Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 96
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
n	L
	m
Leto XXXVIII. - Štev. 47 (1927)
Gorica - četrtek, 4. decembra 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Obrodimo dober sad!
Sveti Pavel je pisal Rimljanom: »Bog, vir potrpežljivosti in tolažbe, vam daj, da bi bili med seboj istih misli, kakor hoče Jezus Kristus, in da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zato sprejemajte drug drugega, kakor je Kristus sprejel vas, Bogu v slavo« (Rim 15, 5-7).
Krščanstvo uči, da nam je življenje podarjeno. Ni samo dano za nas, temveč prek nas tudi za druge. Nihče ne živi in ne more živeti samo zase. Človek se ne uresničuje sam, ampak vedno v pravem razmerju z drugimi in vedno tudi za druge, v odgovornosti zanje. Vsakdo ostane varuh svojega brata in se tej odgovornosti ne more nikoli izogniti.
Ne moremo biti kristjani, če živimo kot pogani. Ne moremo biti kristjani, če imamo bližnjega za sredstvo proizvodnje ali za predmet užitka ali poskusnega zajca za znanstvene in socialne poskuse. Krščanski svet mora biti poln velikodušnosti, mladostne svežine in nesebičnosti. Zato se sprejemajmo med seboj, kakor nas je Kristus sprejel v božjo slavo.
Adventni čas nas opozarja, da se spreobrnemo in da se razvijamo v dobrem, kajti Bog je tukaj in njegova moč. Obenem je naša naloga in naš poklic, da drugim pomagamo razvijati se v dobrem. Obrodimo torej dober sad!
Vzdrževanje Cerkve v Italiji
Po širni Avstraliji sem in tja
Z novim letom stopi v veljavo prvi del dogovora med italijansko republiko in Apostolskim sedežem glede vzdrževanja Cerkve v Italiji. Italijanska država bo 1. januarja 1987 prenehala dajati tako imenovano »kongruo«, tj. plačo župnikom in škofom.
Namesto direktno prizadetim bo država do leta 1990 vsako leto v januarju izročala Italijanski škofovski konferenci (CEI) okrog 330 milijard lir, da jih konferenca razdeli župnikom in škofom. Toliko je namreč do sedaj država dajala za duhovniške plače. Na ta način bodo škofje dobivali mesečno plačo najmanj 950.000 lir, župniki pa 940.000. Predvidene so višje plače za tiste, ki upravljajo več škofij ali župnij.
Za duhovnike, ki niso župniki, bodo škofije drugače poskrbele, in sicer iz lastnih virov, tj. iz škofijskega premoženja, če ti nimajo dovolj dohodkov kot kateheti, profesorji, upokojenci. Po potrebi bo priskočil na pomoč Centralni inštitut v Rimu.
Ta način vzdrževanja duhovnikov in škofov bo veljal do leta 1990. Tega leta bo država prenehala z vsakršno podporo Cerkvi. Verniki pa bodo lahko vsako leto odtrgali od svojih dohodkov do dva milijona lir za vzdrževanje Cerkve ali pa osem od tisoč pri prijavi davka na Irpef. Gremo torej proti časom, ko bodo morali verniki s svojimi prostovoljnimi prispevki vzdrževati duhovnike in cerkvene usta-
EGS in Jugoslavija
V zadnjem času je prišlo do nekaterih pobud v zvezi z odnosi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) do Jugoslavije. Tem so botrovali pravzaprav evropski poslanci naše dežele. Ob nedavnem incidentu na morju je videmski furlanski evropski poslanec DC Alfeo Mizzau zahteval, naj bi evropski organi prekinili odnose z Jugoslavijo. Verjetno pa do tega ne bo prišlo, kar je tudi dobro. Evropski poslanec PCI Giorgio Rossetti iz Trsta pa je v imenu posebne komisije evropskega parlamenta obiskal Beograd in se pogovarjal s piedstavniki zvezne vlade.
Vsekakor dejstva kažejo, da se Jugoslavija na določen način približuje Evropi in da bo slednja še naprej podpirala zbližanje med Beogradom in EGS.
Srečanje mladih v Londonu
Od ponedeljka 29. decembra do petka 2. januarja bo v Londonu potekalo molitveno srečanje evropske mladine, ki ga pripravlja redovna skupnost iz Taizčja. Srečanja se bo udeležilo tudi večje število mk.dih iz Slovenije. Zanje organizira romanje Medškofijski odbor za študente.
Organizatorji opozarjajo, da ima romanje v London verski značaj. Zato mladi, ki ne sodelujejo v nobeni mladinski skupini ali niti niso povezani z župnijo, na romanje ne sodijo.
Deželni kongres liberalcev v Pordenonu
V petek 28. in soboto 29. novembra je bil v Pordenonu VIII. deželni kongres li-
beralne stranke. Tajniško poročilo je podal dosedanji deželni tajnik dr. Alessan-dro Zannier. Natopil je nadalje vsedržavni tajnik Renato Altissimo, ki je spregovoril predvsem o težavnih odnosih v vladni večini.
Med pozdravi je treba omeniti nastope predstavnikov raznih strank ter predsednika deželnega odbora Biasuttija in predsednika deželnega sveta Solimberga (ki pripada PLI). Pozdrave je izrekel tudi deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, ki je edini od prisotnih opozoril zborovalce na slovensko problematiko.
Zasedanje avstrijskih škofov
Na rednem jesenskem zasedanju prve dni novembra na Dunaju so avstrijski škofje dali naslednjo izjavo: »Avstrija naj ostane dežela, ki bo odprta za begunce, strpna do narodnostnih manjšin, spoštljiva do zakonodaje; ki ne bo nikogar ogrožala in tako ostala majhen, toda odločen zagovornik miru v svetu.« Škofje so tudi dejali, da zaenkrat še nimajo točnega datuma papeževega obiska v Avstriji. Predviden je bil za september 1988, bo pa lahko tudi kasneje. Janez Pavel II. bo ostal na avstrijskih tleh le štiri dni, njegova glavna pastoralna pozornost pa bo veljala zahodnim predelom. Razpravljali so tudi o praznovanju Brezmadežnega spočetja (8. decembra) in sklenili, da ne bodo ukinili zapovedanega cerkvenega praznika na ta dan, kajti prazniki nimajo samo verskega, temveč tudi kulturni pomen.
■ Ker je italijanska TV v redni sobotni oddaji »Fantastico« na satiričen način prikazala prodajo severnoameriškega orožja Iranu in sta se v skeču pokazala tudi Reagan in duhovni vodja iranskih šiitov Homeini, kateri je na zmenek pripeljal na vozičku v šador (prozorno črno pokrivalo) ogrnjeno mamo, je iranski veleposlanik v Rimu zaradi smešenja Homeinija vložil protest pri italijanski vladi, nato pa bil odpoklican domov, iz Irana pa so izgnali tri italijanske diplomate. Italijanski komiki bodo pač morali vzeti na znanje, da so stvari, zlasti v zvezi z islamsko vero, s katerimi se ne. gre šaliti. In bilo bi prav, ko bi spoštovali tudi verska čustva kristjanov, ki jih kaj radi smešijo. Samo da ti ne znajo reagirati kot muslimani.
■ Na območju Knina v Dalmaciji je v torek 25. novembra prišlo do potresnega sunka, ki je imel moč 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sunek je trajal deset sekund. V Italiji so ga čutili od Trbiža prek Gorice in Trsta vse do Neaplja. Ni bilo smrtnih žrtev, nekaj škode pa je nastalo na raznih poslopjih.
Božična številka »Katol. glasa«
Izšla bo v dvojnem obsegu v čertek 18. decembra. Vsi oglasi, voščila in večji prispevki naj bodo na uredništvu do ponedeljka 15. t. m. zvečer.
Naslednja številka izide v četrtek 1. januarja, torej za Novo leto, v stroj pa bo šla v torek 30. decembra. Naj to upoštevajo zlasti dopisniki!
Po treh dneh postanka na Novi Zelandiji je papež Janez Pavel II. v ponedeljek 24. novembra v popoldanskih urah prispel v Canberro, zvezno prestolnico. Ni bilo prvič, da je prišel v Avstralijo. Leta 1973 se je, ko je že bil Kardinal, udeležil mednarodnega evharističnega kongresa v Mel-boumeu.
V Canberri se je najnvej sestal v parlamentu s predsednikom vlade in zveznimi poslanci. Dejal jim je, da sta zlasti dve stvari, ki zagotavljata mir na svetu: obramba človekovih pravic in prizadevanje za pravično družbo, za zaščito slabotnih, za napredek nerazvitih ljudstev, za pomoč družinam; nadalje boj zoper rasizem in diskriminacijo. Zlasti Avstralci naj bi, ko jim je Bog že toliko dal, pomagali drugim narodom.
Sledila je sv. maša na prostem znotraj sejmskega razstavišča. Udeležilo se je je kakih sto tisoč oseb. V pridigi je papež poudaril, da nas bo samo Kristusova resnica lahko osvobodila ter prispevala k dostojanstvu, svobodi m blagostanju človeka.
OB TIHOMORSKI OBALI
Naslednji dan, v torek 25. novembra, je papež poletel proti severovzhodu in prebil več ur v Brisbaneu, ki je glavno mesto zvezne države Queensland. Tu se je najprej sestal z bolniki in telesno oviranimi osebami (bilo jih je 250) in jim govoril o smislu trpljenja. Nato se je srečal s časnikarji ter jim položil na srce, naj ne poročajo samo o zlu, temveč si tudi prizadevajo, da ga bo manj na svetu.
Ob navzočnosti 70.000 vernikov je nato na stadionu »Kraljica Elizabeta« opravil sv. mašo. Posebnost te sv. daritve je bila navzočnost 500 odraslih katehumenov, ki se pripravljajo na krst. Ta priprava traja eno leto. Značilno zanje je, da se ob nedeljah kot prvi kristjani udeležijo le bogoslužja božje besede, nato pa cerkev zapustijo. Seveda jim ie papež posvetil posebne vzpodbudne misli. Nadalje je govoril o univerzalnosti Cerkve in njenem poslanstvu, da deluje na spravi vseh ljudi.
Opoldne je z balkona mestne hiše nagovoril desettisočglavo množico, pri čemer je prišlo skoro do atentata na njegovo osebo. Neki 24-leten neuravnovešen mladenič je hotel namreč napasti papeža z zaži-galnimi bombami, kar je policija pravočasno odkrila. Je bil to že peti atentat na papeža, odkar stoji na čelu Cerkve.
V NAJVEČJEM AVSTRALSKEM MESTU
Popoldne je sv. oče odletel na jug dežele in pristal v slikovitem Sydneyu, največjem avstralskem mestu, ki je prestolnica države Novi Gales. še isti dan se je sestal z mladimi in jih pozval, naj bodo delavci za Kristusov mir. »če hočete mir,« je dejal, »delajte za pravičnost; če hočete mir, branite življenje; če hočete mir, oznanjajte resnico; če hočete mir, odgovarjajte na žalitve in krivice z odpuščanjem; če hočete mir, bodite odprti za različnost kultur« (v Avstraliji živi namreč kar 120 narodnostnih skupnosti).
V Sydneyu se je sv. oče zadržal tudi ves naslednji dan. Najprej je sprejel zastopnike Judov; teh je v Avstraliji 90.000. Nato je obiskal tovarno »Transfield Ltd.«, ki sta jo leta 1936 postavila dva italijanska izseljenca ter zaposluje 2.500 delavcev. Njim je spregovoril o delu, naslanjajoč se pri tem na svojo okrožnico »Laborem exercens«.
Proti poldnevu se je sestal v Operi z redovniki in redovnicami. Teh je v Avstraliji 2.000 duhovnikov, 1.600 bratov in kar
11.000	redovnih sester. Vsem je priporočil, naj se zvesto držijo obljub čistosti, uboštva in pokorščine ter se oklepajo Kristusa na križu.
Popoldne je obiskal univerzo, kjer ga je pričakalo prek dva tisoč študentov in 200 profesorjev. Dejal jim je, naj bo skrivnost človeka vedno v ospredju njihovega znanstvenega prizadevanja.
V stolnici St. Mary pa je sprejel škofe iz cele Avstralije. Teh je 39; med njimi
je tudi eparh za Ukrajince, maronitski škof in 11 že upokojenih. Omenil jim je sedanje razkristjanjenje družbe, ki je močno prizadelo tudi Avstralijo. Poleg 26 % katoličanov in prav toliko anglikancev je vsaj 22 % kristjanov, ki so prekinili stik s svojo Cerkvijo. Nevernost in verska brezbrižnost, je dejal sv. oče, sto vdrla v družbo, zgrajeno na krščanskih osnovah. Posledica tega so razporoka, splav in moralna razvratnost. Sem spada tudi umetno oplojevanje, ki se je zlasti v Avstraliji zelo razmahnilo. V zvezi s tem je papež napovedal za prihodnje leto posebno okrožnico o biogenetiki.
Dan je Janez Pavel II. zaključil s sv. mašo na hipodromu Randwick, kjer je
1.	decembra 1970 že maševal papež Pavel VI. Pred množico 300.000 ljudi je koncele-briral s 43 škofi in o50 duhovniki. Pridigo je posvetil zlasti tistim, ki so se od krščanstva oddaljili. Ker se čutijo samozadostni, ne potrebujejo več Kristusa. Posledica tega je uživaštvo, samoljubje, erotizem. Njim je zaklical: »Vrnite se v Očetovo hišo, Cerkev vas vabi! Spravite se z Bogom v zakramentu sprave, zasedite spet mesto, ki vam pripada v božjem ljudstvu!«
NA TASMANIJI
Tasmanija je otok na južni strani Avstralije in samostojna zvezna država. Prestolnica je Hobart s 170.000 prebivalci, katoličanov pa je na otoku 18 %. Sv. oče je obiskal Tasmanijo v četrtek 27. novembra v dopoldanskih urah.
Prvo srečanje je imel z gojenci šole za poklicno usposabljanje ter posvetil svoj govor brezposelnosti. V Avstraliji je brez-
poselnih 8 % aktivnih delavcev (okoli 630 tisoč oseb). 270.000 je mladih pod 24 leti starosti. Sv. oče je povezal svojo misel z žensko zaposlenostjo. Družba mora poskrbeti, da dolžnosti, ki jih ima ženska kot mati, ne bodo v opreki z njenim delom izven družine, kajti že izvrševanje materinstva je veliko služenje družbi. Zavzel se je tudi za zaposlitev invalidov in starejših oseb.
Sv. mašo je opravil na hipodromu pred
25.000	osebami. Pridigo je posvetil kristjanu v sodobni družbi, obenem pa govoril o odnosu Cerkve do sveta v luči nauka zadnjega koncila. Vsekakor naj se kristjan ne boji živeti v sedanjem svetu, tak kot je.
V	ZVEZNI DRŽAVI VICTORIA
Popoldne v četrtek je Janez Pavel II. dospel v Melbourne, prestolnico zvezne države Victoria. Melbourne velja za finančno središče Avstralije in je njeno drugo največje mesto z 2.800.000 prebivalci. Prva pot ga je vodila v anglikansko stolnico sv. Pavla, kjer je prižgal Svečo edinosti. Ob njej je olimpijski tekmovalec Hert Elliot prižgal baklo in jo ponesel na igrišče za kriket, kjer je bilo na sporedu veliko ekumensko srečanje pripadnikov različnih krščanskih ver. V svojem govoru je papež dejal, da je Cerkev znamenje in uspešno sredstvo edinosti in sprave, da je osnova ekumenizma spreobrnjenje duha in da mora biti cilj ekumenskih prizadevanj popolna edinost v veri, ljubezni, zakramentalnem življenju in vidni zgradbi Cerkve.
V	petek 28. novembra je papež dopoldne najprej obiskal župnijo sv. Leona Velike-(nadaljevanje na 2. strani)
Po X. kongresu Zveze komunistov Slovenije
(Od našega dopisnika)
Oktobra 1986 je bila seja centralnega komiteja slovenskih komunistov, ki je pokazala, da partijsko vodstvo skuša spet ujeti »korak s časom«, potem, ko ga je čas zares povozil, ko so se pojavila kot strela z jasnega mirovna mladinska gibanja, gibanja ekologistov, »pobude« za civilno služenje vojaškega roka in tako naprej.
Partijsko vodstvo je nenadoma povsem izgubilo nadzorstvo nad dogajanjem. Treba pa je takoj reči, da se vse to dogaja samo v Sloveniji, slovenska mladina in celo njena uradna politična organizacija sta dvignili po Jugoslaviji tak hrup in obsodbe, da bi v časih, ki smo jih bili še ne tako dolgo vajeni, ne mogli verjeti, da si bodo mladinci pri tem upali vztrajati. A so vztrajali. Slovenska politika pa, ali naj izgubi ugled doma ali v Jugoslaviji. Žrtvovala je Jugoslavijo. In to je drugi čudež, ki smo mu priče letos, od pomladi sčm.
Na že omenjeni oktobrski seji slovenskega CK so zato skoraj vsi nastopajoči, med katerimi je bil tudi France Popit, pa Jože Smole, Andrej Marinc in drugi, ponavljali v taki ali drugačni obliki to, kar je že nekaj mesecev prej zahtevala slovenska mladina na svojem kongresu. Smole se je mnogim sicer zameril, ker je odločno odklonil možnost uvedbe večstrankarskega sistema: »In če je torej pod pojmom civilne službe mišljeno nadaljnje poglabljanje socialističnega samoupravljanja, potem ga lahko podpremo, če pa je to večstrankarska alternativa, moramo povedati, da je to za nas nesprejemljivo...«
Tako torej predsednik Socialistične zveze Slovenije. To je bilo njegovo mnenje. Zato tisti »moramo povedati« nima najmanjšega smisla, saj ni nastopal v imenu nikogar. In malokdo se z njim strinja, pa četudi bi po položaju zares moral zastopati vse Slovence.
Treba je še reči, da je zanimiva pobuda prišla od časnikarjev ljubljanskega
Dnevnika, ki so se zavzeli za to, da se iz kodeksa zveze novinarjev Jugoslavije črta pripadnost marksizmu-leninizmu. Podprl jo je tudi Smole, četudi so povsod po Jugoslaviji proti črtanju tega člena. Očitno je bila seja centralnega komiteja Slovenije poskus, da se njegovi vodilni pokažejo kot pravi narodovi voditelji. Čas pa bo to kmalu pokazal, čigavi dejansko so.
Naročnikom v vednost in premislek
Leto 1986, ki ga zaključujemo, za naš list ni bilo ugodno. Končali smo ga s precejšnjim primanjkljajem. Ponovno povišanje poštnine, stroški v tiskarni in upravni stroški ter naročnina, ki se je izkazala za prenizko, so botrovali temu primanjkljaju.
Če hočemo list ohraniti pri življenju, je nujno potrebno, da zvišamo naročnino primerno sedanjemu položaju. Tako bodo za leto 1987 veljale sledeče cene: naročnina za Italijo 32.000 lir, za inozemstvo 50.000 lir, v nemških markah 70, v avstr, šilingih 500, v USA dol. 35 ali protivrednost v lirah;
posamezna številka od 1. dec. 1986 bo 700 lir (vsi drugi so to storili že v letošnjem poletju);
trgovski oglasi in osmrtnice od 1. dec. letos 500 lir za vsak mm višine v širini enega stolpca.
Vse to pa še ne bo krilo vseh stroškov pri izdajanju lista. Nujno so potrebni darovi v sklad »Katoliškega glasa«, ki so se zadnje čase občutno zmanjšali. Lepo prosimo: ko objavite svoj dar za kateri koli namen v listu, dodajte še nekaj za »Katoliški glas«, ki vam dar zastonj objavlja. Usluga za uslugo!
In še nekaj: če bo naš list prenehal izhajati, vedite, da bo novega s podobno usmerjenostjo le težko obuditi k življenju. Zato: hvala za razumevanje!
Drugorazredno ljudstuo
(Tečaj na Teološki fakulteti v Ljubljani)
Štirinajst dni zapovrstjo se polni velika dvorana Teološke fakultete v Ljubljani. Že leta in leta je tako. 350 sedežev je v njej, ljudi pa se včasih nagnete tudi tisoč in več. Vodstvo tečaja, Medškofijski odbor za študente, povabi vsak večer enega ali več predavateljev, ki govorijo o problematiki, ki danes na Slovenskem zanima vernega izobraženca.
Seveda pa dvorana ni zaprta za tiste, ki pravijo, da niso verni. Med predavatelji tega tečaja so že bili vsi slovenski in drugi škofje (med njimi tudi tržaški škof Bellomi), skorajda vsi profesorji Teološke fakultete pa tudi drugi. In ne le profesorji; sploh vsak razumnik, ki lahko razmišlja o kakršni koli temi, ki je danes aktualna. Tudi rajni Bojan Štih je že pre daval na tem tečaju.
Ko je letos predaval dr. Zdenko Roter, je bilo v dvorani na sedežih, ob straneh, na odru in celo v preddverju skupaj okoli tisoč sto poslušalcev. Roter je zelo sistematično in pregledno sestavil svoje predavanje, v katerem nazorno prikaže odnos med religijo in državo skozi zgodovino, od narodnih, vase zaprtih ver, do univerzalnih ver, kakršno je krščanstvo.
Na koncu se je dotaknil razmer pri nas. Govoril je o odnosu med religijo in družbo in med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji in še zlasti v Sloveniji. (Kakor vemo so ti odnosi v Sloveniji dosti manj konfliktni kot drugod v Jugoslaviji.) Posebno v tem delu predavanja, zlasti pa še po predavanju, ko se je razvila javna razprava, v kateri sta se predavatelju naj prej pridružila profesorja Teološke fakultete dr. Franc Perko in dr. Drago Ocvirk, je bilo veliko besed povedanih o razmerah pri nas. Tudi mnogi poslušalci so povedali svoje izkušnje o tej problematiki. Prav veliko je bilo govorjenja o idejno usmerjeni šoli, pa o svetovno nazorskem prepričanju učiteljev, o nesprejemljivosti jugoslovanske prakse, ki zahteva od ljudi, ki kandidirajo za vodilna mesta v družbi, da so člani partije.
Dr. Roter je moral v nekem trenutku »pojasniti«, da je član partije: iz njegovh nastopov je bilo namreč to zelo težko razbrati. Mož se je ves čas zavzemal za enakopravnost vseh občanov, ne glede na
ideološko pripadnost in opredeljenost.
Ves čas je bil tudi vtis, da Medškofijski odbor ni izbral pravega predavatelja. Roter je sociolog, to je tudi vseskozi poudarjal. In tudi je poudarjal, da ni politik. Ko mu je kdo naravnost ali posredno postavil vprašanje o praznovanju božiča, o vernih učiteljih v marksistični šoli ali o drugih konkretnih in nerešenih vprašanjih med verniki in politično oblastjo, je dopuščal možnost, da je pri nas še veliko nerešenih vprašanj med državo in Cerkvijo, verjame pa, je rekel, da se bo končno družba v Jugoslaviji nujno morala vse bolj demokratizirati in s tem bodo taka vprašanja počasi odpadla.
S tem smo tudi pri bistvu zadeve: Ro ter, sociolog - marksist, priznava, da družba, ki zavrača vernike in religijo, ki onemogoča Cerkev, ni demokratična družba, oziroma vsaj ni dovolj demokratična. In ko mu je nekdo postavil vprašanje, kako si predstavlja sožitje med marksizmom in vero, ko pa je Marx tako zelo nasprotoval vsaki religioznosti, je Roter dejal, da Marxove teorije niso večno veljavne. Nesprejemljiv se mu zdi program Zveze komunistov Jugoslavije, ki ima za cilj odpravo religij in nesprejemljivo se mu zdi, da verniki ne morejo spodobno praznovati božiča.
Iznesel pa je tudi svojo predstavo o idealni družbi. To je o družbi, ki bo vse bolj slonela na individualnosti in bo vse manj institucionalizirana. Država se ne bo menila za to, ali je kak človek veren ali ne, marveč bo vsak svobodno odločal o tem, ali bo veroval ali ne. Tudi Cerkev bo, po njegovem, izgubljala vpliv med verniki: vera bo vse bolj individualizirana. Ce pogledamo razvoj dogajanja po svetu ir. v jugoslovanski Sloveniji, opazimo ve liko znamenj, ki to Roterjevo stališče potrjujejo.
Kljub vsej svoji navidezni nemoči je Roterjevo predavanje in razprava po njem, ki sta skupaj trajala štiri ure, nakazala upanje v demokratičnejše čase, s tem pa tudi v normalne odnose med verujočimi in neverujočimi ljudmi — tudi v Sloveniji.
Od našega dopisnika; posredoval V. Slemensky
Zadeva industrijske
Kot znano, je tekstilna tovarna Manifat-tura Goriziana zaprosila Goriški industrijski konzorcij, v katerega je vključena tudi sovodenjska občina, za kakih 25.000 kv. metrov zemljišča, ker bi rada zgradila nove objekte v vrednosti 25 milijard lir, kar bi istočasno pomenilo pridobitev 80 do 100 novih delovnih mest.
Ker gre za zemljišče na območju so-vodenjske občine, se je Konzorcij obrnil na zadevno občinsko upravo, da temu primerno spremeni svoj regulacijski načrt. Po posvetovanju s prizadetimi lastniki zemljišč in po vaških posvetih (Rupa, Peč, Gabrje, Vrh, Sovodnje) je občinski odbor dal negativen odgovor Konzorciju že 30. oktobra, a o vsebini odgovora so svetovalci zvedeli šele na seji 4. novembra, kar so svetovalci SSk ostro grajali. Krajevna sekcija SSk se je tudi javno (po lepakih) jasno izrekla proti spreminjanju regulacijskega načrta, česar stranki, s katerima simpatizirajo svetovalci večine, do takrat nista storili.
Negativni odgovor sovodenj ske občinske uprave pa je povzročil negodovanje in polemike tako v javnih ustanovah na Goriškem kot tudi v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu, zlasti pa v zvezi sindikatov Cgil-Cisl-Uil. Omenjeni sindikati so celo oklicali za torek 25. novembra v občini Sovodnje in na območju Goriške industrijske cone splošno stavko. Zbrali so se pred gori omenjeno tekstilno tovarno, kjer so se jim pridružili z občinskimi prapori tudi župani iz Ronk in Za-graja ter predstavnik goriške pokrajine za načrtovanje. Stavkajoči so peš krenili do občinskega sedeža v Sovodnjah. Spotoma pa so lahko videli dvojezične lepake, ki so jih razobesili domačini, na katerih so naštete obstoječe tovarne, ki povzročajo onesnaženje okolja, npr. INTE-CO s skoraj 30.000 kv. m (sedaj zaprta), upepeljevalnik goriške občine, ki zastruplja 800 prebivalcev Sovodenj in še marsikaj.
Pred sedežem občinske uprave je najprej spregovoril zastopnik sindikatov in dejal, da shod še ne pomeni pohoda na Sovodnje (le kaj pa so potem iskali v vasi udeleženci s tržiškega območja in drugi?, op. p.). Omenil je ugodni trenutek, ki ga doživlja gospodarstvo na Go-
cone se Plete naprej
riškem, še posebej Manifattura Goriziana. S tem v zvezi se je zavzel za spremembo regulacijskega načrta sovodenjske občine. Če prihaja do ekoloških problemov, so te dolžni rešiti industrijci. Tudi je bil polemičen do političnih strank, istočasno pa poveličeval prijateljstvo med italijanskimi in slovenskimi delavci.
Župan Vid Primožič je govoril v obeh jezikih in dejal, da je problem predvsem ekološki; nismo proti novim delovnim mestom, hočemo pa predvsem živeti v čistem okolju. Tovarne in upepeljevalnik niso zadostno opremljeni s prečiščevalni-mi napravami; zato hočemo od sosedov točne obveze, preden pride do kakšnega dovoljenja.
Te zadnje besede pa dajo slutiti (citirali smo jih po »Primorskem dnevniku«), da župan z odborom nekako pristaja na zahtevo Konzorcija in sindikalne zveze, ki se zavzemata za spremembo regulacijskega načrta. Žal pa je župan v svojem posegu molče prešel slovenski narodnostni problem, kar bi morala imeti občina stalno pred očmi, saj spada med tistih 35 slovenskih občin, ki naj bi bile vključene v zakon o globalni zaščiti.
O zadevi razširitve industrijske cone je bilo govora tudi na sestanku, ki ga je 28. novembra sklicala goriška pokrajinska u-prava. Udeležili so se ga predsednik pokrajine Cumpeta, goriški župan Scarano, sovodenj ski župan Primožič in podžupan Klemše, predsednik Konzorcija goriške industrijske cone Gandin z direktorjem Pellegrinijem, direktor Zveze industrijcev Zandomeni, direktor API Flaminio in zastopnik Trgovinske zbornice Visintin. Razpravljalo se je o raznih vprašanjih, ki so povezana s širjenjem industrije pa tudi z zfščito okolja s posebnim ozirom na upepeljevalnik. Ustanovili naj bi paritetno komisijo med goriško in sovodenjsko občino, ki naj bi preučila vprašanja v zvezi z razvojem industrije in zaščito okolja.
Dobesedno pa je rečeno v tiskovnem poročilu goriške pokr. uprave: »Predsednik pokrajinske uprave meni, da je, zaradi stališč obeh županov, sporazum pred vrati.« In kakšen bo ta sporazum? Bo zavaroval interese sovodenjskih občanov ali pa jih pustil samovolji industrijskih interesov?	B.	R.
K filmu »Mission«
Misijonsko delovanje jezuitskih redovnikov v Paragvaju (delno pa tudi v Braziliji) v 17. stoletju spada med najlepše strani celotne misijonske zgodovine katoliške Cerkve.
Da bi Indijance branili pred izkoriščanjem pohlepnih in brezvestnih španskih in portugalskih zavojevalcev, so jezuiti v Paragvaju ustanovili pravo neodvisno državo in jo na svojstven način organizirali na podlagi čisto evangeljskih načel.
Leta 1609 je španski kralj Filip II. uradno zaupal pokroviteljstvo nad Indijanci Gvarani jezuitskim misijonarjem. Ti so smeli upravljati indijansko ozemlje neodvisno od španskih krajevnih oblasti. Leta 1653 je bivši slavni lizbonski pridigar p. Antonio Vieira (sedanji papež ga je v Braziliji razglasil za blaženega) izprosil iste privilegije od portugalskega kralja za brazilske misijonarje. Tedaj so jezuiti praktično združili obe ozemlji ter se z vsemi močmi posvetili krščanski vzgoji številnih primitivnih plemen, ki so se klatila v porečju velikih rek Parana in Paragvaj.
Kot vzgojitelji in organizatorji so se redovniki izkazali prave mojstre. V kratkem času so na »svojem« ozemlju zbrali nekaj stotisočev Indijancev, jih udomačili in pokristjanili. Gradili so številne vasi (redukcije), zidali lepe cerkve, samostane in druga poslopja, močvirja in gozdovi so se umaknili dobro obdelanim poljem in njivam. Vladal je red, splošna poštenost in velika verska gorečnost. Vsaka družina je sicer dobila kos zemlje za lastno obdelovanje, toda dober del delavnih ur so morali žrtvovati potrebam skupnosti. Sem je spadala, poleg graditve potrebnih poslopij, tudi oskrba sirot, bolnikov, vdov itd. Indijanci sami so se izobraževali ne samo v poljedelstvu, temveč tudi rokodelstvu, nekateri pa so dokazali izredne umetniške sposobnosti (glasba, slikarstvo, kiparstvo itd.).
Ta »jezuitska država« v Paragvaju je trajala okoli 150 let. Propadla pa ni sama po sebi, temveč je bila nasilno ukinjena. Na Portugalskem, v Španiji, v Franciji in drugod po Evropi so takrat zavladali framasonski ministri (Pombal, Aran-da, Choiseul), ki jim je bila Družba Jezusova trn v peti. Leta 1767 je španska vlada izgnala jezuite iz svojih kolonij;
isto je storila Portugalska. Šest let kasneje je papež Klement XIV. pod hudim pritiskom omenjenih vlad in da prepreči večje zlo, red razpustil.
Paragvajskim misijonarjem so očitali: 1. da so ogromno obogateli, 2. da ovirajo prosto trgovino, 3. da nad Indijanci izvajajo politični »paternalizem« (tj. nazad-njaštvo) in 4. da pripravljajo upor proti Španiji. Morda je bilo zrnce resnice v teh očitkih, toda izgon misijonarjev se je izkazal za uboge Indijance prava katastrofa. Beli koloni, ki so prevzeli mesta redovnikov, so kmalu propadli. Nekdaj cvetočo deželo so prekrile džungle in močvirja. Indijanci, če niso zbežali v gozdove, so umirali po plantažah novih gospodarjev. In tako je žalostno končalo eno najbolj zanimivih poglavij južnoame-fiške zgodovine. O »redukcijah« pa so se pohvalno izrazili še celo fanatični brezverci, med njimi Voltaire in D'AIambert.
Zgodba o »redukcijah« je osrednja snov sodobnega filma »Mission« angleške kinematografije. Film je režiral Roland Joffe, glavna igralca pa sta Robert De Niro in Jeremy Irons. Film se te dni vrti po italijanskih kinematografih.
V	glavnem je film posrečen prikaz jezuitske zgodbe v Paragvaju. Seveda pa ni brez napak. Tako bi npr. manj izobražen gledalec lahko mislil, da se vsa zadeva nanaša na omenjeno misijonsko postojanko, medtem ko je v resnici zajela ogromno ozemlje. Trmoglavost španskega vojščaka je dokaj pretirana.
Film je nadalje kritičen, in to po vsej pravici, do vodilnih oblasti Cerkve, ki včasih zavoljo »višjih interesov« žrtvuje delo in pravice svojih najboljših in najbolj zvestih služabnikov. (Na misel mi je prišel naš nadškof Sedej.) Toda na splošno film točno sledi zgodovinskim dogodkom in je že zato nadvse zanimiv in koristen. Uokvirjen je v prekrasno pokrajino ob slapovih reke Iguazu. Vsekakor se splača, da si film ogledamo.
M. Rijavec
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 3
KNJIŽNI DAR GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1987
1. Koledar
2. Jakob Ukmar (Tomaž Simčič)
3. Jastreb kroži (Štefa Strojnikova)
4. 12. snopič PSBL
S TRŽAŠKEGA
Praznovanje farnega patrona v Trebčah
V	nedeljo 30. novembra je bila v Trebčah slovesna maša v čast sv. Andreju, ki je zavetnik trebenske župnije in cerkve. Maševal je g. Franc Pohajač, ki že dalj časa prihaja v Trebče in nadomešča župnijskega upravitelja g. Jožeta Srako, kateri je na bolezenskem dopustu. Med mašo je bilo ljudsko petje. S petjem so sodelovali tudi osnovnošolski otroci in mladina. Vse pesmi je spremljala na harmoniju s. Imelda. V začetku je spregovorila nekaj uvodnih misli predstavnica župnijskega sveta. Otroci, skavtinje in mladina, pa tudi predstavnica staršev so med mašo brali obe berili, prošnje, zahvale, uvod v očenaš in uvod v mir.
Res je bilo vse praznično in slovesno, zato gre zahvala vsem, ki so prišli k maši (saj je bila cerkev polna) in vsem, ki so na kateri koli način sodelovali in pomagali. Posebno pa gre zahvala s. Imeldi, ki skrbi za lepo petje pri službi božji in se že veliko let trudi z našo mladino. Vsem iskrena hvala, obenem pa vabimo vse, da bi se sedaj v adventnem času duhovno pripravili na božične praznike ter doživeli božično skrivnost.
Bazovica
Slomškova proslava. Radi smo se v nedeljo 30. novembra odzvali vabilu Slomškovega doma v Bazovici na Slomškovo proslavo. Malo dvorano je krasila škofova slika.
Prvi se je predstavil otroški zbor »Slomšek«, ki je pod vodstvom g. župnika Marijana Živica zapel nekaj priljubljenih Slomškovih pesmi.
Slavnostni govor na temo »Trubar in Slomšek za slovenski narod« je imel dr. Metod Benedik, profesor na Teološki fa-
kulteti v Ljubljani. Predavatelj je poudaril, da je potrebno, »da pogledamo v ozadja, kakor nam jih Trubar neposredno predstavlja s svojo pisano besedo. Z dejavnostjo in besedo je posegel na celo vrsto področij človekovega življenja ter prikazal veliko mero tenkočutnosti za najrazličnejše človekove potrebe. Vendar pa nas vedno znova opozarja na eno globalno izhodišče in namen svojega delovanja, ki bi ga lahko strnili v misel, da njegova veličina, ki jo danes občudujemo, raste iz verskih korenin. Trubarja slavimo kot začetnika slovenske tiskane besede, veliko knjig je napisal sam, za številne je bil pobudnik. Vsa ta njegova knjižna dejavnost pa je imela en sam namen, da bi "svojim lubim Slovencem” posredoval pravo, staro krščansko vero, pristno resnico o Bogu in človeku, nepopačeno božjo besedo. Tako je bila vsa njegova izredno bogata knjižna dejavnost le sredstvo za dosego tega namena.«
Predavatelj je svoje misli zaključil še z besedami, da so Trubarjevo bistvo najbolj zadeli tisti, ki so v Derendingenu na spominsko ploščo napisali, da je Primož Trubar reformator Slovencev.
Dr. Metod Benedik je nato spregovoril še o A. M. Slomšku, lavantinskem škofu
v	Mariboru, slovenskem pesniku in predvsem vzgojnem pisatelju, ki se je zavzemal za ustanavljanje nedeljskih šol, za širjenje ljudske prosvete in sploh za slovensko narodrtost. Slomšek je tako zapisal: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do edino prave narodne omike.«
Fovezovalec Aleksander Možina je nato prebral brzojavko mariborskega škofa F. Krambergerja, ki je zaželel vsem, da bi se vedno bolj oklepali Slomškovega ideala. Prisluhnili smo nato moškemu zboru »Primož Trubar« iz Velikih Lašč, ki je pod vodstvom Jožeta Gačnika ubrano zapel vrsto Trubarjevih pesmi. Tudi recitalu Trubarjevih izrekov smo prisluhnili. Brez dvoma je ta proslava vse, ki so se je udeležili, notranje obogatila.
Papež v Avstraliji
(nadaljevanje s 1. strani) ga, ki je v enem industrijskih okrajev tega velemesta ter jo sestavljajo v glavnem priseljenci.
Obiskal je tudi farno šolo, sledil pouku
4. razredu ter se tam zapletel v živahen razgovor z učenci, ki pripadajo 28 narodnostim. Od tam je odšel na Inštitut za katoliško vzgojo, kjer so ga pričakali pro-festorji in študentje. Samo v zvezni drža-
vi	Victoria je 100.000 otrok ki obiskujejo katoliške osnovne 5ole, srednje pa 70.000; v vsej Avstraliji pa je 1.600 katoliških šol s 600.000 gojenci. Res mogočna armada!
V katedrali sv. Patrika je sledilo nato srečanje z duhovniki in bogoslovci. Avstralija šteje trenutno 2.273 škofijskih duhovnikov, 1.607 redovnih in 481 bogoslovcev. Sv. oče jim je nriporočil molitveno življenje, češčenje sv. Evharistije, redno spoved, duha medsebojnega bratstva in zvestobo celibatu.
Sv. mašo na prostem je opravil v navzočnosti 200.000 oseb. V pridigi se je dotaknil, kot kasneje še v porodnišnici, ki jo vodijo sestre božjega Usmiljenja, vprašanja biotehnologije, tj. umetnega oplojevanja človeka. Do sedaj je bilo na ta način v Avstraliji rojenih že nad tisoč otrok in v epruvetah hranijo po bolnišnicah zamrznjena oplojena ženska jajčeca. Avstralska javnost to novo »tehniko« na splošno z naklonjenostjo sprejema. Sv. oče je v zvezi s tem deial: »Napredek je res napredek, ko se spoštuje podobo Boga v človeku. Toda če .se znanost oddalji od etičnih načel, ne bo pripomogla k boljšemu življenju človeka.«
MED AVSTRALSKIMI STAROSELCI
Ko so prišli prvi belci pred dve sto leti na avstralsko celino, je tam živelo kakih
300.000	domačinov. Nepripravljeni na novo civilizacijo, so se morali umakniti pred evropskim človekom v notranjost dežele. Sedaj jih je še kakih 160.000.
Sv. oče jim je posvetil cel dan v soboto 29. novembra. V ta namen je prevozil 5.700 km, dvakrat v letalu preprečkal celino od juga na sever in nazaj ter zaključil naporni dan v mestu Adelaide.
Dolga pot k staroselcem ga je najprej pripeljala v mesto Darvvin na severu, ki leži na območju pragozdov, močvirij in tropskega rastlinstva. Ob najbolj vroči uri in ob vlažni vročini 35° je maševal za prvotne prebivalce. Glavno srečanje z njimi pa je imel v notranjosti kontinenta v Aliče Springsu, kjer so ga staroselci sprejeli z bojnimi plesi in z drugimi tribal-nimi obredi. Dejal jim je, da je tudi zanje prišel čas preporoda, saj so osrednje oblasti doumele, da jih morajo zaščititi. Ostanejo naj združeni. »Vaša kultura, pri--a dostojanstva vaše rase, ne sme izginiti. Vaše petje, pripovedi, vaše slikarstvo in upodabljanje, vaši plesi in narečja se ne smejo izgubiti.«
ZADNJA DNEVA V AVSTRALIJI
Nedeljo 30. novembra je papež dopoldne preživel v mestu Adelaide (800.000 prebivalcev), ki leži na jugu Avstralije. Mesto velja za poljedelsko središče države, kjer se pridela zlasti žito, zato je Janez Pavel II. med mašo govoril o lakoti na svetu. Dejstvo, da kljub veliki svetovni proizvodnji živil še vedno toliko milijonov ljudi umira od lakote ali je podhranjenih, je označil kot veliko sramoto našega časa. Maši je prisostvovalo 150.000 oseb. Zanimivo je, da je anglikanski nadškof v Ade-laidi ukinil v nedeljo dopoldne vse anglikanske božje službe, da bi njegovi verniki lahko prisostvovali papeževi maši po televiziji ali se je osebno udeležili.
Popoldne je sv. oče poletel v mesto Perth na zahodu Avstralije, ki je 2.000 km oddaljeno od Adelaide. Tudi Perth je eno velikih avstralskih mest s skoro milijon prebivalcev. Tu je opravil drugo sv. mašo in govoril o Avstraliji, deželi tolikih ljudstev in toliko kultur.
V ponedeljek 1. decembra je Janez Pavel
II.	začel iz Pertha svojo vožnjo povratka v Rim. Letalo je preletelo 13.000 km, vmes pa se je za kratek čas ustavilo na Sejšel-skih otokih v Indijskem oceanu.
J. K.
■	Tretjič, odkar imajo Baski v Španiji svojo avtonomno deželo, so bile zadnjo nedeljo volitve v deželni odbor. Prve so bile leta 1980, druge leta 1984, tretje pa naj bi bile leta 1988, toda ker se je vodilna baskovska nacionalna stranka poleti razcepila, so bile volitve že letos. Zaradi omenjenega razcepa je prišla na vrh socialistična stranka, ki si je zagotovila 19 sedežev, baskovski nacionalisti pa 17, skupina, ki se je od te stranke ločila, bo la 13 poslanskih mest, stranka Bata-una, za katero stojijo baskovski teroristi pa 14. Volilna udeležba je bila pičla: od 1.660.143 volivnih upravičencev je prišlo na volišča 57 % Baskov.
TONČKA CURK:
Pravljice
: ' \
■ , -::':
Bralci pišejo
S predstavitve knjige Tončke Curk »Pravljice« v Katoliškem domu v Gorici v četrtek 27. novembra letos: Franko Žerjal (levo) in Tončka Curk (desno)
V četrtek 27. novembra je bila v Katoliškem domu predstavitev Pravljic Tončke Curkove. Predstavil jih je Saša Martelanc, ki je o knjigi takole povedal:
»Knjigo Tončke Curkove sem vzel v roke s trojnim čustvom. Najprej je bilo to spoštovanje do avtorice in moja stara ljubezen do nje še iz časov, ko je začela pisati za tržaški radio in sem bil jaz takrat zvočni in glasbeni opremljevalec Radijskega odra. Drugo čustvo je bilo veselje ob novi slovenski knjigi, lepi že na prvi pogled in pomembni še dodatno zato, ker je nastala v založniški koprodukciji Pastirčka in Mavrice. V rokah sem imel proizvod nekega posebnega enotnega kulturnega prostora, tistega, ki povezuje otroška srca in ki je zato najbolj pristen, najbolj obetaven in najlepši. In še tretje čustvo, tega sem se nekoliko bal: ob branju teh novih pravljic se bom nujno srečal s svojim otroštvom...«
Besede Saše Martelanca povedo v bistvu vse, kar Pravljice Tončke Curkove pomenijo za vsakogar, ki jih bo bral.
Seveda so Pravljice namenjene predvsem slovenskim otrokom. V prvi vrsti tistim, ki berejo Pastirčka in sodelujejo pri njem. Pri razgovoru, ki je sledil predstavitvi, je bilo slišati, da letos dobivajo Pastirčka skoro vsi otroci osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem. Toda ne samo, da ga prejemajo, pri njem in z njim tudi sodelujejo v tej ali drugi obliki; saj se jih je ob 2. številki oglasilo že nad 300, pri 3., ki je te dni izšla, pa je število preseglo 350; tj. skoro ena tretjina vseh otrok v slovenskih osnovnih šolah sodeluje pri Pastirčku.
Poleg naših otrok v zamejstvu bodo Pravljice brali tudi naročniki Mavrice, saj so bile tiskane v Sloveniji v sodelovanju z Mavrico. Ali, kot je Saša Martelanc še lepše povedal: »Pravljice so proizvod nekega enotnega kulturnega prostora, tistega, ki povezuje otroška srca...«
Po predstavitvi je Franko Žerjal prebral nekaj odlomkov iz te knjige. To je tem rajši storil, ker je tudi sam svoj čas sodeloval pri Radijskem odru, ko so nastajale Pravljice Tončke Curkove. Ta je namreč pojasnila, kako je prišlo do tega, da je začela pisati pravljice. Urednik radijske postaje ji je svetoval, naj začne pisati kaj za otroke. Zamislila se je v svoje otroštvo na Gornjem Vipavskem, v izkustvo z otroki v družini, ki je z njo hodila na počitnice, in začela je pisati pravljice za tržaški radio. Napisala jih je 16, v pričujoči knjigi jih je pa le pet, za poskus, da vidimo, kako bodo otroci sprejeli te zgodbe o vilah, škratih, palčkih, povodnem možu, kraljih in kraljičinah. Ce take pravljice vlečejo tudi današnje otroke, bodo izšle kasneje še ostale.
Knjigo odlikuje barvna naslovna stran, delo Danile Komjanc, ki je v črno beli tehniki ilustrirala tudi posamezne pravljice.
Katehet g. Marijan Markežič, ki je sedaj glavno gibalo pri Pastirčku, je omenil dosedanjo izdajateljsko dejavnost Pastirčka, saj je v njegovi založbi izšlo že osem publikacij, na programu so pa še nadaljnje, saj bi bilo škoda, ko bi iz 40 letnikov Pastirčka ne izbrali in ponatisnili še tega in onega, kar ima trajno vrednost. Pa tudi zato, ker so prispevki v Pastirčku vsi originalni, trud tukajšnjih avtorjev.
Z GORIŠKEGA
Miren
Odkritje spominske plošče. Vse od leta 1924 do leta 1964 je bil v Mirnu msgr. Oskar Pahor za župnika, torej polnih 40 let, ko je stopil v pokoj in kmalu nato umrl. Čaka vstajenja na pokopališču Žalostne Matere božje na Mirenskem Gradu. Rodil se je leta 1886 v Kojskem v Brdih. Ob stoletnici njegovega rojstva so se Mi-rcnci oddolžili njegovemu spominu tako, da so v župnijski cerkvi postavili spominsko ploščo. Odkrili so jo v soboto 29. novembra.
Plošča je delo umetnika Oskarja Kogoja iz Mirna. Ima podobo enakokrakega križa, v sredi je slika pokojnega župnika, okrog pa primerno besedilo. Plošča je iz črnega kamna.
Za to slavje je sedanji župnik g. Mirko Žakelj povabil k somaševanju vse še živeče duhovnike, ki so izšli iz šole pok. Pahorja. Zvedeli smo, da jih je bilo 11, vsi se pa slavja niso mogli udeležiti. Starosta med njimi, še vedno živahni zlato-mašnik Ivan Budin, je vodil somaševanje.
Pred mašo je bilo odkritje plošče; odkril jo je najstarejši član cerkvenega pevskega zbora Toni Budin ob mogočnem petju primerne pesmi. Nato je po mikrofonu zastopnica pevskega zbora povedala, zakaj so se Mirenci v soboto zbrali v cerkvi v tako velikem številu in orisala pomen spominske plošče.
Za njo je Lovrenc Stanta spregovoril o pok. dekanu Oskarju Pahorju. Ta se je kot bogoslovec vpisal v tržaško škofijo. Zato ga je kot novomašnika vzel k sebi za tajnika tedanji tržaški škof Andrej Karlin. Ko je ta po prvi svetovni vojni moral zapustiti Trst, je tudi njegov tajnik Oskar Pahor odšel v Jugoslavijo. Sebi za tajnika ga je vzel škof A. B. Jeglič. To-
Gregorčičeve proslave
Priljubljenost pesnika in duhovnika S. Gregorčiča je med našimi ljudmi velika povsod na Slovenskem, ne samo na Goriškem. Zato smo se ga spomnili tudi na Tržaškem. Najprej je priredila Gregorčičevo proslavo srednja šola v Dolini, ki je poimenovana prav po njem. V nedeljo 30. novembra popoldne pa so bile na Tržaškem kar tri Gregorčičeve proslave: pri Sv. Ivanu, v Skednju in Nabrežini.
V svetoivanskem Marijinem domu so se odločili za dramski prikaz Gregorčičevega življenja in dela. Kot predloga je bilo branje pesnikovega življenjepisa, ki ga je pred toliko desetletji napisal Anton Burgar. Vmes so se zvrstili fotografski posnetki takratnih oseb in krajev, prizori o pesnikovih zadnjih dneh, njegovi smrti in pogrebu ter več recitacij iz njegovega cikla Predsmrtnic. Med posameznimi prizori je Gregorčičeve pesmi pel domači zbor »Marij Kogoj«. Na tej prireditvi je prišel do izraza zlasti Gregorčičev nepo-tvorjeni duhovniški lik.
Zamisel in izpeljava prireditve sta bili delo Hedvike Kandut in Adrijana Rustje. Nastopilo je kakih 15 mlajših in odraslih prosvetnih delavcev iz širšega svetoivan-skega okoliša. Tudi pri organizaciji in tehnični izpeljavi so sodelovali številni domačini. Prireditev je imela izreden uspeh in je v Marijin dom privabila veliko občinstva.
Verska skupnost Korošci - Sv. Barbara nad Miljami vabi slovenske vernike in prijatelje naše cerkvice na
PRAZNOVANJE SV. BARBARE
v nedeljo 7. decembra ob 15.30
Pri slovesni maši bo prepeval domači zbor. Po obredih pa vas čaka prijetno srečanje ob domači kapljici!
da nadškof Sedej je potreboval duhovnikov za svojo škofijo. Pregovoril je Oskarja Pahorja, da se je vrnil v domačo gori-ško škofijo leta 1922.
Najprej je dve leti bil v Šempetru pri Gorici, nato pa 40 let za župnika in dekana v Mirnu. Tu je razvil zelo razgibano dejavnost na verskem, socialnem in kulturnem področju. Na verskem polju je širil češčenje Srca Jezusovega in pogosto sv. obhajilo. Pri tem je imel nadvse uspešno pomoč v Marijini družbi, ki je bila ena najbolj cvetočih v naših krajih. V Družbi so gojili tudi prosvetno dejavnost z akademijami in dramskimi nastopi, tudi ko je bilo to za časa fašizma prepovedano. Pri tem mu je bila desna roka Vera Le-stan, ki je vodila Marijin vrtec. Za plačilo so jo partizani v septembru 1943 umorili.
Na socialnem področju je dekan Pahor pomagal tako, da je nekaj let vodil domačo posojilnico.
Toda prišla so leta druge svetovne vojne: spodnji Miren je bil dvakrat požgan, septembra 1943 in februarja 1944. Hudo je bilo tudi v marcu 1944, ko so zavezniška letala bombardirala goriško letališče in je bilo v Mirnu 30 smrtnih žrtev. Toda hudemu ni bilo še konca: Nemci so ukazali izprazniti tudi zgornji del Mirna. V začasno begunstvo je moral tedaj tudi dekan Pahor. Ustavil se je v Štmavru, kjei je bilo prazno župnišče, in od tam upravljal Miren in tedanji podružnici v Kupi in na Peči.
Po vojni se je g. Pahor vrnil v Miren in nadaljeval s svojim vnetim dušnim pastirstvom v novih razmerah, a z nezmanjšano gorečnostjo, dokler so mu to telesne moči dopuščale.
Spominska plošča v cerkvi bo ohranjala njegov spomin, a naj ta spomin še bolj ostaja živ v srcih njegovih nekdanjih ovčic tostran in onstran državne meje, ki je razdelila nekdaj enotno mirensko župnijo.
Nova kapela na pokopališču pri Sv. Ani
V nedeljo 21. decembra bo na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu blagoslovljena nova kapela. Posvečena bo vstalemu Kristusu. Slovesnost bo ob 11. uri. Prisotni bodo tudi civilni predstavniki.
Večer z Bernardo Fink
Bernarda Fink, mednarodno uveljavljena mezzosopranistka, je hči slovenskih izseljencev, ki so iz ideoloških nagibov odšli leta 1945 v tujino in se naselili v Argentini, kjer se je rodila tudi Bernarda. Družina je glasbeno zelo nadarjena. Njene tete so svoj čas bile znane kot »Tercet sester Fink«. S pevsko kulturo se je seznanila v slovenski pevski skupini Karantanija pod vodstvom Marije Fink Geržini-čeve. Glasbene študije je opravila v Buenos Airesu, kasneje pa tudi v Švici, kjer trenutno živi v Ženevi. V Evropi se je uveljavila že s številnimi nastopi, ki so jih strokovni kritiki ugodno ocenili.
Na povabilo Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev v Trstu je v soboto 29. novembra zvečer nastopila v Peterlinovi dvorani, kjer je doživeto podala 18 samospevov, katerih avtorji so F. Schubert, J. Brahms, H. Wolf, A. Geržinič, L. M. Škerjanc in Gustav Mahler. Na koncu je dodala še eno italijansko in argentinsko skladbo, številna publika jo je ponovno nagradila s prisrčnim aplavzom.
Bernarda Fink je ta teden v torek 2. decembra nastopila tudi v Celovcu, sredi tedna pa še v Ljubljani. Pri klavirju jo je spremljala priznana pianistka Blaženka Arnič, rojena v Ljubljani, ki se je spopol-njevala najprej v Odesi in Leningradu, sedaj pa nadaljuje svoje študije še na Dunaju. - ak
Prvi deželni občni zbor SZSO
Deset let je že minilo, kar so se zastopniki tržaških in goriških organizacij skavtov in skavtinj odločili, da poskusijo težko pot združitve in tako postavijo temelje novi, večji, deželni organizaciji. Istočasno so se začeli močnejši stiki med moško in žensko vejo našega skavtskega gibanja, da bi tudi tu prišlo do celovitejše in plodnejše rasti vseh članov in članic.
Skavti in skavtinje na Goriškem in Tržaškem od takrat skupno načrtujejo in izvajajo številne pobude tako na pokrajinski kot na deželni ravni, že leta 1976 so se poenotili kroji, izvedli so prvi slovenski zamejski jambore in delovne tabore na potresnem področju Benečije. To so-
delovanje je prešlo že skoraj v kri, ustvarile so se tudi nove globlje osebne vezi.
Potreben pa je bil še korak naprej. Potreben je bil še »sporazum«, sistem odnosov, ki bi tudi uradno urejal skupno in krajevno življenje nove stvarnosti. Poti ebna so bila nova pravila, saj so stara spričo dejanskega stanja neuporabna. Potreben je bil statut, ki naj bi po nekajletni poskusni dobi zabeležil in uredil novosti (te so se pojavile že pri skavtskih izpitih, pri razdelitvi skupin, pri vodstvenih organih) ter potrdil jasne načelne temelje skavtske vzgoje.
Dve leti se je skupina voditeljev zbirala nekje na pol poti med Trstom in Gorico, da so lahko spravili na papir prve zametke novih pravil, ki sedaj ležijo pred nami v končni obliki in sta jih že obravnavala oktobrska pokrajinska občna zbora. Jamlje so tako postale dejansko simbol tržaško-goriškega sodelovanja, simbol novih odnosov, ki naj bi prerasli pokrajinske in druge meje, ki naj bi v polni meri pripomogle k ustvarjanju zavesti, da smo pravzaprav vsi skupaj le ena velika družina: kot skavti, kot kristjani, kot Slovenci.
Minilo je torej deset let. To obdobje, ki bi ga lahko pravzaprav imenovali prehodno obdobje, se bo končalo 14. decembra, ko se bodo vsi voditelji z Goriškega in Tržaškega zbrali v Trstu na prvem deželnem občnem zboru, na katerem bo formalno potrjena Slovenska zamejska skavtska organizacija — SZSO.
Zbrali se bomo, kot se za tako slovesen trenutek spodobi, najprej pri sv. maši v Rojanu, ki jo prenaša tržaški radio in jo bomo sooblikovali s petjem in ponižno prošnjo, naj nam Bog pomaga na poti, ki jo na nov način nadaljujemo. Ob 10.30 pa se nam bodo odprla vrata dvorane Marijinega doma pri Sv. Ivanu, kjer bo delovni del srečanja. Najprej bo dolgoletni tajnik slovenskih tržaških skavtov Ivo Jevnikar podal prikaz opravljenega dela v zadnjem desetletju in predstavil nova pravila. Po razpravi bodo volitve za njihovo sprejetje. Nato se bo predstavilo novo deželno vodstvo SZSO s programom skupnih dejavnosti v tem delovnem letu.
Do prvega deželnega občnega zbora SZSO prihaja ob 35-letnici slovenskega skavtizma v zamejstvu, ki ima svoj začetek v prvi skupini skavtov, ki se je oktobra 1951 zbrala v Skednju.
Nabrežina
Jesenski dogodki župnijskega občestva:
Misijonska nedelja je potekla v znamenju molitve in daritve, pa tudi zanimivosti ob bogatem srečolovu ter ob spominih na ekumensko romanje v Dalmacijo.
50. številka župnijskega lista »Srečanje« je izraz povezave našega občestva v zadnjih desetih letih: bilo še naprej srečno!
Zahvalna nedelja nas je ob lepem vremenu zopet spomnila na dolžnost hvaležnosti, pa nam tudi nudila prijetno srečanje po maši ob pečenem kostanju in novem vinu.
Gregorčičev večer je tudi v naši dvorani zbudil zanimanje za njegove prelepe pesmi, ki jih je mojstrsko podajal Aleksij Fiegarc. Ob slikah in besedi iz Gregorčičevega življenja smo podoživljali njegovo delo, trpljenje in uspehe. Na koncu so prisotni navdušeno zaploskali za dovršeno podane pesmi dekliškemu zboru Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Franca Tohajača.
Na praznik Brezmadežne bodo člani Šentjakobskega društva - Mladinske skupine iz Trsta izvajali predstavo »Trpljenje in ljubezen«. Gotovo zaslužijo našo čim večjo navzočnost.
Popravljamo
Prijateljema Kazimiru in Mariji Graciji Majowski (in ne Majakovski) vošči ACM -Trst obilo sreče in božjega blagoslova ob rojstvu prvorojenca Martina.
★
■ Predsednik deželnega odbora Biasutti in podpredsednik Renzulli sta v Rimu obiskala zunanjega ministra Andreottija, da se zlasti v zvezi z ubojem ribiča Zerbina pogovorita z njim o obmejnih vprašanjih. Ministru sta se zahvalila za odločno stališče vlade v odnosih do Jugoslavije in poudarila potrebo po odločni akciji, ki naj zagotovi, da se take vrste incidenti ne ponovijo več. Poleg tega je bilo govora o razvoju obmejnega področja, o obmejnih narodnostih (italijanski in slovenski) ter o mednarodnih prometnih povezavah.
Odgovor na netočno poročanje
Dr. Peter Močnik iz Trsta nam je poslal v objavo pismo, ki ga je oddal na uredništvu »Primorskega dnevnika« 27. nov. 1986 in ki do danes, 2. dec. 1986 še ni bilo objavljeno.
Spoštovano uredništvo! Odločil sem se, da vam posredujem te misli, potem ko sem prebral članek vaše sodelavke I1J »Stavke, dijaško gibanje in še kaj« (PDk 26.11.1986). Zaradi netočnega poročanja bi lahko zgledalo, da sem kot moderator krivično ravnal z nekaterimi udeleženci ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev. Zgleda skoraj, da sem dopustil neko javno »moralno linčanje« članov koordinacijskega odbora. Nisem poklicen moderator, imam pa že nekaj izkušenj na tem področju in sem vedno skušal biti kar se da objektiven na srečanjih, ki sem jih vodil. Zato bi rad pripomnil k temu članku naslednje:
1. Miren pogovor se ni sprevrgel v polemiko, kajti tega tudi ne bi dovolil. Malokdo od navzočih je poznal koordinacijski odbor in zakaj deluje na določen način. Zato je pogovor bil včasih bolj »živahen«, a je vedno potekal po tirnicah običajne dialektike med različno mislečimi.
2. Nihče ni žezel spraviti koordinacijskega odbora na zatožno klop. Danes se o dijaškem gibanju bolj malo ve in govori kot včasih. Posebno odrasla generacija ne razume, zakaj ljudje, ki temu gibanju pripadajo, volijo predstavnike v šolske organe, sami pa nočejo biti izvoljeni in delaje vzporedno z demokratično izvoljenimi predstavniki izven šolskih organov. Okrog te glavne misli se je vrtel dober del pogovora. Prisotnim ni bilo jasno, kako želijo člani odbora »zagotoviti miren in normalen potek pouka na naših šolah« s stavkami in zasedbami, ki se potem izkažejo za neutemeljene ali samo delno utemeljene in včasih ne prav dobro organizirane, četudi v dobri veri.
3 Da obstajajo problemi pri obveščanju drugih o delovanju odbora, so priznali sami člani odbora. Le-ti so mirno in samozavestno odgovarjali na ugovore prisotnih. Ni bilo, ponavljam, ne žolčnih napadov ne obrambe, temveč samo pojasnjevanje različnih stališč.
4 Ni res, da so se na srečanju oglašali samo ali predvsem ravnatelji. Debata je trajala dobri dve uri in so se v njej oglasile vse komponente slovenskih višjih šot: od inšpektorja do staršev in dijakov. Če so se nekateri morda premalo oglašali, je treba razloge iskati v tem, da bi, kot so mi tudi sami zaupali, njihov poseg ne bil v prid koordinacijskemu odboru.
5. Zakaj je bilo bolj malo glasov naklo-ničnih dijaškemu gibanju? Ne vem, treba bi bilo vprašati dijake in druge ljudi, ki so vključeni v dijaško gibanje ali zanj simpatizirajo in ki se niso večera udeležili ali se niso oglasili, čeprav so bili prisotni. Morda je kriv določen indiferenti-zem, razširjen danes tudi po šolah med mladimi in starejšimi. (Na ta problem sem skušal opozoriti prisotne, a ni bilo odziva.) Kdor gre proti temu toku — in tukaj govorim iz lastne izkušnje — ve, na kakšen odpor bo naletel. Če kdo veruje v svoj ideal, pa se tega gotovo ne bo ustrašil, bo na to že pripravljen in bo skušal delovati čim boljše.
6. čeprav nisem časnikar, mi dovolite, da še nekaj pripomnim. Pri poročanju o debati je povsem človeško, da časnikar »simpatizira« za enega od dveh sogovornikov, ne sme pa pozabiti na svoje najboljše orožje: objektivno in resnicoljubno poročanje o dogodkih, na katero osebna čustva ne smejo preveč vplivati, posebno če gre za novinarja edinega slovenskega zamejskega dnevnika.
CERKVENI PEVSKI ZBOR PRI NOVEM SV. ANTONU
Vabimo na jubilejno praznovanje ob
40 LETNICI OBNOVITVE
pevskega zbora pri Novem sv. Antonu v Trstu, ki bo v nedeljo 7. decembra s sledečim sporedom:
8.00 slovesna sv. maša pri Novem sv. Antonu
17.00 blagoslov v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3 17.30 proslava v dvorani Marijinega doma.
■ Sv. oče je napovedal, da se bo osebno udeležil Svetovnega dneva mladine, ki bo prihodnje leto na oljčno nedeljo v Buenos Airesu. Tiste dni se bo namreč mudil na apostolskem potovanju v Južni Ameriki, kjer namerava obokati Urugvaj, Argentino in Čile.
Občinski svet o nedavnih dogodkih
Fred dnevi je goriški občinski svet med drugim razpravljal o incidentu z grade-škim ribičem, ki so ga ustrelili jugoslovanski obmejni organi. V debati je med drugim prišlo do soočanja vseh političnih sil v občinskem svetu. Na splošno je prevladalo mnenje, ki sicer obsoja dogodek, vendar poziva k treznosti in nadaljevanju volje za obmejno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.
Za Slovensko skupnost je nastopil svetovalec Damijan Paulin, ki je poudaril zgoraj navedene misli in se zavzel za ohranitev dobrih odnosov ob meji. Goriška občinska uprava je tudi povabila sosednjo Novo Gorico, naj se zavzame pri zvezni vladi, da bi se podobni incidenti ob tako odprti meji, kot je naša, ne dogajali več.
Še tri predavanja o nadškofu Sedeju
Inštitut za družbeno in versko zgodovino v Gorici je prav ob 55-letnici smrti nadškofa F. B. Sedeja dne 28. novembra pripravil tri predavanja o tem nadškofu. Prvo je imel Tomaž Simčič, ki je v skopih obrisih italijanski publiki prikazal življenje nadškofa Sedeja. Za njim je g. Franc Kralj spregovoril o Sedejevih duš-nopastirskih smernicah pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej. Različni časi, zato tudi različni dušnopastirski pristopi.
Tretje predavanje je imel prof. L. Ta-vano in sicer o Sedejevem prizadevanju na področju kulture. Zajel je tako slovenski kot italijanski oz. furlanski del škofije, saj je Sedej v življenju in pri svojem delu ponovno izpričal, da se zaveda, kako raznolika je po kulturi in po jeziku goriška nadškofija,
S tem se je zaključila vrsta predavanj o nadškofu Sedeju v Gorici, čaka še nedeljsko zaključno slavje 7. decembra v Sedejevem domu v Števerjanu.
Seja širšega odbora ZSKP
V ponedeljek 1. decembra so se zbrali v Katoliškem domu v Gorici člani širšega odbora na redni mesečni seji Zveze slovenske katoliške prosvete. Zastopana so bila vsa društva in zbori.
Na dnevnem redu seje je bila najprej ocena prireditev, ki jih je Zveza organizirala v novembru in sicer revija pevskih zborov Cecilijanka in ciklus predavanj o nadškofu Sedeju.
Odbor je pozitivno ocenil potek letošnje Cecilijanke, ki je bila zelo uspešna tako z organizacijskega kot vsebinskega vidika, saj je privabila v dvorano Katoliškega doma nad tisoč poslušalcev in 21 zborov. Pomembno je tudi sodelovanje zborov iz Slovenije, Koroške, videmske in tržaške pokrajine. Tudi prisotnost predstavnikov oblasti, predvsem italijanskih, je bila zadovoljiva.
Veliko zanimanja je vzbudil tudi ciklus osmih predavanj o nadškofu Sedeju, njegovi dobi in podobi. Predavanja kvalificiranih strokovnjakov so prispevala k osvetlitvi skoraj stoletnega obdobja od polovice prejšnjega do polovice našega stoletja.
Odbor Zveze je uskladil in potrdil program za december, v katerem bo prvo nedeljo v Števerjanu zaključek ciklusa o nadškofu Sedeju s predavanji Andreja Sedeja in Tomaža Pavšiča. V ponedeljek 8. dec. bo v Katoliškem domu revija mladinskih pevskih zborov, ki jo prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica. V nedeljo 14. dec. bo Zveza priredila v goriški stolnici koncert vokalno instrumentalne glasbe, na katerem bodo pevski zbori »L. Bratuž«, »M. Filej«, »Hrast« in orkester ponovili Sattnerjevo kantato »Jeftejeva prisega«. Tradicionalna božična prireditev pa bo v stolni cerkvi v nedeljo 28. decembra.
Števerjan
V zvezi s člankom, objavljenim v našem listu dne 17. nov. 1986 pod naslovom »števerjan«, smo prejeli od župana Ivana Humarja naslednje pojasnilo:
Kakor je splošno znano, namešča občinske tajnike prefektura. Občinski tajniki niso uslužbenci občine, ampak ministrstva za notranja zedeve, čeprav jih plačuje občina. Dosedanja občinska tajnica dr. Ro-sanna Napoli je na lastno željo zaprosila za drugo službeno mesto. Torej je župan oz. občinska uprava ni mogla odsloviti, to prav zaradi tega, ker je nameščanje tajni-
kov v pristojnosti prefekture.
Pogoj za namestitev in opravljanje odgovorne funkcije občinskega tajnika je ustrezna izobrazba in poklicna usposobljenost, ne pa izkaznica te ali druge politične stranke.
Sicer pa je dr. Giorgio Redivo, novi tajnik v Števerjanu, že enajst let tajnik v občini Dolenje, ki jo upravlja Krščanska demokracija. Dodaten komentar je povsem odveč.
Preverjanje v deželni vladni večini
Po kratkem zastoju zaradi razčiščevanja v socialistični stranki je bil v ponedeljek 1. dec. v deželni palači v Vidmu zopetni sestanek strank, ki sestavljajo vladno koalicijo v naši deželi. Delegacijo SSk je vodil predsednik M. Terpin. Sestanek se je lahko vršil, ker so socialisti med sabo nekako zgladili spore tako, da so se zedinili v tem, da zaenkrat zamrznejo notranje stanje do deželnega kongresa te stranke, ki bo spomladi.
Ker pa so preverjanje zahtevali prav socialisti in so na začetku sestanka sporočili partnerjem, da so pripravljeni naprej sodelovati v deželni večini, se je sestanek zaključil s splošnim zadovoljstvom in s koledarjem petih nadaljnjih zasedanj, na katerih bodo proučili vse deželne programe (deželni proračun, decentralizacijo, reorganizacijo deželnih služb, načrt hribovitih krajev itd.). Vse naj bi se zaključilo čez kakih 15 dni s skupno izjavo, ki bo vsebovala rezultate tega dela.
★
Vsako jutro je majhno rojstvo, vsak dan je majhno življenje, vsak večer je smrt v malem. (Johannes Kepler)
ZVEZA SLOV. KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
JEFTEJEVA PRISEGA
Koncert vokalno instrumentalne glasbe Zbori »L. Bratuž«, »M. Filej« in »Hrast«
PROGRAM:
— Sakralni glasbeni motivi
— H. Sattner: »Jeftejeva prisega«; kantata za soli, zbor in orkester.
Dirigent Hilarij Lavrenčič GORICA - stolna cerkev Nedelja, 14. decembra ob 20.30
Šport;
Na praznik Brezmadežne, 8. decembra ob 16. uri
bo v Katoliškem domu v Gorici
Mala Cecilijanka
Nastopili bodo mladinski zbori iz Štandreža, Krmina-Plešive-ga, Rupe-Peči, Števerjana, Sovodenj, zbor Kekec in zbor iz Podgore, Ločnika in Gradiškute.
Uvodni nagovor: Nadja Fabris-Špacapan.
MOŠKA D LIGA
Naš prapor - Soča 3 : 0 (15 : 8, 15 : 8, 15 :12)
Iz srečanja med slovenskima ekipama je Soča So.Be.Ma. izšla hudo poražena. Domačini so igrali zelo samozavestno in si v začetnem delu vsakega seta nabrali precejšnjo prednost. Kljub številnim pomanjkljivostim, ki jih trenutno opažamo pri Soči, je tokrat ta ekipa vsaj skušala zaustaviti močnejšega nasprotnika, ne da bi se popolnoma predala. - P. T.
Olympia C2: izgubljena priložnost
Po petih zaporednih zmagah je moštvo C2 utrpelo prvi poraz v Trstu proti Boru z 2:3 (10 : 5, 5 :15, 15 :10, 17 :15, 15 :17). Tako se sedaj nahaja na drugem mestu lestvice z Maniagom in ima 10 točk, enako kot tretje uvrščena Libertas Turjak.
Predvidoma bi morala 01ympia zmagati. Dejansko ni nasprotnik pokazal ničesar posebnega ne tehnično ne taktično, le igral je sproščeno, ker ni imel kaj izgubiti. 01ympijci so ponovili napako prejšnje sobote: pokazali so premalo borbenosti, zlasti v prvih dveh setih, botrovalo pa je morda tudi podcenjevanje nasprotnika.
V tretjem setu je trener zamenjal dvi-gača in podajača Andreja Terpina z Luko Marassijem, ki je po postavi višji in ima tudi boljši odriv (in to se je poznalo zlasti v bloku).
če ocenimo tehnične elemente, moramo ugotoviti, da je bilo sprejemanje pri večini igralcev pozitivno. Zgrešenih servisov je bilo 11 (nasprotnik jih je zgrešil kar 20), niso pa bili preveč učinkoviti. Ponovno je bilo nezadostno blokiranje. Ko bo tudi ta element postal pozitiven, bo 01ym-pia zares močna. Zato pa krepko na delo, kajti to prvenstvo se za nas šele sedaj zares začenja: srečati se bo treba z močnimi moštvi, in že v soboto 6. dec. pride v goste Rocol iz Trsta. Vabimo zato vse navijače, naj pridejo ob 20.30 bodrit naše fante v štandreško telovadnico.
Sedaj pa nekaj glede publike. To pot je bilo v Trstu več naših navijačev kot nasprotnih, in njihova »pomoč« je bila dragocena. Le škoda, da ne znajo prav navijati in se pustijo zanesti na stranpota. Pomoč lastnim igralcem je bila prevečkrat usmerjena proti nasprotnim navijačem in nekajkrat proti sodnikom; tako niso v pravem trenutku in na učinkovit način bodrili naših igralcev m njihove dobre akcije. - n.
Prihodnje leto pa v Anglijo!
Ker se je na letošnjem potovanju »Katoliškega glasa« na Sardinijo in Korziko večina (30 od 50) izrekla za obisk Anglije, smo pripravili temu ustrezen program.
Potovanje bi trajalo 11 dni in to z avtobusom od ponedeljka 28. julija do četrtka 7. avgusta 1987.
Vpisovanje se prične takoj. Za vpisanega se smatra, kdor ob vpisu da na račun 250.000 lir. Celotni prispevek bo presegel 1.000.000 lir. Ob vpisu naj vsakdo tudi izroči svoje ime in priimek ter točen naslov, kje živi. Drugega to pot ni treba. Zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Točen program objavimo po božiču. Naj povemo, da se na poti v Anglijo ustavimo v Belgiji 2 dni (mesta Bruselj, Gand in Bruges); v Londonu bomo štiri dni (izleti tudi v okolico kot Oxford, Canterbury itd.); povratek prek Francije (Reims), Švice (Bern) in Aoste.
V ZAČETKU PRIHODNJEGA TEDNA IZIDEJO KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
OBVESTILA
Uprava Katol. glasa sporoča: Jože Kozjek, Sarajah (Koroška): denar smo v redu prejeli.
V osnovni šoli »A. Gradnik« v Števerjanu
bo danes, v četrtek 4. dec. ob 20. uri predaval dr. Vili ščuka o pravilni prehrani otroka. Naslednji četrtek, 11. dec. ob isti uri pa bo predavatelj govoril o motoriki. Predavanje bo spremljal filmski prikaz.
Miklavževanje v Katol. domu v Gorici bo v petek 5. dec. ob 17. uri. Prirejata ga SKPD »M. Filej« in Slovenski goriški skavti. Otroci nastopijo z igrico »Čudne želje«. Darila sprejema hišnik Katol. doma od srede 3. t. m.
V Doberdobu bodo otroci v petek 5. dec. ob 19.30 pričakali sv. Miklavža v župnijski dvorani. Ob tej priložnosti bodo z govorjeno besedo, pesmijo in baletom spregovorili o miru. Vsi, ki jim je sv. Miklavž pri srcu, toplo vabljeni.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v torek 9. dec. ob 18. uri odprtje razstave slovenske slikarke Ljube Štolfa, ki živi in dela v Milanu.
SSG - Trst uprizori v izvedbi Staneta Starešiniča delo Mihata Mateta »Široka usta« v ponedeljek 8. dec. ob 17. uri v KD Barkovlje; v torek 9. dec. ob 20.30 v KD Union v Podlonjerju; v sredo 10. dec. ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih in v četrtek 11. dec. ob 20.30 v Kult. domu v So-vodnjah.
V cerkvi sv. Marije Velike v Trstu bo
v soboto 13. decembra ob 16.30 tradicionalna božična maša za pripadnike vseh skavtskih skupin (SZSO, AGESCI, Scout d’Eu-ropa, AMIS, CNGEI, ASSORAIDER). Potekala bo dvojezično.
Za Sklad M. Čuk: druž. Volk-Zlobec namesto cvetja na grob Stanka Kluna 20.000.
Za cerkev na Opčinah: Ana Brišček-šker-lavaj 50.000; Emilija Puntar 21.000; razni
39.000 lir.
Za cerkveni zbor Sv. Jernej - Opčine:
Zora Hrovatin 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Bizjak v spomin Elvire Železnik-Udovič 15.000 lir.
Ob smrti mame Jožefe: družina Bandelj za skavte, za cerkev na Kontovelu, za Marijin dom v Rojanu in za misijone po
25.000 (skupno 100.000) lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Justina Vatta 10.000; Darinka Cusina ob tretji obletnici smrti moža Alberta 20.000 lir.
N. N., Trst: za cerkev na Sv. gori 100.000, za semenišče v Vipavi 100.000, za cerkev na Repentabru 50.000 in za kapelo sv. Leopolda pri Domju 50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: Olga Demark v spomin na pok. sestro 10.000; N. N., Trst 20.000; N. N., Boršt 10.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: Marija Bolmarčič vd. Lavrenčič namesto cvetja na grob Elvire Železnik-Udovič 50.000; Amelija in Leopold Pangos v spomin iste 15.000; Marija in Marko Udovič v spomin na nepozabno mamo 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
SKPD M. FILEJ	SKPD	F.B.	SEDEJ
Gorica	Števerjan
NADŠKOF FRANČIŠEK B. SEDEJ
Njegova doba in podoba
Nedelja, 7. decembra ob 16. uri
v Sedejevem domu v Števerjanu.
Na sporedu sta predavanji:
— Andrej Sedej: Nadškof F.B. Sedej in
župnik Ciril Sedej — pastirja gori-ških rojakov;
— Tomaž Pavšič:	Sedejeva	domovina
Cerkljansko (z diapozitivi). Sodeluje števerjanski zbor »F. B. Sedej«.
m m ii
Spored od 7. do 13. decembra 1986 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Majhen nesporazum«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Nediški zvon. 15.30 Športne novice Ponedeljek: 9.00 Sv. maša iz župnijske
cerkve v Rojanu. 10.15 Mladinski oder: »Srečni princ«. 11.30 Poljudno čtivo; dr. Ivo Juvančič. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog. 16.00
16.00 Marinka Pertot. 16.40 Mi in glasba.
18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Razmišljanja o vsakdanjih stvareh. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 P. Goedel-H. Hovan: »Tukaj ni mogoče drugega kot pisati pisma«. Zgodba nekega mladostnika z videnjskimi motnjami.
Sreda: 8.10 Raziskovanje in gibalne dejavnosti. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Cecilijanka 1986. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Flavtist Cveto Kobal in narfistka Jasna Cor-rado Merlak. 18.00 Kulturni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Otroški kotiček: Odgovori v barvah. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Zenski zbor »Jacob Arcadelt«. 18.00 Pričevanja o TIGR-u.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Naš jezik; na prezrimo. 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert RAI iz Milana. 11.40 Poljudno čtivo.
12.00 Ta rozajanski glas (Glas iz Rezije).
14.10 Poti do branja. 14.40 Drugi program.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Harmonikar Corrado Rojac. 18.00 Janez Povše: Življenje Simona Gregorčiča v treh podobah.
Za misijone: Nadja Pahor ob 35-letnici smrti očeta Romana 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Trst 15.000; N. N., Opčine 10.000; Tončka Čuk 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame in none
Jožefe (Pepce) Bandelj
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ali kakor koli počastili njen spomin.
Posebna zahvala vsem duhovnikom za žalni obred in g. dekanu Krapežu za besede, s katerimi je osvetlil lik pokojnice, hvala cerkvenemu in vaškemu pevskemu zboru za petje pri pogrebni maši in odprtem grobu, darovalcem cvetja, vsem, ki so darovali v dobrodelne namene, in vsem, ki so nam duhovno stali ob strani z ustnimi in pismenimi izrazi sožalja.
Žalujoči svojci
Komen, Škofije, Kontovel, Dolina, Sežana, Nabrežina,
30. novembra 1986
DAROVI
Za katoliški tisk: Amalija Ferigo 50.000.
Od 30. dnevu smrti Alme Čevdek iz Sovodenj daruje družina Černič, Gabrje za Katoliški glas 50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: Ilea-na Ferlat v spomin očeta Branka 50.000; N. N. 100.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Amalija Ferigo 50.000 lir.
V spomin dragih rajnih iz družine Lu-kežič in Ferigo daruje Amalija Ferigo za misijone 50.000 lir.
Za kapelo v Cerovljah: A.A.G. v spomin pok. Elvire Železnik-Udovič 25.000 lir.
libreria cattolica katoliška knjigama
Piazza della Vittoria - Travnik, 25 GORIZIA - GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 84407
knjige (revije in specifične knjige po naročilu) šolske, pisarniške, tehniške in domače potrebščine
vse vrste papirja in lepenke nabožni predmeti in sveče sezonski artikli za okras in darilo plošče in muzikasete igrače
pisarniško pohištvo fotokopije