Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P.b. b. LETNtK XLH. CELOVEC, PETEK 24. JULtJ 1987 ŠTEV. 30 (2337) Mednmodni učiteljski kongms v Grčiji: odpoved iočevanju! Predsednik strokovnega združenja pedagoških deiavcev dir. Franc Kukoviča se je v pretekiem tednu udeieži) zasedanja mednarodnega združenja učiteijskih organizacij v Deifiju. Beseda je tekia tudi o uradnih poskusih iočevanja otrok na Koroškem. Mednarodna federacija učiteljskih organizacij zveznega šolstva (I.F.T.A.) združuje okoli 40 članskih organizacij (včlanjeno je tudi Strokovno združenje pedagoških delavcev), prijavljenih pa je okoli tri milijone učiteljev. Federacija je strankarsko nevezana in zajema različne organizacije tako iz razvitih držav kakor tudi iz držav tretjega sveta. Dir. Franc Kukoviča se je za Strokovno združenje pedagoških delavcev udeležil kongresa federacije v Deifiju (Grčija) ter delegate seznanil s slovensko manjšino na Koroškem in jih informiral o trenutnih napadih nemškonacionalnih krogov na dvojezično šolstvo na Koroškem. Poročilo je bilo deležno velike pozornosti, zlasti delegacija učiteljev iz Švice se je z velikim zanimanjem vključila v razpravo ter izrazila svoje nerazumevanje za postopanje koroških oblasti in strank. Kongres je nato sprejel resolucijo, v kateri poziva avstrijsko vlado, naj prepreči vsak poskus segregacije otrok v dvojezičnem pouku na Južnem Koroškem. I.F.T.A. je resolucijo posredovala vsem ostalim mednarodnim učiteljskim organizacijam, avstrijski vladi, Evropskemu svetu in UNESCU. Ravnatelj Kukoviča je v pogovoru s Slovenskim vestnikom izpostavil važnost internacionalizacije manjšinskega in predvsem šolskega vprašanja. Dejal je, da je zainteresirani mednarodni javnosti dostikrat vse premalo znano, kakšna je dejanska dnevna praksa „reševanja" manjšinskih problemov s strani uradne Koroške in avstrijskih oblasti. Posebno nerazumevanje povzroča dejstvo, da manjšina sama ponavadi sploh ni vključena v reševanje odprtih vprašanj. L Sch. Na zgodovinskih tieh v Svatnah pri Šentjakobu vadi nad 80 igraicev za uprizoritev Mikiove Zaie '87. MiKLOVA ZALA '87 vabi v Svatne Po daljšem časovnem presledku smo se koroški Slovenci letos spet zatekli k „naši" Miklovi Zali. Morda spet iz občutka ogroženosti, ko nam strežejo po šoli, jeziku in narodni zavesti. V Miklovi Zali smo vedno iskali svoje duhovno zatočišče, z igro samo izražali manifestacijo narodne zvestobe, kajti Miklova Zala je za slovenski narod, za koroške Slovence pa še posebej, simbol, ki ga že stoletja spodbuja k borbi za obstoj. Vsaka uprizoritev Mikiove Zale je zato vedno znova privabljala množice občinstva, zadnjič leta 1973. Tedaj se je zbralo na zgodovinskih tleh v Svatnah nad 7000 ljudi, doslej največ obiskovalcev predstav Mikiove Zale po drugi svetovni vojni. Ob Miklovi Zali se utrinja v našem spominu tragedija trpljenja in suženjstva ter lik predanosti in zvestobe narodu. Toda Miklovi Zali je naša slovenska zgodovina naprtila tudi nekaj nepotrebnih in vsaj vprašljivih idejnih elementov, o katerih smo doslej preveč sramežljivo molčali. Slej ko prej Sketovo besedilo govori negativno o Židih, zavrača Italijane, moralizira z duhovnimi vrednotami kot so pokorščina, ponižnost, deviška čednost idr. Današnji čas nas obvezuje, da razčistimo tudi s svojo slovensko preteklostjo in popravimo, kar smo doslej -morda celo nevedoč - nekritično sprejemali, ker svoje preteklosti nismo še dodobra spoznali. Ker se je še nismo lotili z vidika današnjih dognanj in spoznanj. Težko je očitati povprečnemu nem-škogovorečemu Avstrijcu antisemitizem, sami pa naj si lepo roke umijemo? Zato razbremenimo Mikiovo Zalo zgodovinskih predsodkov in preživetih moralnih kvalifikacij in jo spoznavajmo kot simbol, ki je kljuboval narodnemu in kulturnemu nasilju v slovenski zgodovini. Koliko Miklovih Zal nam je v boju proti fašizmu odprlo samostojno slovensko zgodovinsko perspektivo, da Slovenci nerazdružljivo rast z demokratičnim prelivanjem mnenj o večplastnosti in več dimenzij obsežni slovenski preteklosti in sedanjosti. Letošnja uprizoritev Mikiove Zale je po svojem obsegu še veliko večja in mnogo zahtevnejša gledališka pred- stava kot je bila lansko-letna Velika puntarija. Blizu 100 igralcev in blizu 30 tehnično-strokovnih izvedencev je vključenih v priprave že več kot dva meseca. Večina kljub poklicnim in drugim obveznostim hodi redno na številne, v sobotah in nedeljah kar celodnevne vaje. Ta letošnja Miklova Zala je pravzaprav že tak gledališki projekt, ki presega normalne zmogljivosti amaterske igralske skupine. Zato glejmo, da bomo neumoren trud igralcev in režije poplačal: s številnim obiskom. Vidimo se v soboto 25. julija ob 20.30 uri na zgodovinskih tleh v Svatnah. dr. Janko Malte tajnik Slovenske prosvetne zveze PREBERiTE na strani 2 PoBo: Odgovornost je treba prevzeti, ne pa se skrivati 2 Siovenija: Ukinitev gradnje jedrskih eiektrarn 4 SPD„Zarja "in KD Jezersko poživiti stike 5 Starši: ..Zagotovitev obstoj Glasbene šote!" 5 Dobrolska ..dežela ob Dravi" je dobro uspela 7 Šentjakob: Nove gospodarske perspektive 8 Nogomet: Pred pokalno tekmo SAK - Pliberk Mlizu osemsto ljudi se je preteklo nedeljo udeležilo tradicionalnega 8. spominskega ^ ) ^ A /T pohoda na Komelj .,Po poteh Domnove čete". Tako je organizatorjem spet uspelo pri- U . /7 L/ r L (v Lt vabiti rekordno število udeležencev, ki so prišli z obeh strani meje in se s svojo udeležbo poklonili spominu padlih borcev za svobodo. Glavni organizator Lipej Kolenik (na sliki v sredini) daje še zadnja navodila, predno je množica krenila na pot. O pohodu obširno poročamo na 6. strani. 7717 AvOTMg// Miktova Za)a '87: Vor der Premiere 1478 fielen die Turken erstmals im Rosental ein. In dleser Zeit entstand unter dem Eindruck der Ereignisse die Sage von der Miklova Zala, einem hel-denhaften slovvenischen Madchen, dem es nach sleben Jahren gelingt, aus turkischer Gefangenschaft zu flie-hen und nach Hause zuruckzukehren. Als Jakob Šket 1884 die Sage auf-nahm, um auf Ihrer Grundlage die Erzahlung „Miklova Zala" zu schreiben, ahnte er woh! nicht, welch groBer Er-folg gerade dieser Erzahlung beschie-den sein wurde. Sie wurde in der Buh-nenfassung von Jaka Špicar bis auf den heutigen Tag uber 60 mal insze-niert. Miklova Zala; eine Erzahlung von Liebe, Tod und Eifersucht, hineinver-setzt in reale Karntner-slovvenische Umgebung (Originalschauplatz: Schlatfen bei St. Jakob im Rosental) und in eine gedacht-reale historische Situation. Die junge, blonde und got-tesfurchtige Zala ist dem Serajnik-Hof-Erben Mirko versprochen. Treso-glav, judischer Kaufmann aus Italien, laBt sich im Dorf nieder und erwirbt bankrotte Bauerngehofte. In seinem Gefolge: Almira, seine schwarze und vveniger gottesfurchtige, dafur heiB-blutige Tochter. Mirko beginnt zu schvvanken. Da tauchen die Turken auf. Tresoglav verbindet sich mit ih-nen, Zala wird als Sklavin entfuhrt. Sieben Jahre vergehen. Almira befin-det sich mit Mirko auf dem Weg zur Hochzeit. Da taucht Zala plotzlich wieder auf. Almira wird ausgebootet und zu schlechter Letzt vom Dorfirren Davorin umgebracht. Unubersehbar sind die stark antise-mitischen Tendenzen des Stucks. Den Kern erhalten, der die ..Miklova Zala" so beliebt vverden lieB, den Anti-semitismus ausmerzen, war die Auf-gabe der Autoren Janko Messner und Bruno Hartman. Das Resultat der Be-muhungen ist die Miklova Zala '87, die am 25. und 26. Juli sowie am 1., 2. so-wie 15. und 16. August in Schlatten bei St. Jakob im Rosental aufgefuhrt wird. Ein Theaterereignis - Aufregung und GenuB im Freien, auf ..histori-schem Boden" - steht bevor. o JgoFomo^f, fte pa 56^npaff/ Finančni polom v Posojilnici Borovlje vedno znova razburja duhove na Koroškem. Da bo obseg izgube znašal nad 90 milijonov šilingov, so nam povedali odgovorni predstavniki Zveze slovenskih zadrug na zadnjem občnem zboru. Na istem mestu je predsednik Nadzornega odbora Lipej Kolenik tudi utemeljil postopanje Nadzornega odbora, ki je na osnovi pravil Zveze slovenskih zadrug sklenil, da funkcija podpredsednika Zveze slovenskih zadrug, inž. Friedlna Kapuna, do nadaljnjega miruje. Delegati so poročila Upravnega in Nadzornega odbora ter strokovnih služb Zveze slovenskih zadrug vzeli na znanje brez pripomb. Le pri Nt-ju skušajo nekateri z nepremišljenimi članki celo zadevo ponovno politizirati. Krivce vidijo vsepovsodi, le pri odgovornih ne. S tem prispevajo k temu, da teče razprava na emocionalni, ne pa na strokovni plati in s tem škodujejo Zvezi slovenskih zadrug. Kajti splošno je namreč znano, da so nekateri člani Nadzornega, Upravnega in Izvršnega odbora že v obdobju 1983/84 opozarjali takratnega predsednika Upravnega odbora Zveze slovenskih zadrug, inž. Kapuna, da v Posojilnici v Borovljah stvari niso v redu, da se tam da brez ustreznega jamstva dobiti posojila in da grozi slovenskemu zadružništvu finančna katastrofa. Takratno vodstvo Zveze slovenskih zadrug na čelu z inž. Kapunom omenjenih opozoril ni hotelo upoštevati. Poslušalo je druge ..svetovalce", ki so vedeli povedati, da je v Posojilnici v Borovljah vse v redu. Medtem je v Borovljah šlo še nekaj deset milijonov v izgubo, in finančni kolaps se je približeval z velikimi koraki in končno pahnil celo Zvezo slovenskih zadrug v izredno težak položaj. Ti, ki so pred leti zavračali opozorila, se danes delajo nedolžne in skušajo stvari politizirati in to v veselje nekaterih koroških časopisov, ki nočejo videti gospodarske dimenzije boroveljske afere, temveč iščejo in iščejo zgolj narodno-politične komponente, ki pa jih v tem primeru seveda ni. Znano je, da Zveza slovenskih zadrug pripravlja sanacijo Posojilnice Borovlje. Prav je, da Zvezo slovenskih zadrug v teh prizadevanjih vsi podpremo. Bilo bi pa tudi prav, da inž. Kapun in drugi, ki so soodgovorni za to, da se je boroveljska zadeva reševala nestrokovno in prav diletantsko, končno uvidijo, da ovirajo gospodarsko konsolidacijo Zveze slovenskih zadrug. V tej luči je treba videti sklep Nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug kot prispevek k ureditvi razmer znotraj Zveze slovenskih zadrug. Prepričani smo, da je treba te stvari razpravljati in diskutirai predvsem znotraj organov Zveze slovenskih zadrug. Če pa „Naš tednik" ter inž. Kapun in dr. Velik mislijo, da so drugi odborniki Zveze slovenskih zadrug in izven nje bolj odgovorni kot onadva, naj to povedo koroški slovenski javnosti, ki ima brez dvoma pravico, da to zve. Kajti na ta način bodo najbolj koristili Zvezi slovenskih zadrug in več kot štiritisoč članom te naše množične organizacije. Žal je med nami še mnogo takih funkcionarjev in predstavnikov, ki se radi venčajo s funkcijami, kadar pa je treba prevzemati odgovornosti in soodgovornosti za napake, pa se raje sprenevedajo. Kratke vesti Novi predsednik dežeinega sodišča CELOVEC. Dr. Walter Breitenhu-ber je postal novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu. Breitenhuber sledi dr. Gerhardu Anderluh-u, ki je vodil dvanajst let deželno sodišče. Uvedbi Breitenhuberja v novo funkcijo je prisostvoval tudi pravosodni minister dr. Egmont Foregger. Lane za odstop Waidheima DUNAJ. Bivši avstrijski notranji in zunanji minister in član deželnega vodstva Dunajske socialistične stranke se je v intervjuju za znano nemško revijo .,Der Spiegel" izreke) za odstop avstrijskega zveznega predsednika dr. Kurta Waldheima. Lane dobesedno: „Wald-heim je toliko govoril o izpolnjevanju dolžnosti v preteklosti, da - mislim - bi bila danes njegova dolžnost, predčasno opustiti svojo funkcijo..." Novi mejni prehod med Jugosiavijo in!ta!ijo GORICA. Cestni mejni prehod ..Rožna dolina" pri Gorici je spet odprt. Prenovitev prehoda, ki je trajala 50 dni je stala okrog 100 milijonov novih dinarjev. 742 umorjenih Vojaščina v El Salvadorju še naprej pobija nasprotnike vladajočega terorističnega režima. Kakor poroča škof v San Salvadorju, Gregorio Rosa Cha-vez, je bilo v tem letu ubitih in ustreljenih najmanj 742 ljudi: pretežno civilistov, pa tudi nekaj opozicionalnih vojakov in podtalnih borcev. Posvet ZSO/NSKS Obisk iz Siovenije Kot smo že v zadnji številki „Slo- izseljenska vprašanja pri SZDL Želj-venskega vestnika" poročali, so se kom Jegličem. Pri razgovoru je bil prejšnji teden v hotelu ..Korotan" v navzoč tudi generalni konzul Sociali-Sekiri ob Vrbskem jezeru srečali stične federativne republike Jugosla-predstavniki Zveze slovenskih orga- vije v Celovcu, Borut Miklavčič, nizacij in Narodnega sveta koroških Predstavniki obeh osrednjih organi-Slovencev s predsednikom republi- zacij koroških Slovencev so informi-ške konference Socialistične zveze rali goste iz Slovenije o aktualnih delovnega ljudstva Slovenije Jožetom vprašanjih slovenske manjšine na Smoletom (levo) s predsednico repu- Koroškem, govorilo pa se je tudi o bliškega komiteja za mednarodno bilateralnih odnosih med Avstrijo in sodelovanje Cvetko Selšek in s pred- Jugoslavijo oz. med Koroško in Slo-sednikom komisije za manjšinska in venijo. Vo/na teče naprej z nepoznano krutostjo. Medtem ko so nekatere razvite države dosti časa koristile vojno med Iranom in trakom za prodajo orožja -in to včasih kar na obe strani! jih zdajšnja eskalacija konfliktav Perzijskem zalivu očitno skrbi: ogrožen je trgovski promet (nafta!) ..zahoda". Varnostni svet OZN je zdaj zahteval ukinitev vojne. Brce za ministra Streicherja Avtocesta: 1990 do Vehkovca S pričetkom letnih počitnic leta 1990 naj bi bil dograjen naslednji odsek A 2 -Južne avtoceste. 13,2 kilometra dolgi novi del proge bo povezal Šentandraž v Labotski dolini z Velikovcem (odsek od Wolfsberga do Šentandraža je bil otvorjen letos). Z dograditvijo tega nadaljnjega odseka avtoceste bo končno premagana tudi lokalna prometna ovira - cesta čez grebinjski prelaz - ki ob težkem ali gostem prometu učinkuje kot zavora in zlasti pozimi postane nevaren prometnim udeležencem. Po novem odseku bo 1990 mogoče priti iz Velikovca na Dunaj brez vmesne prekinitve avtoceste. Stop zajedrske elektrarne Do konca tega stoletja naj v SFR Jugoslaviji ne bi več gradili jedrskih central. To je izsledek tozadevne razprave v skupščini SR Slovenije. Skupščina je to ugotovitev posredovala tudi zvezni skupščini v Beogradu. Vzrok za tako spremembo mnenja o gradnji jedrskih elektrarn - do zdaj je Jugoslavija predvidevala v svojih energetskogospodarskih načrtih gradnjo nadaljnjih takih elektrarn -so visoki stroški za gradnjo, obratovanje reaktorja in produkcijo toka. Tudi potencialne nevarnosti jedrskih naprav da so povsod za nova razmišljanja. Razprava o jedrski energiji je javnost v Sloveniji že dalj časa zaposlovala, saj je ravno prva jugoslovanska jedrska centrala (Krško) nastanjena v Sloveniji. Po nesreči v Černoblju lansko teto se je ta razprava stopnjevala tudi do protestnih akcij in demonstracij. Skupščina SR Slovenije se je zdaj zavzela (glede jedrske tehnologije) za spremembo družbenega plana ter za začasno ukinitev jedrskih gradbenih projektov do konca tega stoletja. Časi zglednega socialnega miru v Avstriji se bližajo svojemu koncu; „so-cialni mir" pomeni v avstrijskem političnem jeziku mir, ki ga dajo in so ga dajali v drugi republiki delavci skozi desetletja ter potrpežljivo gledali, kako rastejo profiti podjetnikov, mednarodnih koncernov in finančnega kapitala v nedogled. Medtem pa se je življenjski standard delavca prvotno le zelo rahlo zboljšal, nakar je stagniral in v zadnjih letih drastično upadal. Cele avstrijske regije v Zgornji Avstriji, na zgornjem Štajerskem, v Nižji Avstriji postajajo industrijska pokopališča. V naslednjih štirih letih misli vlada uničevati v podržavljenih podjetjih nadaljnjih 10.000 delovnih mest. ..Pritisk stvarnosti" (Sachzwang), imenujejo nacionalni in obratni ekonomi svojo ..stabilizacijo gospodarstva": načrtno uničitev desettisočih življenjskih eksistenc, ki so neločljivo povezane z delovnim mestom. Potrpežljivosti je konec. Ko je Avstrijska sindikalna zveza na močan pritisk delavstva polsrčno organizirala protestno vožnjo iz Linza na Dunaj, je prvotno naročila pet avtobusov; najeti jih je morala štirideset - 2000 delavcev se je odločilo za protestno demonstracijo, pa čeprav so s tem žrtvovali en dan svojega dopusta. In niso prišli na ogled Dunaja, prišli so izkazat svojo odločnost v boju za ohranitev delovnih mest. Ko je pristojni minister Streicher, ta poosebljenost pomeščanjenega socialdemokrata in oznanjevalca ..stvarnega pritiska", za katerega pozna nemški jezik ustrezni izraz „Nadelstreifsozialist", mislil razlagati delavcem, zakaj trenutna stvarnost narekuje uničevanje življenjskih potreb prizadetih, je moral opaziti, da se je čar slepega in poslušnega verovanja v avtoritete razblinil: brca, ki ga je zadela v nogo, je hitro končala njegov brezvezni nagovor. S policijsko zaščito se je umaknil v trdnjavi podobni urad zveznega kanc-lerstva. O neodgovorni radikalizaciji delavstva, govorijo politiki in piše monoko-lorni avstrijski tisk, ki bi verjetno še vse huje vzkričal, če bi ta brca doletela črnega ministra Grafa, saj je le-ta za politiko uničevanja delovnih mest najmanj tako odgovoren kot Streicher. In vsi si razbijejo glavo, kako le je moglo priti do take radikalizacije miroljubnega, na socialno partnerstvo zapriseženega delavstva. Kajpada so kar hitro našli grešnega kozla: v vrstah demonstrantov so opazili tudi predsednika avstrijskih komunistov Franza Muhrija. Toda rdeče strašilo tudi ni več to, kar je nekoč bilo. Radikalizacija se je začela že pred leti, vendar od zgoraj, z radikalnim uničevanjem delovnih mest, z radikalno racionalizacijo brez ozirov na socialne potrebe delavstva, z radikalnim preobratom politike po zadnjih volitvah. Prvi, ki ta od ljudske stranke napovedani preobrat občutijo na lastnem telesu, so delavci podržavljenih podjetij. Brca za ministra ni bila toliko simbol za radikalizacijo, kot za občutek nemoči in obupa. Sežiganje (socialističnih) partijskih knjižic in - bolj zaskrbljujoče - sindikalnih članskih knjižic pa je izraz politične jeze in nezaupanja v takoimenovano „reše-valno kompetenco" socialne demokracije oz. njenih trenutnih predstavnikov. Še se je v vrstah demonstrantov in na strani delavcev kazal komunistični predsednik Muhri. Nevarno bo, če se bo v njihovih vrstah pojavil Haider. frater Pred razgovorom s predsednikom Smoletom in predsednico Selškovo s sodelavci sta imela Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencem celodnevni skupen posvet o perečih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter možnostih bolj usklajenega sodelovanja med organizacijama. Bistvene točke posveta so bile gospodarsko vprašanje, tukaj posebno zadeva ..Boroveljske posojilnice, skupne iniciative na področju informiranja, kritični položaj glasbene šole ter sodelovanje na znanstveni ravni. Prvi kontaktni pogovor med namestnikom deželnega glavarja Fruhbauer-jem in direktorji celuloznih tovarn „Obir" in Frantschach v zadevi rešitve tovarne celuloze Beljak-Magdalen v okviru Koroške se je končal z dokaj konkretnimi rezultati. Kot je direktor celuloze „Obir", dipl. inž. Feliks Wie-ser, v pogovoru s ..Slovenskim vestnikom" dejal, sta Frantschach in „Obir" ponudila sodelovanje na tehničnem področju. ..Predpogoj za tako sodelovanje pa je seveda natančen pregled situacije tovarne v Magdalenu", je Frantschach in ,,Obir: Prvi pogovori z deželno viado poudaril Wieser. Šele potem bo po izjavi Wieserja tudi možno točno ocenjevati možnosti rešitve v okviru Koroške. Direktor tovarne celuloze Frantschach Gernot Strobl je v razgovoru s ..Slovenskim vestnikom" v celoti podprl izjave Wieserja glede tovarne v Beljaku in menil, da bi rešitev Beljaške tovarne tudi imela pozitivni odmev na celotnem lesnem trgu na Koroškem in istočasno tudi razbremenila podjetje v Frantschachu. Kot znano, je to podjetje lansko leto zaključilo z deficitom blizu sto milijonov šilingov. Namestnik deželnega glavarja Frirh-bauer pa je medtem najavil nadaljevanje pogovorov za konec julija. Izjavil je tudi, da pričakuje konkretni koncept Frantschacha in ..Obirja" v pozni jeseni. Prizor iz Zaiine poroke z Mhrkom EA)!LAW Na J <%? - z :'z/'č'/?io freA - n/naZcr-.sAZA Zgra/ccv se y ?rewo /uZ/vut/ju na .soAo//;o prcnnrvo AJZA/ovc Zn/e '^7. .S'Auy;Z/:u rr;ur/jZrZ/; nnAA/A Zn žen^A, otroA ;7; or/rn.s/ZA je zra.s/a v ce/ZAo g/er/u/ZAAo rA:;zZno, Ar; A o na .šest/;/: /^rnec/ZfruA nape/a c.se sZ/e za .sot/oAno npr/zor/tev nove MZA/ove Za/e, v AuterZ ,se „,s7a;;//a prav//7čno ž/v/jenje /n reyn/čno ž/v/jenje Aoro-AAZA .S/oveneev", A en je poveva/ PrežZAov Voranc. V e/anaAnj/ VcvZ/AZ .S7ove/:.sAega ve.szn/Aa, vam, ArngZ Ara/c/, pr/na-Aan?o neAaj /otogru/sAZ/: /jo.sne;-Aov /z znrAr/ZA vaj v AtvnnaA, za n:nenje pre<7 prennero pa .s/?;o povpraša// /n<7Z JanAa Messnerja /n Prana //aronnnn, A/ .stu sAapaj prearee///a /n po.soAoA//a AAe/ovo /n ,$p/'ea/yevo MZA/ovo Za/o. 7'ar// rež/s er Peter A7;7narov je sp rego vo-r// o porne/n; raz//en;7; g/as A v nov/ Mpr/zorZfvZ. Dragi obiskovalci Mikiove Zaie! Pot do odra na prostem v Svat-nah bo od Šentjakoba naprej dobro vidno označena. Tudi za parkirišča biizu odra je poskrblje-no. Za primer htadnega večera se H! primerno obiecite, da ne boste prikrajšani za gtedaiiški užitek. Za najboij premražene pa je koristno, da vzamejo s seboj kako blazino ali odejo. ZN. Miran Kenda, Jesenice: Že drugič sodelujem pri uprizoritvi na prostem tukaj na Koroškem. Lani sem namreč igral v Veliki puntariji. Moram reči, da je letos cela stvar bolje organizirana, teden dni pred premiero smo s pripravami veliko dalje kot lansko leto. Vzdušje tukaj v Svatnah je zelo delovno, med vsemi igralci vlada navdušenje. Vaje so včasih le malo naporne in tu pa tam je tudi zadrega na meji, v glavnem pa sem s pripravami zelo zadovoljen. Težko je iz take romantične zgodbe, kakršna je Miklova Zala, narediti dobro igro. Mislim pa. da bo za gledalce precej privlačna, ker so ji dodali mnogo folklore in petja. Rado Mužan, Jesenice: Miklova Zala '87 bo velik spektakel, večji kakor je bila lanska Puntarija, pri kateri sem tudi sodeloval. Prijetno je delati spet z novimi prijatelji, pa čeprav je predstava mnogo zahtevnejša od lanske. Mnogo ljud sodeluje, a statistov v pravem pomeriu besede ni, ker ima vsak igralec svojo posebno nalogo, svojo koreografijo. Množični prizori bojo zaradi tega najbolj učinkovali. Pri tem pa je seveda problem, da morajo vsi sodelujoči biti na vseh vajah. Pri nas v Sloveniji so 20 let nazaj bile še take predstave na prostem, zdaj jih pa na žalost ni več. Zato občudujem prizadevnost Korošcev. Davorin odpeije Zato v ujetništvo Soavtorja Janko Messner, Bruno Hartman z režiserjem Petrom Mititarovom Zakaj mora umreti Almira, ne Mirko? Almira Mirka zabodla, ko se na peti zasuče in ko kot nevesto zavrže pred vso faro v trenutku, ko spet zagleda Zalo!! Da je bila izdala Slovence Turkom, je vedela (tudi o Sketovi povesti) vsa srenja, odkod potem ta krutost v Mirku, dajo dovoli zabosti verskemu blaznežu Davorinu? To so poglavitni vzgibi, ki so me spravili na literarno-kritično „obdela-vo" te naše priljubljene ljudske igre. Ni hujše moške mevže, kakor je Serajnikov Mirko, nesamostojen, neodločen, labilen, kakor bilka na vodi, takšnega so si pač pred 100 leti želeli gospodje v Vetrinjskem predmestju. Da je ničvrednež, je tudi Žižek že ugotovil, saj se v njegovi priredbi Zala na Mirka požvižga in vzame -vrnivša se iz turškega harema -hlapca Davorina za moža. sobotne premiere se bo to gotovo posrečilo. SV: Mislite, da današnjemu človeku - ko čas tako drvi - ta igra še dosti pove? Bruno Hartman: Da. Za gledališki list sem zapisal kratko, strnjeno oceno Mikiove Zale. Današnji človek vidi v Miklovi Zali čisto druge stvari, kot so jih videli ljudje pred 100 leti. Smisel te dramaturške priredbe je ravno v tem, da se iz današnjega časa vrnemo v preteklost. Potem gledamo, kako današnji človek ocenjuje tiste probleme, ki jih je v Miklovi Zali videl Šket in jih je Špicar pravzaprav deloma še zaostril. SV: Je nova Zala torej tudi premagovanje preteklosti s strani Slovencev? Bruno Hartman: Tudi. Za Miklovo Zalo je treba reči, da je pač delo, ki se je usedlo v našo slovensko zavest, ne samo v koroško. Miklovo Zalo igrajo povsod. Pred dvema mesecema so jo n. pr. igrali v Prekmurju. Nenazdnje je bila povest o Miklovi Zali namenjena vsem Mohorjanom. Mohorjani so bili po vsem Slovanskem. Slovenski vestnik: Kaj je narobe s Sketovo oz. Špicarjevo Miklovo Zalo? Zakaj jo je treba preurediti? Janko Messner: Ker Špicar Almiro na koncu igre da zaklati. To je v vsej slovenski literaturi najmanj utemeljena smrt na odru. Še dramatična ni, je samo nora, nesmiselna, nelogična; pa še amoralna po vrhu; samo to, da je Tresoglavova hči, Špicarju 1911. leta zadošča, da jo da zabosti, kajti na izdajstvo šentjakobskih Slovencev Turkom jo napelje oče. Njena ljubezen do Mirka je mnogo bolj resnična, žensko strastna kakor Zalina. To je sploh najbolj živa, s krvjo napolnjena figura v igri. Zala je samo nekako z neba spuščena, od vsega začetka neverjetne, neživljenjske katoliške milosti polna ženska, narejena po katekizemskih predstavah mohorjan-skih prečastitih gospodov, junakinja „ad usum delphini". Ni čuda, daje dr. Šket, profesor latinščine in slovenščine na nemški gimnaziji zanjo prejel 1884 razpisano nagrado. Skonstruiral je izredno spretno napeto zgodbo, v kateri so Slovenci videli sebe v bridkosti polni zgodovini turških vpadov, ni pa hotel videti velikega kmečkega upora nemškemu fevdalcu prav istega leta 1478 na Koroškem. Gotovo je bral Megiserja Nadja Strajnar, Škofja Loka: Tu kaj v Svatnah opažam neverjetno pripravljenost za delo. Sodelujoči so s srcem pri stvari in z vnemo, kakršno še pri poklicnih igralcih le malokdaj najdeš. Za amaterje je dobro, da delajo s profesionalci, ker tako dobijo čut za način dela. Poleg tega pa imamo režiserja, ki zna dobro ravnati tako s poklicnimi igralci kakor tudi z nepoklicnimi. Zelo važno je, da pri uprizoritvi Mikiove Zale upoštevajo tudi celoten mehanizem odrske predstave. Pri tem mislim posebno na lektorja, koreografa in glasbeno spremljavo. Še posebej ob vključevanju teh važnih faktorjev je namreč igralce mogoče še bolj motivirati. in Unresta! Le-ta pa se veseli nad tem, da so Turki pobili grofom uporne kmete, zahtevajoče „staro pravdo"; pravična „božja kazen" da jih je zadela, tako vsaj ne bojo več mogli prelivati „krščanske krvi" na gradovih! - Zakaj se gospoda Šket in Špicar izogibata teh zgodovinskih dejstev? Gotovo z literarnim realizmom ta zgodba Zalinega hrepenenja iz turškega suženjstva nima kaj opraviti, vendar čemu pa potem klasični ljubezenski trikot? Le-ta ne more biti drugačen kakor mohorjanski topi kot, z absolutno krivično odmerjeno krivdo. Če že mora Špicar imeti kakega mrtvega na koncu, bi moral to biti Mirko, ki je gotovo pri Almiri spal, medtem ko mu je Žala sedem let 'ohranjala zvestobo, saj bi je sicer na koncu ne bil peljal k oltarju!! V vseh evropskih (in tudi grških) dramah bi SV: Imel sem vtis, da živi igra s kontrasti med kulturama. Kaj mislite, vam je najbolj uspelo? Peter Mifitarov: Mislim, da ravno dinamika med glasbami - saj imamo v tej predstavi tri vrste glasbe. Ohranjamo tako melos Koroške, kakor tudi melos današnjega utripa, na tretji strani pa dajemo alegorijo (prispodobo) vsemu človeštvu, vsemu človeškemu. Ravno to je tista poanta treh dimenzij predstave, da združujemo vrednote prejšnjega, današnjega in prihodnjega. To dela človeku v zavesti preteklost polno, prihodnost pa polno upanja. Nova Zala je barvita in uravnotežna Sfovenski vestnik: Vi ste skrajšali Špicarjevo dramatizacijo in jo strnili na dve uri. Kaj ste črtali, da ste jo prikrojili za današnji čas? Bruno Hartman: Miklovo Zalo so dosedaj igrali po štiri ure, takšne dolge predstave današnji človek ne more gledati. Danes smo navajeni čisto drugačnega dojemanja časa. Zaradi tega smo jo želeli, čim bolj strniti, da bi vse glavne elemente Špi-carjeve igre ohranili, dramaturško zlili in tako dobili dramaturško celoto, ki je pač primerna za današnjega gledalca. SV: Videli ste že več vaj. Kako ocenjujete celotno delo še pred premiero? Brunu Hartman: Po mojem je to velik gledališki dosežek. Poglejmo, kakšna je scena, koliko ljudi nastopa, od kod se vse vozijo, kako je odrsko dogajanje različno, barvito, medse-boj uravnoteženo. Nasprotje med turškim delom in med koroško domovino, vse to je med seboj usklajeno. Stvar je treba v zadnjih vajah še strniti in poskrbeti za brizantnejši ritem; do Igro prepletajo trije melosi Sfovenski vestnik: Tik pred premiero smo. Kaj ste kot režiser z igro v prvi vrsti hoteli povedati? Kje ste imeli težišče in kako vam uspeva? Peter Mifitarov: Težišče smo imeli v tem, da mit - jaz rečem Miklovi Zali mit - lahko zaživi za današnjega gledalca in za današnje sporočilo. Združili smo ljudi iz Zilje, Roža in Podjune in začetka marsikdo ni verjel v uspeh - mogoče tudi jaz ne. Danes, nekaj dni pred premiero, pa smo postali velika družina polno treme pred premiero. Vendar verjamemo v to kar smo si zadali: s tako igro in podobnimi igrami za današnjega človeka lahko povemo kaj več kot le lažno zgodovino. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek Camping KOROŠKI VEČER 24.7. Breznik ob Sodelujejo: Mešani pevski zbor SPD Danica, 20.30 Zablatniškem Trio Korotan s pevci SPD Danica jezeru Vokalni kvintet Šentiipš Nedelja sv. Ana ŽEGNANJE PR! SV. AN! V KOPR!VN! Slovensko planinsko 26.7. pri Koprivni Zbirališče: 9.00 gostilna Juena v Čepičah, društvo v Celovcu 11.00 Nedelja pred hotelom MEDNARODNO FOLKLORNO SREČANJE Slovansko prosvetno 26.7. Obir društvo Zarja Ponedeljek Gostilna FOLKLORNI VEČER Si.v.nsk.prosv.tn. 27.7. Wrolich Nastopajo: Tamburaški ansambel Loče, društvo „Jepa- 20.30 vLočah Kvintet ,.Jepa". Foikiorna skupina iz Sei. Baškojezero' Petek Tinje NAJNOVEJŠA ZGODOVINA KOROŠKIH Katoliški dnu. 31.6. SLOVENCEV-Predava: dr. Teodor Domej, prosvete Tinje 20.00 Slovenski znanstveni inštitut. od 31.7. naravno kegljišče KEGLJANJE ZA TELE Alpski klub Obir do 9.8. naObirskem Nedelja POHOD NA OBIR Slovensko prosvetno 2.8. v spomin Hermanu Veiihu in Valentinu Poianšku; Zbirališče vrh Obirja ob 11.00 Polanšek" Nazajgrede je piknik pri Marofu na Obirskem Nedelja Tinje KONCERTNA URA - VIOLA IN KLAVIR Katoliški dom 2.8. Nastopata: Ivan Krstič (viola) in prosvete Tinje 20.00 Andrej Feinig(kiavit) od 3.8. Mladinski center TEDEN MLADINSKIH UMETNIKOV Krščanska k.iJti.rna do 8.8. Prinesi s seboj: osebne potrebščine, delovno obleko, škarje, lepilo, vodne barvice in veliko Stroški za material se posebej zaračunajo. Z vami bodo delaii, risaii, peii, piesali: Valentin Oman, Barbara Mosseneder, Tanja 9133 Miklavčevo. Tel.: 04237/2142 ali na Krščansko kulturno zvezo, Viktringer Ring 26. 9020 Celovec (tel.: 04222/512528/23-24. Sreda Tinje GLEDALIŠKA PREDSTAVA: KONTRABAS Kato,iški dom 5.8. (Patrick Siiskind) Igra: Hanspeter Carinth- prosvete Tinje 20.00 Carinth^Be^anmEnsemble. Sobota v šotoru POLETNA NOČ Slovensko prosvetno 8.8. v Hodišah Sodelujejo: Ansambel Gorenjci iz Slovenije, društvoZvezda 20.00 Petek v šotoru SREČANJE VRHUNSKIH ANSAMBLOV Oiaah.ua šola 14.8. pri Šoštarju S KOROŠKE. ŠTAJERSKE IN SLOVENIJE na Knrnškam 20.00 vGlobasnici Dobrodelni koncert; Sodelujejo: iz Štajerske Kovači, ansambel Vita Muženiča, Marela, Gorenjci, Rendezvous, iz Koroške - Planinski sekstet, Energija, Rožanski fantje, Korenika in od 23.8. Tinje SLOVENSKE POČITNICE Katoliški dom do 29.8. Voditelji: Miha Vrbinc, prosvete Trnje RAZSTAVE Mohorjeva RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - Jošt Rotar knjigama Celovec do 31.7. Galerija „BI" RAZSTAVA DEL WALTERJA MISCHKULNIGA- v Posojilnici JEKLENE PLOČEVINE Biičovs Besedila Fabian Hafner. Ponedeljek Tinje OTVORITEV RAZSTAVE DEL Katoliški dom 27.7. PROF. DR. JOAHIMA BREYER J A - prosvete Tinje 20.00 oijne stike, risbe in monotipije do28. Arkadni dvor RAZSTAVA DEL NeuesMusikf.rum po. - pet. Vetrinj PAOLO CERVI - slikar iz Trsta Viktring 10.00-17.00 od 17.7. Gaienja Režek POLETNA RAZSTAVA do 23.8. Od torka do nedelje od 15.00 do 19.00. OBIŠČITE V SLOVENIJI do 30.9. Modernega,edja 17. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE L)ubi).n. 35. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Fetival Ljubljana 25.7. sreda Youth Festival Orchestra, Hamburg 29.7. (,gr.,.M.zarta.B.rgamB.yer,a). S Sjovenskim vestnikom v Poreč! Termin: od 9. do 11. oktobra 1987 Cena: 1.280 šilingov. Spored: 9. oktober: zjutraj odhod z avtobusi v Poreč, opoidne prihod v Poreč, kosiio, prosto popoldne, večerja, zabavni večer z glasbo in plesom. 10. oktober: celodnevni izlet z ladjo, večerja, prosti večer 11. oktober: dopoldne nedeljska matineja, kosilo, povratek z avtobusi Prijave: Uprava Slovenskega vestnika, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, telefon 5143 00/40, gospa Milka Kokot. Šentjakob v Rožu Te dni obhaja znani trgovec, sicer že v zasiuženem pokoju, in vetik ljubiteij gora Tonči Koren iz Šentjakoba v Rožu svoj 65. življenjski jubiiej. Čeprav stanuje v Šentjakobu, se najraje zadržuje na svoji domačiji na Reki, kjer se boij za hobi ukvarja z ribo-gojstvom in ovčerejo. Jubilantova pot je bita vse prej kot rožnata. V najhujšem času naše zgodovine, v času Hitierjeve diktature, je mora) v nemško vojsko, v kateri pa ni bil doigo, ker se je pridruži) borcem za svobodo, partizanom. Po vojni sta si z ženo Marico zgradita, botje povedano, prigarata v Šentjakobu tep dom - trgovski obrat za prodajo čev-tjev. Ta obrat je bit takrat največja pode-žetska trgovina za čevtje na Koroškem. Čeprav je skoro četo svoje živtjenje samo garat, se je v pičto odmerjenem prostem času pridno udejstvovat na zadružnem (funkcionar slov. šentjakobske banke) in kutturnem (igrat Mirka v Miktovt Zah) področju, še prav posebno pa v okviru slovenske ptaninske organizacije Stoven-skega ptaninskega društva Cetovec, v kateri je bit več tet vnet upravnik prve slovenske zamejske ptaninske postojanke Koče nad Arihovo pečjo na Bteščeči. Njegova je tudi zastuga, da je prišto med avstrijskimi ptaninskimi društvi, med katerimi je tudi SPD Celovec, do botj tesnega medsebojnega sodetovanja, saj je bit on pred teti pobudnik za prvo srečanje zastopnikov avstrijskih ptaninskih društev , ki je bito v slovenski planinski koči na Bteščeči. Našemu jubilantu ob njegovem prazniku iskreno čestitamo z žetjo, da bi bit zdrav in čit in da bi se še mnogokrat srečati v ptaninah, še posebno pa v našem skupnem ptaninskem domu na Bteščeči. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Stovenskega vestnika. Ob 80-letnici Za!je: Poživitev stikov z Jezerskim Najstarejši kontakti kuiturnih društev Koroške in Slovenije so bili vzpostavljeni domala že pred 25 leti med KD Jezersko in SPD Zarja. Bili so vseskozi tako redni in plodni, da so gotovo prispevali tudi k formalnemu pobratenju občin Kranj in Železna Kapla leta 1984. Vendar so se v zadnjem času medsebojna srečanja nekoliko zanemarita, ker na Jezerskem ni dvorane za kuiturni nastop (gradijo oz. sanirajo namreč kuiturni dom), Kapeičani pa so kar precej obremenjeni na drugih področjih. A med ijudmi z obeh strani meje je siej ko prej mnogo prisrčnih poznanstev. Zadnjo soboto pa je Turistično društvo Jezersko povabito skupine Zarje na družabno prireditev Planšarska noč, ki so jo pripravili ob jezeru. V uvodnem kulturnem deiu večera so se poieg moškega in mešanega zbora predstaviti še tam- buraški zbor, foktorna skupina ter ptesatci s Primskovega, domačini pa so pripraviti prijeten prizor starega običaja vasovanja. Ob zvokih ansambta, kramtjanju, ptesu, raznovrstnih ptanšarskih opra-vitih in pokušnji pristnih jedi je noč hitro minevata in za stovo smo vsi obtjubtjati, da se bomo kot pravi sosedje srečevali čimbotj redno. Zato bodo že kar to nedeijo prišii jezerski ptanšarji tudi na tradicio-natno folktorno srečanje, ki bo v Žetezni Kapti. M.T. Narečje in identiteta V Kirchbachu v zgornji zitjski dotini pripravljajo že šestič tako zvane Vaške dneve. Kar se je začeto pred teti kot neobvezna detavnica za pesniško ustvarjanje v narečju, je zdaj že narasto na štirinajstdnevno prireditev z obsežnim programom. Gtavna tematika je še naprej titeratura, napisana v narečju, ki pa so jo razširiti pod gesti domovina - narečje - identiteta. Med števitnimi strokovnjaki, ki bojo skupaj z obiskovatci Vaških dnevov razpravtjati o tem vprašanju, bo tudi ravnatelj Stovenske gimnazije, dr. Reginatd Vospernik. V svojem predavanju bo dr. Vospernik govorit o problematiki narečja in identitete ob primeru (stovenske) manjšine. Vaške dneve v Kirchbachu, ki bojo od 1. do 13. septembra 1987, prirejata Koroški center za izobraževanje odrastih (EBZ) in občina Kirchbach. Prireditelja sta poudarita, da naj bi Vaški dnevi v tej obtiki biti protiutež k tendencam, ki skušajo zreducirati vaško življenje na goto fotkoro in jodlanje. Stovenski akademik, dr. phit. (psi-hotogija, pedagogika), z večtetno izkušnjo na področju sociatnega raziskovanja v okviru slovenske narodne skupnosti na Koroškem, avtor raziskav, znanstvenih in hterarnih knjig ter dokumentarnega fitma, išče 20-urno ali 30-urno ati 40-urno zapustitev na področju raziskovanja, izobraževanja, svetovanja, dokumentacije ati podobnega opravita (prednost ima detovno mesto v Cetovcu); ati pa ustrezno detovno naročito na honorarni bazi. Ponudbe na nastov: Avtonomna detavnica, BratetackerstraBe 8, A-9020 Ktagenfurt/Cetovec. Libuče Nedavno je praznovala v družinskem krogu svojo 60-letnico Greta Krajnc iz Libuč. Jubitantka, ki izhaja iz znane Pukvove družine iz Nonče vasi, je prenesta v Libuče iz domače vasi in hiše svoj ponos in zavest, da sta mogoča živtjenje in obstoj te tam, kjer korenine poženo gtoboko v zemlji. Vseh svojih 60 tet se je po tem načetu dostej tudi ravnata. Zavedata se je svojega pokotenja, svojega jezika in svoje pripadnosti. Mnogo bere, hodi na stovenske prireditve - ob tem pa tudi črpa moč za obstoj. Greti Krajnc žetimo ob njeni 60-tetnici, da bi še Zgornja vas nad Kostanjami Ogtašamo se z žatostno novico: v hudi prometni nesreči je izgubil živtjenje Karet Kastetic-Sakoparnik iz Zgornje vasi. Poznali smo ga kot pridnega detavca. Po pokticu je bil mizar. Kot mlad fant je prišet na Kostanje; posvoji) ga je Mihae) Sako-parnik in je zanj skrbet ter mu pripomoge) tudi do poklica. V času druge svetovne vojne je Kori mora) na fronto in potem prišel v rusko ujetništvo. Po vrnitvi se je vključil v domače živtjenje in v Stovenskem prosvetnem društvu Drabosnjak sodetovat kot godec v igri Miktova Zata. Tedaj je v vlogi Zale nastopata Amatija Kokot, ki je pozneje postata njegova žena. Z vetiko truda in požrtvovalnostjo sta zgradila svoj dom, a sreča, da bi imeta svoje otroke, jima ni bila naklonjena. Zato sta najprej posvojita dojenčka Bruna in pozneje še Maro. Obema sta nudila topto družinsko zavetje in s tem tudi možnost za samostojno živtjenje. Ko je Kori še) v zastuženi pokoj, je še vedno hodit na deto, posebno rad je pomagat sosedom pri zidavi in urejanju stanovanjskih prostorov. Toda usoda je kruto posegla v njegov živtjenjski večer; ko seje Brošuro „Smrt in kaj potem? Živtjenje - odgovor iz duhovnosti" tahko brezpiačno naročite pod naslovom: Univerzatno živtjenje / Universettes Leben, Postfach 5643. D-8700 Wtirz-burg. MENJAVA DENARJA nje v četrtek 23. jutija 1987. lOOdinarjevdobite 1.70 šil. 00 dinarjev plačate 2.30 šil. 100 tir dobite 0.945 šil. 100 tir plačate 1.005 šil. 100 mark dobite 693.85 šil. iOOmarkplačate 710.15 šil. prejšnji teden s svojim mopedom iz Beljaka vračal domov, je prišto do trčenja s tovornjakom. Kori je v nesreči bit težko ranjen in dva dni navrh podteget poškodbam. Tako se mu je živtjenje iztekto v 76. tetu starosti. Pretekli torek smo ga na pokopatišču na Kostanjah potožiti k zadnjemu počitku. Matiji Kastetic-Sakoparnik, ki jo je smrt moža hudo prizadeta, žetimo, da bi bolečino prenašata s pogumom, in da se ji bi vrnito zrahljano zdravje. Vdovi in otrokoma tem potom izražamo naše iskreno sožatje. Sekira - Hodiše Pred nedavnim smo se na hodiškem pokopatišču za vedno posloviti od Viktorije Janesch pd. Weisove mame iz Sekire ob Vrbskem jezeru. Po dolgo trajajoči bolezni ji je v cetovški botnici v 77. letu starosti prenehato biti njeno dobro in plemenito srce. V gtoboki žatosti je zapustila moža Hanzija in sinova Lencija in Partija z družinama. Vest o njeni smrti je žatostno odjeknila med našimi tjudmi. saj je bila Weisova mama izredno priljubtjena in spoštovana, kar je prepričtjivo dokazala tudi udetežba na pogrebu. Pokojna izhaja iz znane Pekove družine v Holbičdh pri Škofičah. Ko se je primožila k Weisu v Sekiro, je oba zakonca čakato mnogo deta. Skupno z otroci so si v teku tet zgradili lep turistični obrat. Oba govornika ob odprtem grobu - hodiški župnik Kast in župan občine Otok, Lanner sta orisata življenje pokojne kot žene s pte-menitim srcem, ki se je razdajata za družino in druge. Weisova mama je bita ena sama dobrota. Odlikovale soje gostoljubnost, gtoboka vernost in tjubezen do svojega stovenskega rodu. Rada je prebirala stovensko čtivo in poslušata stovenske oddaje cetovškega radia in tako bila še zta-sti v njeni botezni tesno povezana z dogajanji naše narodne skupnosti. Pokojno Weisovo mamo bomo ohraniti y častnem spominu, svojcem pa ob težki izgubi izrekamo naše gtoboko sožatje. dotgo uživata svoj zastuženi oddih ter da bi tudi v bodoče tako hrabro in ponosno prenašala vse križe in težave. Števitnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Stovenskega vestnika. Konec tedna sta tudi predsednik ZSO dipt. inž. Fetiks Wieser in predsednik NSKS dr. Matevž Gritc čestitala predsedniku Ktuba slovenskih občinskih odbornikov in ptiberškemu mestnemu svetniku Mirku Kumru za njegovo 50-tetnico, ki jo je pred nedavnim obhajat. To praznovanje pa so povezati tudi z najboljšimi žetjami njegovi ženi Ančki Kumer, ki je obhajata te dni svoj 49. rojstni dan. Tudi njima iskreno čestitamo. Šmarjeta pri Pliberku Matitda Schtiesser, po domače Dobnikova mati, je pred 83 teti prišta v Šmarjeto pri Ptiberku in bita tam ena najstarejših vaščank. Zdaj pa so zvonovi oznaniti žatostno vest, da je Dobnikova mati za vedno odšta od nas. Sicer je že datj časa bolehala in bita priklenjena na posteljo, toda ktjub temu je bito njeno stovo za vse nenadno in prehitro. Vse svoje živtjenje je bita potna skrbi za obstoj domačije in družine. Posebno hudo je bito med vojno, ko je mora! njen mož Franc v vojsko. Sama je ostata s števitno družino, in še botj se je zarita v to skopo šmarješko zemtjo, da ji je dajata vsakdanji kruh. Le pridnost, vztrajnost in močna votja so ji pomagati, da je vse to zdržata. Vzorno je skrbeta, da je domačija napredovata in da se je Dobnikov rod ohranit do danes. Le tja se je pokojna Dobnikova mati hotela zadnje čase vedno vrniti, ko je zaradi botezni živeta pri svoji hčerki v Ptiberku. Ta njena žetja pa se je izpotnita šete zdaj, ko so njeno utrujeno trupto potožiti na tamkajšnjo njivo miru in počitka. Pogrebnega obreda se je udetežito vetiko število prijateljev in sorodnikov, ki soji tako izkazati spoštovanje in zahvato ob odprtem grobu. -!kcj Izšla je „Die Brucke" - štev. 2/1987 Sredi poietja - in v tej vročini - smo dobiii v roke novo (2.) števiiko koroške kulturne revie „Die Brucke". Marsikomu zdaj morda ni do branja, a prepričani smo, da je tistih, ki prav zdaj - v času počitnic - sežejo po branju, razmeroma veiiko. Gotovo jih je mnogo tudi med turisti, kar reviji daje novo piast bratcev, ztasti takimi iz tujine. Bratec novo številke „Die Brucke" ima na votjo dovotj zanimivih prispevkov kot so sestavki o pojmu domovina" ter o tjudski kutturi in še čem. Gtavni prispevki pa govorijo o minulem tekmovanju za Bachman-novo titerarno nagrado, o glasbenem poletju ter sodobnem glasbenem ustvarjanju. Tako jesktadatetj Bruno Strobl za osnovo svoje kompozicije vzet Handkejevo knjigo Das Gewicht der Welt, Dieter Kaufmann pa Aškerčevo pesem o mutcu osojskem. Osrednji prispevek pa govori o monumentalnem delu Valentina Omana, ki je notranjost na Plešivcu (Tanzenberg) opremil s freskami, kar je njegovo največje umetniško delo do slej. S tem se je umetnik uvrstil med tiste slikarje (Boeckel, Hoke), ki so v zadnjih desetletjih ustvarili tako velike umetniške kompozicije. Zato je tudi del reprodukcij revije sestavljen iz Omanovih fresk s Plešivca. V prvi številki je urednik Gayer objavil Kokotove prevode Friedovih pesmi v slovenščino, tokrat pa ima bralec na razpolago nekaj prevodov Ferkovih pesmi v štiri jezike, medtem ko Hans Kitzmuller piše o štirijezični izdaji Ferkovih pesmi. S tem je brez dvoma močno prisotna tudi slovenska umetnost in zato (pa ne samo zaradi tega) priporočamo, da bi revijo vzelo v roke kar največ bralcev, saj bodo ob njenemu branju spoznali bogato kulturno ustvarjalnost na Koroškem. Pred nedavnim smo poročali o uspeti predstavi Odra mtadje „Kje, domovina, si?" v Miadin-skem domu v Cetovcu. Pretekti petek je Oder mtadje šet s tem „poskusom vzteta s kriti Župančičeve Dume" na podežetje. Na dvorišču farovža v Šentjakobu je bita ob pot deseti uri nočna predstava. Nedvomno sta bite izbor Oder mladje na prostem kraja in časa dobre zamisti, saj so se igratci in tudi števitni gtedatci s tem izogniti pripekajočemu soncu in obenem tudi zatohti dvorani. Jasno, da ima predstava na prostem svoj posebni čar in to ne samo zato, ker seje igratcem pridruži) v vtogi nepreračuntjivega statista igravi veter. Motito je edi-note to, da so biti gtedatci na isti višini z „odrom" in da je tako marsikateri iz zadnjih vrst prezrt ta ati oni detček dogajanja. Dvojezična dežela ob Dravi Tudi letošnja prireditev „Dežela ob Dravi/Land an der Drau" dobrol-skega slovenskega prosvetnega društva Srce je dobro uspela. Pri tem je treba predvsem upoštevati dejstvo, da je še četrt ure pred začetkom koncerta deževalo, da pa se je kljub temu zbralo nadpovprečno veliko ljudi. Ob lepem vremenu bi jih bilo gotovo nad 500. Dobrolski prosvetaši so oblikovali ta koncert nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj je nastopil poleg mešanega zbora letos tudi 35-članski otroški zbor SPD „Srce". Tako so velik del koncertnega večera oblikovali dobrolski slovenski pevci sami, kar je tudi med gosti zelo pozitivno odjeknilo. Tretji faktor za uspeh te prireditve pa so bili res kvalitetni prispevki gostujočih zborov, tako okteta iz Suhe, MePZ Podjuna, Jauntal-dua ter mešanega pevskega zbora iz Gre-binja. Prav dirigent zadnjeimenova-nega zbora Hans Mosser pa je v povezavi dal prireditvi tudi pravi značaj: Dežela ob Dravi je bila tudi po njegovi zaslugi izraz želje po skupnosti, mirnem in enakopravnem sožitju v deželi. Prireditev, za katero so prevzeli pokroviteljstvo dobrolski župan Josef Pfeiffer, predsednika ZSO in NSKS, Feliks Wieser in Matevž Grilc, ter občinski odbornik EL-Dobrla vas Tine Wastl, seje nadaljevala še v dvorišču kulturnega doma, kjer je ob jedi in pijači zadonela marsikatera pesem. Tako je bila Dobrla vas vsaj za nekaj ur „uradno" dvojezična občina. Kakor je povedal predsednik dobrol-skega društva Andrej Sturm, hoče „Srce" to letos ubrano pot nadaljevati tudi naslednje leto. Za letos pa načrtujejo dobrolski prosvetaši še vsaj tri prireditve: 16. avgusta bo v samostanu nastopil Slovenski oktet, za september pripravljajo družabni večer za celo Podjuno (s plesom, sre-čolovom in še čem), oktobra pa bodo izvedli prireditev „Dober večer sosed/Guten Abend Nachbar". Za te prireditve želimo SPD „Srce" iz Dobrle vasi veliko uspeha. Predsedniku društva, Andreju Sturmu, pa hočemo tudi to pot izreči iskrene čestitke za njegovo 50-letnico. Še na mnoga leta! Mešani pevski zbor SP!) „Srce" iz Dobrle vasi. Starši: ^Zagotovite obstoj Giasbene šoie!" Deiegacija staršev pri osrednjih organizacij „G!asbena šola na Koroškem že 9 let skrbi z vidnimi uspehi za kakovostno rast naše glasbene kulture. Naši mladini nudi izredno možnost glasbene in tudi jezikovne izobrazbe. Nam vsem, ki se zavedamo bogastva našega glasbenega izročila mora biti skupno vodilo, da se z vsemi močmi zavzemamo za razširitev dejavnosti Glasbene šole po celem dvojezičnem ozemlju. Nasprotno pa moramo z ogorčenjem ugotoviti, da se naj bi dejavnost Glasbene šole ukinila oziroma skrčila. Pozivamo osrednje organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zvezo slovenskih organizacij, Slovensko prosvetno zvezo ter Krščansko kulturno zvezo, da v svoji odgovornosti za našo narodno skupnost, z vso močjo zagotovijo obstoj in ploden razvoj Glasbene šole na Koroškem. Tako se je glasil eden izmed pozivov, ki so jih prejšnjo sredo predali ogorčeni starši in predstavniki Glasbene šole, predsednikom omenjenih organizacij, ki so se v Sekiri ob Vrbskem jezeru zbrali na celodnevnem posvetu. Predsednik Zveze slovenskih organizacij, Feliks Wieser. je ob tej priliki izrazil, da bodo podvzeli vse, da ne pride do ukinitve ali skrčenja dejavnosti Glasbene šole. V istem smislu se je izrazil Matevž Grilc. Državni poslanec Karel Smolle, pa je zagoto- vil, da bo problem zapostavljanja Glasbene šole spravil v avstrijski parlament. Starši ne razumejo, da deželna vlada ni pripravljena podpreti dejavnosti Glasbene šole. Razumljivo je, da s samoprispevki staršev, ki krijejo le 30% vseh izdatkov šole. pouka ni mogoče vzdrževati. Če se brani dežela prevzeti stroške za učitelje, „ker niso avstrijski državljani", je še bolj nerazumljivo, zakaj do danes ni pripravljena prevzeti (po njeni logiki) vsaj stroške za vse učitelje, ki so avstrijski državljani. S tem bi bile pokrite vsaj vse ure teoretičnega pouka. Tako pa se je od leta do leta nabiral deficit. Sedanji odbor je z menicami moral že osebno jamčiti za manjkajočih 600.000 šilingov. In odborniki so mnenja, da dokler niso pokriti stari stroški ni mogoče načrtovati naslednjega šolskega leta. Počitnice bodo morale organizacije torej izkoristiti, da se vprašanje pozitivno reši. To je tudi vprašanje prioritet, pravijo odborniki. Podpredsednik Glasbene šole, Joško Hudi, prebira zastopnikom osredn jih organizacij pisma in resolucije staršev iz vseh predelov Južne Koroške. Heinrich SchilT (spredaj) in Aci Bertoncelj Novi gtasbeni forum Vetrinj: Izjemni instrumentatni duo Iz avstrijskega Gmunda in slovenske Ljubljane sta doma dva glasbena umetnika, ki sta preteklo nedeljo v samostanski cerkvi v Vetrinju s klavirjem in violončelom navduševala poslušalce. Že petnajst let sodelujeta Heinrich Schiff (violončelo) in Aci Bertoncelj (klavir) na koncertih po Evropi, skupaj sta izdala tudi že ploščo. V okviru novega glasbenega foruma Vetrinj (Neues Musikfo-rum Viktring) sta izvajala dela Johanna Sebastiana Bacha, Dimitrija Šoštakoviča, Clauda Debus-syja in drugih s tako virtuoznostjo, da je publika prekipevala od navdušenja. Heinrich Schiff, ki igra na stra-divarijevem čelu iz leta 1698, je profesor na glasbeni visoki šoli v Kolnu, Aci Bertoncelj pa je profesor na glasbeni akademiji v Ljubljani. Kako dobro se ujemata ta dva sproščena umetnika, sta ob zaključku koncerta podčrtala z igrivim izvajanjem valčka, ki sta ga skupno zaigrala na enem klavirju. *** Aci Bertoncelj sodeluje do 2. avgusta pri glasbenih tečajih v Vetrinju in bo v samostanski cerkvi nastopil še prihodnji torek (28. 7., 20.00) skupaj z violinistom Andreasom Reinerjem. V četrtek, 30. 7., 20.00 igrajo komorno glasbo še Miloš Mlejnik (vionolčelo), Darko Brlek (klarinet) in Erwin Krop-fitsch (klavir). Glasbeni forum bodo zaključili v nedeljo 2. 8. s koncertom udeležencev instrumentalnih tečajev. Letno poročilo slovenske gimnazije 1986-87 Letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu stoji v znamenju 30-letnice naše srednje šole. Glasilo je izdalo ravnateljstvo, stroške za tisk pa je pokrilo Združenje staršev. Poročilo je jubileju primerno opremljeno. tako da že naslovna stran dokumentira tridesetletni obstoj, to razkriva tudi večbarvni tisk in tudi večji obseg revije. Pozdrav ob 30-letnem jubileju je napisala zvezna ministrica za pouk, umetnost in šport dr. Hilde Hawli-cek. Slednja je med drugim zapisala: „Ustanovitev šole je na eni strani povezana s podpisom avstrijske državne pogodbe, na drugi strani pa je tudi izraz kulturnega in vzgojnopo-litičnega mišljenja v vprašanjih narodnostnih skupnosti, ki meri na smotrno sodelovanje med na Koroškem živečima narodnostnima skup-nostima z ozirom na ohranitev samostojne kulturne tradicije. Nadvse uspešen razvoj, ki ga je doživela slovenska gimnazija v preteklih tridesetih letih, je v prvi vrsti rezultat odličnega pedagoškega dela učiteljev, ki tam učijo, vrhu tega pa je to tudi dokaz za izobrazbeno voljo slovenske narodne skupnosti. Ne nazadnje dokazujejo številni absolventi te šole, da ustvarja dvojezično šolstvo - kljub marsikaterim obremenitvam, problemom in željam po izboljšanju - dobre podlage za obisk nadaljevalnih šol." Kot običajno, je bralcu na voljo najprej predstavitev profesorskega zbora v šolskem letu 1986/87, razporeditev njihovih delovnih področij, skratka za kateri predmet in drugo dejavnost je kdo izmed njih odgovarjal. Dejavnost šole oz. profesorjev je razvidna tudi iz objavljene korenike. V poročilu so zabeleženi tudi obiski šolskih nadzornikov in koliko učencev je s strani pristojnega ministrstva prejelo študijsko podpo- tVHME (HMMAM-M XA tLOVEMCZ ro. Pregled razredov in naslovov slovenskih in nemških šolskih nalog ter pregled predmetov iz katerih so maturirali letošnji osmošolci, je nazoren informant o tem, kako je potekalo življenje na Zvezni gimnaziji za Slovence v minulem šolskem letu. Zanimiva je tudi preglednica razredov in učencev za dobo od 1957/58 do letos, torej vseh trideset let, k temu pride še podatek, kje med šolskim letom dijaki stanujejo in katerim poklicem pripadajo njihovi starši. Kot vsako leto,- je tudi tokrat objavljen spored letošnje šolske akademije, govor ravnatelja ob njenem jubileju šole. V ostalih prispevkih, ki sojih napisali profesorji, dijaki, bivši maturantje, strokovni nadzornik in drugi, gre za dopolnilo statističnih podatkov, saj v objavljenih člankih gre za dogajanje na šoli in tesne vezi med dijaki in profesorji oz. vzgojitelji v dijaškem domu. Nekateri avtorji pišejo tudi o raznih perečih vprašanjih, pa tudi o svojih kolegih, ki so postali višji študijski svetniki, ali pa so sicer beležili izredne uspehe za šolo m zase. Načrt za ovitek je izdelal gl. š. uč. Franc Krištof, vse tabele in sezname je pripravil višji štud. svetnik Franc David, medtem ko je tisk letnega poročila imel na skrbi mag. Lojze Dolinar. „Danes, ko smo že osmič hodili po poteh Domnove čete in se zbrali tukaj na vrh Komlja, je naša velika dolžnost in obljuba, da počastimo padle partizane ter se spomnimo vseh tistih, ki so trpeli pod bičem fašizma, vseh domačinov, kakor vseh tistih, ki so neglede na strah in tveganje z herojskim dejanjem pripomogli k temu, da danes kljub raznim poskusom ponovnega zatiranja, živimo svobodno in zmerno v lepši jutri. Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva smo se zbrali tu na tem koščku slovenske zemlje Slovenci demokrati iz Zilje, Roža, Podjune, iz Mežiške, Dravske in Mislinjske doline ter iz celjske in gorenjske regije, iz Ljubljane, Gorice in Dolenjske, skratka iz celotnega slovenskega naselitvenega ozemlja. To je mogočna manifestacija naše trdne življenjske volje, demokratičnosti in nacionalne zavesti. Poleg tega pa nam segajo v roke vsi tisti, ki čutijo z nami. Nikoli ne smemo pozabiti na naša načela bitke, ki imajo svoj pomen tudi danes, namreč upravičena borba zatiranih, borba za tovarištvo in poštenost med nami in do naroda soseda." Tako je med drugim v svojih pozdravnih besedah dejal glavni organizator pohoda po poteh Domnove čete, Lipej Kolenik, potem ko se je blizu osemsto udeležencev pohoda zbralo ob spomeniku padlim borcem na vrhu Komlja. Tovariš Kolenik je med udeleženci pozdravil tudi konzula SFRJ v Celovcu tov. Miško, predsednika ZSO dipl. inž. Wieserja, edinega preživelega borca Domnove čete tov. Bojanoviča, občinskega odbornika EL Pliberk ter predstavnike borčevskih organizacij iz Slovenije. Pravo tovariško vzdušje je vladalo že pri Apovniku v Borovju, kjer so se v jutranjih urah zbirali udeleženci pohoda, ki so prihajali z vseh smeri. Med njimi so bili tudi pevci in godci, ki so skrbeli za dobro razpoloženje. Kmalu po napovedanem času je krelina kolona pohodnikov (posnetek zgoraj desno) v smer komeljskih pobočij. Med potjo je tekla beseda o junaštvu padlih borcev, o krutosti fašističnega terorja in seveda tudi o problemih današnjega časa, vladala pa je tudi razigranost mladih udeležencev. Gostoljubnost domačinov, ki so pohodnike tudi tokrat sprejeli z domačimi jestvinami in pijačo, je udeležence spodbujala, da so pogumno nadaljevali pot proti vrhu Komlja. V opoldanskih urah so se ob spomeniku Domnove čete že zbirali prvi pohodniki, ki so najprej premagali strmo pot. Zbrana množica je v duhu pravega partizanskega tovarištva čakala na spored spominske svečanosti. Godba na pihala iz Šmihela (slika levo zgoraj), MPZ Foltej Hartman, harmo-nikaši z Raven na Koroškem, pevska zbora iz Vojnika in iz Mislinje, recitatorji in govorniki so oblikovali spored, posvečen spominu padlih partizanov, ki sojih predstavniki političnih in borčevskih organizacij počastili s polaganjem vencev (slika v sredini desno). Slavnostni govornik svečanosti je bil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser , ki se je spomnil padlih junakov, sicer pa zavzel stališče k trenutni narodno politični situaciji. Afera „Waldheim", je predsednik menil, je pokazala, da Avstrija ni otok blaženih, ampak da ima mnogo opravka s preteklostjo, zlasti tisto zadnje vojne, ki jo še ni premagala in jo prav v povezavi z imenom zveznega predsednika še posebej bremeni, ko se pri nas spet pojavlja antisemitizem in želje po vrnitvi včerajšnjih časov. Wieser je povedal, da smo koroški Slovenci solidarni z vsemi Židi in tistimi, ki so padli v borbi za svobodo. Predsednik ZSO pa je pozval predstavnike obeh vladajočih novitev slovenske trgovske akademije, otroških vrtcev, zlasti pa rešitve problema glasbene šole. Feliks Wieser je v svojem govoru omenil tudi finančne težave okoli boroveljske Posojilnice, ki je pre- strank, SPO in OVP, naj nastopita zoper žaljivo izjavo predsednika svobodnjaške stranke Haiderja, ki je predstavnike koroških slovenskih organizacij imenoval „metalce bomb". Nadalje je predsednik dejal, da se bodo na jesenskih pogovorih z vlado odločno zavzemali za rešitev šolskega vprašanja, za usta- tresla vse slovensko zadružništvo in pozval odgovorne, naj odstopijo in svoja mesta prepustijo tistim, ki bodo stvari vzeli v roke z vso odgovornostjo. Po zaključku svečanosti ob spomeniku, je pri komeljski ljudski šoli bilo tovariško srečanje. Donela je slovenska pesem, tekle besede navdušenja nad uspelim pohodom. Ob koncu vesele družabnosti so vsi udeleženci izrazili prepričanje, da se bodo tudi prihodnje leto spet srečali na pohodu na Komelj. Zahvata Zahvaljujemo se vsem pohodnikom, sodelujočim pri organizaciji pohoda in pri spominski svečanosti, ob spomeniku na Komlju ter vsem, ki so gmotno doprinesli, da je hil tudi letošnji 8. spominski pohod uspešen in tako hil izraz mogočne manifestacije naše življenjske volje. Naša posebna zahvala velja kmetijam na pobočjih Komlja, ki so pohodnike pogostile, podobno kot takrat, ko so naši partizani v težkih časih bili deležni njihove naklonjenosti. Pripravljalni odbor za organizacijo pohoda Bo Šentjakob posta! novi gospodarski center med Brnco in Borovljami? Javna razprava o ustanovitvi tovarne s produkcijo zavornih obiog v šentjakobski občini se nadatjuje. Nastopita sta dva nova vidika: tudi podjetje IMP-Metat bo proizvajato zavorne obtoge; domači deiavci in občinske strukture se zdaj močno zavzemajo za nastanitev novega podjetja. „Premrov & Co". Skoraj 20 tet Robičevo poslopje pri Šentpetru ni izkoriščeno. Robičeva zgradba (gtej stiko!) že od teta 1968 stoji prazna ob zvezni cesti med Šentpetrom in Gorinčiča-mi. Leta 1984 jo je kupit mtadi podjetnik Franc Premrov z Dunaja z namenom, da bi v šentjakobski občini odprl tovarno zavornih obtog. Zapreke pri etabiiranju novega podjetja Firma Premrov & Co. je potem, ko je dobita od občine zagotovtjeno gradbeno dovoljenje, investirala v poslopje in zemljišče 3 milijone šilingov. Pač pa potem tega dovoljenja zaradi neke formalne napake pri prenamembi zemljišča le ni bilo: adaptacija poslopja je bila s tem onemogočena. Medtem, ko so pro-ponenti za novo podjetje skupaj z občino skušali formalne težave čim-prej premostiti, pa se je v šentjakob-škem okolišu pojavila iniciativa občanov, ki je nasprotovala načrtovanemu podjetju zaradi tega, ker naj bi proizvajali tam azbestne obloge (azbest je zdravju škodljiva industrijska snov). Javna razpravljanja in pobiranje podpisov sta imela za posledico neobjektivna poročila v nekaterih koroških medijih. Odklonilna drža nekaterih občanov je dana tudi še zdaj, čeprav je podjetje sklenilo, da bo produciralo zavorne obloge ne na osnovi azbesta, temveč drugih, neškodlji- vih snovi. Taka produkcija nikakor ne more bremeniti okolja - to so potrdile tudi študije in ocene ljubljanske univerze, tehničnega inštituta v Milanu in ministrstva za zdravje in varstvo okolja. Iniciativa občanov gradnji tovarne kljub temu še naprej nasprotuje, čeprav pomisleki glede bremen za okolje zdaj odpadejo; iz argumentacije je moč sklepati, da proponenti iniciative nasprotujejo sploh vsaki vrsti naseljevanja industrije v Šentjakobu. Gospodarski bonus za občino To je povabilo na plan tudi druge občane, ki so mnenja, da bi bilo zgrešeno zamuditi priložnost za naselitev novega podjetja v Šentjakobu. Kajti novo podjetje bi lahko nudilo delo 15 do 20 ljudem, in to je za šentjakobsko občino že kar nekaj, saj je znano, da se približno 90 odstotkov delovnega prebivalstva vozi na delo izven občine in da tudi za mladino v občini skorajda ni nobenih poklicno-izobraževalnih ali zaposlitvenih perspektiv. Značilno za težavne gospodarske razmere v občini je, da je zaradi odlašanja pri tovarniškem projektu firme Premrov & Co prišlo v težave tudi domače gradbeniško podjetje in z njim tudi mnogi tam zaposleni delavci. Trenutno pobirajo podpise za ustrezno prenamembo zemljišča in gradbeno dovoljenje za tovarno kar tri različne skupine občanov, in to z uspehom, kakor je bilo slišati v Šentjakobu. Kako bo odtočita občina? Občinski svet bo torej kmalu imel nalog, odločati o tej zadevi. Iniciativa občanov, ki je projektu nasprotovala, je zbrala okoli šeststo podpisov. Podpisne akcije za gradnjo tovarne so še v teku. Obstajajo pa tudi priporočila in izjave raznih institucij, ministrstva za zdravstvo in okolje ter sindikalnih zastopnikov. Upoštevati bo treba pri tem tudi celotno gospodarsko situacijo občine Šentjakob in otrebe delovnega prebivalstva (-entjakob je glede provprečnega zaslužka na občana uvrščen med vsemi koroškimi občinami na 94. mesto...-). Šentjakobski župan dir. GreBl se je napram Slovenskemu vestniku izrazil načelno odprtega za projekt: Občina da bo upoštevala tako podpisne akcije proti, kakor tudi tiste za naselitev novega podjetja, toda v prvi vrsti bodo odločilne strokovne ocene... Tu pa je videti, da so le-te toliko ugodne, da ima medtem neko drugo šentjakobsko podjetje - IMP-Meta! na Talah - že dovoljenje za produkcijo podobnih zavornih oblog; tam bo produkcija že kmalu stekla. LSch. AVST R!JA 1 Eli Petek, 24. 7.: 9.30 Latinščina -10.00 Angleščina - 10.30 ..Brezmadežni" gospodje, film -12.00 Notranjepolitični report -14.20 Počitniški spored -16.30 Oddaja za najmlajše -17.05 Risanka -17.30 Ana, Ciro in drugi -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport - 20.15 Derrick -21.15 Poglej in ugani - 21.25 Zgodbe iz Hessena-22.10 Mojstrska dela. Sobota, 25. 7.: 9.05 Latinščina - 9.35 Angleščina -10.05 Latinščina -10.35 Štirideset milijonov dolarjev, film - 12.00 Nočni studio -14.20 Bliskavica na Dachsteinu -16.00 Ostržek - 16.25 Širom sveta - 17.05 Jack Holborn, serija - 18.00 Tedenski pregled sporeda -18.25 Nastopajo artisti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.55 Šport - 20.15 Večer s Haraldom Juhnkejem - 22.50 Popevkarji podpirajo brezposelne (rock-koncert). Nedelja, 26. 7.: 16.20 Fraggles, oddaja z lutkami -17.30 Helmi, prometna vzgoja za otroke - 17.40 Klub seniorjev -18.25 Poglej in ugani — 18.30 Mi, družinska oddaja - 18.50 Loto, žrebanje -19.00 Sl ike iz Avstrije -19.30 Čas v sliki - 20.15 Stegerjeva zadnja možnost, film -21.50 Karl Donch - portret - 22.50 Sedem dni športa - 23.40 Mednarodni jazz - Fatty George in njegova Chicago Jazz Band. Ponedeljek, 27. 7.: 9.30 Kulinarične novosti iz Avstrije - 10.00 Angleščina - 10.30 Caharija, musical -12.00 Luknja v nebu -14.20 Počitniški spored -16.30 Oddaja za najmlajše -17.05 V svetu divjih živali -17.30 Otok Falcon, serija - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport v ponedeljek - 21.08 Mojstri kuhajo - 21.15 Nastop v Manhattenu - 22.00 Tedaj - 22.50 Arhitektura na razpotju. Torek, 28. 7.: 9.30 Angleščina - 10.00 Latinščina -14.20 Počitniški spored -16.30 Oddaja za najmlajše - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport -20.15 Zunanjepolitični report - 21.08 Poglej in ugani -21.15 Dallas - 22.00 Shogun (3) - 23.30 Galerija. Sreda, 29. 7.: 9.30 Angleščina - 10.00 Latinščina -10.30 Naša mala farma -11.15 Adam -Evin sin? - 12.15 Zunanjepolitični report -14.20 Počitniški spored -16.30 Lutkovna predstava - 17.05 Risanka - 17.30 Obalni piloti, serija - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport-20.15 Srd angelov, 1. del-21.45 Pravi Dunajčan ne pogine - „Obisk" - 22.30 Krokodil In njegov hipopotamus. Četrtek, 30. 7.: 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 3S (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33/34 Teleks 42 20 86 sndk a Glavni urednik: Ivan P. Lukan; uredniki: Andrej Kokot, Vinko VVieser, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Angleščina -10.30 Pod vročim nebom, nemški film - 12.00 Potujoče veje - ..strahovi" v svetu žuželk -12.15 Klub seniorjev-14.20 Počitniški spored - 16.30 Oddaja za najmlajše - 17.05 TaoTao, risanka-17.30 Črni konj-17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v stiki - 20.03 Šport - 20.15 Cirkus jutrišnjih dni - 21.15 Humor je napovedan - 21.50 Z Akselnom na turneji, film - 23.20 FBI,serija. AVSTRIJA 2 Petek, 24.7.: 16.20 Luč pravičnih - 17.15 Venecuela - 18.00 Ta teden se je zgodilo - 18.30 Kobra, prevzemite -19.15 Tedaj -19.30 Čas v sliki - 20.03 Novo v znanosti - 20.15 Skrivnost ladje Titanic-21.05 Novo v kinu -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novice - 21.45 Šport - 22.15 Zli duh otoka, film - 23.50 Magnum. Sobota, 25. 7.: 14.45 Tedenski pregled sporeda-15.10 Glasba z gradov in parkov -16.00 Južnoštajerska vinska cesta - 16.45 Drombu-ševi -18.25 Nogomet -19.00 Za ljubitelje filma - 19.30 Čas v stiki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Privatni detektiv Joe Dancer: Trd oreh - 21.45 Tedaj— 21.50 Šport -22.25 Sodnik, ki so ga klicali šerif. Nedelja, 26.7.: 9.05 Tom in Jerry-11.00 Otvoritev salzburškega festivala - 13.00 Športni popoldan - 16.55 Narodna glasba iz Avstrije -17.40 Binkoštni festival na gori Isel - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Brez nagobčnika -19.25 Tedaj - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dolina punčk, film - 22.25 Hotel, serija - 23.10 Kraj zločina. Ponedeljek, 27. 7.: 17.30 Kemija - 18.00 Lin-denstraBe - 18.30 Kobra, prevzemite - 19.15 Tedaj -19.30 Čas v sliki-20.03 Novo v znanosti - 20.15 Podeželjski zdravnik - 21.08 Mojstri kuhajo - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novice - 21.45 Šiling, gospodarski magacin -22.05 Pod stopnicami, film - 23.40 FBI, serija. Torek, 28. 7.: 16.45 Evropski narodni parki -18.00 Vroči obkladki, mrzli polivi -18.30 Kobra, prevzemite - 19.15 Tedaj - 19.30 Čas v sliki -20.03 Novo v znanosti-20.15 Doneča Avstrija - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturne novice - 21.45 Nočni studio - 22.45 Terra X - pozabljene kulture Južne Amerike - 23.30 Magnum, serija. Sreda, 29. 7.: 17.00 Graditi, stanovati, živeti -17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Bill Cosbyjeva družinska drhal - 18.30 Kobra, prevzemite - 19.15 Tedaj -19.30 Don Giovanni-opera, prenos iz Salzburga - 23.15 Metin frappe, španski film - 0.45 Poročila. Četrtek, 30. 7.: 17.30 Doživetje tišine - Na severu Amerike - 18.00 Kulinarične novosti iz Avstrije - 18.30 Kobra, prevzemite - 19.15 Tedaj -19.30 čas v stiki-20.03 Novo v znanosti - 20.15 Notranjepolitični report - poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne novice - 21.50 1 -2-X (nogomet in toto) - 22.20 Klub 2. LJUBLJANA Petek, 24. 7.: 18.20 - 0.00 Teletekst -18.35 Poročila -18.40 Dolga bela sled - 19.10 Risanka - 19.24 Iz TV programov - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 G. Bertolazzi: Lulu, 4. del italijanske nadaljevanke - 21.05 Zgodovina izumov: izumi neznanega, dokumentarna serija - 22.00 Pop delavnica, 1. del -22.30 Dnevnik-22.45 Poletna noč: Lepi Serge, francoski (ČB) film iz Cikla Clauda Chabrola. Sobota, 25. 7.: 16.05 - 0.00 Teletekst - 16.20 Poročila - 16.25 Znak, ponovitev 3. dela - 16.55 Pirat Črnobradec, angleški film - 18.35 Španska državljanska vojna, 8. del dokumentarne serije - 19.00 Knjiga - 19.10 Risanka - 19.24 Iz TV programov - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Tarzan -opičji človek, ameriški film - 22.50 Dnevnik -22.15 Poletna noč. Nedelja, 26. 7.: 9.45 - 13.05 in 15.30 - 23.30 Teletekst - 10.00 Poročila - 10.05 Živ žav - 10.55 Dolga bela sled - 11.25 Domači ansambel Borisa in Mateja Kovačiča, ponovitev - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila -15.45 Poročila - 15.50 Paganini, 4. del sovjet-sko-bolgarske nadaljevanke - 17.10 Nenavadna ljubezen Marthe Ivers, ameriški film — 19.00 Kino - 19.10 Risanka - 19.24 Iz TV programov -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 V. Radovanovič: Tudi to je sreča, 1. del nadaljevanke TV Beograd - 20.55 Poletna noč, Zdravo. Ponedeljek, 27. 7.: 18.10 - 0.00 Teletekst - 18.25 Poročila - 18.30 Radovedni taček: Kuhalnica - 18.50 Pamet je boljša kot žamet - 18.55 Sedem stopnic do glasbe: Jure Kvak Kvak -19.10 Risanka -19.24 Iz TV-programov -19.26 Vreme-19.30 Dnevnik-20.00 C. Duck - M. Thomas: Čigav otrok, 4. del avstralske nadaljevanke - 21.00 Omizje: industrijsko oblikovanje in konkurenčnost - 22.45 Dnevnik - 23.00 Poletna noč. Torek, 28. 7.: 18.20 - 0.00 Teletekst - 18.35 Poročila - 18.40 Znak, 4. del otroške serije TV Sarajevo -19.10 Risanka -19.24 Iz TV-programov-19.26 Vreme-19.30 Dnevnik-20.00 M. Lazič: Zgodbe s konca hodnika, drama TV Beograd - 21.10 Integrali - 21.50 Dnevnik - 22.05 Poletna noč. Sreda, 29. 7.: 18.25 - 0.00 Teletekst - 18.40 Poročila - 18.45 Pravljice iz lutkarskega vozička: o študentu, krčmarici in sodniku - 19.10 Risanka - 19.24 Iz TV-programov - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Film tedna: Božanski dnevi, ameriški film - 21.30 Propagandna oddaja - 21.35 Po sledeh napredka -22.15 Dnevnik-22.30 Poletna noč. Četrtek, 30. 7.: 18.15 - 0.00 Teletekst - 18.30 Poročita -18.35 Z barko po piranskem zalivu, oddaja za otroke - 18.55 Fičfirič, otroške pesmi - 19.10 Risanka - 19.24 Iz TV-progra-mov - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Melodije morja in sonca, zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Maupassantove novele, 3. del francoske nanizanke - 22.00 Dokumentarne iveri: Kriza - 22.15 Dnevnik - 22.30 Poletna noč. SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RADIA Vsak dan od 18.10-19.00 Petek, 24. 7.: Hišna in ledinska imena: Izlet v Kanalsko dolino - Iz Žabnic na Višarje (dr. A. Feinig) Sobota, 25. 7.: Duhovni nagovor (mag. Mirko Isop) Voščila (Danica Urschitz) Nedelja, 26.7.: Jožko Kovačič-S'm zaljubljen bil - 33 priredb koroških pesmi Ponedeljek, 27.7.: Ribiči v Podjuni - reportaža Torek, 28. 7.: Halo, prijatelji! Partnerski magacin Sreda, 29.7.: Narodno-zabavna glasba četrtek, 30.7.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 31. 7.: Koroško poletje -Krstna izvedba skladbe koroškega komponista Dieterja Kaufmanna na temo „Mutec osojski" OGLEJTE S! TA TEDEN TV 2, nedelja, 26. ju!ij, 20.15 Dotina punčk Tri mlade ženske hočejo postati filmske zvezde. Doživijo pa svet holivudskih in brod-vejskih zvezd, ki jih stre. Kajti za fasado se odigrava neusmiljen boj za takoimenovano mesto na soncu. Ženske zato zbežijo v navidezni raj „punčk" - tistih rdečih, rumenih in zelenih pilul, ki omogočajo spanje, pozabljanje, ki človeka „zbujajo" ali pomirjujejo... To pa je tudi začetek nezaustavljive pogube. Režiser Mark Robson je film posnel po romanu Jacqueline Susannove, ki vpleta v pripoved tudi več avtobiografskih doživljajev. TV Ljubtjana, sreda, 29. jutij, 20.00 Fiim tedna: Božanski dnevi Že s svojim drugim celovečernim filmom Božanski dnevi, je Terrence Malick zadel v črno Film je bil sicer mnogo bolj ugodno sprejet v Evropi kot v Ameriki, kar postaja že značilno za domala vse izpovedno ambicioznejše filme, ki ne morejo računati na ameriško množično filmsko občinstvo. Terrence Malick je odraščal v Texasu in Oklahomi, najprej je študiral filozofijo in je bil med drugim novinar Lifea in Newsweeka, za Newyorker je poročal o smrti Che Guevare in o procesu proti Regiseu Debreteu iz Bolivije. Zgodbo filma Božanski dnevi je črpal iz mladostne izkušnje, iz časov odraščanja v Texasu, kjer se je spoznaval s farmerskim življenjem in z njim povezanim najemniškim delom. TV Ljubljana, torek, 28. jutij, 21.10 integrali Jugoslovanski film po Pulju je tema prvega prispevka, ki ga je pripravila Majda Knap, orisal pa bo žalostno podobo yu-filma, ki je letos zmogel le 18 del. Zdi se, da so že znane težave s financiranjem, medrepubliškim sodelovanjem, kvaliteto in uvozom materiala, prav letos najhujše, Pulj pa je bil priložnost, da se o vsem več spregovori. Darja Korez je tokrat obiskala poletno šolo kitare v Titovem Velenju, ki jo je vodil Tomaž Lorene, Sandi Čolnik pa se je pogovarjal z Andrejem Tišmo o mailartu ali poštni umetnosti. Andrej Zdravic je mladi slovenski fimski režiser, ki živi in dela v ZDA. Z odlomki iz njegovih ameriških filmov ga bo predstavila Majda Širca. Slovenska študijska knjižnica ..Leksikoni Cankarjeve zatožbe" LEKSIKON! družboslovje Družboslovje; 2. dop. izd.-327 str. Glasba; 308 str.: ilustr. Likovna umetnost; 291 str.: ilustr. Matematika; 227 str.: ilustr. Medicina; 268 str.: ilustr. Morata in etika; 520 str. Okolje; 275 str.: ilustr. Spolnost; 287 str.: iiustr. Svetovna književnost; 493 str. SŠK