Celje - skladišče D-Per 214/1986 Poštnina plačana pri PTT enoti 63000 Celje__________________ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV - ŠT. 21-22 - 28. NOVEMBER 1986 Ob rojstnem dnevu republike Pisalo se je leto 1943, 29. november v Jajcu. Ob devetnajsti uri se je začelo v prenovljenem poslopju nekdanjega sokolskega doma, poslej doma kulture, v standardnem Jajcu II. zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. S tem je praktično nastala nova Jugoslavija, čeprav so republiko formalno razglasili dve leti pozneje. V prestolnici takratne Bihaške republike, med vojno vihro, katere največje strahote je doživljala naša država in katere konec je bil takrat še tako daleč, je zasedal prvi resnični ljudski parlament v takrat skoraj povsem zasužnjeni Evropi. Mar je sploh še kje država, ki se je rodila kot naša? V krvi in ognju. Korakala je skozi nemške ofenzive, med katerimi sta plamenela zemlja in nebo. 150 tisoč revolucionarjev zoper 800 tisoč dobro izurjenih in opremljenih sovražnikov... Toda nova država se je rodila - v srcu zasužnjene Evrope. Iz narave obsega revolucionarne ljudske oblasti je izšel naš celotni samoupravni družbenopolitični sistem. Zato današnja trdna opredeljenost ZK, delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov za socialistično samoupravljanje v bistvu pomeni boj za trajnosti Jugoslovanske socialistične revolucije. Celotna pot od AVNOJ do danes je bila pot hrabrosti, ustvarjalnega duha in doseganja ciljev revolucije. To je bila in je pot požrtvovalnosti, samoodpovedovanja, neo-mahljivosti in doslednosti. Na tej in takšni poti so se dogajale in se dogajajo napake in slabosti, deloma kot normalna posledica hitrega razvoja in tudi subjektivnih slabosti, ki jih je treba uspešneje odpravljati. Danes je boj za gospodarsko stabilizacijo glavna fronta naše dejavnosti. V tem boju je treba ohranjati vse AVNOJ-ske prvine, ohranjati in negovati je treba bratstvo in enotnost ter sožitje naših narodov in narodnosti. Jugoslovanska federacija je danes elementarna potreba in skupni interes naših narodov in narodnosti, vsake republike in pokrajine. Nova imenovanja DSSS Delavski svet DSSS je na seji 30. 10. 1986 imenoval pomočnika za področje proizvodnje in pomočnika za področje razvoja in investicij. Za DN pomoč glavnemu direktorju za področje proizvodnje je bil imenovan Pri-stovšek Ivan, dipl. ing. strojništva. Imenovanje velja od 15. 11. 1986 za mandatno strokovnih del s področja tehnologije in proizvodnje s postopnim prevzemanjem kompleksnejših obveznosti, vključno s poslovodno funkcijo TOZD Posoda, ki jo je uspešno opravljal od leta 1979 pa do imenovanja za pomočnika glavnega direktorja za področje proizvodnje. Za DN pomoč glavnemu direktorju za področje razvoja in investicij je bil imenovan Milač Tomaž, dipl. ing. strojništva. Imenovanje velja od 1. 11.1986 za mandant-no dobo 4 let. jektive do maja 1984 (vse v TOZD Tovarna kotlov) in v zadnjem obdobju kot vodja centralne razvojne službe DO. S svojim uspešnim delom je dokazal, da ima vso potrebno širino za opravljanje poslovodne funkcije DO za področje razvoja in investicij. TOZD POSODA DS TOZD Posoda je na 9. redni seji dne 14.11.1986 v skladu s 510. členom ZZD imenoval Cirman Branka, dipl. ing. strojništva za vršilca dolžnosti direktorja TOZD Posoda za dobo 6 mesecev. Pristovšek Janko (27. 7.1944) -dipl. ing. strojništva, zaposlen v naši delovni organizaciji od 4. 1. 1971. S svojim dosedanjim delom je dokazal, da v celoti obvladuje proizvodno problematiko naše tovarne, saj je opravljal celo vrsto zahtevnih Milač Tomaž (20. 9. 1950) -dipl. ing. strojništva, zaposlen v EMO od 23. 7. 1974. V naši delovni organizaciji je prešel vse nivoje dela na področju razvoja. Najprej je delal kot samostojni razvojni konstruktor, nato kot vodja razvoja in pro- Cirman Branko (30. 6. 1952) -dipl. ing. strojništva zaposlen v naši delovni organizaciji od 1. 2.1977. Do imenovanja za v. d. direktorja TOZD Posoda je opravljal dela in naloge Vodje tehnološke priprave proizvodnje TOZD Posoda. Aktivnosti pri izvedbi letnih sej OOZS v delovni organizaciji Statut ZSS v 6. členu določa, da vse OOZS enkrat letno obravnavajo In ocenijo svoje delo, delo izvršnih organov in delovnih teles v minulem obdobju. Na osnovi ocen in ugotovitev sprejmejo tudi letno programsko usmeritev in opredelijo naloge za delovanje v prihodnjem obdobju. V usmeritvah in nalogah, za katere je podlaga resolucija XI. kongres ZSSS, je potrebno realno oceniti in upoštevati možnosti lastnega okolja. Naše družbenopolitično delovanje v prihodnjem obdobju mora biti usmerjeno v doseganje ciljev gospodarske stabilizacije, zato je potrebno v usmeritvah nameniti posebno pozornost, kako v prihodnjem planskem obdobju: 1. zagotoviti v lastnem okolju učinkovitejše gospodarjenje, večjo produktivnost dela, zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda ter večji in kvalitetnejši izvoz; 2. dosti večji poudarek razvojnemu delu ter inventivni dejavnosti; 3. izboljšati delovne in življenjske razmere delavcev ter zagotoviti zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb s povečanjem dohodka; 4. okrepiti položaj in neposreden interes delavcev pri odločanju v samoupravnih organih ter preko delegacij v vseh oblikah delegatskega in političnega življenja. Posebno pozorno morajo IO OOZS v TOZD oceniti delovanje in aktivnosti posameznikov v raznih komisijah na nivoju TOZD in DO. V posameznih primerih bo potrebno na letnih sejah predlagati nove delegate v posamezne komisije oziroma nadomestiti delegate kateri so odšli iz DO. Analizirati je potrebno delovanje sindikalnih skupin in v skladu s potrebami predlagati zamenjave vodij vse v cilju kvalitetnejšega delovanja osnovne celice sindikalne aktivnosti. IO OOZS morajo temeljto analizirati delovanja kulturnih animatorjev v svojih sredinah zaključke te analize pa vnesti v program dela za prihodnje obdobje. Poleg sprejema delovnih usmeritev morajo OOZS na svojih sejah dogovoriti tudi finančni načrt OOZS. Letne seje se morajo organizirati v decembru letošnjega leta. Z oziroma na kratek rok je potrebno takoj pristopiti k izdelavi vseh potrebnih materialov tako, da bodo letne seje dejansko analiza dosedanjega dela, hkrati pa zaključiti, da bo solidna podlaga za nadaljnje uspešno delovanje sindikalnega delovanja na vseh nivojih. S. ADAMIČ Delegatom v razmislek Delegatski sistem je sredstvo, ki povezuje človeka pri delu z urejanjem družbenih zadev. Zaupane naloge pomenijo za vsakega delegata veliko odgovornost, obvezo in tudi čast. Če bi se vsega tega zavedali naši delegati, naši sodelavci bi bil ta prispevek odveč, saj bi pomembne naloge vestno in odgovorno izvrševali. Na.žalost pa temu ni tako saj na sestankih konference delegacij ugotavljamo, da delegati svoje delo opravljajo ne- resno oz. se ne udeležujejo sej, čeravno so pravočasno vabljeni. Kljub telefonskim urgencam, ki sledijo pred vsakim sestankom, se navedeni sestanka ne udeležijo, kar je razvidno iz evidence prisotnih. Zaradi neresnosti in nedela delegatov je deio konference delegacij in evidentiranje delegatov za seje zbora združenega dela otež-kočeno. Postavlja se vprašanje, ali vodje delegacij v svojih TOZD obravnavajo gradivo, saj njihova pasivnost pri opravljanju funkcije, ki jim je zaupana, vzbuja dvome. Zavedati se moramo, da s takšnim delom ne moremo nadaljevati in da bomo prisiljeni pristopiti k rigoroznim ukrepom (razrešitev delegatov), v kolikor se po opravljenih razgovorih odnos delegatov oz. njihovo neodgovorno ravnanje ne bo spremenilo. Sekretar organov samoupravljanja SELINŠEK Drago Inovacijska dejavnost od leta 1981-1986 Od leta 1981 do 1986 je približno 250 predlagateljev predlagalo ca. 410 izboljšav. Prednjačijo predlagatelji s srednjo izobrazbo, ki so podali ca. 50 % predlogov, ostali pa v enakih delih. Realiziranih je bilo in uspešno uporabljenih v proizvodnji 165 inovacij. Gospodarska korist je v teh letih znašala 210,500.000 din (revalorizirano). Inovatorji so prejeli pri tej gospodarski koristi 7,000.000 din nadomestil ali nagrad, kar znaša 3,32 % od prihrankov. Pomembnejše inovacije zadnjih let: 1. STROJNO NANAŠANJE EMAJLA NA POSODO - avtorji: I. Zavšek, M. Petelinšek, E. Umek, D. Černe 2. IZLIVNE CEVKE ZA KOTLIČE - avtorji: L. Drofenik, D. Mauer 3. GORILNIKI ZA PEČI - avtorji: I. Skar-lovnik, J. Gubenšek, T. Krajnc 4. UVEDBA STROJA ZA PRANJE POSODE - avtor: T. Cerar 5. NANOS EMAJLA NA POKROVE - avtorja: I. Zavšek, T. Cerar 6. SESTAVA EMOTERM RADIATORJEV - avtor: K. Maček 7. IZBOLJŠAVA ZAVIRANJA PRI NAGI- BU PEČI - avtor: M. Šolinc 8. PATENT PRI ZAPORI EKONOM LONCA - avtor: I. Jevnišek 9. SPREMEMBE NA KONTEJNERJIH -avtor: I. Grajžl 10. APARAT ZA VARJENJE S KONDEN-ZATORSKIM PRAZNJENJEM - avtorja: S. Mlakar, L. Drofenik Naši inovatorji so redno tudi prejemali občinska priznanja INOVATOR CELJA. Tako so prejeli v zadnjih letih plakete ali priznanja ter denarne nagrade: TOZD POSODA: M. Gričar, A. Cerar, B. Cirman, M. Rejc, I. Zavšek TOZD RADIATORJI: K. Maček, O. Plan-ko TOZD ODPRESKI: S. Poznič TOZD KONTEJNER: V. Kukovič, I. Grajžl DSSS: M. Pešec, M. Golčman, R. Ciglar, V. Podjavoršek, S. Remškar, B. Šket, A. Bincl Množična inventivna dejavnost je pri nas (kot tudi drugod) dosegla neko raven, ko z običajnimi postopki več ne raste, zato jo poskušamo z raznimi akcijami in javnimi razpisi za reševanje določenih problemov poživiti. Bili so med nami Ko me pot redno vodi do tovarne, srečam večkrat bivšo sodelavko, ko tiho in skromno hodi od trgovine do doma. Taka je usoda vseh, ki zaključijo najaktivnejši del svojega življenja in se upokojijo. Isto čaka nas, kdor bo pač dočakal. In vendar se mi utrne grenka misel, kako hitro pozabimo človeka. Med nami so bili in so še izredni ljudje. Ne glede na marljivost in lenobo, se ljudje delimo še drugače. Ta je dober športnik, drugi lepo poje, ta trdo koraka skozi življenje, on je poet in še in še. Govorim o takšnem poetu - Marici Kač. Bila je med nami, tiho in neopazno odšla iz naše sredine, kjer je pustila najlepša leta svojega življenja, danes pa se je spomni le malokdo. Bežen pozdrav, morda kratka izmenjava vljudnostnih besed in že hitimo vsak po svoje. Ko listam stare Emajlirce, vidim tu in tam posamezne poizkuse »kvazi« pesnikov, njenih globoko občutenih pesmi nisem nikjer zasledil, poznali smo jo le po dobrih priložnostnih sestavkih kronik. Takšna je bila vedno. Skromna. Takole pravi: MOJE PESMI - to so le drobne pisane školjke, iz njih ne slišiš šumenje morja, če dobro prisluhneš, zaznal boš utripe in tiho ihtenje vseh vlaken srca. Po mojem globokem prepričanju bi njena zbirka pes- mi lahko izšla urejena vsaj v drobnem zvezku, saj je bila naša delavka - naša pesnica. Zasledil sem, da se druge tovarne, predvsem na Gorenjskem postavljajo s svojimi ljudmi, ki niso samo dobri delavci ampak imajo kakšen poseben dar, bodisi da so to slikarji, pesniki itd. Omogočijo jim razstave, odkupijo njihova dela, založijo njihove stvaritve. Ali imamo za to občutek? Naj mi ne zameri, da poskusim objaviti njeno pesem v našem glasilu, pesem, ki mi je posebno všeč, starejši se bomo Marice ponovno spomnili, mlajši pa naj zvedo, da smo imeli med nami tudi poete! D. ŽVIŽEJ Upajmo, da bodo naši godbeniki našli dovolj moči za svoj obstoj in premagovanje težav, zavedajoč se, da jim naš kolektiv zaupa, da jih potrebuje, hkrati pa tudi, da od njih v prihodnosti marsikaj pričakuje. BO ODSLEJ DRUGAČE? NAŠI GODBENIKI PONOVNO PRIČELI Z DELOM Po več kot enem letu »oddiha« je naš pihalni orkester zopet pričel z delom oziroma je že nekajkrat nastopil na pogrebnih svečanostih. V zadnjem letu je s strani članov kolektiva mnogokrat bilo slišati vprašanje »kaj je z našimi muzikanti?« Za »oddih« je bilo poleg nekaj objektivnih vzrokov tudi nekaj krivde v samem orkestru. V zadnjem obdobju ni več opravičila, da DO nima posluha za »godbenike« -nasprotno, vodstvo DO, samoupravni organi in DPO se aktivno ukvarjajo s problemi oziroma oživitvijo naše godbe. Osnovni pogoji za delovanje godbe, so zagotovljeni - potrebno je samo nekaj dobre volje -aktivno delo posameznikov in godbe kot celote, le tako bodo lahko izpolnjene tudi objektivne želje orkestra. Vaje orkestra so slabo obiskane, ugotavljamo lahko, da pa precej prekaljenih EMOVCEV - godbenikov še vedno stoji ob strani in se vaj ne udeležuje. V orkestru pa je vsak posameznik še kako potreben še posebno takšen, ki je mnoga leta prispeval s svojim delom kvalitetni rasti našega orkestra. Vsi EMOVCI pričakujemo, da bodo tudi tisti godbeniki, ki še »pavzirajo« pričeli z rednimi vajami oziroma nastopi. Orkester kot celota pa bi zopet opravičeval svoj obstoj in se aktivno kot v preteklosti vključil v kulturni utrip EMA in Celja. S. Adamič NISEM SAMA V meni so ujeti zelena dolina, potok, grič in slap. Slap šumi v meni. V meni vriskajo pomladni večeri in valovijo zelena žita. V meni se pretaka potok, večno mlad. S seboj nosim sive skale in previse in vso tišino, ki je tam skrita. Temne gozdove nosim v sebi. Otroški smeh in jok. Enakomerno tiktakanje stare ure. V sebi nosim pesem večernih zvonov in šepet tankolasih vrb. V sebi nosim in čuvam prgišče lepote, ki je ne bo nikdar, nikdar pohodil čas. POSLOVNI DNEVI EMO'66 POSLOVNI DNEVI EMO'86 Tudi ob letošnji prireditvi POSLOVNI DNEVI EMO ’86 je bilo organizirano prijatejsko srečanje in ogled razstave izdelkov iz našega rednega proizvodnega programa in nekaj novosti iz butičnega programa, dopolnjene s stvaritvami na emajlu akademske kiparke Alenke Viceljo in slikarja Jožeta Horvata - Jakija. Srečanja so se udeležili številni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja celjske regije in predstavniki sredstev javnega obveščanja. EMO V LETU 1987 Nadaljevanje razvojne preobrazbe Tradicionalni poslovni novozgrajeni hali C tako, da dnevi, ki so bili letos organi- so letošnji poslovni dnevi zirani že desetič zapovrstjo, potekali v večjem, predvsem so za nami. Prireditev je bila pa v izredno lepo urejenem tudi tokrat v prostorih šport- prostoru, kar vse je skupaj no rekreacijskega centra ustvarilo tudi prijetnejšo at-GOLOVEC v času od 20. do mosfero. Seveda je bil velik 24. oktobra. Letos smo do- del prostora namenjen tudi bili na razpolago prostor v razstavi naših izdelkov s po- Na srečanju sta glavni direktor naše DO tov. Franci Gazvoda in pomočnik glavnega direktorja za razvoj in investicije tov. Tomaž Milač predstavila trenutni položaj naše DO, načrte oziroma plane za prihodnje leto, oziroma spregovorila na kratko tudi o razvojnih usmeritvah v prihodnjih letih. udarkom na novostih iz našega proizvodnega programa, na planu prihodnjega leta kakor tudi na naših razvojnih usmeritvah. Za popestritev razstavnega prostora sta tako kot je že v navadi tudi letos poskrbela ustvarjalca na emajlu akademska kiparka Alenka Vi- POSLOVNI DNEVI EMO'66 celjo iz Ljubljane in slikar Jože Horvat-Jaki iz Nazarij. V sredo, 22. oktobra je bila organizirana v dvorani delavskega sveta DO predstavitev novosti iz proizvodnega programa TOZD tovarne energetske opreme Šentjur projektantom, oziroma sodelavcem s področja toplotne tehnike. V četrtek, 23. oktobra pa je bil obiskovalcem predstavljen program s področja transportne oziroma komunalne dejavnosti. Skupaj z DO RIKO Ribnica je bila organizirana tudi demonstracija uporabe tovrstnih izdelkov. Zadnji dan poslovnih dni, v petek 24. oktobra pa je bilo organizirano prijateljsko srečanje, ogled razstave našega proizvodnega programa in umetniških stvaritev na emajlu za vodilne predstavnike gospodarskega in političnega življenja ter predstavnike sredstev jav- nega obveščanja. Ves čas prireditvenih dni pa je bil organiziran ogled razstave, ki smo ga letos popestrili še s predvajanjem videokasete o naši DO za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol iz Celja. Na letošnjih poslovnih dnevih smo predstavili tudi tfl, POSLOVNI DNEVI EMO'86 V času trajanja poslovnih dni smo organizirali več strokovnih predavanj, posvetovanj in demonstracij, na katerih smo obiskovalcem želeli čim bolj nazorno predstaviti naše DO oziroma prikazati uporabnost izdelkov iz našega proizvodnega programa. Letos smo si prvič v te namene pomagali tudi z videokasetami. POSLOVNI DNEVI EMO’86 nekaj novosti kot je na primer posoda iz nerjaveče pločevine, polnilni ventili za WC splakovalnike, predku-rišča za kurjenje z lesnimi odpadki, termoblok, ter nekaj novosti iz programa ma-teli. Največ pozornosti pa je bil deležen program butik posode, s katerim bomo v prihodnje obogatili naš proizvodni program. Gre za visoko kakovostne izdelke, za male serije ekskluzivnih izdelkov atraktivnih oblik in barv, ki lahko služijo tako v dekorativne namene kot v smo želeli popestriti prodaj-svoji osnovni funkciji. Motivi no ponudbo doma in v tujini, za uvajanje butik programa po drugi strani pa bomo lah-so bili različni, na eni strani ko ideje, ki nastajajo pri ob- Leto 1986 pomeni za DO EMO prelomnico v poslovnem smislu. Smo v fazi izvajanja sanacijskega programa, ki je obenem naš srednjeročni program razvoja. Sanacijski ukrepi se zadovoljivo izvajajo in kljub oteženim pogojem poslovanja, bomo letošnje leto zaključili z neprimerno boljšim razultatom, kot lansko leto. likovanju butik posode uporabili tudi v redni proizvodnji. V naši DO se dobro zavedamo, da je konkurenca na tem področju izredno huda in da moramo zato tržišču vsako leto ponuditi nekaj novega oziroma nenehno skrbeti za razvoj in prenovo proizvodnega programa. Vse omenjene novosti so med obiskovalci letošnje prireditve doživele velik odmev, kar pomeni, da je pot naše razvojne preobrazbe pravilno izbrana. Da je temu resnično tako, potrjuje tudi obisk več kot 1500 poslovnih partnerjev iz domovine in tujine ter številni sklenjeni posli. Iz bežnega pregleda vidimo, da k že uveljavljenim proizvodom dodajamo nove, s katerimi kljub težavam, ki nas tarejo, počasi vendar vztrajno prehajamo v bolj zahtevno proizvodnjo, to pa je pot po kateri bomo prestruk-tuirali in obnovili proizvodni program naše DO. Tudi prihodnje leto bo torej popestrilo našo ponudbo. Zastavili smo si vrsto nalog, ki bodo dobro izpeljane utrdile našo razvojno ustvarjalno delo in postavile še trdnejšo osnovo za nadaljnjo proizvodno tehnološko preobrazbo naše DO, v kateri bogata tradicija še vedno v veliki meri pomeni jamstvo za novo, sodobno, kakovostno. Poslovni dnevi EMO '86 so torej za nami, pred nami pa so številne naloge, ki smo si jih ob podpisu pogodb s poslovnimi partnerji zadali, ki izvirajo iz njih in ki zahtevajo od nas v prihodnje tudi čim uspešnejšo realizacijo. Priložnostna razstava izdelkov iz našega proizvodnega programa je bila letos, ko smo imeli na razpolago prostore hale C še bolj domiselno pripravljena oziroma bolj atraktivna kot predhodne. v TOZD POSODA smo vpeljali proizvodnjo nerjavne posode. Na programu težke posode smo zaokrožili ponudbo z novimi oprije-malnimi elementi in s prilagoditvijo oz. uskladitvijo z DIN predpisi prišli v novi kvalitetni razred. Pred serijsko proizvodnjo je tudi novo razviti polnilni ventil za WC splakovalnike. V programu toplotne tehnike, ki postaja eden izmed nosilnih programov smo osvojili program predkurišč za kurjenje z lesnimi odpadki, ter program opreme za racionalno izrabo energije iz odpadne toplote. ^ncf^lT_________ ___Š 11 U l 3 p L POSLOVNI DNEVI EMO'86 Dolgoročne usmeritve EMO: izvozno usmerjeni programi, ki temeljijo na lastnem znanju, manjši porabi energije in boljšem va- Na letošnjih poslovnih dnevih smo prvič predstavili širši javnosti stacionarno preš napravo za stiskanje voluminoznih snovi kombinirane s kesonom za transport na osnovi kotalnega prekucnika. POSLOVNI DNEVI EMO'86 Naša delovna organizacija se nahaja sredi intenzivnega izvajanja razvojne preobrazbe. Počasi, vendar vztrajno se uresničuje prehod na tehnično-tehnološko zahtevnejše programe predvsem programe maloserijske oziroma naročniške proizvodnje. DO EMO poznan in tradicionalno vezan na program posode oziroma veliko-serijske opreme za gospodinjstvo se uveljavlja tudi na drugih programih. V zadnjih letih so se izoblikovali 4 pomembni programski sklopi: - program posode in sanitarij, - program toplotne tehnike, - program transportne komunalne opreme in opreme za skladiščenje, - program modernizacije in avtomatizacije tehnoloških linij. Po navedenih programskih sklopih smo v letu 1986 razvili oziroma osvojili naslednje proizvode oziroma izdelke: Pri razvoju izdelkov za individualno ogrevanje pa smo letos osvojili proizvodnjo termobloka in posodobili obliko obstoječih izdelkov iz programa trajnožarnih kotlov. Program transportne, komunalne opreme in opreme za skladiščenje v TOZD EMOKONTEJ-NEFt se koncentrira v definitivno razvit program, racionalizacije transporta po sistemu »kotalni prekucnik« z vsemi variantami tega sistema tudi na komunalnem programu. Letošnja novost je stacionarna preš naprava za stiskanje voluminoznih snovi kombinirana s kesonom za transport na osnovi kotalnega prekucnika. Program MA TEU - modernizacija in avtomatizacija tehnoloških linij je program bodočnosti DO EMO in se v prvi fazi oblikuje v TOZD ORODJARNA in kombinira s TOZD VZDRŽEVANJE. Predstavlja štiri zaokrožene sklope: - elementi strege kontinuiranega materiala, - elementi strege orodij, - elementi strege kosovnega materiala, - namenski stroji. Obiskovalcem oziroma poslovnim partnerjem je bil predstavljen tudi program s področja transportne, oziroma komunalne dejavnosti. (Nadaljevanje s 5. strani) V tem programu smo v letu 1986 razvili napravo za kosovno strego - podajanje rondel ter linijo za kontinuirano strego žice. Navedene novosti predstavljajo le nekaj členov v verigi stalne- ga izvajanja razvojne preobrazbe naše delovne organizacije. Naš cilj je aktivirati vse notranje rezerve za hitrejše in kvalitetnejše delo na osvajanju novih proizvodov. Motivi za uvajanje butik programa so bili različni; na eni strani želimo popestriti prodajno ponudbo na domačih in tujih tržiščih, po drugi strani pa pričakujemo, da bomo lahko določene ideje, ki nastajajo pri kreiranju programa prenesli tudi v redno proizvodnjo. Tovornjak z lastnim hidravličnim mehanizmom - vozilo je maksimalno izkoriščeno, saj lahko prevaža več enot, ki se medtem polnijo in praznijo. Kljub težavam, s katerimi se ves čas ubadamo, nadaljujemo s proizvodno tehnološko preobrazbo. Program Mateli je prav gotovo eden tistih, ki bo v prihodnosti v ospredju, saj temelji na večjem deležu znanja, hkrati pa je tudi tržno in dohodkovno zanimiv. Unikatna dela na emajlu akademske kiparke Alenke Viceljo iz Ljubljane in Jožeta Horvata - Ja-kija so tudi letos prijetno dopolnila razstavo izdelkov iz našega proizvodnega programa. POSLOVNI DNEVI EMO'86 Leto 1986 pomeni za DO EMO prelomnico v poslovnem smislu. Smo v fazi izvajanja sanacijskega programa, ki je obenem naš srednjeročni program razvoja. Sanacijski ukrepi se zadovoljivo izvajajo in kljub oteženim pogojem poslovanja, bomo letošnje leto zaključili z neprimerno boljšim rezultatom, kot lansko leto. Fizično produktivnost smo povečali za 7 %, kazalce uspešnosti poslovanja povečujemo hitreje kot v panogi in gospodarstvu, kar pomeni, da se približujemo republiškim povprečjem. Naš cilj v letošnjem letu je doseči s ca. 3.000 zaposlenimi 37 milijard dinarjev celotnega prihodka, od tega 12 % na tujem trgu oziroma 9,8 mio $. Izvoz bo tako za 22 % višji kot lani, udeležba konvertibilnega trga pa bo znašala 81 %. V letošnjem letu bomo proizvedli 8.000 ton frit, 5,4 mio kosov posode, 255 tisoč kom. sanitarnega programa, 2.100 ton radiatorjev, 9.600 kom. peči, 900 ton odpreskov, 52.700 kom. avtoko-les, 1.700 ton kontejnerskega programa, 6.200 ton uslug pocinkanja, 190 kom. vseh vrst kotlov ter vršili usluge servisiranja in izdelave orodij. Za leto 1987 načrtujemo nadaljnje povečanje proizvodnje in sicer v povprečju za 9 % ob dejstvu, da bomo ukinili proizvodnjo avtokoles ter občutno znižali proizvodnjo radiatorjev in odpreskov. Izvoz pa bo povečan na 11 mio $. Naše poslovne cilje imemo opredeljene v sanacijskem programu DO, ki je izdelan za obdobje 1986-1990, odnosno srednjeročnem planu za isto obdobje, pristopamo pa tudi k izdelavi dolgoročnega plana DO do leta 2000. V programu toplotne tehnike, ki postaja eden izmed nosilnih programov smo osvojili program predkurišč za kurjenje z lesnimi odpadki, ter program opreme za racionalno izrabo energije iz odpadne toplote. S poslovnimi partnerji smo analizirali dosedanje stanje, pripravili osnove za nadaljnje sodelovanje in sklepali pogodbe. Poslovni dnevi so bili tudi letos dobra priložnost da naša delovna organizacija svojim poslovnim partnerjev predstavi razvojne in proizvodne novosti. Nova ekspozitura Ljubljanske banke V okviru prireditev na čast 31. oktobru, svetovnemu dnevu varčevanja, je bila odprta tudi nova ekspozitura Ljubljanske banke Splošne banke Celje na Trgu V. kongresa. Tu je v letih do januarja 1979. leta že delala bančna enota, toda po močni eksploziji plina v prostorih podružnice DELA v isti stavbi, je prenehala z delom ne samo bančna ekspozitura, marveč tudi podružnica Dela, zaradi rušenja stavbe pa so izselili tudi vse stranke. Zdaj je na tem delu zraslo novo poslovno stanovanjsko poslopje, ki je v mestu pravi okras. V ponedeljek, 3. novembra, pa je v njem začela poslovati tudi bančna ekspozitura. V njej dela 31 delavcev, za stranke pa je na voljo kar deset okenc. Sicer pa ima Ljubljanska banka v tem objektu na voljo 3.200 kvadratnih metrov prostorov. Pomembna je ugotovitev, da so pri financiranju tega poslopja sodelovale vse banke, združene v Ljubljanski banki. Po vsem tem ima Ljubljanska banka Splošna banka Celje zdaj devet ekspozitur, 18 agencij, 17 hranilnih blagajn Socialistična zveza delovnega ljudstva V juniju mesecu prihodnjega leta se v celjski občini izteka program III. samoprispevka. Ker temeljni razvojni dokumenti v naši družbenopolitični skupnosti kažejo, da bo tudi v prihodnje težko, na nekaterih področjih pa domala nemogoče, reševali družbenorazvojno problematiko brez dodatne oblike zbiranja denarja, kakršno predstavlja samoprispevek, že zdaj v občini razmišljamo o tem, kako bi po izteku III. samoprispevka zasnovali novo akcijo. Zato je bil na pobudo Občinske.konferen-ce SZDL Celje pri Izvršnem svetu skupščine občine Celje, dne 22. oktobra 1986, imenovan iniciativni odbor za uvedbo IV. samoprispevka. Odbor sestavljajo: predsednik Tone Zimšek, namestnik Drago Medved ter člani Miloš Pešec, Stane Mele, Peter Privšek, Olga Vrabič, Duško Kos, Edvard Stepišnik, Zvone Hudej, Drago Čeh, Ivo Potočnik, Dušan Burnik, Stane Seni-čar, Marjan Prelec, Tone Rožman, Aleš Ilc, Jože Zupančič, Jože Geršak, Alojz Žuntar, Franc Pokelšek, Franc Ban, Žarko Mravlje, Janez Kozmus, Mirko Vrečko, Vera Černič, Bernard Poljanec, Danijel Perčič, Franc Zelič in Peter Kavalar. V občini želimo temeljito pretehtati odločitev o uvedbi samoprispevka in seveda o njegovi programski vsebini. Zato vas s tem pozivamo, da se vključite v ustvarjalno razmišljanje o tem, kaj menite o samoprispevku (njegovi umestnosti) in o tem, kaj bi po vašem mnenju bilo naj- v organizacijah združenega dela, 93 pionirskih hranilnic ... In če k temu dodamo še več kot 50 pošt, ki opravljajo posle tudi za to banko, potem je razširjenost res na višku. Sicer pa je za Celje zanimiv še podatek, da pa je banka ukinila svojo enoto na Mariborski cesti v Kovinotehni, ki je bila namenjena samo za obrtnike. Vodja nove ekspoziture Ljubljanske banke Splošne banke Celje na Trgu petega kongresa je Marija Vrbančič. bolj potrebno pa tudi z najširšega družbenega vidika najbolj smotrno, da bi, če bomo odločitev o uvedbi samoprispevka v občinski skupščini izglasovali, potem tudi vnesli v program. Želimo, da se v svojih okoljih temeljito pogovorite o tej zahtevni, občutljivi in aktualni problematiki, predvsem zaradi tega, da bi lahko na podlagi vaših mnenj, priporočil in predlogov (zahtev) sestavili ustrezen predlog, ki bi ga ponudili v javno razpravo. Predsednik OK SZDL Drago Medved Občinska skupščina DECEMBRA ŠE ENA SEJA - Po dosedanjem delovnem načrtu se bodo delegati vseh zborov celjske občinske skupščine sestali na ločenih sejah zadnjič v tem letu v drugi polovici decembra, oziroma bolj natančno po 20. decembru. To bodo hkrati sedme ločene seje zborov občinske skupščine v novem mandatnem obdo- ZVEZA KOMUNISTOV V OSPREDJU JE SAMOPRISPEVEK IN RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO Občinski komite ZK je na svoji minuli seji razpravljal o razpravah na razpis IV. samoprispevka in II. fazi razvojno raziskovalnega projekta »P« (prestrukturiranje celjskega gospodarstva). V razpravi je podprl akcijo za razpis IV. samoprispevka, prav tako pa tudi dosedanje izvajanje II. faze razvojno raziskovalnega projekta »P«. Pri tem je podprl tudi pobudo projektnega sveta, da se pri Ljubljanski banki uveljavi institut združenih sredstev za razvoj, in sklenil, da bo prek članstva v osnovnih organizacijah ZK spodbujal vsakršno prizadevanje za intenzivnejšo in kakovostno razvojno raziskovalno delo posameznikov in delovnih skupin. Ob tej priložnosti je opozoril še na svoj že sprejeti sklep glede zaposlovanja mladih strokovnjakov v okviru novo ustanovljenih malih družbenih proizvodnih enot. Da bi v celjski občinski organizaciji ZK dosledneje uveljavljali dogovorjena stališča in usmeritve na področju razvojno raziskovalnega dela, bo občinski komite ŽK v pripravah na sprejem ekonomske resolucije in gospodarskih načrtov OZD za leto 1987 organiziral poglobljene razprave o teh vprašanjih v vseh osnovnih organizacijah ZK. Pri tem, te akcije ne povezuje zgolj z opiranjem na lastne moči ampak tudi s premagovanjem sedanjih neugodnih družbenoekonomskih razmer v OZD. bju. Čeprav dnevni red teh sej še ni določen, je znano, da bodo na sejah razpravljali o resoluciji o politiki uresničevanja družbenega načrta občine v 1987. letu, nadalje o nekaterih vprašanjih kulture in telesne kulture, tudi o programu dela občinske skupščine v prihodnjem letu, o kmetijstvu in ne nazadnje o nekaterih osnutkih in predlogih odlokov. USTVARJALNOST V EMO V EMO vemo, da samo novi, boljši, gospodarnejši - na kratko - sodobnejši izdelki in izdelavni postopki jamčijo napredek in uspeh. V EMU zato vzpodbujamo ustvarjalnost, krepimo organizirano razvojno-raziskoval-no in pospešujemo množično inventivno dejavnost. ZAŠČITA INDUSTRIJSKE LASTNINE Od leta 1980 dalje smo pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu in pri Patentnem uradu Zvezne republike Nemčije prijavili vzaščito naslednje število funkcionalnih in oblikovnih novosti: Leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 Prijave - patentne 3 3 1 1 1 2 2 - modelne - 1 3 - 1 - Doslej nam je bil podeljen patent v ZR Nemčiji in sicer za iznajdbo »ZAPORNA ZAŠČITNA PRIPRAVA NA KUHALNEM LONCU NA PARNI TLAK« Izumitelj je Ignac Jevnišek, nosilec patentnih pravic pa EMO-TOZD Tovarna posode. ZASKRBLJUJOČE ZDRAVSTVENO STANJE V začetku tega meseca je predsedstvo OK SZDL obravnavalo poročila o zdravstvenem stanju prebivalstva celjske občine, razvoju zdravstvenega varstva v občini in poteku modernizaicje celjske bolnišnice. Ugotovilo je, da je zdravstveno stanje prebivalstva zaskrbljujoče. Zato se je zavzelo za neposredno družbeno akcijo za izboljšanje ugotovljenega zdravstvenega stanja prebivalstva in podprlo predlagane usmeritve za nadaljnjo razreševanje zdravstvene problematike. Sprejelo je tudi več konkretnih sklepov, med njimi sklepe za izboljšanje prehrane delavcev, razreševanje prehrane srednješolske mladine in nadaljevanje skupnih nalog pri osveščanju prebivalstva na področju zdravstvenega varstva. Glede posodabljanja celjske bolnišnice je Predsedstvo menilo, da začeta akcija ne sme zastati, potrebno pa jo je dosledno opredeliti na ravni regijskih družbenopolitičnih organizacij, da bi v vseh občinah potekala v skladu z dogovorom. PORTRET SODELAVCA Jože Štrajhar -dober sodelavec in uspešen športnik Danes vam predstavljamo nitvi iz JLA služboval kot up-našega sodelavca Jožeta ravnik strelišča, oziroma se Štrajharja iz službe kontrole je povsem posvetil delu in kvalitete, kjer v vhodni kon- službi za napredek in razvoj troli opravlja dela in naloge strelskega športa v Celju oz. prevzem storitev in reklama- takratnemu okraju. Z ukinit-cije. Kljub temu, da opravlja vijo okrajev se je Jožetova ta dela zelo vestno in do- služba razformirala in zapo-sledno že dolga leta, pa ne slil se je v naši delovni orga-bomo pisali o tem, predsta- nizaciji. vili vam ga bomo namreč iz drugega zornega kota, saj je Jože znan tudi kot eden najuspešnejših strelskih delavcev v Celju, ki je s svojim dolgoletnim delom ogromno prispeval k razvoju in napredku te dejavnosti na celjskem področju, hkrati pa je tudi odličen tekmovalec. Jože se ukvarja s strelskim športom že od leta 1944, ko so ga za ta šport navdušili bratje Teržan (Slavko, Polde, Ciril in Jože) s katerimi je prijateljeval oziroma skupaj preživel velik del mladosti. Ti so bili takrat že včlanjeni v strelsko društvo Tempo (organizirano je bilo takoj po vojni), ki je bilo takrat vodilno strelsko društvo v Celju oz. okolici. V tem času je Jože s prijatelji sodeloval pri izgradnji strelišča na Gričku, saj so vadili kar na prostem oz. improviziranih terenih, včasih pa so lahko opravili trening tudi na vojaškem strelišču v Pečovniku. Zanesenost in ljubezen do strelstva sta Jožeta vodila celo tako daleč, da je po vr- Enoten smučarsko skakalni klub Celje Naša sodelavca Emil Žlender in Gerčar Helmut na krmilu kluba Na pobudo socialistične zveze in zveze kulturnih organizacij občine Celje je prišlo v torek, dne 14. oktobra do ustanovite enotnega smučarsko-skakalnega kluba v Celju. Kakor je namreč znano smo doslej v našem mestu imeli dva, smučarsko-skakalni klub Toper in sekcijo pri TVD Partizan Lopata. Žal pa je med obema kluboma večkrat prihajalo do nepotrebnih nesoglasij, kar vsekakor ni ugodno vplivalo na dober razvoj številnih mladih skakalcev, od katerih so se mnogi že uvrstili pri vrhu štajerske regije, mnogi pa so tudi že posegli po vidnih mestih na republiških tekmovanjih. Ker je vsekakor nesmisel imeti na tako majhnem prostoru dve smučarsko-skakalni ekipi, je prišlo do združitve obeh klubov, tako, da se za prihodnjo sezono tekmovalci že skupaj pripravljajo. Krmilo novega kluba so športni delavci zaupali v roke našemu sodelavcu iz DSSS, oziroma trženja Emilu Žlendru, ki opravlja funkcijo predsednika, za podpredsednika kluba pa sta bila izvoljena Turnšek Janko (obrtnik iz Lopate) in Gerčar Helmut, prav tako naš sodelavec iz TOZD Emokontejner. Jože Štrajhar Kot človek skromen in tih, kot član strelske družine pa vesten pri svojem delu in kot takega ga strelci in prijatelji tudi poznamo in cenimo. Poleg vseh skrbi, ki jih je prvenstveno namenil razvoju in napredku tega športa oz. discipline, pa je bil Jože ves čas tudi uspešen tekmovalec. Nastopil je na številnih občinskih, okrajnih, republiških, državnih in drugih tekmovanjih, tudi mddna-rodnih. Kot član slovenske ekipe se je udeležil tekmo- vanj v Švici, Avstriji, ZR Nemčiji in drugod. Z ekipo v kateri so bili še Jože Teržan, Mirko Mejavšek in Marjan Dobovičnik je skoraj 30 .let dosegal najboljša mesta, oziroma so bili tudi večkratni državni prvaki. Seveda pa vsi ti uspehi niso prišli kar naenkrat, čez noč. Tudi Jože je pričel tako kot že mnogi pred njim. Pričel je z nastopi v občinskem in drugem merilu, nato pa so ga stopnice hitro vodile navzgor. Najprej je streljal z vojaško in malokalibrsko puško, kasneje pa seje opredelil za pištole (hitrostrelne, precizne, vojaške, colt). V letu 1957 in 1958 je bilo v Celju organizirano tekmovanje oz. prvenstvo za najboljšega strelca v celjski regiji in obakrat je osvojil naslov najboljšega. Leta 1962 je na tekmovanju v Zagrebu postavil državni rekord. S 528 krogi, ki jih je dosegel z pištolo »dru-lov« je seveda obenem postavil tudi republiški rekord. Pozneje je bil med najboljšimi v republiki še večkrat, nazadnje je osvojil naslov republiškega prvaka leta 1977. Nato je strelstvo zaradi drugih obveznosti nekoliko potisnil v drugi plan, prevladali so pač življenjsko po-trebnejši interesi. Kljub temu pa se je še vedno redno udeleževal sindikalnih tekmovanj, pa tekmovanj oz. športnih iger organiziranih med sorodnimi delovnimi organizacijami (ISKRIADA, ŠPORTNE IGRE EMAJLIR-CEV JUGOSLAVIJE), kjer je skoraj vedno osvajal najvišja mesta oz. bil zmagovalec. V republiškem merilu je ponovno nastopil lani in osvojil sedmo mesto, letos pa je v kategoriji starejših članov z zmago ponovno posegel po najvišjem naslovu. Upajmo, da bo njegova pot uspešna tudi v prihodnje in da še ne bo tako kmalu prenehal z aktivnim streljanjem. Ni besed, da bi opisali njegovo dobrosrčnost in veliko srce, ki je predano strelstvu. Mirno lahko rečemo, da je človek, ki je posvetil svoje življenje športu in to prav strelskemu. V. K. V šteje veliko število nih.je že kar med sabo ne poznamo dovolj. Tako se nam velikokrat primeri, da nekako po naključju odkrijemo, da v naši DO združuje delo tudi kakšen sodelavec ali sodelavka, ki je glede na svoje udejstvovanje izven delovnega časa izjemno uspešen na določenem področju, bodisi, da gre za umetnost, kulturo, šport ali podobno, odvisno pač od aktivnosti s katero se ti ukvarjajo iz hobija. Prav pred kratkim smo bili po naključju seznanjeni, da v inženiringu DSSS združuje delo letošnji državni prvak v karateju. O tem smo se pozanimali nekoliko na- Kovačič Andrej (27. 1. 1963) - državni prvak v ka-v športu tako, da sta za vrhunske dosežke dobra volja in zagnanost daleč premalo.« Kovačič Andrej državni prvak v karateju tančneje in prišli do podatka, da gre za strojnega tehnika KOVAČIČ Andreja, ki že od oktobra 1984. leta opravlja v tej organizacijski enoti dela in naloge konstruktorja in projektanta. Seveda smo ga obiskali, saj smo želeli od njega zvedeti kaj več, še posebej zato, ker smo od »strani« slišali, da se je pričel s karatejem ukvarjati šele leta 1981, kar pomeni, da se je v izredno kratkem času povzpel v sam vrh. Za pogovor je bil takoj navdušen, saj pravi, da si ta športna panoga sugurno zasluži več pozornosti, več publicitete in več podpore širše družbene skupnosti, kot pa jo trenutno ima. Za borilne veščine, to se pravi za judo in karate se je navdušil že v osnovni šoli, vendar v času šolanja nikakor ni našel za tovrstno udejstvovanje pravega časa. Šele po vrnitvi iz JLA leta 1981 se je odločil za karate, oziroma natančneje »sami contact«. To je poenostavljeno rečeno nekoliko finejša, bolj izpiljena oblika klasičnega karateja. Udarci so hitrejši, vendar milejši in pod stalno kontrolo, oziroma nakazani z rahlim dotikom, refleksi oz. hitrost reagiranja pa mora biti znatno boljša. Ta disciplina izhaja iz Tajvana; Američani in Zahodni Nemci pa so jo še dodatno izpilili. V Jugoslaviji sta prisotna dva sistema in sicer »budokai« in »waco«, prva tovrstna tekmovanja pri nas pa segajo v leto 1978. V Celju je bil karate klub ustanovljen že leta 1977 in sicer »Slavko Šlander«, ki se je po petih letih razvoja in dela zaradi razširitve aktivnosti preimenoval v klub borilnih veščin. Andrej se je v klub včlanil leta 1981 in takoj pričel z intenzivno vadbo. Poudariti je treba, da je za uspeh v tej športni zvrsti potrebno veliko treninga, veliko samood-rekanja, saj prihajajo vidnejši rezultati zelo počasi. Večno ponavljanje gibov, osnovnih potez, je tudi vzrok, da je osip pri novih članih izredno velik. Večina mladih namreč pričakuje, da bodo uspeli v razmeroma kratkem času in postali odlični borci in uspešni tekmovalci. Žal pa je med njimi tudi precej takšnih, ki pričnejo obiskovati treninge v klubu samo zato, da bi se izkazali pred vrstniki, postavili pred prijateljicami, nekateri pa na žalost tudi v uličnih pretepih. No, Andrej je vse ovire preskočil in vseskozi intenzivno treniral, nabiral kondicijo in seveda tudi marljivo nastopal. Leta 1984 se je na turnirjih po Sloveniji za rang listo najboljših povzpel na odlično drugo mesto, maja 1985 pa je v okviru prijateljskega sodelovanja med klubi nastopil na mednarodnem tekmovanju v VVillachu v Zvezni republiki Nemčiji in osvojil odlično prvo mesto, kar predstavlja tudi njegov največji uspeh doslej, posebej še, če upoštevamo dejstvo, da velja omenjeno tekmovanje za neuradno evropsko prvenstvo. V letošnjem letu je z uspehi še nadaljeval in osvojil naslov državnega prvaka v obeh verzijah (budokai in waco). Čez mesec dni bi se moral udeležiti evropskega prvenstva v Atenah, vendar pa mu ni uspelo zbrati sredstev potrebnih za potovanje (10 starih milijonov) in tako bo kljub odlični formi in kljub odličnim rezultatom ostal doma. ČE... mu pa ogrožajo tudi njegovo udeležbo januarja prihodnjega leta v Hamburgu, ko bi moral braniti naslov najboljšega z evropskega prvenstva v VVILLACHU. Digitalna fotografija V Sydneyu je superreporter New York Timesa pritisnil na sprožilec svoje kamere. Slabih deset minut po »kliku« opazuje njegov posnetek glavni urednik v New Yorku: v barvah, velikega formata in primerne kvalitete. Z dosedanjo tehniko, s foto-kemijo namreč, kaj takega ni mogoče. Že razvijanje je daljše, da je pošta počasna vsepovsod po svetu, je tudi znano, prenos preko telefonske linije pa je sicer možen, a nič kaj hiter. V bližnji prihodnosti bo stvar drugačna po zaslugi nove tehnike -sistema stili video. Sistem stili video ali elektronska oziroma digitalna fotografija se nam je v vsej veličastnosti predstavila na Photokini ’86 v Kolnu. In kaj se skriva za še enim strokovnim angleškim izrazom? Film je odveč. Zamenjata ga čip in disk, popolnoma normalni računalniški dvopalčni disk. Tudi pošta je (skoraj) odveč. Zamenjata jo elektronski oddaj-nik/sprejemnik (angleško transceiver) in telefon, temnica pa je le še malenkostno modificirani računalniški tiskalnik. Projekt popolnoma elektroni-zirane foto-kamere vzburja svet že pet let, odkar je Sony pred- Ključ v prihodnost Švedsko podjetje Aktiv Fritid prodaja ključ, ki se ga da programirati in omogoča lastniku dostop do vseh računalniško vodenih vrat, ključavnic in sistemov, s katerimi se vsakodnevno srečuje. Sem so vključeni računalniško nadzorovani vhodi v prostore, kontrolne točke smučarskih vlečnic in bančnih denarnih škatel in shramb, kjer jih lahko povežemo tudi s tiskalnikom, ki beleži sprejem. Ključ lahko programiramo s katerimkoli številom vne-šenih podatkov, s tem, da ga lahko zelo hitro onesposobimo iz centralne kodirne enote, če ga izgubimo ali nam ga ukradejo. Kome Cmua stII# rMee stavil Mavico, v veliki meri na računalniški tehnologiji temelječo kamero. Takrat je senzor v kameri lahko obdelal le 280.000 točk in še te za povrh le črnobelo. A to je bilo pred, za računalniško tehnologijo davnimi, petimi leti. Letos so Canon, Nikon, Konica, Fuji in vsaj še Minolta predstavili že veliko zmogljivejši sistem. Ločljivost senzorja je že zvišana na 380.000 točk, slika je tudi že barvna. Nasploh vsa dodatno dosegljiva elektronika omogoča veliko manipulacij na sliki tudi kasneje, ko je slika že posneta. S pomočjo osebnega računalnika lahko npr. spreminjamo barvo obleke, las, oči in še marsičesa. Na disketo lahko spravimo petdeset slik, posnamemo pa tudi do osem slik v sekundi. Kaj to pomeni, bodo fotografi že vedeli. Nasploh je bilo v Kolnu o sistemu stili video slišati same superlative. Treba pa je dodati vsaj še dvoje. Prvič, kvaliteta slike je še veliko preslaba celo za časopise. Drugič, vsa zadeva je precej draga. Že kamera stane 8000 DM, celoten sistem pa 100.000 DM. ZVEZA SINDIKATOV RAST OD JE POTREBNO USKLADITI Z RASTJO DOHODKA - Predsedstvo občinskega sveta ZS je na svoji seji v začetku tega meseca obravnavalo osnutek resolucije SRS za leto 1987. V razpravi se ni strinjalo z reso-lucijsko opredelitvijo, da naj bi rast osebnih dohodkov zaostajala za rastjo dohodka. Predlagalo je, da se rast osebnih dohodkov usklajuje z rastjo dohodka. Poleg tega je predlagalo, da bi v resolucijo morali vgraditi vrednost enostavnega dela kot osnovo za načrtovanje dohodka in osebnih dohodkov v OZD za leto 1987. Glede na odgovorne naloge sindikata so na seji obravnavali in še posebej zaostrili odgovornost članov organov občinske organizacije ZS. Razvoj telefonskega omrežja v celjski občini Predsedstvo OK SZDL je ob koncu minulega meseca na svoji razširjeni seji razpravljalo o problematiki razvoja telefonskega omrežja v celjski občini. Po razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki PTT, krajevnih konferenc SZDL in svetov skupščin krajevnih skup- Vse večji delež občanov - Po podatkih, ki veljajo za konec letošnjega septembra, se je delež sredstev občanov v Ljubljanski banki Splošni banki Celje v bilančni vsoti banke povzpel že na 39 %, kar je za 2 odstotka več, kolikor je znašal lani. Tako so sredstva občanov v skupni bančni bilančni vsoti neprimerno večja kot sredstva gospodarstva. Sicer pa so ob koncu septembra letos znašala skupna kratkoročna in dolgoročna sredstva občanov v LB Splošni banki Celje že 42.184 milijonov dinarjev. Medtem, ko je bil porast vezanih dinarskih FRANČEK KNEZ Cilj - premagati severno steno Torre egerja V nedeljo, dne 2. novembra je z brniškega letališča odpotoval v Argentino oziroma natančneje v Patagonijo naš sodelavec Franček Knez, trenutno najuspešnejši jugoslovanski alpinist v športnem plezanju. Skupaj z njim sta odpotovala tudi njegova prijatelja Silvo Karo in Janez Jeglič, sicer člana AO Domžale. Skupaj bodo skušali po Fitz Royu in Cerro Torre-ju osvojiti še tretjo »iglo« Torre Eger. Če bodo z novo smerjo uspeli, bodo postali prva in edina trojka, ki je v Patagoniji osvojila vse tri najtežje vrhove in preplezala prvenstvene smeri v vseh treh stenah. Franček in prijatelji bodo v Južni Ameriki ostali dva meseca. Torre Eger je 1100 metrov visoka vertikalna skalna igla, ki so jo poimenovali po tragično preminulem italijanskem alpinistu. Doslej je bila stena po lažjih smereh dvakrat premagana. Cilj Frančka in prijateljev je premagati eks- Franček Knez, naš najuspešnejši alpinist je človek, ki vzbuja spoštovanje, ob njegovih alpinističnih dosežkih pa ljudem zastaja dih. Sam pravi, da je sreča potrebna povsod, vendar ta brez treniranosti, moči in ljubezni do alpinizma ne pomeni ničesar. tremno težko severno steno, ki predstavlja edinstven plezalni problem. Upamo in želimo, da bodo v tem uspeli, s tem pa utrdili sloves najuspešnejših plezalcev v patagonskih gorah, ki so si ga z vrsto uspešnih vzponov že priborili. nosti, so sprejeli pobudo, da se razvoj telefonskega omrežja v občini vključi v program IV. samoprispevka. Predsedstvo je na tej seji imenovalo Francija Sredov-nika za novega predsednika Koordinacijskega odbora za SLO in DS pri Občinski konferenci SZDL. __«nT!^ 1. POSLOVNI DNEVI EMO’86 POSLOVNI DNEVI EMO'86 Obvestilo hranilnih vlog nekoliko skromnejši, saj je porasel le za 2 %, so znatno hitreje narasla vezana dinarska sredstva. Velik porast pa je opazen tudi pri kratkoročnih sredstvih. Sicer pa je treba zapisati še to, daje Ljubljanska banka Splošna banka Celje tudi letos dobro poslovala, da ni imela nikoli likvidnostnih težav in da svoja prosta sredstva posoja tudi drugim bankam v drugih republikah. Pri usmerjanju sredstev v domačem krogu pa je prva pozornost veljala izvozu in kmetijstvu. V novembru 1986 je začela poslovati nova ekspozitura Ljubljanske banke Splošne banke Celje na Trgu V. kongresa. Z novimi blagajniškimi okenci je želela banka razbremeniti dosedanje enote v Celju. Bančna enota na Trgu V. kongresa bo opravljala vsa izplačila in vplačila na podlagi dinarskih in deviznih hranilnih vlog, poslovanje s tekočimi računi, menjalne posle in izvrševala vezavo dinarskih in deviznih prihrankov občanov. Enota posluje vsak dan od 7.30-12.30, od 13.30-18.00 in sobota od 7.30-11.30. Ljubljanska banka IDEJNA IN KADROVSKA KREPITEV V prizadevanjih, da bi članstvo ZK bilo čimbolje idejnopolitično usposobljeno za delovanje v skladu z vlogo in nalogami zveze komunistov ter za uresničevanje kongresnih usmeritev, je Občinski komite ZK pripravil občinski politični šoli. Eno obiskujejo člani po svoji opravljeni delovni dolžnosti (izobraževanje ob delu), eno pa člani, ki so za čas trajanja politične šole oproščeni delovnih obveznosti (izobraževanje iz dela). Za popestritev proslave so s kratkim kulturnim programom poskrbeli učenci osnovne šole bratov Dobro-tinšek iz Vojnika in ekipa pionirjev z zaključkom kviza s področja o požarni varnosti. Zaključni del proslave ob petdesetletnici našega društva je bil združen z veliko taktično vajo na objektih naše delovne organizacije. Pričela se je ob 15. uri in je predstavljala hkrati tudi os- 50 let razvoja in dela Industrijskega gasilskega društva Emo Celje V soboto, 25. oktobra so člani našega Industrijskega gasilskega društva slavili pomemben jubilej - 50. letnico razvoja in dela gasilske dejavnosti v naši tovarni. Ob 10. uri so se zbrali v dvorani delavskega sveta EMO ter pregledali svoje dosedanje delo. Spregovorili so tudi o težavah in problemih, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, dotaknili so se programa, katerega realizacija jih čaka v prihodnosti, Preizkus usposobljenosti gasilskih enot pri reševanju ljudi iz vi-sokoetažnih stavb. Ogroženo je bilo naše upravno poslopje. Prikaz reševanja z reševalno blazino in avto lestvijo. Slavnostno sejo so s kratkim kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole bratov Dobrotinšek iz Vojnika. najzaslužnejšim članom pa so za aktivno in vestno delo podelili priznanja in plakete. Plakete so med drugim prejeli Vrabič Franc, Žlender Emil, Medved Franc, Pompe Rihard, Petan Marijan, Cocej Stanko, Kuder Vinko in DO EMO. Na slavnostni seji so podpisali tudi listino o pobratenju s prostovoljnim gasilskim društvom iz Jerenine pri Mariboru. V soboto dopoldne ob 10. uri je bila v dvorani DS slavnostna seja industrijskega gasilskega društva EMO ob 50-letnici s podelitvijo priznanj in pobratenjem z gasilskim društvom Jarenina. rednjo vajo v mesecu požarne varnosti in dnevu gasilcev v celjski občini. Namen akcije je bil preizkusiti usposobljenost gasilskih enot pri reševanju ljudi iz visokoetažnih stavb, gašenju razvitega požara v proizvodnih in skladiščnih prostorih ter gašenju začetnih kemičnih požarov kotlovnici in acetilenskem razvijalcu, kjer je prišlo do požara zaradi sabotaže. V vaji so z več sto gasilci sodelovala vsa prostovoljna in industrijska gasilska društva celjske občine, poklicna enota Zavoda za po- Med prejemniki plaket, ki jih je ob praznovanju jubileja podelilo Industrijsko gasilsko društvo EMO je bila tudi naša delovna organizacija. Na sliki: predsednik društva Franc Vrabič predaja plaketo predstavniku naše DO Radovanu Štajnpihlerju. žarno varnost in člani civilne Po vaji, ki se je končala zaščite. okoli 16. ure, je pred uprav- V vaji so z več sto gasilci sodelovala vsa prostovoljna in industrijska društva celjske občine, poklicni gasilci in člani civilne zaščite. Naše iskrene čestitke Občinska gasilska zveza posveča posebno pozornost industrijskim gasilskim društvom. Le ta se morajo še aktivneje vključiti v vse oblike preventivnega dela -poučevanje delavcev, opravljanje preventivnih pregledov, razne propagandne akcije in lastno izobraževanje, ter tako zagotavljati boljše požarno varstvo v delovni organizaciji. Industrijska gasilska društva morajo biti tesno povezana s teritorialnimi društvi in poklicno brigado, s čimer se bo doseglo boljše In enotnejše nastopanje pri raznih nesrečah in požarih. Problematika gasilstva v industriji je specifična. Nagli razvoj in spremembe tehnologij, vrste surovin in materialov, v zvezi s tem pa vse več nevarnosti in škodljivosti, ki se na novo pojavljajo, ta dejstva zahtevajo od Predsednik Občinske gasilske zveze Celje Ivan Pasero je po vaji predal raport predsedniku Občinske skupščine Tonetu Zimšku. OB 50. LETNICI INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA EMO gasilcev boljšo organiziranost, večjo strokovnost in sodobnejšo opremo. Le na ta način bodo naši člani sposobni opravljati naloge, ki jih od njih pričakuje naša samoupravna socialistična skupnost. V imenu Občinske gasilske zveze Celje se ob 50-letnici IGD EMO vsemu članstvu najiskrenije zahvaljujemo za nasebično in požrtvovalno delo, ob pomembnem jubileju pa vam iskreno čestitam. Predsednik Občinske gasilske zveze Celje Janko Rebov nim poslopjem naše DO sledila predstavitev posameznih primerkov gasilske tehnike in opreme, postrojitev gasilskih enot s prapori, poveljnik Občinske gasilske zveze Celje Ivan Pasero pa je predal raport predsedniku občinske skupščine Tonetu Zimšku. naprej tako! Industrijsko gasilsko društvo EMO je v svojih 50. letih delovanja dokazalo upravičenost obstoja in našega zaupanja, zato mu v imenu vseh delavcev delovne organizacije EMO in v našem imenu iskreno čestitamo k pomembnemu jubileju z željami po nadaljnjem trajnem sodelovanju In uspehih pri zagotavljanju požarne varnosti. Vodstvo DO EMO Glavni direktor Franci Gazvoda, dipl. oec. Gašenje razvitega požara v proizvodnih in skladiščnih prostorih (nakladalna hala, skladišče gotove posode, lakirnica in mizarska delavnica). V lakirnici je zaradi nepravilno izbranega in nepravilno uporabljenega orodja prišlo do požara, ki je v trenutku zajel celotno lakirnico ter sosednje prostore. Hitra razširitev požara je bila omogočena predvsem zaradi slabe požarne varnosti v prostorih in zaradi nepravilnega obveščanja gasilskih enot. Da je požarov relativno malo, gre zasluga preventivnim akcijam gasilcev, kar je praviloma velikokrat še težje in odgovornejše _____________________kot gasiti požar. _______ Predsednik Občinske skupšči- ne Tone Zimšek je vse gasilce - M____ pohvalil za njihovo dobro orga- Po končani vaji je pred našim upravnim poslopjem sledila pred-niziranost in pripravljenost po- stavitev gasilske tehnike in opreme in postrojitev glasilskih enot magati v najtežjih trenutkih. s prapori. Drobne zanimivosti Evropa želi bolj elastičen delovni čas V zahodnoevropski industriji iščejo možnosti za organiziranje dela na nov način. Analiza o zaposlovanju, ki jo je pred kratkim izdelala Evropska komisija na podlagi mišljenja poslovo-dečih delavcev, kaže, da bi drugačno organiziranje delovnega tedna odprlo možnosti za zaposlitev polovice od 13 milijonov nezaposlenih v Zahodni Evropi. V prihodnjih dveh letih polovica industrijskih podjetij v Zahodni Evropi namerava uvesti raztegljiv delovni čas. Iz analize je videti, da je več kot polovica vprašanih delavcev pripravljena poskusiti nekaj novega. Okoli 53 odstotkov zahodnoevropskih delavcev se je izjasnilo za spremembo togega koncepta petdnevnega delovnega tedna v prid prerazporeditve tega delovnega časa v okviru meseca ali leta, pač glede na potrebe proizvodnje. Zato so pozvali vodilne, da ponudijo novo izbiro delovnih mest s krajšim delovnim časom, denimo trideset ur na teden. Brez inflacije V ZRN menijo, da bo letošnja inflacija verjetno O-odstotna, prihodnje leto pa naj bi bila 1 -odstotna. Realni razpoložljivi dohodek naj bi se letos povečal za 5 odstotkov, kar bi bilo najvišje letno povečanje kupne moči porabnikov od leta 1972. Realna rast družbenega bruto proizvoda naj bi bila 3-odstotna, lani pa je bila 2,4-odstot-na. Zahodnonemški izvoz se je le počasi povečeval, zmanjševal pa se je letošnji dobiček, vse to pa skupaj z visokimi realnimi obrestnimi merami zavira poslovna vlaganja. V Veliki Britaniji največ nezaposlenih Med sedmimi najbolj razvitimi zahodnimi evropskimi državami je v Veliki Britaniji največ brezposelnih, kar 13 odstotkov delovne sile. Oživljanje posebne porabe je omililo manjše izvozne dohodke, nekoliko pa bodo povečale realno razpoložljivi dohodek tudi nižja inflacija, povečanje plač in manjši davki, zato napovedujejo, da se bo osebna poraba prebivalcev leta 1986 in 1987 povečala za 4 odstotke. Zato pa bo stopnja gospodarske rasti prihodnje leto 2,5-odstotna (lani 3,2-odstotna). Švica prodaja stroje Po lanskem letu, ko so švicarski proizvajalci strojne opreme povečali svoj izvoz za 30 odstotkov v primerjavi z letom poprej, je Švica eden največjih svetovnih prodajalcev strojne opreme, saj so lani z njimi zaslužili 2 milijardi švicarskih frankov (496 milijard dinarjev). Največji uvozniki njihovih strojev so Zahodni Nemci, ZDA in Japonska. Japonsko ministrstvo za finance je objavilo podatke, da se je uvoz švicarskih strojev lani povečal za 31 odstotkov, kaže pa, da bo prodaja tudi letos uspešna. Manj delavcev pri IBM Največji svetovni proizvajalec računalnikov, ameriški IBM, ki so ga prizadeli manjše povpraševanje po računalnikih in huda konkurenca, namerava do konca prihodnjega leta zmanjšati število zaposlenih delavcev za najmanj 12 tisoč. Trenutno je pri IBM zaposlenih 242 tisoč delavcev. Začeli so uvajati program zgodnje upokojitve, kljub temu pa menijo, daje še vedno zaposlenega preveč osebja, prav režijski stroš- ki pa onemogočajo velikanovo konkurenčnost v primerjavi z majhnimi podjetji. Lani je IBM zaposloval 450 tisoč delavcev. Zlato vse dražje? Potem, ko je unča zlata 8. septembra na londonski borzi dosegla 420 dolarjev (165.480 dinarjev), kar je najvišja cena plemenite kovine v zadnjih treh letih, se cena polagoma umirja. Kljub temu borzni strokovnjaki napovedujejo, da bi unča zlata do konca leta lahko dosegla vrednost 500 dolarjev, predvsem odvisno od razmer v Južni Afriki, ki s prodaja zlata zasluži polovico svojih deviz. Menijo tudi, da bi padajoče obrestne mere v zahodnih bankah lahko spodbudile bančnike in poslovneže, da bodo začeli denar menjati v zlato, spet drugi pa pravijo, da bi strah pred inflacijo lahko spodbudil večje nakupe zlata. Sliši se tudi, da bo Japonska kupila še 100 ton zlata, čeprav ga je letos že 220 ton, iz katerega bo izdelala zlate kovance. Strokovnjaki pa vseeno poudarjajo, da je še daleč do rekordne vrednosti unče, ki je najvišjo vrednost v zgodovini dosegla leta 1979, ko je bila 900 dolarjev. Mednarodni finančni trgi Izvoznice nafte so se v letošnjem letu več zadolževale kot pretekla leta (vzrok je cenejša nafta), ostale države v razvoju pa so si kapital v večjem obsegu izposojale v drugi polovici leta 1984 in 1985, kar odpade predvsem na Mehiko (ki je leta 1984 najela za 4,3 milijarde dolarjev ali 1728,6 milijarde dinarjev posojil), Kolumbijo (ki sije izposodila leta 1985 1 milijardo dolarjev ali 402 milijardi dinarjev) in Argentino, ki si je lani sposodila 3,7 milijarde dolarjev (1487,4 milijarde dinarjev). Pretežni del ostalega denarja so si sposodile azijske države v razvoju, medtem ko so si druge države v prvi polovici letošnjega leta izposodile najmanj denarja v zadnjih dveh letih. Med vzhodnoevropskimi državami si največ sposoja Madžarska, druga je s precej manjšo vsoto Sovjetska zveza. Najbolj pogosta oblika izposojanja denarja na mednarodnih trgih kapitala so obveznice, ki so v zadnjem času zaradi nižjih obrestnih mer precej pridobile na vrednosti. Na mednarodnem trgu obveznic pa je potrebno veliko zaupanje, zato so glavni kupci obveznic hitro razvijajoče azijske države. V zadnjih dveh letih so si tako največ sposodile Južna Koreja, Malezija, Kitajska, Hong Kong, Tajska, Indija in Singapur. Precej denarja v obliki obveznic so si sposodile tudi mednarodne denarne ustanove, v letošnjem prvem polletju 4,4 milijarde dolarjev (1768,8 milijarde dinarjev, kar pa je nekoliko manj kot je dveletno povprečje. Nadzor nad izpušnimi plini Švica je prva evropska država, ki je v začetku tega meseca uvedla strog nadzor nad izpušnimi plini. Tako zahteva, da imajo vsi novi avtomobili vgrajen katalitični konverter. Pri tem so izvzeti samo najmanjši in razkošni avtomobili težji od 2,5 tone. V Švici računajo, da bo ta ukrep letos zmanjšal izpušne pline avtomobilov za 30 do 60 odstotkov, prihodnje leto pa celo za 90 odstotkov. Tako naj bi prihodnje leto devet novih avtomobilov onesnaževalo okolje toliko kot en zdajšnji. Sicer pa so začeli vsi veliki izdelovalci avtomobilov v svetu vgrajevati katalizatorje v avtomobile. Švica bo letos kupila 250 do 300 tisoč tujih avtomobilov, saj ta država nima lastne avtomobilske industrije. Umiritev trga za plemenite kovine Cene zlata so v teh dneh padle za 2,4 dolarja za troaškounčo (ena je 31,1035 gramov).Tržni strokovnjaki poudarjajo, da so se cene zlata v minulih dneh gibale neodvisno od cene platine, ki je naglo skočila pod vplivom grožnje Južne Afrike, češ, da bo ustavila dobave te plemenite kovine v ZDA. Zdaj so se njene cene umirile, saj ne pričakujejo več, da bo prišlo do prekinitve dobav. Nekoliko trdnejše razmere je opaziti pri kmetijskih surovinah. Skok cen žit in oljaric je posledica pričakovane napovedi ameriškega ministra za kmetijstvo o novi setvi po uragan-skem deževju v prejšnjem mesecu, ki je povzročilo veliko škodo. Novica, da so ZDA ponudile subvencionirano prodajo 500 tisoč ton pšenice Jugoslaviji, je prav tako vplivala na tržne razmere. Pri kavi še naprej vlada sindrom »kupovanje zaradi suše-prodaje zaradi dežja«. Po najnovejših vremenskih napovedih bo v Braziliji še deževalo, september in oktober pa sta meseca, ko kava cveti, rodila pa bo spomladi. Zaradi tega je zelo pomembno, da so v tem času ugodne vremenske razmere. Rja se ponovno spremeni v železo Britanski konzervator lan Ashdonn je odkril novo metodo, s pomočjo katere lahko rjastim predmetom vrnemo njihovo prvotno podobo. Predmet, ki ga je načela korozija, namestijo v kontejnerz vakuumom. Obstreljujejo ga z molekulami vodika, ki v dotiku z železovim oksidom, rjo, izzovejo reakcijo, v kateri se rja ponovno spremeni v železo. Način je poznan pri tako imenovani kemiji plazme in je zelo učinkovit tudi za predmete iz srebra, ki so oksidirali. Predmeti iz železa ohranijo prvotno obliko in velikost in ostanejo temne barve, med tem ko predmeti iz srebra postanejo spet svetleči. Naprava, ki so jo zasnovali v švicarskem inštitutu za konzerviranje starega orožja in oklepov v gradu Grandson pri Neutshatelskem jezeru, ima prostornino enega kubičnega metra. To omejuje velikost predmeta, ki se lahko obdela po tej metodi. Ashdonn načrtuje izdelavo večje naprave, v kateri bi lahko konzervirali tudi stare tope. Izdelava prenosne naprave pa bi omogočila konzerviranje kovinskih predmetov že med izkopavanjem. To bi preprečilo, da bi razpadli že pri prvem stiku z zrakom, kar zdaj ni tako redko. Medtem ko so tradicionalne metode konzerviranja trajale več mesecev in so bili rezultati večinoma slabi, traja novi postopek od 10-40 ur, odvisno od velikosti predmeta. Prodaja avtomobilov v Evropi Država l.-VIII. 1985 l.-VIII. 1986 % ZR Nemčija 1,596.990 1,855.724 + 16,2 V. Britanija 1,365.267 1,399.044 + 2,5 Italija 1,239.099 1,278.837 + 3,2 Francija 1,178.168 1,235.982 + 4,9 Nizozemska 378.898 424.435 + 12,0 Belgija 264.706 291.047 + 10,0 Švica 188.299 217.220 + 15,4 Irska 48.031 45.431 - 5,4 Avstrija 175.067 179.558 + 2,6 Danska 108.227 129.127 + 19,3 Finska 101.227 102.800 + 0,9 Norveška 101.851 127.224 + 22,2 Švedska 104.110 165.399 - 5,9 Grčija 175.751 38.907 -26,6 Portugalska 52.981 71.760 + 15,8 Španija 61.953 376.502 425.991 + 13,1 Skupaj Evropa 7,415.909 7,988.486 + 7,7 Zahodni Nemci varčujejo na dopustu Lani je štiričlanska zahodnonemška družina s srednje velikimi prejemki, porabila v prostem času 5.574 mark. (1,12 milijona dinarjev). To pomeni 16 odstotkov njihovih skupnih izdatkov. Ker vsako šesto marko porabijo v prostem času, je očitno, da Zahodni Nemci v prostem času niso najbolj varčni. Čeprav so osebni dohodki delavcev v ZRN lani stagnirali, življenjski stroški pa so se povečali komaj za pol odstotka, je povprečna zahodnonemška družina povečala svoje izdatke v prostem času za dva odstotka. Da so Nemci precej varčni, pa kažejo izdatki, ki so jih načrtovali za letni dopust. Lani so za to porabili 1565 (316130 dinarjev), kar je za 46 mark manj ko leto poprej. Pri tem pa so se povečali izdatki za radio in televizijo, in sicer za 76 mark. 10 naj večjih svetovnih proizvajalcev jekla (v mio ton surovega jekla) Podjetje 1985 1984 vrstrni red količina vrstni red količina Nippon Steel 1 28,6 1 29,4 US Steel 2 15,1 2 14,3 Finsider 3 13,5 3 13,5 British Steel 4 13,3 4 12,7 Nippon Kokan 5 12,2 5 12,5 Thyssen 6 11,9 6 11,7 Kawasaki 7 11,0 7 11,3 LTV Steel 7 11,0 12 9,0 Sumitomo 7 11,0 7 11,3 Sacilor 10 10,6 13 6,9 odlukom radniCkog savjeta radne organizacije dbcubvunlxL jLcuJjjJl u povodu 40. obljetnlce postojanja I rada dodjeljuje se Zahvalnica ..E H O"- CELJE u znak priznanja za višegodlšnju suradnju i doprinos u razvoju ro zadranka zadar generalni direktor 7*7 (M- (L, mr Josip Stullna —7* ante Sokota u Zadru, J&JAtiSSM*"... 1986. Kitajski avto iz plastike Na Kitajskem so izdelali novo osebno vozilo, ki je razen motorja in odbijačev, narejeno iz plastike. Doslej so že naredili nekaj sto plastičnih avtomobilov, večjo proizvodnjo na jugu države pa šele planirajo. Novo vozilo je menda učinkovito, tiho in poceni, vendar pa cene vozil še niso znane. Alge za pridobivanje zlata in urana Raziskovalci državne univreze v New Mexicu so odkrili, daje alge mogoče uporabiti pri pridobivanju zlata in urana iz vode. Ob ustrezni slanosti in kislosti alge namreč oddajajo absorbirane kovine. Lahko bi bile tudi zelo pomembne kot morebitni spodbujevalci nastajanju naravnih plasti zlata pri čiščenju odpadnih vod iz tovarn urana. Varovanje pred pregretjem Zahodnonemški Siemens je začel izdelovati posebne varovalke, ki varujejo električne naprave pred pregretjem. Gre za majhne gumbke, narejene iz posebnega keramičnega materiala, skozi katere teče električni tok. Dokler so »gumbki« hladni, prevajajo električni tok, ne da bi prihajalo do izgub energije, ko pa se segrejejo, postanejo močan upor, ki prekine električni tok in s tem obvaruje električne naprave. Podobne varovalke so sicer doslej že uporabljali, toda lastnost novega keramičnega materiala ima eno prednost: kakor hitro se varovalka ohladi, spet normalno prevaja električni tok. Proizvajalec trdi, da so varovalke uporabne pri vseh električnih napravah - tako v velikih električnih strojih kot npr. pri občutljivih merilnih inštrumentih. Cinkanje s steklenimi kroglicami V enem izmed laboratorijev finske organizacije UIT so razvili postopek brezgalvanskega mehaničnega cinkanja, o katerem menijo strokovnjaki, da je izredno racionalen. Zaščitno plast nanašajo na vijake in matice, vzmeti in podložke, vezi za smuči, dele ključavnic, na različne vložke in prstane. Dele najrazličnejših oblik razmastijo in vstavijo v napravo, podobno betonskemu mešalniku, ki ima tri kubične metre prostornine. V mešalnik vsipajo steklene kroglice, ki imajo 150 mikrometrov premera, in cinkov prah, katerega delčki merijo do 3 mikrometre, in dodajo reagense za aktiviranje procesa, ki poteka pri sobni temperaturi. Ko se vključi elektromotor, se steklene kroglice kaotično sučejo okrog kovinskih delov. Funkcija kroglic je v tem, da nenehno pritiskajo prah na površino kovine, reagensi pa pospešujejo difuzijo cinka v jeklo. Tako hladno privarijo barvasto kovino na črno. Debelina varovalne plasti se ureja s trajanjem obračanja bobna. Ob koncu procesa plast naraste do debeline 20 mikrometrov, kar je dovolj dobra površinska zaščita. Mešalnik ima zmogljivost do tono delov na uro. Naprava zavzema veliko manj prostora kot galvanizacijska kad, onesnaženje okolja pa je povsem izključeno. Drobne zanimivosti (Nadaljevanje s 13. strani) Novosti pri zunanjih pomnilnikih Po revoluciji, ki so jo v letu 1986 pri osebnih računalnikih omogočile nizke cene pomnilniš-kih čipov (Mega Atari, 64 Kb PC, Amiga, Amst-rad Joyce 512), se obetajo v letu 1987 pomembne novosti tudi na področju zunanjih pomnilnikov. Optični mediji (CD ROM) so sicer že nekaj časa na pohodu, vendar se prav na široko ne morejo uveljavljati. Njihova najšibkejša točka je očitno dejstvo, da se mehanizma za zapisovanje (zelo močan laserski žarek, ki v ploščo s prevleko iz posebne umetne snovi vžge informacijo v obliki zaporedja drobnih luknjic) ne da dovolj poceniti. Če ljubiteljev klasične in druge harmonične glasbe, ki uživajo ob čistosti digitalne reprodukcije, ta pomanjkljivost preveč ne moti, je pri računalnikih drugače. Podatkovnih zbirk, ki se ne bi nič spreminjale, je pač bolj malo. Diskovni mediji so v zadnjih letih močno napredovali, gibki diski recimo od 128 K pred desetimi leti do več kot 1 Mb danes, vendar za današnje potrebe in tek še prepočasi. Tehnologija je tu že tudi precej »navita« in prebojev za velikostni razred ni mogoče pričakovati. Tako si uporabniki še naprej obetajo največ od nadaljnjih preskokov pri pomnilniških čipih (1 Mbitni RAM-i naj bi leta 1987 postal bolj dostopni), ki bi lahko imeli neprekinjeno napajanje, zmogljivejših in cenejših diskov ter, v zadnjem času, digitalnih kasetnih trakov. Avtomatični žar Na zadnjem švicarskem Salonu inovacij v Ženevi so prikazali rafiniran sistem zalivanje mesa, ki se peče na žaru. Avtomatično napravo za zalivanje, ki se jo lahko montira na vsak žar, krmili elektronska naprava, ki uravnava pretočno količino tekočine za zalivanje, intervale zalivanja kot tudi njihovo dolžino. Žar deluje brez nadzora približno 1 uro. Tekočina za zalivanje kroži po zaprtem tokokrogu iz fleksibilnih nerjavečih cevi. (Remy Christen, ch. du Molard 4, CH-1196 Gland) SUEZ SOCUMJSTI&E 0MUUXNE JUGOSLAVIJE UUBUMSNU MMUSKOJ 0BUST1 NANJE OOSSOS-EMO" CELJE ZA USPESNU SURADNIU NA I PLANU KUL TURNO-ZABAVNIHI ISPRTSK/H AKTIVNOSTI KAOIZA \RAZVIJANJE REVOLUCIONARNIH 'TRADICIJA NNâI U1385GODIN/ Otta 17. m. 1985 godi#' s-.'W J + + + + + + ++ ++ + + + + + Kako podaljšati življenjsko dobo matric za ulivanje pod pritiskom Raziskovanja, ki jih opravljajo na univerzi Case Western v zvezni ameriški državi Ohio, imajo namen, podaljšati življenjsko dobo matric za ulivanje pod pritistkom. Finančno jih je podprla država Ohio, sosponzor pa je družba Die Cast Diest. V glavnem gre za matrice, ki se uporabljajo za proizvodnjo aluminijevih odlitkov pod pritiskom v manjši meri pa za matrice za ulivanje odlitkov iz cinkove in bakrove zlitine. Začetne raziskave so pokazale, da je glavni vzrok za skrajšanje življenjske dobe matrice oksidacije jekla, ki so ga uporabili z izdelavo matric. Raziskovalci z omenjene univerze so iz-poplnili način, kako urediti vprašanje toplotne utrujenosti materiala. Naslednji korak bo izpopolnitev tega postopka, da bi ga lahko komercialno uporabili. Če bodo pri teh prizadevanjih uspešni, bodo samo ameriškim proizvajalcem aluminijevih zlitin pod pritiskom omogočili prihranke v višini 30 milijonov dolarjev na leto. Za nadrobnosti se obrnite na naslov: John F. Wallace, Republic Steel Professor of Metallurgy, Metallurgy and Materials Science, Case Western University, 109000 Euclid ave., Cleveland, OH 44106, Walter E. Smith, President, Die Cast Dies, 5531 Old Breckville Road, Independence, OH 44131. Hrup uničuje živce Pri švedskem Rockvvoodu so predstavili nov niz sten, ki absorbirajo zvok in stropne plošče za notranjo opremo uradov in uporabo v industriji. Plošče so narejene iz stisnjene kamene volne in oblikovane po želji naročnika, imenujejo pa se rockfon. Prekrite so s posebno barvo in so na voljo v različnih velikostih. Izbira pastelnih barv prav tako prispeva k splošnemu harmoničnemu vtisu. Poenostavljanje postavljanja »Esset« je nova naprava za zaustavljanje, ki poenostavlja postavitev delovnih kosov pri strojegradnji. Napravo so izumili pri švedskem podjetju Partille Tool in jo lahko uporabljamo na kotni površini ali na notranjem robu frezalnega stroja pri utorih in žlebičih, da bi zaustavili in učvrstili delovni del. Esset je naprava, ki jo izdelujejo v enojni in dvojni izvedbi s 150 milimetrsko us-tavljalno iglo iz nerjavečega jekla in zaustavljal-nim vzvodom, ki ga lahko nastavimo pod katerim koli kotom. Nova cinkova zlitina kot antikorozivnao sredstvo International Lead Zinc Research Organization je dala licence za cinkovo zlitino, ki ima an-tikorozivni namen, kalifornijski družbi Pacific Smelting Inc, avstralski Australian Associated Smelters Ltd, italijanski Industrie Cantieri Me-tallurgici Italiani in zahodnonemški Salmax HmbH. Salmax namerava to zlitino, imenovano galfan, uporabljati za prevleke ploskih veljavnih izdelkov, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji. Omenjena raziskovalna organizacija zatrjuje, da je ta cinkova zlitina zelo obetavna za prihodnost. Poleg cinka in aluminija vsebuje še mishima zlitino. Njena posebnost pa je večja odpornost proti koroziji in pa to, da jo je lažje obdelovati. DROBLJENJE SMETI - V Veliki Britaniji so izdelali posebno kolo, ki ga vdelajo na buldožerje, ki na smetiščih drobijo smeti. Na kolesu so pod različnimi koti vgrajeni zobniki, tako daje mogoče drobljenje na zelo drobne delce. Če smeti namreč niso dobro stisnjene, ostaja med delci zrak, sprošča se metan, ki je eksploziven, tako da lahko pride do požarov. (M. F.) • KEMIKALIJA, KI PREPREČUJE RAZVIJANJE STRUPENIH PLINOV PRI POŽARIH - V ZDA umre na leto več kot 7000 ljudi v požarih, od tega jih kar 80 odstotkov umre zaradi zadušitve s plini in dimi, ki se razvijajo pri gorenju. Zato s v družbi Union Carbide razvili posebno snov, namenjeno za premaze konstrukcijskih elementov: posebna organosilicijeva kemikalija, ki v povezavi s hidratnimi minerali omogoči, da postanejo materiali ognjeodporni. Ta nova kemikalija, imenovana »ucarsil FR«, se torej lahko uporablja v gradbeništvu in onemogoča, da se v slučaju požara razvijejo plini in dimi, ki v požarih pogosto povzročijo smrt. Stane Dvoršak odšel v zaslužen pokoj Da je življenje res podobno blisku, ker oba hitro mineta, se človek tega najbolj zave, ko ga čas, ki je prazen prostor in ga izpolnijo šele dogodki, pripelje do tja, ko se je treba posloviti od sodelavcev in z obotavljajočim korakom prestopiti v kategorijo upokojencev. Mnogim emovcem, ki so se po dolgih letih dela v našem kolektivu upokojili, se je konec septembra pridružil tudi naš sodelavec Stane Dvoršak iz obrata kovinske predelave TOZD Posoda. Rodil se je 22. avgusta 1928 v Celju v delavski družini, kjer je tudi preživel otroška leta. Takoj po vojni se je vključil v delo mladinske organizacije in sodeloval na številnih delovnih akcijah, med drugimi leta 1947 tudi pri izgradnji proge Brčko-Bano-viči. V času od 1950 do 1954 leta je bil član Centralnega komiteja slovenske mladine. Leta 1951 se je zaposlil v naši tovarni, ter se takoj aktivno vključil v družbenopolitično delo, predvsem v mladinski organizaciji. Med drugim je bil član komiteja in predsednik tovarniške mladine. Leta 1950 je bil sprejet v Zvezo komunistov, ter bil član tovarniškega komiteja in sekretar osnovne organizacije ZK v surovinskem obratu. Leta 1952 je bil prvič izvoljen v delavski svet tovarne. Kasneje je bil član tega najvišjega organa samoupravljanja v tovarni še večkrat, bil pa je tudi njegov predsednik. Bil je tudi član izvršnega odbora sindikata in več mandatov predsednik sindikalnega odbora v obratu. Razen tega je bil Stane Dvoršak ves čas zelo aktiven tudi v krajevni skupnosti, kjer prebiva, pa v raznih občinskih organih in komisijah, skratka v vseh teh letih njegovega plodnega udejstova-nja na najrazličnejših področjih je tega toliko, da ni možno vsega našteti. Za vse to je žrtvoval Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Poleg aktivnega dela na družbenopolitičnem področju je bil vseskozi marljiv in vesten delavec na svojem delovnem mestu, dober tovariš, cenjen med sodelavci. Sam je cenil poštenost, skromnost, delavnost in vse tiste, ki so taki tudi bili. S svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami je vedno svetoval in pomagal drugim, zlasti tistim, ki so se trudili doseči čim večji učinek dela. Skratka Stane je bil sodelavec, kakršnih je malo in bi jih danes v tej težki gospodarski in politični situaciji še kako potrebovali. Ob njegovem odhodu v zaslužen pokoj mu želimo, da bi ostal takšen še naprej, da bi užival v zdravju in sreči, ter seveda, da bi še kdaj prišel med nas, saj bo še naprej ostal naš Stane, ki je vgradil del sebe v EMO in med sodelavce s katerimi je delal. ___________ ljubljanska banka V skladu s politiko obrestnih mer veljajo od 1. oktobra 1986 za devizne vloge občanov naslednje obrestne mere Obrestna mera za vloge: Vrsta na vezane vezane vezane vezane in oznaka vpogled nad 12 nad 24 nad 36 nad 60 valute mesecev mesecev mesecev mesecev avstrijski šiling - Sch 5,75 % 6,25 % 6,75 % 7,25 % 7,75 % francoski frank - FF 9,00 % 11,00 % 11,50 % 1 2,00 % 1 2,50 % italijanska lira-Lit 6,00 % 11,35 % 11,85 % 12,35 % 1 2,85 % zahodnonem. marka - DM 4,50 % 5,60 % 6,10% 6,60 % 7,50 % švicarski frank - Šfr 5,50 % 6,00 % 6,25 % 6,50 % 6,75 % švedska krona - Škr 8,10% 9,70 % 11,25 % 12,85% 14,45 % danska krona - Dkr 8,10% 9,70 % 11,25% 12,85 % 14,45 % angleški funt-Lstg 8,20 % 10,20 % 10,70% 11,20 % 11,70 % kanadski dolar - Can $ 7,25 % 10,25 % 10,75 % 11,35 % 1 2,00 % ZDA dolar-USA $ 7,25 % 7,50 % 7,75 % 8,00 % 8,55 % 11,00 % 16,35 % 15,75% 15,35 % 14,00% druge konv. valute 4,50 % 5,60 % 6,10% 6,50 % 6,75 % Velja od: Velja od: veliko prostega časa, pa tudi samoodrekanj za uspešno realizacijo poverjenih mu nalog ni bilo malo. Za vse to uspešno delo v naši DO kakor tudi izven nje, je prejel mnogo priznanj in odlikovanj, med njimi tudi državno, Red dela s srebrnim vencem. Sporočilo sodelavcem Ko sem se po 40. letih dela poslovil od vas, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda -obrat predelave kovin, za iskreno pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Enaka zahvala tudi osebju kuhinje. Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Stane Dvoršak Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam Ankine izmene v zavijalnici za dragoceno darilo in vso pozornost ob mojem jubileju. Ivana Mali Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz montaže TOZD Posoda, ki so prispevali za moje lepo in trajnodarilo, ki mi bo ostal lep spomin na vsa leta, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem želim še mnogo lepih in razumevajočih dni ter delovnih uspehov. Terezija Kušer Kadrovske vesti OD 1. 10. DO 31. 10. 1986 Sprejeti na delo: ELJŠANI Djevrija, MURKO Marjana, ARZENŠEK Kristina, MATIJAŠIČ Sabina, ZORIN Marta, VOGRINC Vida, GRAČNER Leopoldina, JAGER Edita, GRAJŽL Andreja, KOŠTO-MAJ Andreja, BRKOVIČ Arif, DŽAKUŠIČ Aleksander, MUHA Darijan, SLATENŠEK Ivan, JAZBINŠEK Mirko, KOVAČ Andrej, ČARKIČ Ahmo, HRIBERNIK Drago, ŠAJN Danijel, KAJBA Maks, BURIČ Dušan, ANDERLUH Sandi, VALANT Milan, POLIČ Davorka - vsi TOZD Posoda; OROŽ_Alenka, VENGUST Liljana, KORMANŠEK Marija, KOCMAN Štefka, HERGAlgor, ARČAN Jože - vsi TOZD DSSS; ŠTANTE Aleš, KUKOVIČ Darko, ZUPANC Franc, MASTNAK Martin, KRIŽANEC Ha-rold - vsi TOZD Kotli; SALKOVIČ Rok - TOZD Vzdrževanje; KERŠ Jurij, ŽIBRET Iztok - oba TOZD Orodjarna; HUS Aleksander - TOZD Servis in trgov.; BASTAH Esad, GAVRIČ Miodrag - oba TOZD Kontejner; Iz DO so odšli: COLNARIČ Sonja, ROGOZ Ivanka, KOVAČIČ Angela, JERKOVIČ Slavko, BORIŠ Zvonko - vsi TOZD Posoda; VOVK Marija-Elizabeta - DSSS-podr. trž.; BUKOVSKI Marija, DOLŽAN Darko - DSSS-inžen.; BOMBAČ Dušan - DSSS-razvoj; RISTIČ Nenad - DSSS-kontrola; BUDIČ Željko, STEVANOVIČ Miladin - oba TOZD Kontejner; VRABIČ Jože -TOZD Vzdrževanje; OBREZ Milan - TOZD Kotli; RESINOVIČ Fedor - TOZD ERC; PRESEČNIK Dušan - TOZD Radiatorji; Upokojili so se: KUŠER Terezija (19. 9. 1931-30. 9. 1986), PODJAVOR-ŠEK Maksimiljana (14. 9. 1949-3. 10. 1986), DVORŠAK Stane (22. 8.1928-30. 9.1986) - vsi TOZD Posoda; ŠALE-KER Erih (4. 9. 1923-30. 9.1986) - TOZD Orodjarna; PODGORŠEK Alojz (30. 8. 1935-3. 10. 1986) - DSSS-kontrola Umrl: KORAŽIJA Anton (17.3.1966-13.10.1986) - TOZD Posoda. Premeščeni iz TOZD v TOZD: ADAMIČ Vladislav s 1.10. 86 iz Kotli v DSSS-kadr. podr.; GREGORC Leon s 1. 10. 86 iz Kotli v Kontejner; FURMAN Anton s 13.10. 86 iz Odpreski v Posoda; ŠEGA Jožefa z 20. 10. 86 iz Odpreski v Posoda; KOLAR Zdenka z 20.10. 86 iz Odpreski v Posoda; RIHTER Franc z 20. 10. 86 iz Odpreski v DSSS-nabava. ZAHVALA Ob tragični in mnogo prerani izgubi najinega dragega sina KORAŽIJA Antona, mlajšega se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda, Osnovni organizaciji zveze sindikata za izkazano pomoč, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva še sodelavcem iz oddelka montaže kakor tudi tov. Pristovšku in tov. Gazvodi. Žalujoča starša Koražija Marta in Anton Humor »Samo zaradi izreka, in vino veritas«, tovariš sodnik. »Bine, žarnica je pregorela ...« »Kar pusti jo. Za čez dan bo že dobra ...« * * * »Kaj se ti zdi pri ženskah najlepše?« »Usta.« »Kakšna?« »Zaprta«. * * * »V nedeljo sem ustrelil pet rac!« »Krasno! So bile divje?« »Race ne, njihov lastnik pa...« »Mamica ali bom lahko morski razbojnik, ko bom velik?« »Seveda, ampak samo, če boš priden in ubogljiv...« * * * »Kako si drznete pijani priti pričat pred sodišče?« »Pa sem res radoveden, kakšno je tvoje znanje angleščine?« »Oui?« »Saj to je po francosko!« »A tako? Potem pa znam tudi francoščino!« »V katerih državah ste že bili?« »V Angliji, Franciji, Indiji, na Havajih...« »Kam pa nameravate iti zdaj?« »Spat, ker je že precej pozno!« »Draga, jutri bom tvojega očeta zaprosil za tvojo roko...« »Kako? Oče že deset dni vsak dan oblači čisto srajco.« »Kaj pa ješ?« zanima Braneta. »Jabolčne pečke. Pamet bistrijo...« odgovori Tine. »Daj jih še meni!« »Pet ti jih dam za 500 dinarjev!« »V redu!« Brane jih poje, nato pa se spomni. »Hej, za ta denar, bi lahko kupil kilogram jabolk!« »No vidiš, pečke že delujejo!« mu mirno odvrne Tine. * * * »Kam pa greš s kanglico?« »Na vrt, rože zalivat...« »Saj dežuje!« »Nič hudega. Imam dežnik. ..« »Ni razlogov, da bi se bali,« reče zdravnik pacientu, »tudi jaz sem imel takšno bolezen.« »Že res, vendar ste imeli drugega zdravnika.« Pri nas je opaziti, da ne napenjamo vseh sil istosmerno. Da ne dihamo vsi enotno za dosego ciljev. Kjesibodi se kdo spomni in dela po svoje, po svojih predstavah in ocenah, marsikdaj prav nasprotno, kot bi bilo potrebno. Nagradna križanka »DAN REPUBLIKE« Pravilno izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo Emajlirca do 30. decembra 1986. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade: 1. nagrada 2.000, 2. nagrada 1.500, 3. nagrada 1.000, 4. nagrada 500 din. »Mojster, prosim vas, če malo pazite z britvico, ker sem precej pijan...« »Brez skrbi! Iskreno povedano, tudi jaz nisem najbolj trezen...« odvrne brivec. * * * Občinski možje so se zavzeli, da bi združili dvoje podjetij. »Ali hočete združitev?« vprašajo direktorja propadajočega podjetja. »Hočemo!« odgovori navdušeno. »Pa vi?« vprašajo direktorja dobro stoječega podjetja. »Moramo!« odgovori nekoliko manj navdušeno. * * * »Vsi moški ste enaki, kar gre pri enem ušesu noter, gre na drugem ven.« »Tudi ženske ste vse enake, kar gre na enem ušesu noter, gre takoj ven skozi usta.« * * * »Hodi k vam tašča pogosto na obisk?« »Niti ne...« »O, ti srečnež!« »Zakaj? Saj pri nas stanuje!« Fantje, najprej bomo naskočili ta barikade, ie bo potem že kaj tlelo na pogorišču, pa bomo ša gasili. ■ Naaaprej! 24 MOVCHfcfi.lL j>a»j republike ¿¿j , SCAVtitUI PLACEOS viAS kJAJVECJI POLOTOK, DEL Point V ELIItA OS PREPROSTA HIŠA SIORjO, KjOTVA FUAUCO' WUMAVA1- KL-iAJ tUOCEU- ¿UO felTJE M SLOV. riLOzoP ■fcoris M PtUPADHl* VtAHOALOV' VJOVt AAD TRAVA TRETJE KOSkJJE UOVA VRSTAt OOSTAVEK SUROVIMA ZA LAKE OKRASU I KAMEO fcAKltoV KAC.&OWAT MEHIŠKI REVMI KHET EVROPSKO 60ROVJE. H KITAJSKI MEDVED STARO-CRŠKA riL02OF«.KA ŠOLA PRVI UASTOP OKÛA3*Jl KAmEw) JED, ilVlLO A u» -1 i% Ul tt- O d 2 . 2 8* PRITOK DOOAVE V SRDI JI M DEL POHIŠTVA VRSTA eriptovsk- fcOHfeAŽA DITKA HAfcERL ¿PORTU E SAMI POKftAAtUA V VHTUAMO SODU) ttUSEDMI* KODE DORIS