UVODNA BESEDA
Po uspelih kolokvijih, ki so obravnavali paleolitsko (A rh . v e s tn ik 18 [1967] 
225—307), neolitsko oz. eneolitsko (v tem letniku A rh . v e s tn ik a ) in latensko ob­
dobje (A rh . v e s tn ik 17 [1966] 145—426), čas rim ske nadvlade (A rh . v e s tn ik 19
[1968]) in prva stoletja slovenske naselitve (A rh . v e s tn ik 21-22 [1970-71] 5—225), 
je halštatski kolokvij v Novem mestu, ki ga na tem m estu objavljamo, siste­
matično nadaljeval delo*, s katerim želi Slovensko arheološko društvo pregle­
dati stanje v svoji stroki.
Kolokvij je želel na eni strani dopolniti podobo halštatskega obdobja v 
Sloveniji, kot je bila začrtana ob priliki VI. kongresa Arheološkega društva J u ­
goslavije v L jubljani (A rh . v e s tn ik 15-16 [1964-65] 21—64), na drugi pa dati 
polno možnost, d a se soočimo z aktualnim i problemi halštatske arheologije. 
Temu je bil prilagojen tudi program . V prvem delu smo dobili pregled posa­
meznih slovenskih pokrajin v halštatskem obdobju in s tem načrtno dopol­
nilo že om enjenega orisa, ki je bil zgrajen pretežno n a gradivu Dolenjske. 
Predloženi so bili rezultati novih izkopavanj (Ljubljana-SAZU, Tolmin, 
Križna gora), k i so z novim gradivom ne samo izpolnili naše znanje, ampak 
tudi odprli nove probleme. Razum ljivo je, da je v tem delu pripadlo posebno 
mesto Novemu mestu, našemu gostitelju, ki je lahko pokazalo nove spomenike 
situlske um etnosti, umetnosti, v k ateri po pravici vidimo ustvarjalni vrh v 
prostoru in času. Poročila o knežjih grobovih iz Kaptola pri Slavonski Požegi 
na robu vzhodnoalpskega območja in iz Villingna v zahodnem halštatskem 
krogu so omogočila koristne prim erjave jugovzhodnega alpskega prostora z 
istočasnimi halštatskim i kulturnim i krogi. V •debato je bila predložena tudi 
na novo orisana halštatska provinca v južnopanonsfcem prostoru (Bosutska 
skupina).
H alštatske kulture so rasle na robu mediteranskega sveta, ki je v tem 
času že zgodovinski, oziroma vstopa v zgodovino. Tako je razumljivo, da po­
meni halštatska kultura tudi soočenje zgodovinske in prazgodovinske struk­
ture, zgodovinskega in prazgodovinskega duha, kar je dalo v halštatski kulturi 
zanimivo sintezo, ki jo najboljše lahko opazujemo v um etnosti in različnih 
družbenih strukturah, ne najm anj tudi v vojaški oborožitvi. Tudi tem vpra­
šanjem, k jer prazgodovinska arheologija še posebej presega svojo zgolj teh­
nično govorico in se Vključuje v zgodovino svojega časa, so bila posvečena 
tehtna predavanja.
Za sestavni del kolokvija moramo šteti tudi objave novega gradiva, ki sicer 
niso prišla v sam program kolokvija, v publikaciji pa naj dopolnijo in pomno­
žijo gradivo, za katerega vsi vemo, kako fragm entarno je še vedno publicirano.

Tako naj 'bo novomeški kolokvij na eni strani obračun stanja strokovne pro­
blematike, h k rati pa tudi čim bogatejši prikaz novega gradiva, ki bo v pomoč 
pri novih iskanjih.
Posebni uspeh halštatskega kolokvija v Novem m estu je, da je na eni 
strani združil najm lajši rod raziskovalcev, katerih tem e so bile še sad dela 
v sem inarju Arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani, n a drugi 
pa tudi priznane inozemske strokovnjake, ki sodijo v sam vrh raziskovalcev 
halštatske kulture.
H alštatski simpozij v Novem m estu je pod okriljem Slovenskega arheolo­
škega društva tehnično pripravil T. Knez, strokovno skupaj s podpisanim. 
Finančno ga je omogočila Raziskovalna skupnost Slovenije in Skupščina občine 
v Novem mestu.
S ta n e G a b ro ve c