LI...v.°J.. R i . L . 1 N ' m E T O D_._ Predgovor. Boben narod nima tako izrazito narodnih, krščanskih apostolov, tako tesne zvezanih z narodno zgodovino in kul¬ turo, kakor sta slovanska apostola sv.Ciril in Metod. Fjuo- no narodno kulturno delo, ustanovitev staroslovenske knji¬ ževnosti, po svoji daljnosežni pomembnosti, po notranji vred¬ nosti in popolnosti daleč presega narodno kulturno delo ka¬ terega koli drugega narodnega apostola, a tudi vsa pddobna slovniška in književna podjetja srednjega veka. V tem smi¬ slu sta sv.O, in M. najbolj narodna .med vsemi narodnimi kr¬ ščanskimi apostoli. A kot Grka in krščanska misijonarja sta hkrati najbolj mednarodna ne le po svojem osebnem značaju in po pomembnosti, ampak tudi kot važen predmet mednarodne zna¬ nosti . Veliki poljski slavist A.Briickner, profesor v Berli¬ nu 1881 - 1924, ostro kritizira sv.Cirila in Metoda, a pri¬ znava njuno "epohalno važnost" in izjavlja, da se nobeno po¬ glavje svetovne zgodovine ne obravnava v toliko jezikih, ta¬ ko samostojno in mnogostranske kakor to. 0 Cirilu trdi,da po originalnosti, široki izobrazbi in podjetnosti presega Foti- ja (Kwart.Hister. 1933, 550/2) . Ruski slavist P.Lavrov pri¬ trjuje izjavi bizantinswga F. Uspenskega, da je Ciril "gran¬ diozna osebnost" in da rresega velike cerkvene očete in da bi se mogel z njim meriti le Origenes; a tudi Metodij je "im¬ pozantna osebnost". Z enakim občudovanjem ju je v predavanju v Rimu 1939 slavil kardinal H. Pellegrinetti, kot sijajni postavi v ver¬ ski in kulturni zgodovini, ki sta nam v nekem oziru naj svet¬ lejši in največji one dobe. Posebej ju slavi, da sta Pavlov izrek o enakovrednosti vseh narodov v Kristusu, krščanski do¬ stojanstvo vsakega naroda in jezika, globlje, umevala in ši- rokosrčneje uporabila kak*r drugi misijonarji. Sv.Ciril je imel čudovito ravnotežje med zavestjo skupnosti človeškega rodu, utemeljene v edinosti izvcra in odrešenja, ter med za¬ vestjo individualnosti plemen in narodov. V njegovem pojmo¬ vanju daje Kristus novo plemstvo vsakemu narodu, vsak nar®d in vsak jezik je enako poklican, da slavi Kristusa. Kristus mora priti v stik z vsako dušo po tistem, kar je sleherni du¬ ši najgloblje, najprirodnej še in najintimnejše občevalno, ma¬ terin jezik j narodni jezik. Tako Pellegrinetti. Sv.^iril in Metod sta vzor zdrave narodne zavesti in ljubezni., spojene s človečansko in krščansko ljubeznijo do vseh narodov; oznanjevalca krščanskih demokratičnih načel svo¬ bode, enakosti in bratstva v duhu solunskega apostola Pavla. V i _r i_ t Glavni viri so: 1. Dva staroslovenska življenjepisa: Ž. Konstantina, Ž. Methodija; 2. Italska legenda o sv.Cirilu; 3. Zapiski in pisma knjižničarja Anastazija; 4. Pisma pape¬ žev Janeza VIII. in Štefana V.;5. Conversio Bageariorumet Ca- rantanorum; 6, Grško žitje Klimenta Bolgarskega; 7. Češke la¬ tinske legende. 1. Žit j e Kons tantina in Žit je Metodi j_a._ Ta dva stsl. življenjepisa je prvi znanstveno ocenil - 2 - in dokazal njuno zgodovinsko verodostojnost ruski cerkveni zgodovinar Aleksander Vasiljevič Gorskij , profesor in P 8t:em rektor moskovske duhovne akademije, 1* 1843 v časopisu o. skvitjanin str. 405 - 434. Gorskij je bil askeu v zxrx]enju in znanosti. Njegova trezna oceno,obeh_stsl.življenjepisov so sprejeli rilski in zahodni slavisti in zgodovinar.ii| v glavnem je obveljala do danes. Zahodni znanosti so io po¬ sredovali V.Hanka 1345/6, W.Wattenbach (1849). E.Dummler (1854). Gorskii je mislil, da sta bili obe zitjii spisani v Panoniji. Zato’so ju slavisti in zgodovinarji imenovali pa¬ nonski legendi. Gorskij je bistro ugotovil, da obe žitji^priznavata rimsko prvenstvo, a mislil je, da je v tem izraženo mišlje¬ nje panonskih učencev sv,Cirila in Metoda. S tem je -dal po¬ dlago mnenju prvih slavistov in. zgodovinarjev, _ da sta st. brata predstavnika vesoljne cerkvene edinosti iz dooe ped razkolom, kakor so poudarjali učenci Gorskega; A.Voronov, E.G'olubinskij , I«Malyševskij i. dr. Dokazali-so , da je.v tem izraženo tudi mišljenje sv.bratov. Dokaze za verodostojnost ŽE in ŽM sem dopolnil z bogoslovnimi razlogi in dokazal,_da sta obe žitji-tudi bogoslovno verostojni, t.j, da so v njih pravilno ohranjene vodilne misli bogoslovja in askeze sv.C. in M, Ni mogoče, da bi bile tako izvirne in znnčilne misli potvorba stsl.življenjepiscev. Soglasje velike ruske in zapadne znanstvene tradici¬ je o sv.C,in M. je hotel omajati A.Briickner (1903,1906,1913) z drznimi neosnovanimi napadi na poštenost sv.bratov innjunih učencev. Brticknerjeve napade je pri nas nedosledno ponavljal Lj.Hauptmann, lem napadom so pripravljali pot preboječikh ka¬ toliški zgodovinarji I.Martinov, J.Ginzel in E.Snopek z dvo¬ mi o poštenosti stsl.živijenjepiscev. Slavistika je namreč trdno dokazala, da'sta stsl.življenjepisa delo neposrednih učenoev sv.C. in M. Če sta torej Žitji Eonstantina in Meto¬ di j a -fotijevsko tendenčni, tedaj sta za to odgovorna sv,bra¬ ta. Zgodovinarji in slavisti priznavajo z^A.Gorskim zla¬ sti veliko zgodovinsko vrednost in treznost ŽM. N.van Wijk pa poudarja veliko literarno dovršenost Ž 17 " in s tem odklanja mnoge dvomečo vsebini in izvirnosti. Po skrbni jezikoslovni preiskavi ŽE ugotavlja, da je bilo nedvomno spisano že v 9. stoletju. Po skoraj soglasni sodbi slavistov ie bilo ŽM soi- sano "V Moravski pred izgonom Metodovih učencev. J.Pavič (Bog. Smotra 1936) in D.Eostič (Byzantinoslavioa 1937) sta trdno dokazala, da sta'bili ŽE in'ŽM. spisani že v 9.stoletju. Vsebinska treznost, izvirnost in oblikovna dovršenost priča, da ŽE in ŽM' niti v celoti niti v posameznih delih ne posnemata bizantinskih le gend r 8. in 9. stoletja (Lavrov, Dvor¬ nik -i.dr.) marvec~"ižvirno ohranjata .starejše vzhodne tradi¬ cije. V obeh žitjih se pozna vpliv spisov sv.Gregorija Baz. Po zgodovinski treznosti daleč presegata grške in latinske legende one dobe. V pripovedovanju čudežev je retorično ŽE treznejše kakor, preproste j ša latinska Italska legenda ¥ istem Cirilu, Mnogi slavisti (Ondoljskij,Bodjanskij,Vondrak,Lavrov) so dokazovali,.da je^obe žitji spisal Eliment Bolgarski. Da¬ nes je to mnenje omajano. ŽE je bilo napisano s' sodeTovanjem in pod nadzorstvom sv.Metodija. Verjetno je, da je pri ŽK so¬ deloval Eliment Bolgarski, .pri ŽM pa prezbiter Konstantin Bolgarski. Neomajno trdno stoji, da sta oba stsl.životonis^ v glavnem zgodovinsko verodostojna spisa Cirilove književne šole, neposrednih učencev sv.bratov,dostojna spomenika veli¬ kih blagovestnikov. Žitj e Eo nstantina. Ta življenjepis z naslovom Žitje Eonstantina•Filozo¬ fa namiguje, da Eonstantina prestavlja kot učenjaka,filozo¬ fa. Zato obširno navaja Cirilove govore in disputacije. Vne- - 3 to brani slovansko liturgijo, 'ker je slovanska liturgija in književnost res posebno važno Cirilovo delo - Kot svetniški življenjepis posebej slavi Cirilovo svetost in apostolsko gorečnost; temu namenu je podrejeno vse pripovedovanje in je v tem smislu enostransko« ŽE je bilo napisano v Panoniji kmalu po Cirilovi smr¬ ti, Podatke o Cirilovi mladosti, o njegovih študijah v Cari¬ gradu in o poslanstvu k Kazanom je mogel dati le Metod, Ci¬ rilov življenjepis je bil tako načelno važen za slovansko mi¬ ši jonstvo, da je Metod moral pri njem sodelovati vsaj kot nad- zorovaleo. N.van V/J, j k naglasa, da je--ŽE oblikovno naj dovrše¬ ne jši stsl, spis in da ga v more moderen človek čitati z este¬ tičnim užitkom. Torej je ŽE samostojno delo, ne pa površno skrpano, K,pr« stavek v 4,poglavju, da jK.učil domačine in tujce, ne more 'biti slab prevod grškega izražanja: notranja (krščanska) in vnanja (poganska) filozofija. Pisec ni bil ta¬ ko neizobražen. Verjetno je,da je bil po Cirilovi smrti v Ri¬ mu napisan njegov grški životopis, Tako bi razložili sorod¬ nost med Italsko legendo in ŽK o Cirilovem pogrebu. Opis Kon¬ stantinovega vzorbega vedenja in učenja v Carigradu pa je od¬ visen od govora sv»Gregorija Raz, v spomin sv.Baziliju i.dr. . Rokopi si, Rokopisov ŽE je nad 30. štirje naj starejši so: 1.Moskovske~duhovne akademije iz prve polovice 15.stol. * 2.Samostana sv.Onufrija v Ivova iz druge polovice 15.stol. 3. Vladislava Gramatika v samostanu Bogo rodi c e- v pokrajini Žegligovo pri Eumanovu 1. 1409; 4.Drugi rokopis istega Vla¬ dislava 1. 1479. R.Wijk trdi, ds so za rekonstrukcijo teksta uporabni tudi nekateri mlajši rokopisi, 2S Ph 1941,268/84. Besedni zaklad je zelo arhaistlčep z mnogimi moravizmi;ima veliko skupnih besed s stsl.psalterijem. To dokazuje, da je bilo ZK v spisano v 9.stoletju, kmalu po Cirilovi smrti, V od¬ lomkih ŽE v lekcijah glagolskih brevirjev se ponavlja pano- nizem resnotiv (BV 1944). Ž i t j e . Mel odija , Slavisti skoraj soglasno priznavajo, da je bilo ŽM na¬ pisano v Moravski pred izgonom Metodovih učencev; že prvo., le¬ to po Metodovi smrti. Pisec ni imel_časa za široko retorično pripovedovanje. Pred seboj je imel ŽE din je izpuščal, kar je bilo tam povedano, večkrat pa je ŽE namenoma dopolnjeval. Ra- stislavovo pismo cesarju Mihaelu navaja nekoliko drugače ka¬ kor ŽE, ker ga hoče dopolniti,. Ne omenja, da. sta se sv.brata na^potu v Rim ustavila v Panoniji, ker je bilo to povedano že v ŽE. ^Rimsko 'bivanje sv.bratov spisuj.e krajše, a dodeva,kar je v ŽE izpuščeno. Uvodna misel, dh Bog človeka po izvirnem grehu ni zapustil, je posneta po uvodu ŽE. Y l.pogl. je ohra¬ njen odlomek oblikovno ih vsebinsko dovršene"kateheze sv. C, in M. Zveza tega uvoda z ŽM, razlog za Metodov vstop v samo¬ stan (3.pogl.) in zaključek življenjepisa je pusnet po sv,Gre¬ gor! ju Raz. Yes Metodov življenjepis je prikrojen po vzoru Gregorijevega govora v spomin sv.Anastaziju, kakor je dokazal dr.P,Gnidovec (1948) . Pisec je dobro poznal spise sv,Gregori¬ ja Raz, in tudi sicer razodeva, da je bil izobražen v grškem duhu. V prizadevanju za kratko izražanje je nastalo nekaj po¬ vršnosti in nejasnosti. K,pr. na koncu 5.poglavja: Po treh le¬ tih sta se /vršila iz Moravske. Y 6.poglavju se'pripoveduje, da ju je v Rim povabil papež Nikolaj , blagoslovil 'njun nauk in po¬ svetil učence; ni povedano, da sta v Rim prišla še le po Riko- lajevi smrti in da ju je sprejel papež Hadrijan II, To je tre¬ ba dopolniti iz ŽE. Oba stsl.življenjepisa priznavata rimsko prvenstvo, zlasti ŽM; oba nazivata papeža z značilnim spoštljivim izra¬ zom: apostolik. 4 JDrugotni stsl .__viri x odvisni od ŽE in ŽM so: Pohvala sv.Cirilu, Pohvala s Y* c iri lu in Met®du; vzhodna Služba (oficij) v čast sv.Cirilu,£ j.-.uJIcSi v čast sv.Metodiju, Služba v čast sv.C.in M., glagolska služba v čast sv.C.in M.} kratko (proložno) Z.Cirilovo, ZM, ZKM; 3it~ je Nauma; Azbučna molitva; črnorizeo Hrabr o slov.pismenkah. Pohvala. Za liturgična rabo so vzporedno z obširnim žitjem sestavili pohvalni govor (pohvalo) v čast svetniku,na¬ vadne pred obširnim žit jem. , . Pohvala s v.Cir ilu je ohranjena v 7 starih rokopisih. Najstarejši je iz 13."stoletja, štirje so iz 14.stol. Nekieri imaje napis, da jo pohvalo spisal škof Kliment (Bolgarski). Pohvala je spisana v pesniškem govorniškem slogu in ima malo zgodovinskih podatkov. Dvakrat omenja, da je Ciril dopolnil_ ostanke sv,Pavla (Rimij.11,5$ Iz. 10,20 - 22| 11, 11.15)Ci¬ rila slavi kot tretj8ga ustanovitelja Rima. Stari rokopisi te pohvale so važni za kritiko in umevanje teksta ŽE. Poh vala sv,Cirilu in Metodu je ohranjena.v starem ro¬ kopisu iz 12,stoletja in v 1.3 rokopisih iz 15. in 16, stol.} trije so iz 17.stol. Spisana je pred izgonom Metodovih učen¬ cev iz Moravske. V mnogih stvareh dopolnjuje ZE in ŽM. Y na¬ pisu je omenjeno, da sta sv.brata prevedla Novi in Stari Za¬ kon. Uvod posnema in dopolnjuje uvod ŽE in ŽM; posebej omenja Eristusovo učlovečenje, odrešenje na križu, vstajenje, evha¬ ristijo. Natančneje opisuje Metodovo mladost, njegovo samo¬ stansko življenji. Omenja, da se je Metod v samostanu izvež- bal v liturgičnem petju in ga potem slavi, da je moravske cer¬ kve okrasil s cerkvenim pet jem . Iz tega bi mogli sklepati, da je to pohvalo spfsaT 'peveo m pesnik prezbiter Konstantin Bol¬ garski .Jasno omenja, da je Ciril res želel iti v Rim. Kratko navaja pismo Hadrijana II. in ga dopolnjuje. Sv.brata slavi kot "nova apostola", ker sta ustanovila nov knjižni in litur¬ gični jezik. Naglasa, da nista bila slovanskega rodu, ampak da sta verU oznanjala tujemu neizsbraženemu narpdu. Jezik in vsebina sta važna za kritiko in umevanje ŽE in^ZM. Uvod je sestavljen iz citatov iz ŽE in ŽM ter iz dru¬ gih stal.spisov. Dva stavka sta vzeta iz "Napisanij a o pravej veri" in pričata, da je bil ta spis napisan že pred pohvalo: l.Da se Kristus prostovoljno ponižal je in se učlovečil; 2. da nas je s svojim Vstajenjem privedel na "netrohljivo pot". Citat iz Preglasa k sv.evangeliju pa potrjuje starost tega spi¬ sa. Proložna žitja. Kratko žitj e svetnikov se imenuje pro¬ log - proložno žitje. Proložno žitje av.C.in M., ohranjeno v treh rokopisih iz 13. in 14.stoletja, je bilo spisano že v Moravski. Omenja, da je sv,Met«d prevedel vse knjige sv.pisma. Tudi Cirila imenuje moravskega nadškofa. Proložno žitj e sv, Cirila in žitje sv.Metodija imata sledove poznejše bolgarske tradicije. Liturgične služb e (oficiji), Y cirilskih rokopisih so ohranjene vzhodne službe: Služba sv.Cirilu, Služba sv.Metodu, Služba sv.C.in M. Ohranjene so v rokopisih od 11.do 13.stolet¬ ja in potrjujejo starost in nepokvarjeno tradicijo ŽE in ŽM. Pesniška služba v čast sv.Metodiju ima v akrostihu ime pesni¬ ka Konstantina (prezbitera,Bolgarskega). Iz akrostiha in iz vsebine je razvidno, da je bila sestavljena okoli 1, 894 v Bolgariji. To sta dokazala J.Pavič (Bog.Smotra 193.4) in D.Ko- stič (.Byzantinoslav. 1937/8). S tem je dokončno potrjena sta¬ rost ZE in ZM. Cirilske službe slave sv.C.in M. kot zvesta u- čenca vesoljnega apostola Pavla, apostola Soluna. Moskovski ro¬ kopis Službe sv.Cirilu ima pesem: O sladki učitelj Ciril o drugi Pavel in Petrov učenec, v čigar mestu si izvolil umreti. . V glagolskih brevirjih je ohranjena Služba v čast sv,Ci¬ rilu un Metodu z mnogimi starinskimi oblikami v molitvah (pe¬ smih) in v lekcijah, doslovno posnetih po ŽE. Glej B.V.1944, 266 - 278 (Ljubljanski glagblski brevir). J ; Žitj e Nauma , spisano v 10.stoletju, poroča o izgonu Me- tedovih učencev in o njihovi 'poznejši usodi, Staroslovenski viri so zbrani v dveh izdajah: A.Teo- dorov - Balan, Kiril i Metodi, I,zv.Sofija 1920 ? II.zv,1934.- P.Lavrov, Materialy po istorii voznikovenija drevn,slav.pi¬ smenosti, Leningrad 1930, 8, Italska. legenda^ Rimljani s napečem na čelu so sveta brata zato tako prijazno, sprejeli, ker sta prinesla relikvije sv.Klementa, Za najdenje teh relikvij se je posebej zanimal velletrijski škof &auderik, ker je bila njegova stolna cerkev posvečena sv.Klementu, udeležil se je sprejema sv.bratov v Rimu, se z njima seznanil in*j e po papeževem naročilu posvetil njune u- čence, kakor pripoveduje ŽK 17, Svojemu diakonu je naročil, naj opiše življenje.in mučeništvo sv»Klementa. Za podatke je škof naprosil papeževega knjižničarja Anastazija. Ta mu je pi- , sal daljše pismo in mu poslal prevod Cirilovega zgodovinske- |^5^g§jo najdenju relikvij in Cirilovega govora o sv»Klementu. Anastazijevo pismo 'in gradivo je dalo Gauderiku pobudo, da je opis najdenja relikvij spojil z življenjepisom sv.Cirila. Tako je nastala Italska legenda (med 1.870 - 875). Prvi so jo izdali Bollandisti v Acta- Sanctorum, Martii 2omus II (1,1668) pod naslovom "Vita cum translatione s. Clementis"? točneje bi bilo: Vita s. Cyrilli cum translatione s Clementis, Anastazi- jevo pismo Gauderiku je izdal J.Friedrich 1. 1892. S tem je dokončno potrjena starost in zgod.vrednost It.legende. Anasta¬ zij slavi sv.Cirila: vir apostolicae vitae, sapientissimus vir, tantis et tališ revera philosophus, mirabilis vere philosophus. Zadnja štiri poglavja Italske legende na mnogih mestih skoraj doslovno soglašajo z ŽK 17 in 18, Podobnost se more raz¬ ložiti na podlagi nekega skupnega vira. Verjetno je, da je bi¬ lo za Grke v Rimu spisano grško žitj e sv.Cirila, Tolikšna zve¬ za s papežesim knjižničarjem Anastazijem in z ŽK daje Italski legendi pečat starodavnosti in verodostojnosti. Dolgo je bila glavni vir za življenjepis sv.C.in M, Mnogi katoliški učenja¬ ki 19 .stoletja^(Ginzel, Martinov., Snonek i.dr.) so ji dajali prednost pred ZK; njim so s§ pridružili redki pravoslavni Ru¬ si (Biljbasov, Lamanskij). Se danes cenijo njeno zgodovinsko vrednost, a splošno je priznano,•da sta ŽK in ŽM važnejša vi¬ ra.' - Papeža imenuje apostolik kakor ŽK in ŽM. V Ital,legendi je ne'kaj netočnosti in pretiravanj: Ci¬ rila so stariši privedli v Carigrad; (morebiti ga je spremila mati).- Ciril je spreobrnil vse Hazarej skušal jih’je pokli¬ cati nazaj k pravi katoliški veri. To je treba popraviti po ŽE,- V Rimu je vsak bolnik,, kateri se je priporočil sv.Kle¬ mentu, naenkrat ozdravel. ZK opisuje čudeže trezneje, - Ciri¬ la in Metoda so posvetili za škofa. Toda Metod je bil najprej posvečen za duhovnika, za škofa pa šele po Cirilovi smrti. Vpra¬ šanje Cirilovega ;ep!skopata še ni dokončno rečeno. Nekaj podatkov It,legende pa dopolnjuje ŽK: Bizantin¬ ski- cesar je dal sv,bratoma za pot v Moravsko obilno podporo iz svoje blagajne. - V Moravski sta ostala štiri leta in pol. Verjetno je da je v tem številu obseženo tudi bivanje v Pano¬ niji, ker v Rimu Panonije takrat niso strogo ločili od Morav¬ ske. - Sv.brata sta s seboj v Rim vzela tisto učence, ki sta jih smatrala za vredne škofovske časti. - Metodova prošnja, da bi smel bratovo truplo prenesti v domovino, je navedena, natančneje? Cirilov pogreb je podrobneje opisal kakor v ŽII,- Pričeva nj e k njižni čarj a Anastazija. Razen zgoraj ome¬ njenega pisma Škofu Gauderiku je ohranjeno Anastazijevo pismo kralju Karlu Plešastemu 1.875, v katerem posebej omenja,da je Ciril spise Dionizija.AreOpagita znal na pamet in da jihje svo¬ jim poslušalcem zelo priporučil kot najboljše obrambo proti heretikom, - V predgovoru k aktom carigrajskega cerkvenega zbo¬ ra 1* 869 pripoveduje Anastazij, kako odločno je Ciril posva¬ ril Potija. ko je ta širil nauk o dveh dušah v človeku, da bi patriarha Ignacija spravil v zadrego« Mansi 16,6. 6 4, Papeš k a pisma. Pismo papeža Hadrijana II. slovanskim knezom 1.869 je ohranjeno samo v skrajšanem stsl.prevodu v SM 8. V Britanskem muzejni so ohranjena pisma papeža Janeza VIII., ki jih je v začetku 1. 875 pisal nemškim škofom Adal- vinu salzburškemu, Hemmšhsiku pasavskemu in Annonu frisinske- mu s strogimi opomini, da morajo ujetega Metoda takoj.izpu¬ stiti iz ječe, V to zgodovinsko zvezo spada instrukcija ankon- skemu škofu, Pavlu papeževemu legatu za osvoboditev sv. Meto¬ da. Leta 879 je papež pisal Metodu, naj pride v Rim se opra¬ vičit zaradi obtožbe, da v nasprotju s papeževim ukazom slo¬ vensko mašuje in uči versko zmoto. V isti zadevi je pisal tudi Svetopolku. j S pismom Industriae mme 1. 880 je papež potrdil slo¬ vansko bogoslužje in Metodovo pravovernost, L. 881 je papož Janez VIII. pisal Metodiju, naj se ne vznemirja zaradi Vikin¬ govih s ^^||*gtefan V. je v drugi polovici 1. 885. pisal Sve¬ topolku v zadevi obtožb zoper Metoda, češ, da. je sejal razdor in krivoverstvo. Isti papež je dal v tej zadevi instrukdjo ško¬ fu- Dominiku , ki je bil poslan v Moravsko, da preišče obtožbe proti Metodu. Štefanovo pismo je morebiti nekoliko interpoli- rano, a v glavnem je pristno. 5. Conversio Bagoa r iorum et Carantanor um. je spisana po naročilu salzburškega nadškofa v obram¬ bo salzburških pravic v Panoniji, Dokazuje, da salzburški Škof¬ jo že 75 let izvršujejo cerkveno upravo Spodnje Panonije, nam¬ reč od 1. 796, ko je Karlov sin Pipin prišel v Panonijo na če¬ lu vojske proti Obrom, V njegovem spremstvu je bil škof Arno in je prevzel cerkveno uptavo Panonije. Po rimskem štetju se mora leto 796 všteti. Torej je 1. 870, ko je bil postavljen Metod za panonskega nadškofa, 75.leto salzburške cerkvene upra¬ ve v Panoniji. Iz tega sklepamo, da je bila ta zgodovinska spo¬ menica spisana 1.870, Conversio ima zbrane podatke o pokristja¬ njenju karantanskih in panonskih Slovencev. 0 uspehu sv,Cirila in Metoda v Panoniji piše:"(Arbiprezbiter Rihpold) je dolgo tam (v Panoniji) bival in z oblastjo opravljal svojo službo, kakor ga je pooblastil njegov nadškof, dokler ni neki Grk, Me- todij po imenu, z novo izumljenimi slovanskimi črkami na/XXrf filozofski način izpodrinil latinski jezik in rimski nauk in ugledne rimske črke ter pred vsem ljudstvom vzel ugled aašam, evangelijem in cerkveni službi tistih, ki so jo opravljali la¬ tinsko. Tega pa on (Rifcpald) ni mogel prenašati in se je vrnil v Salzburg«'’ Na koncu pa pravi, da je minilo že 75 let, odkar noben tuj duhovnik ali škof ni smel v Panoniji izvrševati'služ¬ be brez dovoljenja salzburškega škofa, "us^ue dum nova orta est doctrina Methodii philosophi." Ta resni zgodovinski vir zamenjava Cirila z Metodom, a zelo krepko potrjuje uspeh slo¬ vanskih apostolov v Panoniji. 6.Grško žitj e KI imenta Bolgarskeg a, ne v zelo spretnem slogu spisal ohridski nadškof Teo- filakt (okoli 1.1100) na podlagi slovanskih virov, predvsem po izgubljenem stsl. življenjepisu Klimenta Bolgarskega, 0 tem žitju priča Naumovo žitj e z začetnim stavkom: In da ne ostane D brez spomina brat tega blaženega Klimenta. V grškem Klimento- vem žitju so ohranjene in pojasnjene važne stsl.tradicije in' oblike: služba učiteljev b Moravski in Makedoniji, Metodova molitev ob Cirilovem grobu, luč k luči (redovniške obljube - - ?' - drugi krst). Pisec Pimu ni tako nakloni er. kakor stsl.viri. Malo omenja slovansko liturgijo in pretirava Piliooue. Ob¬ širno poroča o izgonu Metodovih učencev,. Govori o delovanju sv.bratov v Bolgariji; a to je dvomljiva bolgarska tradici¬ ja. Glej: N.Tunickij, Sv.Kliment- epiakop slovenskij (1913). Isti je priredil kritično izdajo (191G) Grški tekst z laat. prevodom PG 126, 1192 - 1240, Kritični ruski prevod BV 1913. . Č eško l atinske 1. egenda^ latinska L egend a K ristjanova o življenju in mučeni- štvu sv.Venčeslava in sv.Ludmile iz 10,stoletja poroča, da'je sv.Metod izobčil^Svetopolka, Latinska Češ ka legenda (Legenda Bohemioa) poroča o kr¬ stu češkega kneza""BorrvojaTn "rij egovelTene' Xudmile. Kristja¬ nova legenda je od nje nekoliko odvisna Torej je bila Češka legenda spisana v 10.stoletju. Aota Sanct, 16,Sept. Moravska legenda, spisana v 11.stoletju predelana/ v 14,stoletju, je odvisna od Italske legende in pomešana s po¬ lnejšimi tradicijami. Acta Sanctorum., Martii tom. II (1668) pg.221. Življen je s v,01r ila_in Metv da Mladost » Sv,C. in M. sta sinova drungarija Leona v Solunu. Drun- garij je bil takrat prva stopnja za strategom (vojvodom); po¬ veljeval je četi 1000 do 2000 mož. Kakor strateg, tako je bil tudi drungarij obenem vojaški in upravni dostojanstvenik, Me¬ tod je bil rojen morda okoli 1, 810. To je njegovo samostan¬ sko ime; krstno ime ni znano, (Mihael, Manuel?) Odlikoval se je po vojaških in pravnih sposobnostih. Več let je bil' pogla¬ var - knez. arkon - bizantinske slovanske pokrajino ob reki Strymon (Stnlma) ob tedanji bolgarski meji, V tedanjih ikono- borakih zmešnjavah in v vieifki upravni službi se je zavedal novamssti za svojo dušo; umaknil se je v samostan ob Olimpu v Bithyniji v Mali Aziji, Odlikoval se je po strogem' meniškam zatajevanju; izvežbal se je v liturgičnem petju,; Konstantin je bil najmlajši izmed 7 otrok, rojen 1.826 ali 827. ŽE namreč natančno poroča, da je umrl 14.februarja 842, ko mu je bilo 42 let. Odlikoval se je po ukaželjnosti in • ostroumnosti. Kol sedemleten deček sl je v sanjah, a z odloč¬ no voljo izbral božjo Modrost za nevesto, se odločil za de- vištv« in učenje. Po nesrečnem ptičjem lovu, ko mu je ušel pri¬ vajeni kragulj, se je odpovedal posvetnim zabavam, si izbral sv,Gregorij a Nazianškega za zaščitnika in prebiral njegove glo¬ boke spise,. Ker so bili Gregorijev! bogoslovni spisi za dečka pretežki, je prosil popotnega gramatika, naj ga uči granetike. A ta ga je odklonil; verjetno je , da je bil. heretik in da ni hotel razlagati spisov sv.Gregor!ja, Gre gorij Nazianš ki - Konstantinov vzornik, Gregorij Naz. (+390) J® bil' v" STsfoldTju” najb'o!J“cenjen# grški krščanski pi¬ satelj, prvak pravoverne teologije - fheologos, Bogoslov. Kon¬ stantin se mu je posvetil z molitvijo, sestavljeno po vzoru bi¬ blične ritmike in bizantinske poezije v verzih po 16 in 17 zlo¬ gov (Trubeckdj Z S P 1934, 52). Gregorij je vplival tudi na Ci¬ rilova zaroko z Modrostjo, a še boli je na ono zaroko vpliva¬ lo sv.pismo - knjiga Modrosti (8 in 8; in Pregovorov (7 in 6). Malyševskij in za njim Dvornik opozarjata na podobnost na z bizantinskim dvornim običajem izbiranja nevest. A tu je zna¬ čilne jši izbor Modrosti pod' vplivom sv,'pisma in sv.Gregor!ja. - 8 Konstantin je Gregorija posnemal tudi v Carigradu, .-onstan tinovo krepostno življenje in učenje v Carigradu opisuj« u 4 z besedami Gregorija v spomin sv.Baziliju, Torej je ^go¬ ril vplival tudi na Cirilove učence. 0 tem F.Gnidoveo v dok¬ torski disertaciji 1948. BV 1935, 5 - 30j 80 - 93. __ Ko je bilo Cirilu 14 let, mu je umrl oce; tore,] ff? 1 - 1, 841, Po 1 očetovi smrti ga je družinski.prijatelj Theoktist, kanoelar cesarice Teodore poklical v Carigrad, "da bi se s cesarjem učil", tam je študiral na dvorni visoki soli. otavek, "da bi se s cesarjem učil", za slaviste daslej ni imel prave¬ ga smisla, ker je bilo po poročilu glavne bizantinske kronike cesarju tečaj šele tri leta (r.839). E. Stein.pa je 1.1934. iz drugih bizantinskih virov dokazal, da je bil oesar Mihael rojen okoli 1. 836. BizantinolOg H.GregOirg pa je dokazal, da j9 bil cesar Mihael nadarjen in pogumen vladar, a nesamosto¬ jen in nekoliko vdan pijači, Bizantinski ki^nisti ga pristran¬ ski predstavljajta v neugodni luči. Gl. skripta Pregled vzhod¬ ne o.zgodovine, str.7 - 9. ŽK je torej v tej stvari zanesljiv zgodovinski vir, Theoktist je Cirilu ponudil bogato nevesto in visoko državno službo. A Ciril je ostal zvest svoji mistični naresti, b9žji Modrosti. Odgovoril je: "Meni ni nič nad učenje (filo¬ zofijo), s katerim hoČ9m znanje zbrati ter pradedne časti in bogastva iskati." "Edino to si je prizadeval, kako bi za ze¬ meljske reči nebeške premenil, izletel iz telesa in živel z Bogom", "S čistim življenjem pa je bil toliko ljubši ljudem, k9likor bolj je ugajal Bogu". Filozof. Mistični pobožnega filozofa so posvetili v duhovnika in mu dali službo patriarškega bibliotekarja pri cerkvi Sv. Sofije. A ta cerkvenopolitična služba ga je preveč izpostav- vljala posvetnim spletkam in skrbem. Zbežal je v.samoto. Po¬ tem so-mu ponudili službo profesorja filozofije na dvomi u~ niverzi, To službo je izvrševal tako vzorno, da je dobil čast¬ ni naslov filozof, ki mu ga prideva j o staroslovenski, latin¬ ski in grš¥i~ vlrT. Ta še premalo pojasnjeni naslov so imeli le- redki izredni učenjaki. Navadni profesorji dvome univerze so imeli naslov: učitelj, didaskalos, doetor. Profesorji dvome univerze so poleg učiteljstva imeli še dolžnost, da so državi služili s pojasnjevanjem znanstve¬ nih vprašanj, važnih za državo. Tako je bizantinski dvor,.upo¬ rabljal Konstantina za obrambo državae krščanska ver9 proti heretikom in nevernikom. L.843 je bil© ik©nOborstvfe> d&končn© obsojeno, ZK 5 navaja Cirilovo disputacijo z Odstavljenim pa¬ triarhom Janezom, trdovratnim ikenebOrcem, K0 je Cirilu bilo 24 let (1.851), s© ga pQslali v spremstvu diplomatskega poslan¬ stva k arabskemu kalifu Mutavakkilu v Samarri pri Bagdadu, da je tam častni branil krščansko vero in stvdeloval pri pogaja¬ njih za mir in premirje. Stavek, da sQ Arabci hiteli Ciril# za¬ strupiti. priča, da so bile razmere zelo napete, kar se ujema z zgQdovino. Okoli 1. 856 je Konstantin zapustil državno učiteljsko službo in odšel v samostan na Olimpu k bratu Metodiju) Verjet¬ ni je, da je na ta korak vplival tedanji politični preobrat v Carigradu. I. 856 je bil Theoktist umorjen, cesarica Teodora pa Odstavljena. Vlado je prevzel mladi oesar Mihael. Preobrat je povzročil Teodorin brat Bardasj ta je potem do svoje nasilne smrti 1. 867 imel odločilni vpliv na cesarskem dvoru. Pri H a z arih. Konstantin je še v samostanu ostal na razpolago cesar¬ skemu dvoru za verska diplomatska poslanstva, 1.860 jo bil po¬ slan k Hazarom, ki so imeli močno državo od Kaspijskega morja- - 9 - in od Volge do sedanjega Krimskega^, polotoka. Bili so pogani, a na dvoru in v velikaških krogih so imeli velik vpliv tfudj& in judovska religija. Z druge strani so Arabci skušali širi¬ ti islam. V obrambo proti judovskim' in arabskim vplivom so Hazari želeli obnoviti prijateljstvo s krščanskim Bizancem. Bizantinskega cesarja se prosili,■da jim ppšlje moža. ki bi mogel v javnih disputacijah zavrniti Jude in Arabce ter Oma¬ jati njih verski in politični vpliv. A tudi Bizantinci so že¬ leli dobiti zavezništvo Hazarov proti Varjagom - Rusom, ki so 1. 860 napadli Carigrad, Med potje v Hazari,io je Konstantin dne 30.januarja 861 pri Hersonu (pri sedanjem Sevastopolu) na Krimu odkril že po¬ zabljene in zasute relikvije rimskega papeža Klementa, ki je bil mučen okoli 1, 102. Mnogi zgodovinarii mislijo, da t§ re¬ likvije niso pristne, kor je dvomljivo, če je bil papež mučen v Hersonu, A še nerešeno vprašanje pristnosti tu ni odločilno. Niti v Carigradu niti v Rimu niso dvomili o pristnosti. Ruska slavista N.Nikol jski.i (v zborniku Akademije nauk: Izvestija po rus,jaz.i slov. 1928, I. 416) in P. Lavrov sta opozorila, da so bile te relikvije odločilne ne le za Cirilov uspeh v Ri¬ mu, ampak tudi za Cirilovo izredno univerzalnost, ki z enako ljubeznijo objema krščanski vzhod 'in zahod, Carigrad in Rim. Relikvije sv.Klementa so Cirilove misli obračale v zapadni Rim in mu budile želje, da bi jih Osebno nesel v Rim. Starosloven¬ ski keledar Assemanijevega in Ostromirovega evangelija ima dne 30.januarja praznik najdenja relikvij sv.Klementa, la izvirni stsl.praznik je poživljal spomin na Girilovo najdenje svetih relikvij in vplival na miselnost Cirilovih učenoev. V vsej stsl književnosti 9.in 10.stoletja odseva izredna univerzalnost, ki učenoe sv.solunskih bratov dviga visoko nad raven tedanje¬ ga bizantinskega krščanstva. Pismo Hadriana II., omenja, da je Ciril ustanovil stsl .književnost po priprošnji *sv.Klementa. Ciril je v javnih disputacijah zavrnil Jude in mohame¬ danske Arabce. S- tem- je oslabil vpliv judovstva in islama na Hazare ter pripravil tla za krščanstvo. Krščanski*misijonarji so še v poznejših stoletjih širili krščanstvo s podobnimi di- sputacijami. ŽK v 9,10 in 11.poglavju obširno navaja Cirilove disputacije in omenja (lO.pogl.J, da jih je Ciril zapisal, Me¬ tod pa prevode! v staroslov.jezik in jih razdelil v'8 govorov. Uspeh je bil, da je okoli 200 vplivnih Hazarov spreje¬ lo krščanska vero. S tem je bila dana podlaga za širjenje kr¬ ščanstva. Pred vsem je bil dosežen glavni diplomatski namen: prijateljska zveza Hazarov z Bizancem, Poslanstva se je ude¬ ležil' tudi Metod in odtlej postal zvest Cirilov..spremijevalec. Italska legenda pripoveduje, da je Konstantin po uspe¬ hu med Hazari zaslovel preko mej bizantinskega cesarstva in da je moravski knez poslal poslance u Carigrad, ker je "slišal, kaj je filozof storil v deželi Hazarov". M o r a v s Jk o poslanstvo V jeseni 1. 862 je moravski knez Rastislav poslal po¬ slance v Carigrad s prošnjo, da bi mu bizantinski cesar poslal krščanske misijonarje. Moravska je bila takrat že po večini kr¬ ščanska, a po cerkveni upravi je bila še misijonska pokrajina, Rastislav je pb zmagi nad nemškim kraljem ludovikom želel cer¬ kveni upravo samostojne organizirati, da bi s tem podprl poli¬ tično samostijnbst. Iz Carigrada je pričakoval tudi politične opore proti nemški zvezi z Bolgari (1.861 ali 862). K« so Bol¬ gari 1,864 sklenili mir S Carigradom in se je knez Boris dal krstiti (865), je bila zveza Bolgarije z Nemci začasno pretr¬ gana. Verjetno je, da je Konstantin že pred prihodom morav¬ skega poslanstva okoli sebe zbiral slovanske učence in priprav¬ ljal prevOd sv.pisma in bogoslužja. ŽK 14 in ŽM 5 pripoveduje¬ ta, da sb s Cirilom čb prihodu moravskih poslancev že sodelova¬ li s^trudniki,somišljeniki. A to je težko mogoče brez daljših priprav. Verjetno je, da s6a se sveta brata za slovansko miši- - 10 - jonstvo zanimala že na Olimpu in po vrnitvi iz Hazarije. Ras- tislavova prošnja je sv.bratoma nudila ugpdno^priliko, da u- porabita svojo izvirno metodo slovanskega miai.ionstva. Konstantin je vedel, da Bizantinci nasprotujejo slovan¬ skemu prevodu sv.knjig in da bi to smatrali za herezijo. Z. 14 pripoveduje, da je cesarju odgovoril: "Edo more govor na vodo napisati ali ,si ims h. 0 jr 0 tika naprtiti » w O^nan^avanja vqtq brez knjig v slovanskem jeziku je jorazno delo._Ce pa sv.knjige pre¬ vedem na slovanski jezik, si bom naprtil ime heretika. Iz tega sklepamo, da je Konstantin že pred prihodom moravskih poslan¬ cev, 'želel delati za .pokristjanjenje Slovanov, V bizantinskem cesarstvu bi s svojo slovansko misijonsko metodo zadel na. na¬ sprotovanje bizantinske hierarhije. Ko pa je slo za pokristjan¬ jenje Slovanov v sosednih, državah in za pridobivanje krščanskih zaveznikov, je državna korist odločno priporočala Cirilovo me¬ todo. ŽE' pripoveduje., da je cesar z veseljem potrdil takšno slovansko mlsijonstvo? Rastislavu je pisal, da bodo Slovani s tem prišteti k velikim narodom, ki čašte Boga v svojem jeziku. M e d_M o_r_a v 1 j a n i ŽK 15 poroča, da sta sv,brata med Moravijani delala 40 mescev in potem odšla v Rim* 2M 5 piše, da sta odšla, ko so pre¬ tekla tri leta, V Rim sta prišla po smrti papeža Nikolaja ( 3 . nov.867.) in po nastopu Hadriana II. "(14.dec.867). Več imscev sta se mudila v Panoniji in v Benetkah. Ifalska legenda piše, da •sta v Moravski ostala štiri in pol leta, a k Moravski brez dvo¬ ma šteje tudi Panonijo. Iz tega sklepamo, da sta prišla v Mo¬ ravsko v prvi polovioi leta 863. 8 seboj sta prinesla relikvi¬ je sv.Klementa in začetek prevoda evangelijev. Z njima je pri¬ šlo nekoliko slovanskih učencev iz bizantinskega oe 8 arstva:Kli- ment, Naum. Konstantin in morda še kateri. Rasrislav je zbral moravske učence in jima jih Izročil. Učne knjige so bile liturgične knjige, ki jih je Ciril preva¬ jal. SE.15 piše, da je v kratkem ("skoro") prevedel ves"cer- kveni j^cin" t,j. vse bogoslužne knjige: jutranjice, ure (ča- sove), večernice, povečemioe in "tajno službo" - mašo in obred- nik za delitev, zakramentov (euohologima, aaoramentariura) . 'V za¬ četku je Ciril maševal brez dvoma po .bizantinskem obredu, kakor nričajo odlomki, bizantinske liturgije v Sinajskem evhologiju. (Čudi izraz povečemioe (anoTdeipnon)' kaže na bizantinski obred j v rimski cerkvi se ta molitev že v pravilu sv.Benedikta imenu¬ je Completorium, V delitvi zakramentov pa sta že v začetku ne¬ koliko prilagodila rimskemu, obredi, kakor kaže spovedni red Si¬ najskega evhologija. 'Prevod liturgičnih, knjig je služil tudi za pouk ljudstva* pri tem so sveta brata podpirali makedonski in moravski učenci. Umevanje lit urgije in pobožno sodelovanje z liturgijo je še da¬ nes važen del verskega pouka in krščanskega življenja, V bo1u proti poganskim razvadam sta se borila. Zlasti za čistost dru¬ žinskega življenja. 0 tem živahno pripoveduje ŽK 15. Isto nčP trjuje izvirni govor Clozovega glagolita. Samo eno leto sta mogla mimo delati. V drugi polovioi 'leta 864 je nemški kralj Rudovik premagal Rastislava. Ta je mo¬ ral dati talce in obljubiti pokorščino! V deželo so prihajali nemški duhovniki in pričeli boj proti slovanski liturgiji. ŽK 15 poroča, da je K, odločno branil slovansko liturgijo* nasprotni¬ ke slovanske liturgije je. imenoval pilatnike in trijezičnike. Nadaljevanje slovanskega ruisijonstva v tako nemirnih časih pri¬ ča, da je moralo imeti trdno oporo v moravskem ljudstvu in v vo¬ lji sv.bratov. Boj nemške hierarhije je Rastislava in sveta brata krep¬ ko opozarjal, da je treba cerkveno upravo urediti s pomočjo-Ri¬ ma, Ko so bili moravski učenoi dovolj pripravljeni za dhovski stan, st.a sv. brat a odpotovala v Rim. Med potjo sta se ustavila v Panoniji. Verjetno je, da je bil'prihod'v Panonijo že pril dogovorjen. y - II - V I’ a n o_ n i_ j _i _. > « latinski (Conversio 3) in slovanski viri ter zgodovin¬ ska zveza soglasno pričaj„da sta sv.brata dosegla v Panoni¬ ji izredno velik uspeh.. Te/ zlasti naglasa BrUckner. (Sloven¬ ski zgodovinarji I.Hauptmann- M.Kos i.dr. so BrUcknerjevo mne¬ nje o domevnem neuspehu v Moravski prenesli v Panonijo), Pa- . noriški knez je "močno vzljubil- slovenske knjige, se jih naučil in mu (Konstantinu) dal do 50 učencev. In veliko čast mu je skazal in ga spremil’. Opomba ŽK 15, da sta učila panonske u- čence, namiguje, da je bivanje v Panoniji trajalo več mesoev,, morebiti skoraj eno leto. Italska legenda pa poroča, da/t&a v Moravski delala štiri in pol leta. Cerkvenopravna podrejenost Panonije salzburški nadškofiji pa opozarja, da bivanje ni mogle biti predolgo. Cerkveno upravo v Panoniji jo mogel spremeniti le Rim. TeTjetno je, da sta se sv.brata po dogovifu z Rasti- slavom in s posredovanjem kneza Koclja obrnila v Rim. V B e n e t k a h „ Iz Panonije sta potovala v Rim ali po rimski cesti sko¬ zi Ptuj f Celje in Ljubljano, ali pa ob Dravi in potem čez Pod¬ koren, Šla sta skozi Akvilejo in se ustavila v Benetkah. Tu sta dobila stik s 'Carigradom in Rimom. ŽK 16 .poroča o ostri Konstantinovi disputaciji z beneško latinsko duhovščino o slo¬ vanski liturgiji. Verjetno je, da se je Konstantin razgvarjal zlasti z akvilejsko duhovščino (ki je prihajala v Benetke), # Akvilejski patriarhat je segel do Drave in je-torej obsegal* južnozahodne Panonijo, Neuspeh disputacije je razumljiv tudi od tod, ker vprašanja liturgičnega jezika ni mogla odločiti niti akvilejska niti beneška duhovščina, ampak le Rim. Dispu- taoija je^navedena v ŽK 16, a ne natančno. VerjetncJ, da'je, to poglavje ŽK posneto po nekem spisu v obrambo slovanske litur¬ gije. C.ni navajal vsega 14.poglavja Pavlovega pisma“Korinea- nom, ampak tiste verze, ki so v zvezi z dokazovanjem. Iz ŽK 17 in iz ŽM 6 sklepamo, da sta sv.brata v Benetkah prejela pape¬ ževo povabilo. " , V R_i m u Med tem časom je papež Nikolaj I. umrl 3.nov, V drugi polovici rlevembra. je bil izvoljen blagi starček Hadrian II; ustoličem je bil 14,decembra ; ker so čakali odgovora cesarja Ludovika. Papež je z duhovščino in ljudstvom slovesno sprejel sveta brata. Pri sprejemu je bil navzoč velletrijski škof Gau- derik, piseo Italske legende, Ta pripoveduje, da je šel papež s spremstvom iz ,me t sta svetima bratoma naproti, in da so se po priprošnji sv.Klementa godila čudežna ozdravljenja* "Rimljani so se filozofu obilno zahvaljevali za toliko dobroto”,. Konstantin je z relikvijami sv.Klementa pridobil /la- klonjenos*t papeža in rimskega ljudstva. Tako ‘je dosegel, da je papež potrdil njegovo misijonsko metodo, slovansko bogosluž— je in -dal Njegove'učence posvetiti v duhovnike / Posvetila sta jih škofa Gauderik in Pormoz, Slovansko liturgijo so peli v oerkvah sv.Petra, sv.Petronile, sv.Andreja in sv.Pavla. Sprem¬ ljala sta jih knjižničar// Anastazij in njegov strio škof Ar- senij, Ta je okoli 8.marca 868 bežal iz Rima. Torej so bili slovanski učenoi posvečeni vsaj na koncu febiuarja ali prve dni marca 868. K©r je bežal tudi Anastazij, se je reševanje ; slo¬ vanske oerkvene uredbe zelo zavleklo. ' - Iz ŽK 17 smemo sklepati, da je Ciril? v Rimu imel bogo¬ slovna predavanja. Rimljani so prihajali k njemu, da jim je po¬ jasnjeval bogoslovna vprašanja. - 12 - da sta sv*brata stanovala v samostanu sv. febr. 869 v 42 letu svojega življenja. Metod je hotel truplo umrlega brata prenesti na vzhod. ■A po želji Rimljanov in papeža je bil Ciril pokopan_v Rimu. Pap^ž ga je hotel pokopati v svoji grobnici v cerkvi sv.Petra. Po Metodovi želji je bil pokopan v oerkvi sv.Klementa. V po— * grebnem sprevodu so ga že svetniško častili. Nad gr**bom so na¬ slikali njegevo podobo in prižigali luči. Godili so se čudeži. Tako Ttalskl legenda; podobno ŽK. Sv.brata sta poslanstvo k Hazarem in Slovanom sprejela P#d patriarhom Potijem, A v ŽK in ŽM se Fotij v tej zvezi nič ne omenja.. Samo Italska legenda poroča, da se je^cesar v .glede poslanstva k Hazarom posvetoval s patriarhom. V ŽK in ŽM pa je vse odločil cesar. ŽM 4 omenja j da sta oesar in patriarh hote¬ la Metodija po vrnitvi iz Hazarije postaviti za nadškofa in da so ga potem postavili za predstojnika samostana Polikron. Sv.brata se nista vmešavala v boj med Ignacijem in Po¬ ti jem. Do konoa 1.865 je Potijev patriarhat imel v Carigradu videz legitimnosti. Gl.skripta: Pregled vzhodne cerkvene zgo-*- dovinl, str*9 - 11. Sv,brata sta bila po svoji bogoslovni mi¬ selnosti in po misijonski metodi samostojna predstavnika ve¬ soljne cerkvene edinosti iz dobe pred razkolom, S prenosom re¬ likvij sv.Klementa v Rim sta to jasno pokazala. Grški menihi, ki so pribežali iz Carigrada in iz olimpskih samostanov, so ji¬ ma v Rimu pripovedavali o Potijevem boju proti Ignaciju in Ri¬ mu ter o političnem prevratu v Carigradu. Dne 24~.sept,967 je oesar Bazilij \ibil -pijanega oesar ja’Mihaela, odstavil Potija in postavil Ignaoija. V avgustu 1.868 sta nrišla v Rim dva po¬ slanca cesarja Bazilija in patriarha Ignacija ter prinesla ak¬ te Potijeve protirimske sinode 1.867. Sveta brata nikakor nista soglašala s Potijevo proti- rimsko borbo, Že A.Y.Gorskij (1843) je opozoril, da ŽM in ŽK priznavata papeževo prvenstvo. A.Voronov, I.Malyševskij i.Ar. so ugotovili, da sta sv.brata predstavnika ve-soljne cerkvene edinosti iz dobe pred razkolom. I.Nikolskij naglaša (1928), da so relikvije papeža Klementa širile obzorje sv.bratrv in nju¬ nih učencev v duhu vesoljne edinosti, ki z enako ljubeznijo ob¬ jema Rim in Carigrad ter sv.brata visoko dviga nad Potija in druge Bizantince. Stsl. viri ostro obsojajo Svetopolka, Vikin¬ ga in nemške škofe, a v vsej staroslov.književnosti ni niti sen¬ ce neprijaznosti do Rima, čeprav je bilo mnogo prilike za-ne¬ sporazumi j enj e. Celo spisi spisani v 10.stoletju na makedonskih tleh razodevajo izredno spoštovanje do Rima; tako zlasti litur- V nasprotju z bizantinsko teorijo, da j^ Rim dobil cer¬ kveno prvenstvo zaradi svojega političnega prvenstva, se v ŽK in 2M ponavlja papežev naslov apostolik.'ki uovdarla amstnu Razmerje sv. brat o v do Potija, - 13 P anon ska ; nadškofija. . »>♦ Metod je bil v začetku 1, 868 posvečen v duhovnika. Po .Girilovi smrti je knez Kocelj prosil papeža, naj mu pošlje Me¬ toda. ^Papež je Metoda poslal kot apostolskega legata s pismom "Slavž v višnjih Bogu" v Panonijo, da se je s knezom Koolj&m 'dogovoril o ustanovitvi panonske nadškofije. V spremstvu 20 odličnih panonskih mož se je vrnil v Rim in bil posvečen za sremskega nadškofa - v prvi polovici 1. 870, Nova slovanska nadškofija je obsegala Panonijo in Moravsko; Metod je bil kot papežev legat pooblaščen za pokristjanjevanje Slovanov. Salz¬ burška duhovščina se je brez boja umaknila is Panonije, Salz - burska spomenica .Conversio Bag. izrečne priznava, da je bil* vse Tjudstvo vneto za Metoda in za slovansko bogoslužje. ■ V Moravski je političen prevrat ogrožal uspehe slovan¬ skega misij onstva. Nemoi so 1, 869 ©pustošili nitransko kneže¬ vino ih vdrli daleč v Moravsko, a jo niso dokončni premagali, Nitranski knez Svetopolk se je podvrgel Nemcem, Rastislav je hotel Svetspolka za to izdajstvo kaznovati, a je padel v zase¬ db ih v Svetopolkovc roke. Svetopolk je Rastislava v maju 870 izročil, Nemcem, ki so ga oslepili. Nemci so zasedli M*ravsko, Vojsko so spremljali nemški škofje. Metod j@ kljub nevarnosti šel v Moravsko, Nemški škof¬ je so ga' zajeli in ga s silo vlekli (tako piše papež Janez VIII. pasavskemu škafu) na svoj zbor, surovo z njim ravnali, mu da¬ jali zaušnice. 0 tej surovosti (tyranni saevitia, bestialis fe- ritas) poročajo papeževa pisma, P.Kos, Gradivo II. št,217,222/3. ŽM por*ča 1@' o ostrih besedah. Metodova izjava o filQzofu: "S surovimi ljudmi sem se prepiral”. .Metod je bil dve letiin pol zaprtr v nekem nemškem samostanu. Papež je spomladi 1. 873 po¬ slal ankonskega škofa,Pavla, da reši Metodija. Prizadetim nem¬ škim škofom Je, zagrozil z ostrimi kaznimi (suspensio)-. Metod je' bil rešen. VrniJ s© je v Panonijo. K o o e 1 j Med Metodovo prisilno odsotnostjo so njegovi učenoi še ostali v Panoniji, pod pokroviteljstvom kneza Koolja. Panonski knez je bil vdan Metodu. Po Metodovih opominih, ohranjenih v izvirnem gogoru Clozovega glagolita, je vneto skrbel zakrščan- sko življenje svojih podložnikov, zlasti za krščansko družin¬ sko življenje. Iz odlomkov dveh papeževih pisem knezu Koclju (P.Kos II, št.219/20) je razvidno, da je papeža vprašal,, kako naj ravna s podležniki, ki so odslovili svoje ženb in vz%li drugo. Porej je nekako nadomeščal odsotnega šklefa, Salzburški nadškof^takrat ni izpodrinil Metodovih učencev, ŽM 10 piše, da so nemški škofje, ko so morali Metoda iz¬ pustiti, Kooljm zagrozili: "Ako imaš tega pri sebi, tl ne bo d*bro”. Iz tega sklepamo, da se je Kocelj trudil za Metodovi rešitev in da je bil morebiti navzočen pri osvoboditvi, Mstod s* je vrnil v Panonijo* Papež j© pisal kralju Karlmanu,naj b& Metodu dovoljene svobodno izvrševati škofovsko služb« v Panoni¬ ji. Srbskemu knezu Mutimiru je 1.873 pisal, naj se vrne pod u- pravo, panonske Škofije. Naslednjo leto (874) jo Kocelj izginil iz zgodevine. V Panoniji je gospodoval nemški grof Gozwin* Me¬ tod se je umaknil v Moravsko..P,Kos II, str.232/3. Nemci so iz¬ vršili svoj«, grožnjo. Metodu je ostal le še moravski dal panonske nadškofije, A papež Janez VIII, mu je še leta 879 pisal: Methodio archiepi- scopo Pann*niensis .ecclesiae. Kos 11,252, Moravska nadškofija Med tem so se Moravijani uspešno uprli Nemoem in izgnali - 14 - nemške duhovnike. Svetopolk se Je pridružil zmagoviti^morav¬ ski vstaji. ŽM 10 piše, da so Moravijani prosili papeža, naj jim pošlje Metodija, Svetopolk je po želji ljudstva prijazno • sprejel Metoda in mu izročil vse moravske oerkve in klerike.. Metod je zelo uspešno deloval. L. 874 je Svetopolk sklenil mir z Nemci. V deželo so zopet prišli nemški duhovniki. Svetopolk se je začel nagibati na nemško stran,.deloma iz državno poli¬ tičnih razlogov, da mu slovansko misijonstvo ne bi odbijalo nomških^podložnikov, deloma zato, ker je težko prenašal Meto¬ dovo strogost. Na svojem dvoru je imel latinskega duhovnika Janeza iz Benetk. Ta je sodeloval pri sklepanju miru z Nemci; bil je Sve- topolkov zaupnik v vnanjepolitičnih zadevah. L. 879 je nesel papežu Svetopolkovo pismo s pritožbami preti Metodu. Svetopolk je Metoda tožil, da proti papeževi volji nadaljuje s slovanskim bogoslužjem in uči krivo verQ (odklanja Filioque). Papež Janez je 1.879 Metodu'Ukazal, naj pride v Rim, da se opraviči zaradi slovanskega bogoslužja. Kos 11,252/3» Metod je 1.« 880 v sprem¬ stvu Svetopolkovega zaupnika Zemižizna prišel v "Rim, tam doka¬ zal svojo pravovernost in pravilno ravnanje v v^rššanju slovan¬ skega bogoslužja. Verjetno je, da je papeževa prepoved slovan¬ skega bogoslužja veljala bolj za Panonijo, a manj za Moravsko. ///j •P apeževo pismo "Industriae tuae" potrjuje Metodovo pravover¬ nost, slovansko bogoslužje in Metodove privilegije. *A obenem obsega kompromis: Vihing je bil posvečen za škofa in podrejen Metodu. Ukazano je, da se Svetopolku in njegovim velikašem ma¬ šuje latinsko, če Jim to ugaja (si placet). Vihing Metodu ni bil pokoren, ampak je zoper njega splet¬ karil, celo s potvorjenimi papeškimi pismi, ‘ Metod je uspe-šno deloval in širil vero celo- v sosedni^, deželah^ n,pr. v poljski kneževini ob Visli. Med 1,875 in 880 je krstil češkega kneza Borivoja. 1.881/2 je Metod potoval v Carigrad, in dosegel, da je cesar Bazilij potrdil slovansko bogoslužjejv Carigradu sta o- stala dva Metodova učenca s slov.knjigami, Potij je bil takrat spravljen z Rimom. L.884 je Metod dovršil prevod vseh svetopisemskih knjig razen Makabejcev, prevod nomokanona in "knjig sv,očetov". Dne 6.aprila 885 je umrl. Me tod ovi uče nci izg nani. Vihing v je Metoda po smrti silno oklsvetal., kakor priča pismo papeža Stefana V. 1.885» Po istih pravnih načelih, po ka¬ terih je 1,880 Metod dobil pooblastilo, da trdovratne kršiloe cerkvene discipline izžene, naj bi bili izgnani Metodovi učen¬ ci. .T* se je izvršile v jeseni ali zimi 1.885/6. Grško žit- je Klimenta Bolgarskega izrečne poroča, da so morali Metodovi učenoi bežati v zimskem času. Stsl.žitje Nauma pa poroča,' da * je poslanec cesarja Bazilija v Benetkah odkupil nekaj Metodo-* - vih učencev, ki so bili prodani v sužnost. Cesar Bazilij je ii- mrl 29.avgusta 886. Torej so morali biti Metodovi učenci'izgna¬ ni v prejšnji jeseni ali zimi. Isto se ujema tudi z nemško zgo¬ dovino in s papeževim pismo 1.885. L.885 se je VihingoV* gospo¬ dar vojvoda Amulf spravil s Svetopolkom-r Žit j e Elimenta°Bol- garskega piše, da so pri izgonu sodelovali nemški vojaki. Iz pi¬ sma papeža ^tefana pa sklepamo., da se je izgon Metodovih učen¬ cev izvršil kmalu po Metodovi smrti. Najodličnejši Metodovi učenci (Kliment, Naum,’Angelar i* dr.) s* zbežali v Bolgarijo, ki je tedaj segala do sedanjega Beograda. Nekaj Učencev je skrivaj ostalo v Moravski; nekal jih je zbežalo v Češko. D elo In bogoslov je sv,Cirila in Metoda^ Sl ovansko bogoslužje Najznačilnejše delo slovanskih apostolov je ustanovi¬ tev slovanske liturgije in književnosti. Oboje je tako bistve¬ no spojeno z njunim mišijonstvom, da se v salzburški Oonver- sio B. imenu j e do otrlna Mc-thodii, v ŽM 13 pa Metodovo učenje, Staroslov ens ki je zik, V staroslov, virih se Slovani i- menuj e jo. Sloveni , njihov jezik pa slovenski , Torej ga danes . smemo imenovati"st arosl oven ski. Kopitar InHiklošiČ sta s tem naziranjem združevala mnenje, da so ta jezik izoblikovali Ciri¬ lovi panonski učenci iz starega panonskega slovenskega narečja, da je toroj to jezik naših'slovenskih prednikov. Na kcnou 19. stoletja so slavisti s sodelovanjem slovenskega učenjaka V.Obla¬ ka dokazali, da je prvotno jedro staroslovenskega knjižnega je¬ zika makedonsko narečje solunske okolice. Veliki slavisti slovanskega rodu, ki so pisali v nem¬ škem jeziku, so uveljavil.! ime Altk irohensla vlsoh , etarocer- kvenoslovanski, s poudarkom cerkvenega značaja staroslovenske¬ ga jezika, A takšna trojna sestavljenka nasprotuje duhu slovan¬ skih in romanskih jezikov. Zato češki, slovaški in srbskohrvat- ski slavisti ono nemško sestavljenko prevajajo z izrazom staro ¬ slovenski ; med Čohi, Rusi in Romani se je udomačilo nazivanje staroslova nski , vieu slave, lingua palaeoslavioa,- Bolgari in nekaferi ¥emci (Loskioh) rabijo ime starobolgarski; bolje bi bilo' staromakedonski. Cerkvenoslovanski jezik ima dve stopnji: 1.Stari cerkvenoslovanski, staroslovenski, staroslovan¬ ski živi jezik 9. in 10.stoletja, ohranjen v knjižnih spomeni¬ kih ' do -srede 11.stoletja. Ta vsem Slovanom skupni stari knjiž¬ ni. jnzik je ■ ohran&Ž. bistvene znake praslovanščine, posebej za¬ kon .o dur tih zlogov. Ro '9.stoletju so se začeli izgubljati pol¬ glasniki, nosniki j ter glasova .žd in št. Stari slovanski jezik se je začel deliti v narečja. S. Staroslovenski knjižni jezik se je v 11. in 12. sto¬ letju polagoma nekoliko prilagodil tedanjim živim slovanskim narečjem. To so cerkvenoslovanski spomeniki bolgarske } Srbsko, hrvatske,češke, ruske recenzije ali redakcije. Sedanji oerkve- noslovanski jezik je cerkvena slovanščina ruske recenzije, ker so vsi Slovani vzhodnega obreda sprejeli v Rusiji tiskane litur¬ gične knjige. Nekateri spomeniki sc na meji staroslovenščine in poznejše slovanske recenzije, n,pr, Ostremirov'evangelij iz .1* 1056 z mnogimi znaki ruske recenzije. Posebna skupina je hr- vatska.cerkvena slovanščina s svojo voglato glagolico, ki je na¬ stala na meji 12. in 13.stoletja, se ustalila sredi 13.stoletja v liturgičnih knjigah rimskega obreda. Do 18.stoletja se je ra¬ bila tudi izven oerkve. Bogoslovni^apologetični po men staroslovenščine. Staro¬ slovenski knjižni”'jezik je’ iz ob liti val "Sons t arTt IrT - "Ciril in ga zapisal s fonetično dovršenim črkopisom. Največji učenjaki, - tudi ■tisti, ki' narodnemu in verskemu Cirilovemu delu niso na¬ klonjeni (A.Brttokner) - priznavajo, da je staroslovenščina po fonetični dovršenosti, po bogastvu oblik, po prožnosti besedne¬ ga zaklada-'in po skladnosti s slovanskim duhom genialno delo, največja slovniška knjižna tvorba srednjega veka, Jezikoslovci se čudijo, kako je mogoče, da je Grk po rodu in vzgoji imel ta¬ ko tanek sluh za slovanske glasove in tako fin čut za duha slo¬ vanskega jezika; občudujejo Cirilovo, genialnost. Bogoslovno se more to tako razložiti, da se v staroslov.jeziku razodeva moč krščanske vere, ki je Konstantina usposobila, da se je z viška svoje bizantinske izobrazbe in ponosne bizantinske, domoljubno¬ sti z vsem sreem in duhom "ponižal k preprostim Slovenom in jim postal vse- v vsem., da bi vse pridobil za Kristusa, kakor uči sv. Pavel, apostol Cirilovega rodnega mesta. Vsi staroslov. viri na- glašajo, da je staroslov. knjižni jezik svetniško in sveto delo. - 16 ŽK in ŽM ponavljata, da je atroslov.knjižni jezik in črkopis Cirilu razodel Bog? menih Hrabr poudarja, da je staroslov, književnost ustanovil svetnik. Tolika dovršenost staroslov. knjižnega jezika in črkopisa je v resnici spojena s heroično svetniško krepostjo sv»Cirila, Heroična svetniška krepost pa je'čudež moralnega reda. Čudovito je. da je staroslov.knjižni jezik že v prvem desetletju dosegel takšno dovršenost, kakršno so drugi knjižni jeziki dosegli šele po stoletnem razvoju. Zna¬ čilno je, da so naj starejši oerkvenoslov.knjižni spomeniki mno¬ go dovršenejši kakor poznejši. Slavisti priznavajo, da je stal. prevod evangelijev in psalmov nekak ■'umotvor. N.van WIjk obču¬ duje- estetsko dovršenost ŽK; drugi naglašajo veliko pesniško vrednost stsl.Azbučne molitve in Proglasa k evangeliju. Slavisti priznavajo, da velika dovršenost starosl.knjiž¬ nega jezika deloma še živi v bogatem in blagoglasnem ruskem je¬ ziku; nad polovico ruskega besednega zaklada, velik del obliko¬ slovja je iz stanslovenščine, Brez sv,C.in M. bi ne bilo seda¬ njo veličine ruskega naroda in jezika, S pomočjo oerkvenoslov. knjižnega jezika so Rusi poslovanili sosedne narode. 0 dovršenosti staroslov. prevoda sv,pisma razpravlja V. Jagič v knjigah: Entstehungsgesohichte der kirchenslav, Sprache (1913) 32, 333 - 414, 470, posebno 422} Zum altkirchenslav.Apo- stolus II (1919). Posebej hvali jezikovni čut.v raznoličnem pre¬ vajanju istih grških izrazov v raznih zvezah (ballo, epitihemi, leukos, airo). Izvir n ost slovanske lit urgij e. V vzhodni cerkvi so sta¬ ri kul turni "narodi v zvozi z vzhodno' cerkveno avtonomijo imeli svojo narodne liturgije. A po odpadu negrških narodov in p« o- jačevanju carigrajskega patriarhata je tvorba narodnih litur¬ gij prenehala, Cirik je v starih vzhodnih tradicijah pač dobil' nekaj pobude. A glede na tedanje bizantinsko'mišij enj e je bila slovanska liturgija drzna revolucionarna novost, kakor naglaša ruski zgodovinar E.Colubinskij (istorija rus.c,1.2,328). Ta smisel ima pismo bizantinskega cesarja knezu Rastislavu: Bog je v našem času razodel črke vašemu jeziku, česar prej ni bilo, ampak samo v prvih časih, Ciril je z diplomatsko spretnostjo dosegel, da je cesar Mihael odobril njegovo slovansko misijon¬ sko metodo; isto je dosegel Metod pri cesarju Baziliju. A ve¬ čina bizantinske hierarhije je nasprotovala slovanski liturgi¬ ji v bizantinskem cesarstvu^ kakor priča Hrabrova obramba in - poznejša zgodovina. Še ostrejše je bilo nasprotovanje nemške hierarhije in države, ker je slovanska liturgija nujno izpodrivala jurisdik- oljo nemških škofov in politični vpliv nemške države; pomnežt-- vala je politične in cerkvene konflikte, ker je bilo v^Moravski in Panoniji precej nemških naseljencev, Frankovska duhovščina je proti slovanski liturgiji uve¬ ljavljala mnenje, da so dovoljeni le trije liturgični j®iki: latinski, grški, hebrejski. Pri tem so se sklicevali na Pila¬ tov napis na križu, To ima nekaj podlage v spisih latinskih cerkvenih očetom (Hieronim, Hilarij, Nikolaj I.). Zato je Ci¬ ril nasprotnike slov-rliturgijfe nazval pilatnike in trijezični- ke, Memoi su trdili, da je slov.liturgij a heretično novotar- stvo, Ciril je zavračal "trijezično herezijo". , Obramba slovanske liturgijCiril je za slovansko litur¬ gijo navajal tiste razloge, ki govOre za oznanjevanje evange¬ lija in za verski pouk v domačem jeziku, ker je liturgijo sma¬ tral za bistveni del verskega pouka. Iste svetonisemske 1 bese¬ de , ki so v papeževem pismu 1.879 navedene za oznanjevanje bož¬ je besede v domačem jeziku (Ps,116; Pip 2,ll) se v Cirilovem dokaz g vanju in v pap,pismih 1. 869 in 880 navajajo za slov,li¬ turgijo. K„r je slov.liturgij a povzročala največj e spore z nem¬ škimi škofi, zato so papeži omahovali. Sv.C.in M. sta zmagova¬ la le takrat, kadar sta bila v Rimu osebno navzočna. Iz dejstva, da v staroslov, virih ni nobene antipatije proti Rimu, sklepa Toronov (1877,269/78), da so bili papeži slov,liturgiji resnič¬ no naklonjeni. Obred slovanske liturg ije. Odlomki bizantinsko litur¬ gije v Sinajskem evRoTogTJu dokazujejo, da je sv.Ciril najprej prevel in rabil bizantinski obred. Kijevski listi pa pričaj«, 17 - da je Oiril prevel tudi rimsko mašo najkasneje v Rimu. ako n@ že prej v Panoniji. V Kijevskih listih so obseženi spremenlji¬ vi mašni obrazoi in molitve. J.Vasica je dokazal, da jestalni red.in kanon maše Oiril prevel po grškem prevodu liturgije Gre¬ gorija. Velikega. la grški prevod rimske liturgije s primesjo nekih vzhodnih prvin, se imenuje liturgija sv.Petra? rabili se jo v prvi polovici 9.stoletja v Iliriku (Solunu). S19d9vi se Ohranjeni v glagolskem mašnem kanonu 14.stoletja. J .Vaja f Aota AV 1939. J.Vasica v Bfzantinoslavica 1946. V obrambi slov.liturgij e j§ Oiril med drugim naglašal enakopravnost vseh narodov pred Bogom. V slov.liturgiji je iz¬ ražena ideja enakosti, svobode in bratstva vseh narodov« Pristnost pis m a (Had r iana II.) Slava vian.iih_B ogu, TO papeževi pismo je ohranjene le v skrajšanem staroslov-*- prevodu v Z M 8. Prvi slavisti in zgodovinarji (Gorskij, Dtimmler, Wattenbaoh i.dr.) so priznavali pristnost. Izmed večjih slavi- st<9v sta pristnost Odklanjala Briickner in Vondrak, a oba na peAlagi očitno zmotnih predsodkov. Vondrak je svoj dvom pozne¬ je umaknil. Pri nas je 1j»Hauptmann trdil, da je pismo bistve¬ no interpolirano (Rad Jugos.lov.ak, 1932) . Njemu s@ je začasno pridružil M.Kos, a je svoj dvom umaknil in dokončno lokazal pristnost z novimi dokazi (Razprave Akademije 1944), Dvomi c pristnosti so v notranji zvezi z dvomi o vero¬ dostojnosti ŽK in ŽM ter z dvomi o poštenosti slov.apostolov in. njunih uč#noev; pri nas so bili ti dvomi v zvezi z dvomi o knezu Koolju. Vondrak je mislil, da papež 1,86.9 ni preiskoval Metodove pravovernosti ih da je ta stavek vzet iz papeževega pisma 1.880, Drugi (Briickner, Hauptmann i.dr.) so sc spotika¬ li nad izobčenjem nasprotnikov slov,liturgije. A ekskomunika- cija je v 9.stoletju imela širši smisel in je pomenila predvsem izključitev ®d obhajila, pri klerikih pa suspensijo, M.Kos ima nekaj netočnosti v rekonstrukciji, Dokazal pa je, da se tO' pismo sklada s tedanjim slogom papeške pisarne in da ga je oblikoval (diktiral) papežev knjižničar Anastazij. Pristnost -je trdno dokazana. Za kritiko teksta je treba primer¬ jati skrajšano besedilo v Pohvali sv.C. in M, Pismo Hadriaha II, slovanskim knezom je tudi po vsebini in slogu* tako lepo ter tako skladno z zgodovinskim kontekstom, d §. ne more biti ponarejeno. Začetek (Slava v višnjih Bogu) se ujema z vsebino pisma. Pristnost je pbtrjena pe nepretrgani ve¬ liki znanstveni tradiciji. O pristnosti so dvomili sam9 taki zgodovinarji, ki nisO dovolj poznali slavističnih in bOgoslQv~ nih vprašanj, t©r samo taki slavisti, ki niso poznali cerkveno- zgQd9vinskih in bogoslovnih vprašanj. Krnila st a se jlz Morave. Te besede ŽM 5 so nekateri zgodovinarji razlagali v smislu, da sta se sveta brata ob odhodu iz Moravske nanarava- l.a. vrniti v Carigrad in da sta se šole v Benetkah odločila za pot v Rim. (lapotre, Dvornik i.dr,), Te,j domnevi so se pridru¬ žili tisti slovenski zgodovinarji (Hauptmann, M,Kos), ki so pod vpliv&m A.BrUcka&rja pisali o neuspehu v Moravski in Panoniji, Prvi slavisti so ugotovili, da slovniška oblika ne zahteva te¬ ga smisla. Ruski slavisti (i.Nikoljskij 1.1928, lavrov) odloč¬ no trdijo, da sta sveta brata, že pri odhodu iz Carigrada imela namen potovati v Rim. To jasno priča duh staroslovenskih virov (ŽK, Pohvala sv.C.in M.. Službe sv„C» in M.), Zgodovinarji ne more jo' soditi o notranjih, namenih, ampak o dejstvih. Dejstva, zgodovinski viti in zgodovinska zveza pa pričajo za dejansko in prostovoljno nameravano pot v Rim. IG Giri 1 o va 'k r š canska jmo aro s t_. 7 starejših svetniških, žit jih. se sanjam pripisuje ve¬ lik pomen. 7 ŽE so sanje samo enkrat -omenjene. A te sanje ni¬ so legendaren okrasek, ampak globoko individualno zvezane s_ «- Ci-rilovim življenjem in mišljenjem. Noben drug svetnik se ni • tako značilno svojstveno zaročil z Modrostjo. -7 tem je veli¬ ka Cirilova izvirnost. Njegova zaroka z Modrostjo namreč ob¬ sega obljubo devištva, ki se v krščanstvu pojmuje kot zaroka » s Kristusom, Modrostjo božjo, (Cerkev nevesta Jagnjeta - Apo- kal.-21,2 in 9; da vas privedem Kristusu kot čisto devico - 2 Kor.11,2). Z druge strani pa je v tem izražena strastna lju¬ bezen do modrosti (filo-sofij a), pojmonane v duhu krščanske bogoljubnosti in askeze, kakor so v Platonovem duhu filozofi¬ jo pojmovali grški o.očetje Gregor Naz» J.Zlatoust i.dr.jsvo- tnike so nazivali filozofe. 7 tem duhu si je Ciril izbral sv. Gregorija Naz, za zavetnika: Ti si po telesu človek, a si se pokazal angeli človek po telesu, a po duši angel} bftdi mi učitelj in prosvetitelj, v r. To pomeni definicija filozofije v ŽK 4: "Spoznanje bož¬ jih in človeških reči, kolikor se more človek približati Bogu in ker z "deli uči, da bi bil podoba in sličnost njemu, ki ga je ustvaril". Filozofija torej pomeni prizadevanje za obnav¬ ljanje in pospeševanje bogooodabsčšti po krepostnem življenju. 7 istem- poglavju je povedano, da je Ciril svojo obljubo-devi¬ štva v odločilni mladeniški dobi, ko mu je Teoktist ponudil bogato in lepo nevesto, dokončno dejavna izvršil in potrdil z izjavo:."Meni ni nič nad učenje, s katerim hočem znanje zbrati ^ter pradodne časti iskati", kar pomeni: Meni ni nič nad filozo- *fijo, , odjm.ovano v duhu krščanske Modrosti, s kateri sem se že v .deški dobi zaročil. V tuj izjavi so s filozofijo združen© pradedne časti, ki so jasneje razloženo v 9.poglavju ŽK. Pradedne časti. v ' . ’ 7 ZK-3 je Cirilova mistična zaroka s Sofijo pojaBnjena z izreki iz svetih knjig Modrosti in Pregovorov, kjer se med drugim povdarja njeno bo gas tvo In čast (Preg.8, 18 - 21? Modr, 7 ; 8 - 14)o Bogastvo in čast modrosti je Ciril izrazil v obli¬ ki pradednih časti in bogastev, kot primeren odgovor na Teokti- stovo ponudbo časti in bogastva? a vse to v zvezi .z izključno ljubeznijo do božje Modrosti, s katero je nepreklicno zaročen. To niso prazno sanje, ne legendaren okrasek, ampak globoko no¬ tranje doživljanje, dejavno uresničeno v vnanjem življenju ge¬ nialnega in svetega-mladeniča, velikega pesnika, filozofa, teo¬ loga in.apostola* asketska definicija filozofijo, filozofska definicija askeze, spojitev genialnosti in svetosti, kontem- plativnusti in neutrudne dejavnosti, visoke poezije in živijon¬ ske resničnosti- To ne more biti legendarno izmišljeno, ampak resnična zgodovinska Cirilova podoba, ki ji ni enake v zgodo¬ vini . Zagonetne pradedne časti so bile slavistom tako nerazum¬ ljive, da je sedanji prvi češki slavist B.Havranek 1.1934 pre¬ dlagal korekturo predelno časti„ A v ŽK 9 je njih pomen nazor¬ no pojasnjen, Hazari so Tirila vprašali, kakšno čast pomeni nje¬ gov naslov: filozof Ciril je odgovoril, da je njegov praded Adam svojo prvotno slavo (čast) prostovoljno zavrgel, bSL iz¬ gnan in je obubožal., On pa, A damob vnuk, išče pradedovo čast in bogastvo. Ta odgovor je bil obenem genialna poteza proti Ju¬ dom na hazarskem dvoru, ki so haglašali izključno dostojanstvo Abra hamovih potomcev« in s tem poniževali druge.narode. ^ To p-jasnilo je dopolnjeno v ŽK 11 z nazorno priliko o potomcih izgnanega pradeda, ki iščejo poti k prvotnemu praded- nemu dostojanstvu, Kratko je izraženo v izjavi: Kristusova ve¬ ra kaže ostrost božjega življenja« potem pa v vešnih prebiva¬ liščih stoteren sad prinaša, IS - * Te^ pradedne časri se v ŽM 1 predstavljajo kot "tisto mest o, s katerega je hudič po svojem napuhu padel”,-v govo¬ rih Klimenta Bolgarskega pa kot prvotno mesto ■ prvotni raj. dostojanstvo pradednega mesta* Napisanija g pravej vere uči, da - je Kristus obnovil našo naravo in jo vrnil v- prvotno čast . Spovedni red Sinajskega evhologija uči, da s skesano spoved- jo pridobimo prvotno bož je oč eto vstvo in se prid ru žimo božje - ^ s in pvstvu 7 od katerega-smo po" grehu odstopili. Polivala sv, •Cirilu pripoveduje, da je Ciril iskal božjega očetovstva mi¬ lost# božje, f . Očitno je, da p rade dna časti pomenijo obnavljanje, utr^///; ^ j e vari je .in izpopolnjevanje nadnaravne bogopodobnosti božje mi¬ losti. Misel je posneta po cerkvenih očetih,, Gregor Naz, jo i— menuje pr vot n a čast in-podobno, A Cirilovo izražanje je izvir- ''no in individualno svojstveno« * Cirilova psihologija bogoljubnosti, Y zvezi s pradednimi častmi pojasnjuje Ciril p^t greha in bogoljubnosti, Vzhodna krščanska tradicija, zapisana že v 2 . stoletju.(Teofil Antiohijski) in posebno razvita,pri J«Zla- toustn, uči, .da je vnemamo st (ameleia, rhathymia)*Jt hudičeva skušnjava vzrok izvirnega in vsakega drugega greha? poznejši izraz je akedia - lenoba, Ta nauk je jasno ohranjen v uvodu ŽE z izrazi: slabost, oslabijenie, lenost. V Clozovem glagolitu: medlost. Nasprotna krepost pa je: bodrost, tštanie, podvig (spu- de, agon). Razprave AZ 1944,180/7. Sredstvo zoper slabost in lenobo ter zoper greh je bodrilni zgled svetnikov. Tako uči J. Zlatoust. Enako uvod ŽE in ŽM. Ista misel je v 2.frisinškem spomerfiku in v sorodnem Elimentovem govoru. Zarja stare slov. knj. - BV 1942, 38 - 50. Bog nam je obudil tega učitelja (Konstantina), da raz¬ svetli naš narod, omračen po slabosti, še bolj pa po hudičevi skušnjavi. Njegovo življenje kaže. kakšen je bil, da ga posne¬ ma, kdpr hoče in to sliši, bodrost sprejme, lenobe pa odvrže. ŽE 1. ’ Bog ni zapustil ljudi, marveč izbral moža in javil ljud¬ stvom njih dela^.in podvig, da bi s posnemanjem teh vsi k dobre¬ mu spoabujali, ŽM 1. :■ D rugi _fris_inški spome nik ‘ je bil^zapisan v severnozahodni Koroški blizu Spittala v latin¬ ski zbornik' frisinškega škofa okoli 1. 980. Od prvega in tret¬ jega se razlikuje po izvirnosti, po govorniškem slogu in sbil- nih znakih cerkvenoslOv.knjižnega jezika. Prvi in tretji spome¬ nik sta dosloven)prevod znanih nemških predlog, Drugi je sioer prirejen za rimski obred in nekoliko odvisen od.zahodnih vzor¬ cev, a .po vsebini in obliki zelo samostojen, II i, in 3. je mno¬ go germanizmov, v drugem pa ne. Enako se odlikuje po značilnih Cirilovih idejah in oblikah. Brez dvoma jo proizvod Cirilove So¬ le* Verjetno je, da ga je sestavil 'Ciril ali .Metod? nedvomno je, da ga je govoril Metod, §g bi naš ded ne grešil, bi mu bilo v veke živeti,sta¬ rost ga n@ bi prijela, nikoli bi skrbi ne imel, niti solznega telesa nikdar.., Eo je bil po zavisti hudičevi izgnan od božje slave... Ta začetek očitno spominja na Cirilovo priliko v ŽE 9, kjer se je-Ciril predstavil kot. vnuk deda Adama. Solzno telo je 'pesniška literarna oblika, ki daleč presega zmožnosti prvih pa¬ nonskih ali karantanskih prevajalcev. Sorodna je z mislijo Po¬ hvale C. in M,,, da je Metod s solzami omival vso svoj.o' telo. Ponavlja se v govorih Klimenta Bolgarskega. Oblika slava božja jo. v tej zvezi značilno vzhodna? slovniška oblika bozija pa'je' oerkvenoslovanska, različna od karantanskih oblik 1, in3\ spo¬ menika, kjer stoji le božja. Naštevanje posledic izvirnega gre- • - 20 ha je vzhodnoj značilne jo po 8 rodu; eže v naštevanju grehov je cerkvenoSlovan.knjižna odlika. Sorodni ; Kiimentov govor jasno priča, da so v 2«fris. odlomku obsežene značilne Cirilove ideje: Po krstu smo posta¬ li sinovi božji, Zgled svetnikov nas spodbuja, da se odpove¬ mo zlodeju in njegovim delom, ter se Bogu približam o. Ta obli¬ ka se ponavlja v ZK in pri Klimentu Bolgarskem, Kristus se i- minuje: Zdravnik teles naših in rešeniifc/ duš naših, Drugi fris.spomenik je okrnjen. Dopolnila se*daje po¬ sneti iz bolje ohranjenega sorodnega Klimentovega govora; v tem so jasno izražene Cirilove idejo grešne slabosti, pa bo¬ drilnega zgleda svetnikov, da se predramimo in podvizamo Razmerje Klimentovega govora do 2.fris«spomenika je V, Vondrak najprej pravilno pojasnil v izdaji Bris,spomenikov (1896); pozneje (l90o) ga je zmotila misel, da je ta spomenik sestavljen za rimski obred, a da se Glin M. nista prilagodila rimskemu obredu. Zavrnil ga je Jagič v ASPh 1905, 395 - 419 in 1906, 256/61. Opozoril je na oerkvenoslovanske oblike. Ugo¬ tovil je, da je Klimentov govor ne. grajanem mestu (o izvirnem grehu) izvrsten, a da je Brisinški spomenik okmjoji. Vondrak je svoje zmote umaknil, J.Grafenauer je to znanstveno vpraša¬ nje netočno predstavil, brez potrebnega upoštevanja Jagičevih ugotovitev. A.Isačenko (194,3.) je močno poudaril vsebinsko iz¬ virnost, veliko govorniško in literarno vrednost ter cerkveno— slov. značaj drugega.Bris.spomenika. Drugi Bris.spomenik spada po vsebini in obliki knajvaž- nejšim spomenikom zgodnje srednjeveške literatur® vseh naro¬ dov. Stara osrkve noslovan ska književnost. Za staroslovensko književnost so značilni nosniki,gla¬ sova žd in št, pravilno razlikovanje mehkega in trdega pol¬ glasnika. Te značilnosti so ohranjene v rokopisih do Srede 11. stoletja. Glagolski staroslovenski spomeniki: ■1* Zografski'evangelij, najden v Žografskem samostanu na gori Atos; sedaj v javni biblioteki v Leningradu. Rokopis iz konca 10 .ali 11 .stol. 2. Marijanski evangelij, najden v Marijanskem samosta¬ nu na Atosu; sedaj v Moskvi. Iz 11 .stolfeibj^g 3. Assemanijev evangeliarij iz 11 ,stoletja. Našel ga je Maronit Jožef Simon Assemani/ v Jeruzalemu (v 18.stol.).Obsega nedeljske in praznične evangelije. Hrani se'v Vatikanski bibli¬ oteki. 4. Sinajski psalterij iz 11.stoletja. 5. Sinajski evhologij is 11.stoletja. Spovedni red je deloma spisan po predlogi 9.stoletja, deloma ga jo sestavil Ci¬ ril. Izdal R.Nahtigal v Ljubljani 1942/3. 6 . Clozov glag 5 l.it iz začetka 11 ,stoletja, imenovan po grOfu.Clozu, ki je bil nekaj časa lastnik; prvotno je tfi. last grofov Brangepani na Krku. Prevodi grških homilij. Vmes jo iz¬ viren Metodov govor. Izdal Kopitar: Glagolita Clczianus 1836. ?. Kijevski listi, odlomki mašnih mplitev rimskega obre¬ da iz kenoa 10 .ali začetka 11 ,stoletja. Najdeni v Jeruzalemu, Ohranjeni v Kijevu. Oirilskl spo meniki; 1 . Savina kn jiga, evangelarij, prepisal pop Sava v 11 . stoletju; ohranjen v Moskvi« 2 . Supraseljski z bornik, zbirka svetniških žitij in go¬ vorov f spomin svetnikom, "Tž TT,stoletja; najden v samostanu Supraslj. Del shranjen v univerzitetni biblioteki v Ljubljani. 3. Ostromirov e v angelij , evangelarij iz 11.stoletja; spl san 1. 1056/7’ v Novgorodu. Staroslovensko značilnosti rtso do- sledn* ohranjene; večina slavistov ga prišteva cerkvenoslovan¬ skim spomenikom rusko recenzije. 21 - Posebna izjema so Pri sinsk i spomeniki; drugi in tretji sta zapisana okoli 1. 980, Tretji pa oTcli 1, 1020 v latinskem zborniku frisinškega škofa. Pisani so v latinici z@lb r*pp#pol- no po nemški izgovorjavi. Drugi spomenik ima skoraj popolnoma cerkvenoslovanski značaj, pomešan z nekaterimi znaki karantan¬ skega narečja 9. in 10, stoletja, ^Staroslovenski spisi iz 9,in 10,stoletja, ohranjeni v poznejših rokopisih , brez glasoslovnih staroslovenskih značil¬ nosti, se navadne’ ne štejejo k staroslovenski književnosti. A so zelo važni po staroslovenskem besednem zakladu in deloma tu¬ di po staroslovenskih oblikah, še bolj pa po vsebini in lite¬ rarni vrednosti. Med njimi sta dve izvirni pesnitvi velike pes¬ niške vrednosti: Azbučna molitva, spisana okoli 1, 900, in Pro¬ glas k evangeliju, spisan okoli 1. 830, Po literarni vrednosti in po vsebini se odlikujejo Žit- je Konstantina, Žitje Metodija, Pohvala sv.Cirilu, Pohvala sv, Cirilu in Metodu - iz 9,stoletja. Glej poglavje: Viri, Po bogoslovni vsebini je važno Napisanij e o pravej vere , zapisano najkasneje 1, 885. Dva stavka tega spisa sta ponovlje¬ na v Pohvali sv,C.in M, Gl, poglavje: Viri, Teh dveh citatov slavisti doslej niso opazili. Zato so nekateri z A, Voronovom mislili, da je ta spis iz 12.stoletja. Tako mnogi veliki sla¬ visti (Jagič/ in katoliški bizantinolog Grumel. Novejši slavi¬ sti (Lavrov, Vajs, IIjinskij, Trifonovj priznavajo starinski značaj jezika. Spisi samostojne literarne in celo pesniške vrednosti opravičujejom da govorimo o staroslovenski književnosti (slov¬ stvu) , a ne le v pismenstvu. Mnenje, da v staroslovenski knji¬ ževnosti ni izvirnih spisov, ampak le prevodi, je zastarelo in ovrženo. Resnično je, da so glavni spisi samostojne literarne vrednosti ohranjeni v poznejših cerkvenoslovanskih prepisih, A tudi v staroslovenskih rokopisih iz začetka 11.stoletja je ne¬ kaj izvirnih spisov, n.pr, izvirni govor v Clozovem glagolitu in najstarejši del spovednega reda v Sinajskem evhelogiju. Iz¬ virno knjižno vrednost ima drugi Erisinški spomenik. Kazala . Pre dgov ^ r .‘t*...,....««..,...,...........** .o....... str, 1, -r-j- . ■ t) -] Žitje Konstantina in Metodija ............... " 1, Drugotni stsl.viri ..... str.4. Italska legenda .... " 5. Papeška pisma .str.6. Conversio Bag.et Car. " 6. Grško Žitje Elimenta B. ...str.6. Češke lat.legende " 7. Življenje sv.Cirila in Metoda ~ foadost ..... str. 7.” Filozof ..0. Hazari .... " S. Moravsko poslanstvo ... 9. V Panoniji ..11. Benetke " 11. Rim ...11. Razmerje do Potija .. 12. Panonska nadškof." 13. Moravska nadškofija ..... 13. Učenci izgnani ....... " 14. Delo in bogoslovce svuCT _in_ * .o................... 15. St sl. 'jezik . .. 15", 'Apologetični pomen stsl. .. " 15. Izvirnost slovanske liturgijo . " 16. Pristnost pisma H adriana II. .. " 17. Vrnila sta sc iz Morave .. " 17. Cirilova krščanska modrost .. " 18, Pradedne časti .. " 18* Cirilova psihologija bi,goljubnestl. " 19. Drugi frisinški spomenik .. " 19. Stara cerkvenoslovanska književnost ... " 20. kkuM »var škafar S10VEKSK a KHft.HKA_