šent-lovrenc, Velika Loka in Veliki Gaber:
— preskrba z vodo
— urejanje ulic, trgov in cest v naselju
— vzdrževanje lokalnih in ne-kategoriziranih cest
— opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti
— opremljanje naselij z javnimi sejmišči.
3. člen
Skupnost je pravna oseba in ima svoj statut, ki ga sprejema skupščina skupnosti. Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine.
Statut skupnosti začne veljati, ko da nanj soglasje skupščina občine Trebnje.
U. N AUOGE SKUPNOSTI
4.	člen
Naloge skupnosti so predvsem, da:
- zagotavlja občanom in delovnim ljudem kot uporabnikom komunalnih storitev, da skupno z delavci v komunalnih delovnih organizacijah na samoupraven način programirajo in planirajo komunalne dejavnosti ter oskrbo na območju občine Trebnje v skladu s svojimi interesi in možnostmi ter v skladu s splošnimi družbenoekonomskimi cilji;
- zagotavlja potrebna sredstva za dosego postavljenih ciljev;
- zagotavlja organizirano in racionalno izgradnjo, uporabo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav pri čemer pospešuje vse oblike poslovnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev;
- zagotavlja porabnikom vpliv pri določanju namena in pogojev za uporabo sredstev za vzdrževanje in izgradnjo komunalnih objektov in naprav;
- sodeluje pri pripravah za splošni ljudski odpor in pri organizaciji civilne zaščite.
Ul. SAMOUPRAVLJANJE IN SAMOUPRAVNI AKTI
5. člen
Samoupravne pravice in dolžnosti uveljavljajo ustanovitelji skupnosti neposredno prek krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij in skupnosti ter prek organov skupnosti.
6. člen Organi skupnosti so:
- skupščina,
- izvršni odbor,
- družbena kontrola,
- drugi organi, ki jih določa statut skupnosti.
7. člen
Skupščina skupnosti je samoupravni organ upravljanja skupnosti in je sestavljena po delegatskem načelu. Skupščina je sestavljena iz dveh zborov:
- iz zbora uporabnikov, ki šteje 51 delegatskih mest,
- iz zbora izvajalcev komunalnih dejavnosti, ki šteje 24 delegatskih mest.
Gradbeno podjetje „Tregrad“ Trebnje	2
„Dana“ Mirna	1
Komunalno podjetje Grosuplje
TOZD Elektro Novo mesto 1 TOZD Elektro Krško	1
TOZD Elektro Ljubljana -okolica	1
»Dimnikarstvo Ljubljana44 Ljubljana	1
Krajevna dtupno«. Catei \ Krajevna Skupnost Dobrnič \ Krajevna skupnost Dolenja Nemška vas	1
Krajevna skupnost Knežja vas
Krajevna skupnost Svetinje 1 Krajevna skupnost Šentlovrenc
1
Krajevna skupnost Šentrupert
Krajevna skupnost Štefan Krajevna skupnost Trebelno 1 Krajevna skupnost Trebnje 1 Krajevna skupnost Velika Loka
1
Krajevna skupnost Veliki Gaber
1
8.	člen
Delegate v zbor skupščine izvolijo delegacije, in to:
— delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor uporabnikov 16 delegatov:
delegatska mesta Krajevna skupnost Čatež 1 Krajevna skupnost Dobrnič ^
Krajevna skupnost Dolenja Nemška vas	1
Krajevna skupnost Knežja vas
1
Krajevna skupnost Mirna
Krajevna skupnost Mokronog
1
Krajevna skupnost Račje selo
1
Krajevna skupnost Sela Šumberk	1
Krajevna skupnost Svetinje 1 Krajevna skupnost Šentlovrenc
1
Krajevna skupnost Šentrupert
1
Krajevna skupnost Štefan	1
Krajevna skupnost Trebelno	1
Krajevna skupnost Trebnje	1
Krajevna skupnost Velika Loka
1
Krajevna skupnost Veliki Gaber
1
— delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih
samoupravnih organizacij delegirajo v zbor uporabnikov 35 delegatov.
Področje gospodarstva
I. TRIMO - trebanjska industrija montažnih objektov. Delegacija delegira 2 delegata.
II. DANA — tovarna in destilacija rastlinskih specialitet Mirna. Delegacija delegira 2 delegata.
III. KOLINSKA Ljubljana -TOZD tovarna za predelavo krompirja Mirna. Delegacija delegira 1 delegata.
IV. IMV - industrija motornih vozil Novo mesto - TOZD tovarna opreme Mirna. Delegacija deligira 3 delegate.
V. LABOD Novo mesto — TOZD TEMENICA Trebnje. Delegacija delegira 1 delegata.
VI. IEZE - industrija elementov in zabavne elektronike
W2»
1
\J\vi\jY\at\a 107.0 >AoYiowp^_ De\egac\ja <\e\e®ia \ &e\egala?‘
Vil. Gradbeno podjetje TRE-'' GRAD Trebnje. Delegacija de® legira 1 delegata.
/S*	—
VIII. TRELES — mizarsko- ^ podjetje Trebnje. HRAST£ mizarsko podjetje Šentlovrenc« . Krojaško podjetje Trebnjem e »Dimnikarstvo Ljubljana4?. ^ Ljubljana — okoliš Trebnje„ ELMA - tovarna elektromate-riala Črnuče — poslovna enot% Čatež. Konferenca delegacij de*, legira 1 delegata.
IX. MERCATOR - TOZEr '■ Gradišče Trebnje. DOLENJKA5' Novo mesto — prodajalne na-območju občine Trebnje. BO> ROVO — prodajalna Trebnje/ TOBAK Ljubljana — prodajalna Trebnje. Tobačna tovarna Ljubljana — prodajalne na območju* občine Trebnje. Državna zai-ložba Slovenije — prodajaln^ Trebnje. PETROL Ljubljana — prodajalna Trebnje. SUROVINA Maribor — odkupna pov * staja Trebnje. AGRARIA Rre-_ ~ žice — cvetličarna Trebnje^ *» PUTNIK Beograd - restavracija^ 0 Trebnje. Pivovarna UNION -T TOZD ,Jimeljnik44 Novo mesto-
— Gostišče »Grmada44 Trebnje.' NOVOTEHNA Novo mesto —* prodajalna Trebnje. Kmetijska5 zadruga Metlika - vinotoč* Trebnje in Mirna — bife. DELO Ljubljana - prodajalna Trebnje* in Mirna. Ljubljanska banka*® podružnica Novo mesto *-* ekspozitura Trebnje in Mirna.-Konferenca delegacij delegira delegata.	*	’s
. L
X. Združeno železniško traip" športno podjetje Ljubljanar Prometna sekcija Novo mesto -T enota Trebnje. Sekcija za~ vzdrževanje prog Novo mesto nadzomištvo Trebnje. Cestno' podjetje Novo mesto — obrat . Trebnje. Podjetje za PTT prcn , met Novo mesto — enota v občini Trebnje. ELEKTRO. ■ Ljubljana — PE Novo mesto —- ^ nadzorništvo Trebnje. Konfe- ■ renca delegacij delegira 1 delegata.
XI. Induplati Jarše — enota ' Mokronog, Zmaga Ljubljana — čevljarstvo Morkonog. EMONA Ljubljana - obrat ,JPerutnina“ Martinja vas. ELEKTRO Celje >
— poslovna enota Krško - nad- J zorništvo Mokronog. Konfe- ? renca delegacij delegira 1 dele-gata.
Xn. Gradbeno opekarsko podjetje Mirna. KREMEN Novo . mesto — obrat Mirna. Kmetijski -kombinat ,.Zasavje44 Sevnica -mesarija Mirna. Konferenca de- . legacf delegira 1 delegata.	'j
XIII.	Novoles Straža pri j, Novem mestu — AKRIL Trebnje. Delegacija delegira 1 dele; gata.
XIV.	Donit Medvode — obrat Velika Loka. Delegacija delegira 1 delegata. LJUBLJANSKE OPEKARNE — obrat Rač; e selo. Delegacija delegira 1 delegata.
Področje kmetijstva in gozdarstva
XV. Kmetijska zadruga Trebnje, delovni |udje - kmetje, ki v kmetijski zadrugi združujejo svoje delo in delovna sredstva. Veterinarska postaja Trebnje. Konferenca delegacij delegira 5 delegatov.
v XVI. Gozdno gospodarstvo Novo mesto — TOZD Trebnje, delovni ljudje, kmetje, ki v GG Novo mesto - TOZD Trebnje združujejo svoje delo in delovna sredstva. Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
XVII. Gozdno gospodarstvo Brežice — TOZD Puščava, delovni ljudje, kmetje, ki v GG Brežice — TOZD Puščava združujejo svoje delo in delovna sredstva. Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
XVIII. Delovni ljudje — kmetje, ki so organizirani v skupnosti za volitve. Delegacija delegira 2 delegata.
XIX. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstaja lastninska pravica, ki so povezani v skupnosti za volitve delegacij. Delegacija delegira 1 delegata.
Področje vzgoje, izobraževanja in kulture
XX. Osnovna šola Trebnje, Osnovna šola dr. Petra Držaja Veliki Gaber, Delavska univerza Trebnje. Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
XXI. Osnovna šola Mirna, Osnovna šola Šentrupert, Osnovna šola Jančka Mevžlja Mokronog. Konferenca delegacij delegira 1 delegata.
Področje zdravstva
XXH. Zdravstveni dom Novo mesto — TOZD Trebnje, Lekarna Trebnje. Konferenca delegacij delegira 1 delegata. Delovne skupnosti državne uprave družbenopolitičnih organizacij in drugih delovnih skupnosti.
XXIII.	Delovne skupnosti: uprave občinske skupščine, občinskega sodišča, postaje milice, občinske konference ZMS, občinskega sindikalnega sveta, temeljne izobraževalne skupnosti, Komunalnega sklada občine Trebnje, Sklada za ljudsko obrambo občine Trebnje, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Novo mesto — enota Trebnje, Občinska skupnost socialnega skrbstva, Kmetijska zemljiška skupnost, samoupravna stanovanjska skupnost. Delegacija delegira 1 delegata.
XXIV.	Kazensko poboljševalni dom Dob pri Mimi (uprava doma 10 Pohorje in Kmetijsko gospodaarstvo Slovenska vas), Vojna pošta št. 8907/3 Mokronog. Delegacij a delegira 2 delegata.
9. člen
Izvršni odbor ima 9 članov, ki jih izvoli skupščina skupnosti v skladu z določili statuta.
10. člen Družbeno kontrolo sestavljajo 3 člani, ki jih izvolijo člani skupnosti neposredno izmed delegatov skupščine.
Delo skupščine
11. člen
Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo 4 let.
Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga	izvoli
skupščina po enakem postopku kot predsednika.
Seje zborov vodita predsednika zborov, kiju zbora izvolita na svoji prvi seji.
12. člen
Skupščina skupnosti:
— sprejema statut in druge splošne akte skupnosti;
— sprejema dolgoročne in srednjeročne programe razvoja posameznih komunalnih dejavnosti ter potrjuje letne plane dela komunalnih delovnih organizacij;
— odloča o cenah in tarifah komunalnih storitev in proizvodov;
— odloča o združevanju in porabi združenih sredstev;
— odloča o investicijah v komunalne objekte in naprave;
— odloča o pogojih in načinu upravljanja posameznih komunalnih storitev kakor tudi o pravicah in dolžnostih komunalnih delovnih organizacij pri opravljanju teh storitev;
— odloča o ustanavljanju komunalnih delovnih organizacij, o spremembi predmeta poslovanja, o spremembi sedeža komunalnih delovnih organizacij in o razširitvi oz. zožitvi območja njihovega poslovanja;
— odloča o združitvi komunalnih delovnih organizacij z drugimi delovnimi organizacijami, o njihovi razdelitvi na več organizacij združenega dela v samostojne organizacije združenega dela in o njihovi pripojitvi k drugi organizaciji združenega dela;
— odloča o razpolaganju s komunalnimi objekti in napravami;
— odloča o standardih za posamezne komunalne storitve;
— odločba o vrstnem redu zadovoljevanja potreb s področja komunalne oskrbe;
— potrjuje statute komunalnih delovnih organizacij;
— daje soglasje k imenovanju in razrešitvi individualnih poslovnih organov;
— sklepa o drugih vprašanjih, ki jih določa statut skupnosti.
13. člen Skupščina skupnosti zaseda
praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni sqi. Tudi v tem primem glasuje vsak zbor ločeno.
Skupščina lahko sklene, da bo obravnavala in glasovala o določenem vprašanju kot enotni zbor.
14. člen
Sklep skupščine je sprejet, če ga v enakem besedilu sprejmeta oba zbora.
Če sklep ni sprejet v enakem besedilu v obeh zborih, imenujeta zbora skupno komisijo, v katero določita enako število članov.
Komisija pripravi enoten predlog za ponovno sklepanje. Kadar tudi po tem postopku sklep ni bil sprejet, odloči o spornem vprašanju skupščina občine Trebnje.
Izvršni odbor
15. člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in:
— pripravlja predloge in gradiva za delo skupščine in njenih teles;
— izvršuje sklepe skupščine;
— usmerja delo strokovnih služb;
— izvaja določila tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jih sprejme oz. k njim pristopi komunalna skupnost;
— usklajuje delo samoupravnih organov skupnosti z drugimi samoupravnimi skupnostmi;
— opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, če zanjo ni določena pristojnost skupščine ali njenih teles.
Družbena kontrola
16. člen Področje dela družbene
kontrole zajema vse delo skupnosti in njenih strokovnih služb. Njena temeljna naloga je zaščita družbenih interesov.
Naloga in način dela družbene kontrole skupnosti se določijo s statutom skupnosti.
Odbori
17.	člen Za uspešnejše in poglobljeno delo na določenih področjih komunalnih dejavnosti oblikuje skupščina odbore.
Sestavo odbora in področja njihovega dela določi statut.
Statut in drugi splošni akti skupnosti
18. člen Skupnost ima svoj statut, ki
je njen temeljni samoupravni akt. Statut mora biti sestavljen po določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. Razen statuta sprejme skupščina skupnosti tudi druge splošne akte skupnosti, kot n. pr. poslovnik o delu skupnosti in njenih organov ter akte, ki urejajo vprašanja iz posameznih komunalnih dejavnosti v skladu z interesi in pristojnostmi skupnosti.
IV.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI IN POVEZAVE
19. člen
Občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje v temeljnih organizacij ah združenega dela v drugih organizacijah in skupnostih imajo kot člani komunalne interesne skupnosti pravico, da v okviru te skupnosti organizirajo in ustanovijo temelj ne interesne skupnosti za določena območja in za določena področja komunalne dejavnosti.
20. člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje interesov delovnih ljudi in občanov lahko člani v okviru skupnosti organizirajo interesne enote za izvršitev konkretne naloge.
21. člen Komunalna samoupravna
interesna skupnost se lahko združuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skladu s skupnimi interesi v širše interesne skupnosti in v zveze interesnih skupnosti ter' vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja.
22. člen Delo skupnosti jej avno. Skupnost objavlja na primeren način pomembnejše informacije in sklepe iz svojega področja dela v sredstvih javnega obveščanja.
23. člen
V komunalni interesni skupnosti se lahko povezujejo in v njej uveljavljajo svoje interese tudi druge samoupravne inte-
STRAN 10 DOLENJSKI LIST - št. 25(1456) - 30. joaifi
resne staipnosti po svojih. delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine.
V isti namen lahko delegirajo v skupščino komunalnih skupnosti svoje delegate tudi samoupravne organizacije, skupnosti in društva.
Tudi komunalna interesna skupnost sodeluje s svojimi delegacijami pri delu drugih interesnih skupnosti, kadar te obravnavajo vprašanja, ki so povezana s problematiko komunalnega gospodarstva.
24. člen
Pravice in dolžnosti komunalne skupnosti in njenih organov do družbenopolitičnih skupnosti so določene z ustavo, zakoni in statutom občine.
V.	SREDSTVA IN FINANCIRANJE
25. člen
Podpisniki tega sporazuma
združujejo za uresničitev programov in planov s področja dejavnosti skupnosti naslednja sredstva:
1. prispevek za uporabo mestnega zemljišča;
2. prispevek za ceste in odstopnem del iz cene goriv ter taksa za uporabo motornih vozil;
3. del stanovanjskega prispevka, za katerega se dogovorita komunalna skupnost in samoupravna stanovanjska skupnost;
4. prispevke, ki se določajo na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov (npr. za investicijsko potrošnjo ali investicijsko potrošnjo, ki zahteva dodatna vlaganj a za komunalno oskrbo, na vrednost porabe dobrin individualne komunalne potrošnje prispevek in dohodka TOZD itd.); ,
5. prispevke investitorjev za komunalno urejanje zemljišč;
6. komunalne takse;
7. namenska in odstopljena sredstva družbenopolitičnih skupnosti;
8. dogovorjeni del cen in tarif namenjenih za razširjeno reprodukcijo, če ta ne spada v dohodek delovne organizacije;
9. namensko združena sredstva;
10. samoprispevek;
11. ostala sredstva.
26.	člen Sredstva skupnosti se zbirajo na posebnem računu in se evidentirajo po virih iz prejšnjega člena.
11. C\en Osnove za sestavo m sprejemanje finančnega načrta so: programi in plani komunalnega urejanja in racionalna oskrba s komunalnimi storitvami ter proizvodi individualne in kolektivne komunalne potrošnje.
28. člen
Vrsta programov in planov, njihova vsebina, način spreminjanja in usklajevanja ter roki za njihovo sestavo se določijo s statutom skupnosti. .
Pri sestavi programov in planov je potrebno upoštevati predvsem naslednje:
— sklad in njihovo vključevanje v ostale razvojne programe in druge plane;
— racionalno izrabo obstoječih in predvidenih kapacitet;
— sprejemanje komunalnih standardov;
29. člen Finančni načrt, pridobitev in
izrabo sredstev za vsako koledarsko leto ter zaključni račun sprejema skupščina skupnosti.
VI. OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG
ZA SKUPNOST
30. člen Strokovne naloge za delo
skupnosti so tiste, ki so nujne za normalno delovanje skupnosti in njenih organov ter so določene s statutom skupnosti.
31. člen Strokovne naloge za skupnost in njene organe opravlja na podlagi dolgoročne pogodbe komunalna in druga kvalificirana organizacija združenega dela in lastna strokovna služba.
VII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE
32. člen
Ta sporazum je sklenjen skladno z družbenim dogovorom o izhodiščih za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti.
33. člen Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti določi skladno z izhodišči iz 32. člena način izvolitve delegatov za ustanovno skupščino skupnosti.
34. člen Samoupravni sporazum o
ustanovitvi skupnosti je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki skupnosti, ki predstavljajo večino občanov v krajevnih skupnostih, večino delovnih ljudi v TOZD in drugih delovnih organizacijah ter večino delavcev — izvajalcev komunalnih dejavnosti. Sporazum
pritne	Y.o	gi
skup&tma obfcine (Uporabljati se prične po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu).
35. člen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni s sklepom skupščine skupnosti. Postopek za uvedbo spremembe ali dopolnitve se lahko sproži na temelju razprave v skupščini, zahteve najmanj tretjine članov skupnosti ali skupščine občine Trebnje.
UDELEŽENCI
Občina Črnomelj
186.
Občinska volilna komisija v Črnomlju daje na podlagi 6. in
10.	člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72) naslednje
POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa javnih del v občini Črnomelj za obdobje 1978 - 1982, ki je bil izveden v nedeljo, 19. junija 1977
Referendum je bil razpisan z odlokom Skupščine občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 15/77) zaradi uvedbe samoprispevka za realizacijo programa javnih del v občini Črnomelj za obdobje 1978 — 1982.
Referendum je bil izveden
19.	junija 1977 v občini Črnomelj.
Glasovalo se je o uvedbi samoprispevka v denaiju za realizacijo programa javnih del po stopnji 1,5% od neto osebnih dohodkov in nadomestil ter pokojnin od zneska nad 2.000,00 din mesečno, 1,5 % od katastrskega dohodka, 1,5 % od osebnega dohodka obrtnikov, za dobo 5 let, od 1. 1. 1978 do 31.
12.	1982.
V volilni imenik je bilo vpisanih 11.490 glasovalcev, glasovalo je 10.010 glasovalcev ali 87,1 %. Za samoprispevek je glasovalo 8.309 glasovalcev ali 72,3 %, proti pa 1.576 glasovalcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 125.
Izid glasovanja je torej pozitiven.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma izveden v skladu z zakonom, da je glasovanje potekalo v redu, da ni bilo nobenih nepravilnosti ali pritožb občanov, zato je samoprispevek zakonito izglasovan.
o pototAo se	n	SVm^-
'DoVetvjsV.em . Števi&a; 420-6111 Črnomelj, 19. junija 1977 Predsednica občinske volilne komisije: ANTONIJA GELTAR, dipl. iur., l.r.
Tajnik
občinske volilne komisije: MIRKO JELENIČ, l.r.
Občina Metlika
187.
Krajevna skupnost DOBRAVICE
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72), zakona o samoprispevku (Uradni li list št. 3/73) in 13. do 29. člena statuta krajevne skupnosti Dobravice ter na podlagi sklepov zbora delegatov krajevne skupnosti Dobravice z dne 23. 6. 1977 je bil sprejet
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje popravil in asfaltiranje cest Grm — Geršiči, Kri-voglavice — Gor. Dobravice, Gor. Dobravice — Dol. Dobravice, Dol. Dobravice — Geršiči za razdobje od 1977 do 1981
1.
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dobravice za sofinanciranje ureditve in asfaltiranja cest.
2.
Program uvedbe samoprispevka je bil sprejet na zboru krajanov 18. 6. 1977 za obdobje 5 letih od 23. 6. 1977 do 31. 12. 1981. Prispevek bodo plačevali:
1. vsi zaposleni in upokojeni, ki stalno prebivajo na področju krajevne skupnosti Dobravice po 1.000,00 din na leto;
2. občani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, plačujejo samoprispevek 100 din po ha;
3. občani, zaposleni v tujini, ki so stalno prijavljeni na območju krajevne skupnosti Dobravice, po 1.000,00 din na leto.
S tem samoprispevkom bo zbranih 80.000,00 din na leto.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
- socialni podpiranci,
- invalidi, katerih invalidnost
presega 70 %,
- učenci v gospodarstvu, dijaki
in študenti od vajeniških nagrad in štipendij, in
zaposleni od jubilejnih na-v grad in priznanj.
O
<
» -	3.
’ _ Pravico glasovanja na referen-’ ji umu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Dobravice. Po izidu glasovanja se ne štejejo ;Tisti krajani, za katere odbor za izvedbo referenduma uradno ' ugotovi, da se zaradi deJa v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka glasovanja niso mogli udeležiti.
4.
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo v nedeljo, 10. julija 1977 v času
od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti Dobra vice.
5.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je napisano besedilo:
uresničitev programa krajevne skupnosti Dobravice. Po sklepih na zborih krajanov se samoprispevek uporabi za ureditev in asfaltiranje cest planiranih do leta 1981.
„ZA*
GLASUJEM
„PROTI“
Krajevna skupnost Dobravice
GLASOVNICA referendum dne 10. 7. 1977 o uvedbi krajevnega samoprispevka za 5-letno obdobje od
23.	6. 1977 do 31. 12. 1981 za
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“ če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo „PROTI“ pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.
Za postopek na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS 29/72).
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija, imenovana od sveta krajevne skupnosti Dobravice.
6.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Dobravice, 26. 6. 1977
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Dobravice:	LUDVIK
ŽUNIČ, 1. r.
£nXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XX>X'C'XXXV£
VABIMO K VPISU
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO DELAVSKA UNIVERZA TREBNJE
VABI K VPISU V NASLEDNJE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA OB DELU
1. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
2. POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA, za kandidate, ki delajo v kovinarski stroki
3. POKLICNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA
4. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - 5. 6. 7. in 8. razred
5. TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA po AV metodi
6. TEČAJ ZA PRIDOBITEV OSNOVNEGA ZNANJA O HIGIENI ŽIVIL IN OSEBNI HIGIENI
7. DRUŽBENOPOLITIČNO IN STROKOVNO FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE po naročilu
Prijave in naročila sprejemamo od 1. — 15. julija in od 15. —
22.	avgusta.
OZD EUROTRANS RIBNICA
OB J A V L JA naslednja prosta delovna mesta:
1. VULKANIZER
POGOJI: ustrezna kvalifikacija, najmanj dve leti delovnih izkušenj in tri mesece poskusnega dela
2. 20 VOZNIKOV AVTOVLAKOV
POGOJI: poklicna šola za voznike motornih vozil, vozniško dovoljenje B, C, E kategorije, najmanj dve leti delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu in tri mesece poskusnega dela
Ponudbe z vsemi ustreznimi dokazili sprejema 15 dni po objavi Kadrovska služba pri OZD EUROTRANS, RIBNICA, Šeškova 15, razpis pa velja do zasedbe razpisanih delovnih mest.
 --------------------------------------------------------------------------- £	ž	ž
< xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv*xx>x>ax>xvxxxvsxxxv f.	« xxxxvvxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxvsxxxxxxxxxxxŽ
'/ ^XX>XXV^^^^X^^^X^^X>XXXVX^^XX^^^^XSXXX^^X^C^^XXX^X^XXXV^XXV^^^X^^^^^N^3CCWaWV^^^^NSXW^ 7
I
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO,
Novo mesto, n.sol.o.
TOZD BOR DOLENJSKE TOPLICE Odbor za medsebojna razmerja
objavlja prosta delovna mesta
1. VZDR2EVALEC ČEVLJARSKIH STROJEV
2. VEČ ŠIVALK GORNJIH DELOV OBUTVE
Kandidati za zasedbo prostih delovnih mest morajo poleg splošnih izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1: da je po poklicu ključavničar ali mehanik, da ima vsaj eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; pod 2: da so po poklicu šivalke gornjih delov obutve ali šivilje, oziroma da so priučene šivalke gornjih delov obutve ali šivilje in da imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO, Novo mesto, kadrovsko - splošni sektor, 68000 NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 38.
SLU2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO
objavlja 4 prosta delovna mesta:
1 TRI DELOVNA MESTA ZA INŠPEKTORJA I
2 ENO DELOVNO MESTO ANALITIKA I
Pogoj za sprejem pod 1. je ekonomska ali pravna fakulteta s 3-letnimi delovnimi izkušnjami v računovodski ali bančni službi.
Pogoj za sprejem pod 2. je ekonomska fakulteta s 3-letnimi delovnimi izkušnjami v računovodski ali bančni službi.
Za obe delovni mesti se zahteva moralnopolitična neoporečnost.
Prošnjo za sprejem z življenjepisom pošljite na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 52100 Novo mesto.
Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
Ln
c
£
H
I
»
N>
tfl
cst
Os
C
s
V©
'-l
cn H